34. številka.
Ljubljana, v soboto 11. febnivarja
XXI. leto. 1888
Izhaja vsak dan *v«**er. izimši nedelje in praznike, ter velja po p o i t i prejemati za a v s t r o-n p e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor poštnina mala Za oznanila plačuje se od četiristopne petii-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in u prav ni št v o je v Rudolfa KirbiSa hiši, ,.Gledališka stolha". Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 8. februvarja.
(Konec.)
Da zastopniki dalmatinski neso zadovoljni z italijansko trgovinsko pogodbo, temu se ni čuditi. Kar se južnega ovočja tiče, tekmuje Dalmacija s sosedno Italijo, torej je odprava zaščitne carine za te vrste blago gotovo na škodo dalmatinskemu in istri-janskemu poljedelcu. Najbolj neprijetno pa je dir-nulo ondotno prebivalstvo, da se je italijanskim la-dijam dovolilo, udeležiti se prometa ob avstrijskem obrežji („eabotage"), ter italijanskim ribićem iz Chioggia-e, ribariti po avstrijskih vodah. V energičnih besedah izražal je dalmatinski poslanec Bor čić svojo nevoljo nad tem preziranjem dalmatinskih koristij. Sekundiral mu je tekom debate posl. dr. Vite žic, kateri je nasvetoval posebno resolucijo glede natančne izpolnitve enih pogojev, s kojimi se je ribarstvo ob naših obalih bilo dovolilo chioggotskirn ribičem.
V obče bila je debata o italijanski trgovinski pogodbi malo zanimiva. Desnica se je ni udeležila, izvzemši gori omenjena poslanca in nemškega konservativca Fischerja, — tudi izmej levičarjev oglasili so se k besedi sami „dii minorum gentium." Jedini Beer pripada veljavnejšim poslancem, toda tudi njegov govor pri tej priliki bil je dokaj slaboten Daleč nadkriloval je v tej razpravi vse svoje sogovornike minister Ba cqu e h e m, kateri je govoril jasno in točno, ob jednem pa, kar se oblike tiče, elegantno in zares simpatično.
Poročevalec Schvvegel je pač popolnem kos bil svoji nalogi, bistvo jednakih pogodeb in dotail njen mu je poznat po mnogoletnih teoretičnih študijah in praktičnih skušnjah, in to je bilo videti tudi iz njegovega konečnega govora. Vender zbornica bila je že utrujena, in naša gorenjska prevzvi-šenost le težko brzda goste tokove svoje diploma-tične zgovornosti. Vsled tega večinoma govor njegov ni napravil posebnega utiša, in če je koncem dolgotrajne razprave precej pohvale bilo slišati po zbornici, ne bi hoteli prevzeti poroštva, da neso dobro-klici vsaj deloma bili — ironični!
Na Dunaj i, 9. februvarja.
—j.— Denašnja seja napolnjena vnanje in trgovinske politike. Pač bi bila opazka na svojem mestu, da pravega povoda k taki debati vender ni bilo. Skromna vladna predloga, naj se, ker razmere neso udobne sklepanju tarifne pogodbe s sosedno Nemčijo, podaljša Bedanji „Meistbegiinstigungsver-tragl" Večina temu ni ugovarjala in torej se de« bate nikakor ni udeležila; le mladočeski separatisti čutili so potrebo, jednega iz svoje srede poslati na parlamentno bojišče. Tembolj razgreta bila je opozicija. Pomenljivost današnje razprave vidimo sploh le v tem, da se je baš pri tej priliki zopet svetu poka/al globoki razdor, zevajoč mej obema kriloma protivne nam stranke.
Skrajna levica zastopa namreč mnenje, da je ustvariti carinsko zvezo (Zollunion) mej našim in nemškim cesarstvom. Ob jednem hotela je s prav neokretuo demonstracijo na ves glas objaviti neizmerno radost in pretirane nade, s kojimi sta jo naudibnila razglašena avstro-nemška zvezna pogodba in Bismarckov komentar. V to svrho dvigne se člen S te in vven d e rj e v e frakcije, dr. Bareuther, ter začne z jedne strani v zvezdo kovati velikega nemškega državnika, z druge pa očitati Taaffejevi sistemi, da je notranja politika tega državnika v očividnem protislovji z načeli in nazori vnanjega ministeratva. Konec njegovega slavospeva bil je seveda, da jedino zdravilo gospodarskim našim bole-nam iskati je v carinskem jedinstvu z Nemčijo, kateremu mora logična posledica biti skupna carinska delegacija, tedaj skupni carinski parlament! Bareuther je na vsak način jeden dubovi-tejših poslancev na skrajnem levem krilu, kjer takih mož baš ni v izobilji, tembolj se čudimo, da je pri tej priliki pregrešil se s staro neokusnostjo, trdeč, da je Avstrija zgolj — „ein deutscher Staat" !
Sekundiral mu je član nemškega kluba dr. Menger. Govoril je v istem zmislu, le toliko razločka je bilo med obema govornikoma, da je Menger poskušal, dekorirati svoj tendencijozni govor s stvarnimi razlogi. Čehe je pozival, naj se zvežejo z zapadnimi narodi, kamor spadajo po svoji kulturi. Tu je za nje mogoč  legitimni zakon, — Če prav
morda le suhoparna „ Vernunftehe" — z vzhodnimi suroveži pa le divji konkubinat. Z upijočimi barvami slikal je neprecenljive prednosti takega carinskega združenja; verjeti njegovim besedam, bi se kar medu cedile pokrajine naše, kakor hitro jih carinska unija z jedini z mogočnim Mmškim sosedom.
Minister Bacqubem je to trgovinsko politično sanjarijo čisto preziral. Prav suhoparno povedal je gospodom na skrajni levici, da danes, ko gre le za podaljšanje trgovinskega položaja Nemčiji nasproti za nedoločen čas, vender ni prilika takim teoretičnim ekskursom. Poudarjal je, da je i naša država vedno pripravljena, trgovinske pogodbe sklepati z drugimi državami na podstavi dogovorjenega carinskega tarifa, toda da mora pred vsem varovati svojo domačo obrtnoK. Obravnave v to svrho se pa ne morejo preje pričeti, predno je zagotovljena vsaj verjetnost ugodnega uspeha. Te verjetnosti dosihmal nasproti Nemčiji še ni, vsled tega ni preostajalo druzega, nego podaljšati sedanjo situacijo.
Za trgovinskim ministrom ustane grof Taaffe ter kratko zavrne Bareutherjeva očitanja. Njegova politika ni v protislovji z avstrijsko-nemško zvezo, dokaz temu, da je doba njegovega poslovanja daljša nego zvezna pogodba, katera se je te dni bila objavila. In če Bareuther trdi, da bodo Čehi prisiljeni, pobotati se z Nemci, izražati mora i on srčno željo, naj B6 tudi Nemci — pogode s Čehi!
Zlasti zadnji odstavek vsprejela je veČina z odobravanjem, opozicija z glasno veselostjo. Komaj se je smeh bil polegel po zbornici, ustane Cblu-metzkv ter začne — levite brati neukretnežem na Bkrajni levici. Srpo so gledali, ko je govornik v kratkih konciznih stavkih, — imel jih je napisane pred seboj — začel razkladati, da se niti misliti ne more carinskega jedinstva ter da bi v slučaji takega združenja uničena bila avstrijska obrtnost. Tudi on proslavlja s patetičnimi besedami pomen politične zveze z nemško državo, povzdigujoč modrost vladarjev in državnikov, kateri so ustvarili to mirovno ligo, — takoj na to pa obrne svoje želo zopet proti tovarišem na skrajnem opozicijskem krilu, naglašajoč, da je po njegovem mnenji čisto
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Predpust je, jutri celo že predpustna nedelja, o kateri se ponavlja stara rima „lan' sem bil špeha sit, letos pa zelja", a kljubu temu je skoro dolgočasno. Pravega, prav iz srca prihajajočega veselja ni več in da ni Bismarckovega govora, ne vem s čim bi časnikarji polnili svoje vedno lačne predale. Govor Bismarckov mi pa je deloma ugajal, dasi se trdno držim načela „Nil admirari!"
Ugajal mi je govor, ker je trajal nad dve uri in ker je mej tem časom Bismarck popil jako veliko tekočino, o kateri se gotovo ne ve, je li ta tekočina bila „cognac" z vodo, ali pa vodo s „cognacM-om, vsekako pa je bila, kakor je vestno opazoval „Neue Fr. Presse" feljtonist, „goldig getbnt". Zlate te boje pa sicer nikjer nesem našel v Bismarckovem govoru. Povedal je marsikaj zanimivega, stavil ni luči pod polovnik, razkril je, kako je nekdaj liki nihalo hodil iz Frankobroda v Berolin „trag i natrag", kako je vedno bil zagovornik in prorok miru in se vedno ravnal po najnovejšem načelu »Bismarck c1 est la paix!8, povedal pa ni, kaj pomenjajo ruska oboroževanja in kdaj prične „die frohliche Sauhatz."
Glavna vsebina njegovega govora mora se brati nu-j vrstami, kakor to store borzijanci, dobro vedoč, da ni koristno niti praktično, na veliki zvon obešati vseh svojih mislij in načrtov in da se baš Bismarck v tej zadevi nedosežen mojster. Kakor je izrecno trdil, Bolgarska še vedno ni vredna kostij jednega samega pruskega grenadirja, s tem pa še vedno ni povedal, koliko je Bolgarska sploh vredna in kdaj bode za Koburžana nastopila ona srečna doba, ko bode živel ob »prijetnih bolgaiskih spominih", kakor to že dlje časa praktikuje nad šest čevljev dolgi Batenberžan.
Železni kancelar izvrstno umeje, prikrivati svoje tajne misli, on prepoveduje prefriganim diplomatom z istim globokim uspehom, kakor sv. Anton Padovanski nemim ribam. Njegovo ime ima toliko sijaja in ugleda, da se njegovim izjavam klanjajo, predno jih je izrekel, po končanem govoru pa na vse kriplje ugibajo, kaj je hotel povedati. To pa je teško dognati, saj nas še drugi, deloma neznatni ljudje s čuduimi svojimi skoki mnogokrat spravijo v zadrego, da si marsikaj ne vemo tolmačiti.
Jaz vsaj sem te dni prav dolgo in skrbno premišljal, kako to, da „teta Josipina" ureduje svoj „Nebeski vrt" v Starem trgu pri Slovenjem Gradci, tiska pa pri Šeberji v Postojim'. Kmalu pa sem po-
izvedel, da ima „teta Josipina* (Jurik) čudno lastnost, da naroča pri raznih tiskarjih razna dela, a da jej tiskarski računi prouzročujejo toliko nervoz-nost, da si hitro poišče novo tiskarno, kjer še ne poznajo njene čudne lastnosti in jej v dobrej veii tiskajo, kar naroči. Tako prišla je iz Maribora in Ljubljane v PoBtojino, tako začela izdajati „Nebeski vrt", ki bode izvestno usahnil, še predno bodo nekateri tiskarji našli v njem že davno iskanega svojega drobiža.
Nemškega cesarjeviča osoda vzbudila je v vseh krogih mnogo sočutja, na drugo stran pa veliko nevolje proti dotičnim zdravnikom, ki bolezni toliko časa neso spoznali, ali pa namenoma prikrivali nt vami njen značaj, dokler ni stvar postala toli akutna, da so morali preparati cesarjeviču grlo in mu v sapnik napeljati srebrno cev. Jednaka nevolja se me je te din polastila, začuvši vest, da imamo tudi v Ljubljani zdravnika, kateremu godi jednaka praksa. V zasebnem zavodu zbolel je dijak za osepnicami, a zdravniku se ni potrebno zdelo, naznaniti ta slučaj — nekateri ljudje celo trdijo, da sta bila dva slučaja in da sta se oba zamolčala. _ Ko se je stvar poizvedela, izgovarjal se je rečeni zdravnik, da ni vedel, da treba objaviti tak slučaj.   Moj Bog! kam smo prišli, da tolik gospod
nerazumljivo, da se tako znamenita resna pogodba mogla zmatrati — povodom parlamentarne demonstracijo, in to celo v taki obliki, da d r ža vn o p r a v n e n a m e n e niti raz u meti ni m o g el l
Nemško-avstrijski  klub  pritrjeval je glasno svojemu voditelju,  skrajna  levica  se je srdila in zastoni skušal.i je/o svojo zakrivati   za porogljivim posmehom, desnica pa je s tihim zadovoljstvom pri-Botstvovala čudovitemu prizoru prepirajočih se protivnikov.  Debata  se na to sklene,  volita se generalna govornika. Contra bili so upisani Mladočehi in antisemiti,  razmerje glasov je bilo torej precej jednako mej ohema  frakcijama   Desnici  bi gotovo bolj bilo ugaja'o,  da kak Schiinerer pride do besede Toda Mladočehom priskočil je Gregoree, ju na ta način odloČila se je večina upisanih contra-govornikov za Ilerolda. Bil je njegov deviški govor ; vsebina mu je bila zgolj polemična. Priznavamo, da so nekateri argumenti njegovi bili za vsem utemeljeni, zlasti je M en gorju prav dobro zasolil nemško .VernunfteheB, kazoč na tužno usodo pruskih Poljakov.   Ali možu baje ni bilo znano,   kako sila težko ju i m pr o vizo vati  govor v taki skupščini, in tako jo je na jednem mestu prav  neljubo bil za vozil z opazko, pri kateri   si gotovo nič hudega ni bil mislil, koj i je pa zavil v tuko obliko, da so jo hlastno poprijel! in  zlorabili zlobni nasprotniki. V dr. Hei olilu čislamo nadarjenega govornika uazvlic nepreugodnemu uspehu prvega nastopa, vender pa sodimo tudi mi, da bi bolje storil posnemati desnico in s ojo Hlofi obraniti z.v primernejše prilike.
Za lleroldom prišel je do besede poslanec Neuvvirth. Govoril je poldrugo uro B stališča zaščitnega carinarja a outrance. Pretiranost carinskih nazorov njegovih izvabila   [e  mnogo ugovorov mej pičli .o -(•vilom poslušalcev,  koji  so  v/trajali pri njegovi razpravi. Sest ur trajalo je že posvetovanje, in s idaj bi moral konečna besedo še imeti poro Čevalec baron Schwegel.  Toda nadaljevanje debate odložilo se je do prihodnje seje.  Predno se seja zaključi, reši se davek na špirit v prvem branji; na predlog Javvorskega izroči se dotična pred loara ji isebnemu odseku, kateri se bode v prihodnji seji izvolil iz cele zbornice.
V JLjn3»y .ni 11. februvarja. Objavljenje nemško-avstrijske pogodbe in Bis marekov govor nista dosegla  popolnem svojega namena.   Bojazen pred vojno ni zginila, kar najbolje dokazuje borza. Cena raznim vrednostnim papirjem y.a neče povzdigniti, četudi seje zagotovilom za mir pridružil še prestolni govor angleški. Nerešeno bol garsko vprašanje še vedno preti evropskemu miru. Dokler se  ne reši povoljno Uusiji, ni mogoče verjeti, da l>i bil evropski mir stalen. Sovraštvo zaradi Alzacije in Lorene mej Francijo in Nemčijo tudi še ni prenehalo«
Bismarckov govor pa tudi ni bil tak, da bi bil mogel posebno pomiriti prebivalstvo. Z'aiti njegovo Btrašenje z nemško vojsko, katero lahko postavi na rusko in francosko mejo, je lahko vzbudilo veliko nejevoljo v Rusiji in v Franciji. Ruski listi se že objavljenje avstrijsko - nemške pogodbe večinoma zmatrali za Btrašenje, ter s* pristavljali, da je Ru-
sija preveč močna, da bi se dala strašiti. Bismar-ckovega govora pa ruski časniki hudo ne napadajo, najbrž zategadel ne, ker se je „.Journal de St. Pe-tersboutg" precej povoljno izrazil o njem. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi na javno muenje v Rusiji bil ugodno uplival.
Vladni krogi ruski se pa tudi dosti ne zmenijo za Bismarckov govor, avstro-nemško pogodbo so pa itak že poprej poznali. Nikakor ne mislijo, odpoklicati vojakov od meje, ampak hočejo nadaljevati svojo vojskino organizacijo. Prav lahko je mogoče, da v kratkem izvemo, da se je zopet kak ruski polk nastanil kje blizu avstrijske ali nemške meje. Dokler bode pa Rusija imela ob meji toliko vojakov, se evropsko javno mnenje ne bode pomirilo.
Objavljenje avstrijsko-neinške zveze utegne na Rusijo le toliko uplivati, da morda ruski listi ne bodo več priporočali, da bi se Rusija sporazumela z Nemčijo ali pa z Avstrijo in jo tako odločila od njene zaveznice. Sedaj so čuli, da je ta zveza trdna ter se ne da z lepa razrušiti. Pa še v tem ozira morda se ni dosegel name a, ker je nemški kan celar v svojem govoru se jako laskal Rusiji in tako dal razumeti, da bi mu prijateljstvo slovanske Rusije bilo jako drago, ki bi so le nanj zanašati mogel. Kar se tiče Rusije, novejši dogodki torej neso dosti premenili položaja.
Na Francoskem pa vsi J isti precej razdraženo pišejo proti Nemčiji. Bismarcku očitajo, da pači zgodovino in uničuje civilizacijo. Vsi mislijo, da je bil govor nemškega knncelarja naperjen proti Franciji in priporočajo zvezo Rusije, Anglije, Francije in Turčije proti Nemčiji in njenim zaveznicam. Tudi vsi listi poudarjajo, da je nujna potreba, da bi se zjedinile vse francoske stranke v sedanjem kritičnem času. Pred vsem pa mora Francija skrbeti za močno vojsko, kakor Nemčija.
Dobro za Nemčijo je pa, da se sjedinjenje strank na Francoskem ne da lahko doseči. Četudi vsi priznavajo, da bi bilo treba Bloge mej strankami, vender | se ne morejo sporazum« ti. Monarhisti mislijo, da se poprej Francija ne more toliko opomoči, da bi bila kos Nemčiji, predno ne postane monarhija. Zmerni republikanci poudarjajo, da treba podpirati sedanjo vlado, da bode močna proti vnaujim nevarnostim. Radikale! pa silijo, da se sestavi novo energičnoj še ministerstvo, v katerem bi bila Floquet in general Boulanger. Iz tega se vidi, da francoski politiki nič prav ne spoznavajo važnosti sedanjega položaja in si hočejo sedanje odnošaje vsak izkoristiti v svojo strankarsko korist. Zategadel sedaj momen-tanno Nemčiji ne preti nevarnost od Francije, kakor tudi pred objavljenjem avstrijsko nemške zveze, ni pretila. Ce bode pa Rusija hotela s Francijo skleniti zvezo, bodo v Parizu to z večjim veseljem pozdravili, kakor bi bili poprej. Zistran Francije torej Bismarck ni nikogar pomiril.
Pa še druge stvari so, ki vznemirjajo Evropo. Objavila se je sicer avstrijsko-nemška zveza, zveza Z Italijo se pa ni objavila. Res se je nekaj govorilo, kak da je obseg te zveze, toda nobenega avtentičnega poročila ni Kdo ve, če ta zveza, ki je nekaki dostavek k avstrijsko nemški zvezi, poslednje v čem no preminja, ali razširja.   Kilo torej
ve, kako daleč sta Nemčija in Italija zavezani braniti avstrijske koristi. Kdo ve, če to sega tudi kaj v balkanske zadeve. Taka negotovost vsekako vznemirja prebivalstvo v tako resnem času.
Pa tu d i na Balkanu se marsikaj godi, kar ne vzbuja zaupanja v mir. Nek ruski list ve povedati, da se od neke strani vozijo v Albanijo puške najnovejše sisteme, da se torej pripravlja ustaja. Mi sicer ne moremo vedeti, koliko je ta vest verodostojna, a vsekako je označiteljna za sedanje razmere.
Iz Carigrada prihajajo poročila o zbiranji čet ob bolgarskej meji, katerim je namen napraviti ustajo v Bolgariji. Bilo je že več tacih poskusov, torej se nam te vesti lahko jako verojetne zde. Da ima pri tem roke vmes Rusija ne dvomimo, če tudi ruska vlada ne bode tako nespametna, da bi to priznala. Dosedaj so taki poskusi bili vselej neuspešni, kdo ve, če bodo tudi za naprej. Baš objavljenje nemško avstrijske pogodbe utegne dati nov pogum Koburžanovim nasprotnikom v Bolgariji. Dosedaj se je v obče mislilo, da bi Avstrija postavila se proti Rusiji in bi jej pomagala Še Nemčija, ko bi v Bolgariji naBtali nemiri in bi se jih Rusija hotela okoristiti- Objavljena pogodba pa kaže, da kaj tacega ni dogovorjeno in da se Koburžan ne more zanašati na ti dve državi. Bolgarska opozicija utegne s pomočjo od zunaj napraviti nerede prihodnjo spomlad.
Rusija zagotavlja, da n^ misli zasesti Bolgarske, toda kdo ve, če se ne bi premislila, ko bi se začelo prelivanje krvi ob Balkanih. Prav verojetno je, da bi poslala vojake v Bolgarijo, da napravijo red. Bi li druge vlasti to mirno gledale, je vprašanje, prav lahko bi bil to začetek velike vojne. Iz navedenega je razvidno, da je dovolj uzrokov, da svet nema nič pravega upanja v mir, naj ga diplomati še tako zagotavljajo.
Politični razgled.
\oi i<aiij<c <lež^lc.
V    j u b Ii j a ni 11. februvarja.
Poslednji čas se je grof KalnoUy večkrat razgovarjal s Cimuctzkiiiii. Ti razgovori vzbudili so nekako bojazen na desnici. Vse se spominja, da je grof AndrasBV bil vrgel Hohenwarthovo ministerstvo, kaj ko bi Ka!noky Taaffejevo. Levičarsko ministerstvo bi po mislih nekaterih eolj ugajalo sedanji politični situaciji nego Taaffejevo, ki se opira na desnico. Ker pa državno/borsku večina rada vse dovoli za vojsko, kar se zahteva, in tudi n.^ dela Kalnokvjevi vnanji politiki uikacih ovir, ni pravega uzroka, da bi se moralo poklicati levičarsko ministerstvo, in sodimo, da je vsaka bojazen v tem oziru neopravičena.
Proti kouflesijoiiuloii .šoli se je izreklo učiteijstvo Dunajskih predkrajev in sklenilo resolucijo v tem zmislu. Nadalje se je proti Liechtensteinovemu predlogu izreklo znova nekaj društev in občin, mej druzimi tudi občinski zastoj) v Inomostu.
Kakor je razložil poročevalec pri podrobni debati o budgetu ogerskega finančnega minister-stva, se je lani na Ogerskem prodalo za 1,393.390 ,nld državnih posestev. Skupilo se je porabilo za razne investicije. Kakor se je izjavil ministerski predsednik, se pri prodajanji državnih posestev po-
Dalje v prilogi.
tega ne ve! Kaj pomaga potem, da se v uradnem listu zahtev j, kako naj mestni magistrat osepnice „pana", čepa zdravnik, ki bi vsem drugim moral dajati dober vzgled ne vrši svoje dolžnosti ?
Po takih vzgledih res ni upanja, da bi se iz-neUli krutih osepnic in človek bi res skoro verjel, da je proti osepnicam najboljše sredstvo — b r i n-jevček. Ta pa je sedaj na glasu. Požirek „brin-jevčka" je Bedaj jako priljubljeno zdravilo v Ljub-ljam in veliko je naudušenih pristašev tej specifično kranjski pijači. Sicer je te dni tudi neka brin-jevčarka za osepnicaini umrla, a to ni omajalo vere v brinjevček, kajti pogodili so jo hitro, dajo brin jevčarka pač brin evček prodajala, sama pila ga pa nI, fn to je bi! uzrok njenej bolezni in žalostni smrti. Torej živio brinjevček.
Poleg brinjevca ima pa tudi brinjevje samo važno ulogo. Z brinjevjem prekajajo se zatulile sobe in tako čisti izprijeni zrak, vrhu tega je pa še nino^ ... drugih takih domačih zdravil, o katerih uče njftki niti ne sanjajo. N. pr. je tako domače zdravilo ajdova slama. Ž njo bi bilo treba pokaditi onim trgovskega plesa odbornikom, ki bo lazjmšiljuli izključno nemška vab']?i, pozneje pa, ko se je za-
čel glasen protest, radi rana slovenska, kar se še ni zgodilo, odkar so stere babe na svetu.
Sicer pa  trgovski   ples itak ne bode dobro obiskan.   Nekaj je tenu kriva dotičnih odbornikov brezozirnost, nekaj osepnice, največ pa „Sokolova ni a skarada",  katere se tudi jaz že veselim. Ž njo končan bode letošnji kratki pred pust  in pričel se bode štiri desetčlanski post, doba, posebno ugodna meditaciji   in   premišljevanju.    V   postu bodem premišljal   in   računil,   kdaj   bi   utegnila,   ako se zopet na potu kako kolo ne stre, luč sveta za-gledati   mestna  hranilnica Ljubljanska. A   račun   ta   bode   izvestUO   težaven, težavneji nego oni« ntalsko vprašanje.   Orijentalska kriza je prav točno napovedana za 1S(J9 leto (glej govor Bismarckov), kar ni prav  nič težavnega, kajti ponavlja se vsacih 20—22 let. Kdor torej hoče znati, kdaj bode zopet orijentalska kriza, poglej v zgodovino, ondu je zapisano, kdaj je bila zadnja. Dotični letnici dodaj 20—22 let in stvar je gotova. Drugače pa je z mestno hranilnico Ljubljansko, tu ni gotovega presledka,  zatorej jjse   močno   bojim, da bode ciolgi post /.a moj račun še prekratek in da bodemo piej  doživeli  novo orijentalsko krizo, — nego hranilnico na rotovži. S.
Otci in sinovi.
Uuski  spisal  J. S. Turgendv,  preložil Ivan Gornik.
XVI.
■Dalje.
Pravi uzrok vse te izpremene bilo je čuvstvo, katero je Odincova vzbudila v Bazarovu, čuvstvo, ki ga je mučilo in razbesnjevalo, in proti kateremu bi se on takoj zavaroval s prezirajočim hohotoin in ciniškimi dovtipi, ako bi kdo, samo izdalja, omenil, če je mogoče, da se je to v njem vzbudilo. Bazarov je jako ljubil žcuske in žensko krasoto, a ljubezen v zmislu idealnem, ali, kakor se je on izražal, romantiškem, naziva! je sanjarijo, neoprostno bedarijo, zmatral vitežka čuvstva uestvore aii bolezni, in večkrat izražal je svoje začujenje, da neso v blaznico poslali Togenburga z vsemi miunesan-gerji in trubadurji. — nA.ko ti ugaja ženska", rekel je,  »skušaj si jo pridobiti; ako ni mogoče — no, ni sile, obrni se proč — svet je širok." Odincova se mu je nravila; razširjena sodba v njej, svoboda in nezavisnost njenih mislij, njeno brezdvojbeno spoštovanje do njega — vse je, kakor je bilo videti, govorilo zanj. A skoro je opazil, da si je ne more
Priloga „Slovenskemu Naroda" št. 34 11. februvarja 1888.
8ebno ozira Da dosedanje najemnike in občine. Pri debari o naučnem inimsterstvu jo Danijel lianvj grajal, da je duhoviti na v imenu ogerskih katolikov v adresi papežu o petdesetletnici njegovega sveče-ništva izrazila željo, da se obnovi papeževa posvetna oblast. Nadnlje jn priporočal versko svobodo ter zahteval, da vlada predloži načrt zakona v tem zmi>lu. Naučni minister Trefort se pa ne ujema z Iranvjevira predlogom. Kazal je nagibanje mej uni-jati, ki bi se radi odtrgali od katoliške cerkve. Tu pa ne gre le za cerkveno, temveč za narodnopolitično vprašanje. Ravno tako je treba velike previdnosti nasproti agitacijam za slovansko liturgijo. Vlada sicer čisla svobodo, toda pred vsem se pa mora ozirati na interese ogerske države in ogerske kulture.
znanje države.
Kakor je že znano, bila je lani Tureiji od-poklicala svojega zastopnika iz Sofije, ko je Kobur-žan protizakonito zašel bolgarski prestol. S tem je pokazala, da ne priznava novega bolgarskega vladarja. Zadnji čas pa je nameravala odposlati zopet svojega komisarja v Sofijo. Izbrala je bila za to Kiazima beja. Ruski veleposlanik Nelidov je pa to Turčiji odsvetoval, ker bi sicer v Sofiji mislili, da Turčija vsaj na tihom priznava sedanjega bolgarskega kneza.
Ker bode pri ožjih volitvah i-iiiiiiiu*ka opozicija pridobila k večiemu dva mandata, bode v novi zbornici 52 ali 53 vladnih pristašev, 17 ali 18 opozicijonalcev in 5 nezavisnih. Od glavnih vodij opozicije voljena sta L. Catargu in D. Bratianu, Vernescu je pa v več krajih propal. Pravosodnji minister, katerega je najhuje pobijala opozicije voljen je v treh krajih. Volitve so pokazale, da je nehala stara konservativna bojarska stranka biti ine-rodajen faktor v rumunskem političnem življenji.
Komisija osemindvajsetih članov iiein.Hlccgru državnega zbora, katerej se je izročila socijališka predloga, je v sredo začela svoja posvetovanja. Zavrgla je vsa pooštrenja socijališkega zakona. Celo konservativci v komisiji neso dosti zagovarjali pooštrenja, iz česar se mora sklepati, da tudi vlada že ne misli več na to.
Prestolni govor, s katerim   se je otvoril nn-gleftl&i parlament pravi, da kraljica z vseh stranij dobiva zagotovila o prijateljskih čustvih  in iskrenih željah, da se ohrani mr. Ona upa, da bode dolo-čenje afganske meje pripomoglo,   da se odstranijo nesporazumljenja mej Anglijo in Rusijo zastran azijskih posestev. Z željo, da se zabrani prelivanje krvi, poslala je kraljica poslance v Abesinijo, da bi odgovorili  kralja od vojne z Italijo, in obžaluje, da njihovo prizadevauje ni imelo uspeha.  Nadalje omenja prestolni govor, da so se začela pogajanja z Francijo zaradi Sueškega prekopa in Hebridov. Na konferenci v sladornem vprašanji interesovanih evropskih  vlastij v Londonu se |e pokazalo, da se vekša upanje, da se doseže povoljno sporazumljenje. Trgovina se boljša, kmetijstvo pa žalibog no. Vlada bode zahtevala  sredstev za varstvo  premogovili postaj države. Za varstvo Avstralije se bode osnovalo posebno brodovje. Število agrarnih zločinstev na Irskem se manjša  in storile  se bodo naredbe, da se pomnoži število samostojnih kmetov v tej deželi. Bolgarskega vpraša uja piestolni govor nič n« omenja.
Dopisi.
Is 4»ra<l€m 8. februvarja. [Izv. dop.] V našem „najbolj nemškem" mestu, dogajajo se stvari, ki bi drugod bile nemogoče — in katero dajo mnogo premišljevati. Da se mi ne bode očitalo, da barvam prečrno, hočem prevesti samo dopis iz Gradca, ki ga je „Neue freie Presse" priobčila dne G. t. m št. 8423. Dopis slove v slovenskem prevodu:
..Kakor smo nedavno poročali, so dne 22. novembra I. I. na komersu vseučilišfnikov odnesli iz dvorane kip cesarjev in ž njim burke uganjali. Pet dijakov, šumnih tepa dejanja, .se je relegovalo. Vsled daljšega hrupa je vladni zastopnik komers razpustil, toda mnogi neso hoteli ostaviti dvorane. Vladni zastopnik pripeljal je iz sosedne dvorane nekaj policijskih agentov, ki so le s trudom in ne brez upiranja izpraznili dvorano. Kako se je pri tem godilo, razvidno je iz poročila vladnega komisarja, katero je odstopilo policijsko ravnateljstvo okrajnemu sodišču. Iz tega poročila izvemo, da so vladnega komisarja bili obstopili člani Graške „Arminie" in Dunajske „Germanie" ter mu prav na uho tulili „Die Wacht am Rhein". Najupornejše se je obnašal-Arminec Albert II i rt, stud. phil., kateri je hotel odtrgati orla jednemu detektivu, porogljivo ga vpra-šnjoč, kacega komiteta znamenje da je to, potem pa meril vladnega komisarja, rukal ga za plašč in tulil mu v ušesa. Nadalje je Germanec Fran Elsler, stud. jur., ki ni hotel ubogati policijskih organov, ter jednega zmerjal z „Ochs", „Flegel", „Rindvieh" in potem šel k policijskemu komisarju ter mu za-klical: „Ali poznate te barve?" Jaz sem Dunajski Germanec. „Jutri bova govorila!" Baron Vaclav L'eche, stud. jur., član Praške „Teutonie" tudi ni hotel na zaht^vanje vladnega komisarja ostaviti dvorane in mu prevzetno odgovoril: „Pa pojdete Vi poprej!'' Moral se je že jeden občinski stražni nadzornik poklicati na pomoč, ker mnogi, mej njimi eden vseučilišč ni profesor, neso hoteli ostavit dvorane.
Na podlagi te objave so se morali imenovani dijaki zagovarjati pred okrajnim sodiščem zaradi razžaljenja straže, a bili so vsi oproščeni. — Državno pravdništvo se je pritožilo in tako se je prizivno sodišče bavilo s to zadevo. Predsednik, nadsodnije svetnik dr. vitez Frblichstbal pričital je utemeljenje prve razsodbe, ki pravi bistveno sledeče: „Ni popolnem dokazano, da bi bili dijaki poznali policijske agente , kajti le jeden si je bil nataknil cesarskega orla; če tudi so se slišali klici: „Spiceljni!" „polipi!" ko so ustopili, vender s tem še ni dokazano, da so zatoženci spoznali njih uradni značaj. Izpovedbe vladnega zastopnika in policijskih agentov so pomankljive in se tudi ne ujemajo, tako da ne morejo veljati za dokaz. Vladni zastopnik si je še le drugi dan napravil svoje beležke, torej neso zanesljive. Kar se pa tiče rukanja za plašč vladnega komisarja, je lahko mogoče, da se gaje le slučajno dotaknil, ali ga pa celo zamenjal s kakim drugim plaščem. Ravno tako je tudi lahko rukal ces. orla, ne da bi bil storilec orla spoznal. Proti drugemu zatožencu pa ni druge izjave , kakor izpoved vladnega komisarja, ki pa ne more biti zadosten dokaz. Kar se pa tiče tretjega zatoženca , barona Peche, se pa more v besedah: „ Pa pojdete Vi poprej!" videti le dobromisleč svet, kar se pa dostaje tulenja se pa ne ve, če se je nalašč zgodilo, ali je pa v gneči uho vladnega komisarja slučajno prišlo blizu kacega pojočih."
Ko se je to prečitalo, so Be zaslišale priče, katere so bile že zaslišane pri okrajnem sodišči. Vladni zastopnik Koeger je vse jako natančno iz-povcdal, s pristavkom, da so bile še druge nered-
pridobiti, a da bi se od njo proč obrnil, za to v svoje začujenje — ni imel moči. Kri mu jo vski pela, če se je le na njo spomnil. Svojo kri bi že brzdal, a nekaj druga uselilo se je vanj, česar on ni nikdar priznaval, iz česar se je vedno norčeval, kar mu je razburilo ves ponos. V razgovorih z Ano Sergejevno izražal je Še bolj nego prej svoje ravno-dušje proti vsemu romantiškemu; če pa je bil sam izpoznaval je z nejevoljo romantika v samem sebi. Torej hodil je v gozd ter korakal po njem z velikimi koraki, lomil ovirajoče ga vejice, jezeč se poluglasno nad nje in nad sabo ; ali pa je šel na seno v senico in trdovratno mižeč poskušal zaspati, kar se mu seveda ni vselej dalo.
Najedenkrat se mu zdi, da bodeta ti nežni roki jedenkrat ovili se okrog njpgovega vratu da bodeta ti ponosni ustni odgovarjali njegovim poljubom, da bodeta ti umni očesi z nežnostjo — da, nežnoBtjo upirali se v njegovi očesi, in v glavi se mu vzvrti in izpozabi se za trenutek, dokler zopet v njem ne uskipi nevolja. Ujel se je v najrazlič-nejih »nesramnih" mislij, kakor da bi ga vrag gonil. Časih zdelo se mu je, da se je tudi Odincova iz-premenila, da se je na njenem lici kazalo nekaj posebnega, kaj, morebiti ... Tu pa je navaduo za-
teptal z nogo ali zaškripal z zobmi ter samemu sebi grozil s pestjo.
In vender se Bazarov ni popolnoma motil. Premogel je Odincove domišljijo, zanimal jo je in mnogo je mislila o njem. V njegovem odsot9vu se ni dolgočasila, ni ga čakala, a njegov prihod jo je takoj oživil; rada ostajala je ž njim na samem in z veseljem razgovarjala se je ž njim, tudi tedaj, kadar jo je jezil ali zanemarjal njene gospodske navade. Hotela ga je nekako preučiti in sebe preskušati.
Nekdaj dejal je, sprehajajoč se ž njo po vrtu, zamolklim glasom, da kani kmalu oditi domu k otcu . . . Pobledela je, kakor da bi jo nekaj v srce zbolo, da se je začudila in dolgo potem premišljevala, kaj bi to pomenilo. Bazarov javil jej je svoj odhod, ne da bi jo skušal, da bi videl, kako bo to uplivalo nanjo: on ni nikdar lagal. Zjutraj tistega dne govoril je z otčevim oskrbnikom, bivšim mu vzgojiteljem, Timofejičem. Ta Timofejič, okreten in zvit starec, z osivelimi rumenkastimi lasmi, zaru-delim obrazom in s solzimi v upalih očeh, stal je najedenkrat pred Bazarovom v svoji kratki suknjici od debelega modrosivega sukna, propasan z usne nim pasom in v osmoljenih škornjih.     (Daljo prih.)
nostl; pa so vender le omenjene dobro opazili. Polic jski  agenti  potrdili so, kar je  povedal vladni komisar,  dijaki so pa olajševalno  pričali.   Ko je bilo  dokazovanje pri kraji, spregovoril je državni pravdnik dr. Zistler in izrekel, da mora priziv v popolnem obsegu in s poudarkom zagovarjati. V strogo juridičnem izvajanji je dokazoval krivdo zatožencev, bkratu pa ostro kritikoval uzroke prve razsodbe. Zlasti je z ozirom na mnenje okrajnega sodišča, da je v besedah,  ki so se zaklicale vladnemu komisarju :    „Pa pojdite  Vi   prej!"   le „dobromisleč Bvet", doslovno rekel: „T r eb al o je ve 1 i ko energije, da sem se preveril, da je to res sodnij-ska razsodba,nepale hudobna šala. Tako dah č segajoč optimizem dokazuje, da se neso hotele spoznati prave razmere. Kak pomen pa naj ima odstavek, da je vladni zastopnik Še le drug dan zabeležil, kar je videl? Mari je to navadno, ali se je kaj tacega že slišalo?   Mari hoče to oslabiti vero-jetnost izpovedbe vladnega zastopnika?" On zahteva torej, primerno kazen, pri čemer naj se zadostno ozira na stopinjo omike zatožencev in na razmere, v  katerih  se je žalila  v tem  slučaji avtoriteta vladnega zastopnika.
Po daljšem posvetovanji je ustreglo apelacij-sko sodišče prizivu in Albert Ilirt bil je zaradi dejanske razžalitve straže obsojen na 14 dnij zapora poostrenega z jednim postom, Franc Elsner zaradi besedne razžalitve straže na 8 in baron Peche, ker se je mešal v uradno postopanje, na 3 dni zapora. Obravnava, pri kateri je poslušalo mnogo dijakov trajala je štiri ure.
H ltršli<^a 9. februvarja. [Izv. dop.] Po dolgem molčanji so se Krški godci in pevci vender zopet oglasili. Lepo je bilo pri zadnjem koncertu videti, ko se je pevcem pridružilo tudi 12 domo-rodnih domaČih in bližnjih pevkinj. Ker so te dame veliko pripomogle, da se je zadnja veselica z dne 5. t. m. tako sijajno obnesla, zaslužijo, da njih imena zabeležimo javno; te so: gospa L. Feritila, gospa E. Gaberšek-ova, gospa B. Kersnik ova, go-spica M. Michel-nova, 'gospa T. Medič-eva, gospica G. Ratoliska, gospa M. Stancer-jeva, gospica A. Schubert-ova, gospici F. in L. Trarnšek-ovi (zadnje tri iz Vidina) in gospici A. in M. Vesner-jevi.
Krško me8tice — sosebno tamošnje „Bralno društvo" je pokazalo že pri mnogih prilikah, da umi vzvišene narodne zadeve ceniti ter je tudi podpirati gmotno. Tako n. pr. je društveni odbor (odkar je v čisto narodnih rokah) priredil že večkrat veselice v korist narodnih društev. Omenim naj le, da je pred par leti naše „Bralno društvo" napravilo dobrodelno veselico za „Narodno šolo", ki je takrat s Krškega dobila okolu 50 gld. čistega doneska. Ravno tako je sedanji društveni odbor (na čelu mu naš vrli zdravnik G. dr. Jos. Kersnik) velikodušno blagovolil prepust'ti, da je odbor „ PedagogiŠkega društva" priredil v prostorih „Bralnega društva" dobrodelni koncert na korist „Pedagogiškemu društvu". Tudi ta veselica je prinesla okolu 40 gld. Čistega dohodka, kar bode društvu dobro došlo — vzlasti, Če pomislimo, da ima še obilo tiskovnih troškov poravnati za v preteklem letu izdane knjige.
Kdor se za razvoj narodnega šolstva malo zanimiva, mora gotovo pripoznati, kako malo se je ravno za to pri nas dozdaj storilo. Naše domače pedagogiško slovstvo je tako rekoč še vedno v povojih ... In redki so bili možje, ki so na tem polji delovali uspešno. Da se pa tudi v tej stroki začnemo malo bolj gibati, da ne zaostanemo za drugimi narodi, se je v ta namen ustanovilo „Pedagogiško društvo" na Krškem. Kak smoter ima to to društvo pred očmi, je slovenskemu občinstvu manj ali več znano — namreč pospeševati razvoj slovenskega pedagogiškega slovstva. Koj že v prvem letu svojega obstanka je društvo izdalo posebno glasilo „Pedagogiški letnik" z raznovrstno pedagogiško - didaktično vsebino . . .
Toda žalibog se pri nas taki koristni zavodi vse premalo podpirajo dejanski. Pomislimo, da je „Pedagogiško društvo" ustanovljeno za celo Slovenijo. Čudno toiej je, da ima največ podpornih udov v malem mesteci Krškem, broječ le okolu 1000 prebivalcev ! Vzlic temu mu je majhno mestice zopet pripomoglo do zdatne podpore (okolu 40 gld.), ki je primeromo s podporo deželnega zbora (50 gld.) zares velika! Zatorej Čast in slava zavednim Slovencem Krškega mesta!    Toliko le mimogrede . . .
Na dalje naj opišem obširneje zadnji koncert, ki se je vršil minolo nedeljo. Vse točka obširnega
vsporeda so delujoči brez izjeme zvršili v popolno zadovoljnost občinstva. (Tu naj opomnim, da srao pri veselici marsikaterega — osobito iz mesta pogrešali, — nasprotno smo pa opazili obilo tujcev s Hrvatskega, prav malo pa iz najbližojih krajev.) — Mešana zbora: A. Nčdvedov „Na goro" in A. Foer-sterjev „Venec Vodnikovih pesmij" sta občintvu izredno dopadla. Posebno so nas iznenadile že v uvodu navedene gospe in gospice.
Izmej vseh pevkiuj se je najbolj odlikovala gospa B. Kersnikova v G. Maverbeer: Arija iz opere „ttobert" s svojim sopran-solo. Njeu krasni, zvončeč glas povzdignil je poslušalca v naazemeljske višine, ter ga presenetil popolnoma. V duhu se je preselil v veliko mesto — v operno gledališče, kjer posluša z največo paznostjo vsak pojedini glas prve operne pevkinje-umetnice. Ko je gospa pevkinja svojo težko nalogo skonetda, se začne po dvorani viharno ploskanje in odobravanje, na kar je za nameček zapela še krasno Mendelssohn-ovo „R>ise-lied" z isto natančnostjo in gotovostjo, kakor poprej. Tudi njena spremljevanka na glasovirji je svojo nalogo zvišila prav dobro Slava vrli pevkinji!
Mešani čveterospev A. Nedvedov : „Oblakom" (peli so [gospa K—k, gospica Scb—t in gospoda M—č in 11—r) je  bil od poslušalcev simpatično vsprejet.
F. Scbubertov: „Na morji", za bariton solo s spremljevanjem glasovirja je g. Medic pel po svoji stari navadi izborno, kajti njegov glas je za take samospeve kakor nalašč ustvarjen.
V Iv. pl. Zajčevi: „Večer na Savi" so Krški pevci zopet pokazali, da nekaj zmorejo, kedar so pri volji; še posebno vrlo se je držal naš neutruil-1 ji vi tenorist g. Vidmar ne le v tej točki, ampak tudi pri druzib.
Godci so ta večer vse tri komade: A. Scliul-lerjevo overturo „Sirene", FIotow potpuri iz „Marte" in V. Parme »Pozdrav Gorenjskei", valček po slovanskih napevih igrali jako dobro. Konečno so Še dodali Parmov „Hej Krčani".
Temu večeru, kakor tudi pevcem in 'godcem, je bila primerna deklamacija; — g. J. B. je namreč deklamoval Preširnovo „Gloso".
Omeniti tudi moramo nagovor predsednika „Pedagogiškega društva" g. Fr. Gabršeka, v katerem je kazal velik pomen tega društva. Slednjič se zabvali iskreno vsem, ki so se te dobrodelne slav-nosti udeležili ter s tem pripomogli k precejšnji podpori.
Predno završim denašnji dopis, naj še jeden-krat izrečem vsem gospem, gospicam in gospodom, ki so pri koncertu sodelovali prisrčno zahvalo — vzlasti pa še veliki požrtvovalnosti gospoda voditelja pevskega zbora, kakor tudi godbenega kluba, A. Klein a. V priznanje kot veščemu godcu in pevcu so Krške pevkinje pred koncertom gospodu voditelju godbe podarile krasno „taktirno palčico".
lato tako lepa hvala odboru „Bralnega društva", ki je v ta dobrodelni namen prepustil svoje prostore v porabo ! — Gašperetov
Domače stvari.
— (Gospod Anton Funte k), poznat kot pesnik in kot prelagatelj Baumbachovega „Zlatoroga", dobil je umetnišk štipendij v znesku 200 gld. Neseli nas tako priznanje tembolj, ker je to drugi slučaj, da se je slovenskemu pesniku podelila taka ustanova; prvič jo je dobil, kakor znano, g. S. Gregorčič.
— (Dramatično društvo) prične nadaljevanje svoje gledišne sezone v nedeljo, dne 19. t. m. z i zv i r ni m igrokazom „Otok in Struga." Sedeži dobivali se bodo za omenjeno predstavo v soboto in nedeljo 18., 1.9, pri •'•italničnem kustosu.
— (Nasledki neprevidnosti.) Te dni umrl je v Ljubljani posestnik in krčmar O. D. za osepnie: mi. Zraven osepnic mučili so ga tudi zobje in bolečine bde se tako grome, da so naposled poNlali po brivca, da je kozavemu bolniku izdrl »Iva zoba. Zobobid je sicer odlegla, a bolnik umrl je jedno uro pozneje za osepnicami in brivcu so za pili brivnico, ker je kozavemu drl zobe. S tem pa še ni bilo dovolj. Ker menda neso imeli nobene podobe pokojnikove, pošljejo sorodniki po fotografa, ki je mrliča tudi res fotografoval. A oblastvo zve-devši to, zaplen lo je fotografu dotični stroj, da se primerno razkuži, predno se bode zopet rabil za zdrave Imdi.
— („Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici) priredilo je dne 5. t. m. veliko besedo, pri kateri je bilo nad 500 poslušal-
cev. Pevske točke pod g. K u mar j a vodstvom bil so izvrstne, isto tako igra „Pol vina — pol vode", a krona vsej predstavi bila je opereta, prva na Goriškem. „Soča" izredno hvali opereto uspeh, /lasti pa gg. K r o n a v e t v o g e 1, Kumar in K o r š i 6 ter dostavlja, da je bila veselica izmej najlepših, kar jih je še bilo na Goriškem.
— (Puške repetirke za lovce.) V mnogih listih čitamo, da si hočejo lovci za lov omisliti puške repetirke. Sedanje dvocevke imajo le po dva strela, z repetirko pa se lahko ustreli zaporedoma šestkrat in to je na lovu mnogo vredno. Vrhu tega bodo repetirke tudi ložje, ker imajo le jedno cev. Puškarji v Borovljah se že vesele te novosti, ker jim bode donašala novega dela.
— (Trtna uš.) Po izkazu poljedelskega ministarstva bilo je od trtne uši napadenih vinogradov koncem I. 1886 na S ta je r s k era v Brežiškem okraji 4.176 parcel v obsegu 1.127 ha, v Ptujskem okraji 28 parcel s 39 ha. V Brežiškem okraji je sploh 1.86G ha vinogradov torej že blizu dve tretjini okuženih, najhuje v občinah Bizelj-ki, Pišećki, Glo-boški, v Sromljah in v Kapelah. Na Kranjskem je bilo okuženih vinogradov v občini sv. Križ 92 ha, v Veliki Dolini 50 ha, drugod 30 ha, skupaj 174 ha od 1.385 ha vinogradov. V Istri je od trtne uši napadenih vinogrudov v Koperskem in Poreškem okraji 132 ha.
— (Razpisano) je mesto kanclista pri deželnem sodišči v Gradci, eventuvalno pri kakem okrajnem sodišči. Prošnje do 12. marca. — Na jednora/.rednici v Preloki služba učitelja, ob jednein vodje. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 5. marca t. 1. — Pri okraj nem sodišči v Kranji razpisano je mesto sluge. Prošnje do 15. marca.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 10. februvarja. Iz poslanske zbornice : Začetkom seje  interpeluje Pernerstorfer glede   delavskih   zbornic.   Odsekov načelnik Plener odgovarja,  da poročevalec Suklje do sedaj ni še imel prilike k poročanju,  da pa bode jutri odsekova seja.   Plener interpeluje vlado, ali bode češki načrt zdravstvenega zakona v potrjenje predložila kljubu določilu, katero je nasprotno nemškim zdravnikom in prebivalcem. V debati o trgovski pogodbi z Nemčijo  imel  poročevalec  baron Svegel konečno besedo, potem se je pogodba odobrila.  V odseku za davek na špirit se izvoli tudi Suklje. Potem debata o odgovoru na interpelacije glede premogovih tarifo v.   Derschatta trdi, da se trgovinski minister moti v računu,  da planinskim premogokopom ne odpade 61.000, ampak 138.000 ton na leto; pri premogokopu v Koflachu odpade 10, v Trbovlji 20, v Zagorji celo 85 odstotkov na leto in tu mora delo povsem prenehati. Derschatta uplete v svoj govor pogodbo s severno železnico, napada njo, Pi-nota in konstatuje sramoto,  do mora trgovski minister pri Rotšildu  potrkati  za popust pri našem premogu. Poslanec Pattai pravi, da minister ni odgovoril na interpelacijo glede Reškega potroleja,  pri katerem tudi ima Itotšild protizakonite dobičke; nadalje napada severno železnico in  rudniško družbo;   Rotšild stiska Štajersko,  katero bode  kmalu pddse spravil ; plemstvo, pravi, se uklanja zlatemu teletu Rot-šildovemu. Predsednik Smolka podeli ukor Scbo-nererju, ker je izustil mej  prejšnjim govorom, ko se je postopanje s carino pri petrolji označilo kot defravdacija,   da je zategadel Rotšild dobil pristop k dvoru. Heilsberg slikal revo, ki navstane v Štajerski,  ako  propade premogova obrtnost.   Sekcijski svetnik Wittek odgovarjal, da vlada s pravnega stališča ne more pomagati, posredovati pa hoče,  če bi malo obrt uničiti imela velika obrtnost; saj pa v resnici ni tako hudo, izmej Kofiachskih delavcev jih je le 92 brez dela,  v Zagorji   bode   1. marca 350 delavcev odpuščenih, za sto jih je delo že pripravljeno v Leobnu, ostalim bo poljedelsko nii-nisterstvo skušalo preskrbeti zaslužek. Po sklepu debate govoril  še   generalni   govornik Stein-wender in izrekel upanje, da bode trgovski minister tarifovstvo uredil  in omejil velika podjetja,  za katerimi Rotšild stoji. — Prihodnja seja v Četrtek.
Run 11. februvarja.  „Agenzia Štefani„ izjavlja, da so vse vesti, da se bodo vojaki iz
Masave odpoklicali in da je položaj Italijanov v Afriki neznosen, neistinite. Ravno tako neosnovana je vest, da bi bili Italijani dne 7. februvarja tepeni.
San Remo 11. februvarja. Zdravje ce-sarjevičevo neprestano povoljno. Bil je ves dan zvunaj postelje, brez mrzlice.
Razne vesti.
*(Trgov8tvo v Bolgariji) Najnovejše podatke o gibanji bolgarskega trgovstva imamo iz leta 1885. Tega leta je namreč iznašala vsa vrednost trgovskega gibanja ne računajoč Istočne Romeiije, 80, 575.49(» frankov, od katerih pripada na Avstro-Ogersko II, 199.400 frankov. Od teh 11, 199.400 frankov odpada 10,284.068 frankov na uvoz in 915 332 frankov na izvoz v našo državo. Leta 18S6, pa je iznašala vsa vrednost le 73, 974.757 frankov in sicer 45, 515.164 za uvoz in 28, 459 593 frankov za izvoz.
* (Srbske železnice.) Kraljestvo srbsko, imajočo 48 586 km2 površine in dva milijona duš, šteje zdaj kakih 488*6 km. železnic, namreč: Beli Grad—Niš 244 km., Niš —Vranja 111 km., (od tod do turške granice 11 km.), Niš—Ak-Palanka 44 8 km., Ak-Palanka—Pirot (bolgarska granica) 485 km., Velika Plana — Smedcrovo 44 km., La-povo—Kragujevac 29 2 km Toda vse te železnice so bile zidane ob francoskem denarji, (Comptuir d' Escompto v Parizu).
.LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (192—-227)
I za vse leto gld. 4.60; za pol leta jj   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Loterljiie »rečice 8. februvarja. V Brnu:       80,     89,     17,     20, 15.
Tujci:
10. februvarja : Pri (Slonu r Adle.-, Matu$ka, Morgenstorn z Dunaja.
— PodporSnik iz Gradca. — Hoffmann iz Logatca.
Pri Mulići; Nouraam, Riedl, Ronzoui, Hasolhof.jr, Guttinami z Duntija.
Pri jii/m-m kolodvoru: Friedler iz Pulja. — Roznnžnik iz Loke.
Pri »vmrl|nlcein e«««rjtj   Antvly iz Temjsvara.
— Vodušek od Nove Štifto.
Umrli so v Ljubljani:
9. februvarja: Jožef Šajrekor, pivarja sin, 8 dni, Rožno ulico št. 16, 7a slabostjo. — Ur5a Zupan, delavka 66  et, Kravja dolina St. 11, za oslabijo njom.
10. februvarja: Ana Brine, ćrevljarja udova, 51 let, Kladczuc ulice flt. 24, za kostnim gnojenjem. — Marija Ženko, tesarja lici, 2'/» ines., Opekarska cesta St. 15, za božjastjo.
11 februvarja: Rozalija Oerne, delavca hči, 12 let, Opekarska cesta st. H, wa jetiko.
Tržne cene r Ljubljani
dne 11 februvarja t. 1.
				kr.
Pšenici,	hktl.		5	5
Rež,	n	• • • 1	4	1)0
Ječmen,	n	. . »i	3	74
Oves,	n	. • . 1	2 44	
Ajda,	n		4	29
P OsO,	n	• • . 1	a	71
Koruza,	n	• . . 1	b	86
Krompir	9	• • . 1	2	67
Leča,	n	• • •	12	
Grab,	ji	. . .	13	—
Fižol,	v		11	_
M .slo,		kgr. .	1	_
Mast.			—	se
Špeli frišen		»     • |	—	52
Speli povojen, kgr. .	Ig	kr.,
		60,
Surovo maslo, „	1	_
Jajce, jedno :   .   , .	_	2
Mleko, liter ....	_	8
Goveje       meso, k^r.		56
Telečje	—	52
Svinjsko	!_	50
Koštrunovo    „ „	-	32
Piianeo......	—	60
Golob......	-	24
•Seno,   100 kilo .   . .	a 67	
Slama,   „     „   .   . .	I 2132	
Drva    trda, 4 rjuetr.	i 7|40	
„   mehka, 4 „	4]30!	
Meteorologicno poročilo.
j Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
ti •3s 1 ^	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	731-9 m. 733 8 mm. 734 6 nun.	—11-2° C 1-4" C — 5«6° C	hre/.v. bresv. hI s v z.	megla jas. oUl.	000 mm.
ID-CLriStjsl^s, "borza
dne 11. februvarja t. 1. (Izvirno telegralično poročilo.)
		včeraj	—		danes
Papirna renta ....	• gld.	77-:;.)	—		77->-0
		79-LO	—		79 40
Zlata renta .....		108-35	—		108-40
6 „ marčna renta .   . .	• s	93- 0	—	_	!I2 90
Akcije narodne banke.		HiiO-—	—		864 —
Kreditne akcije .   .   . .	. a	268-80	—	n	969 20
			—	n	12G8J
		—•—	—	n	—• —
Napol........	• n	looi »/t	—		1004
C kr cekini ....		601	—		599
		62-25	—	n	62-20
130 fjlrl	— kr
161 „	m „
H5 „	H „
>2 „	35 ,
105 „	
117 „	56
127 „	40 h
98 J	90 !,
17« „	25 „
19 „	75
98 „	»»
209 „	>>
4#/-. državno sro^kp iz 1 lffH t»">0 gld. Državne srečke iz 1. U • iW „
Ogerska zlata renta  4*/„   .   . . .
Ogerska papirna renta o0/o . . . . 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avB-r. 41/,0',, zlati zast. listi . Prio.-. oblig. Elizabetine zapari, železnice Piior. obltg. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfov e srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr.  banke 12U ,,
Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. .
V „NARODNI TISK/VRNI"
v I a j u 1 * I j.' i n i
so ililfl in se dobivajo po znižani  ceni   sledečo knjigi-:
ScKIii zii]iniii.
Roman. Spisal L. Ilalčvtj, poslovenil Vinko. — Ml. V.\ 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimor.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8",   141  stranij. Stane 20 kr., po poŠti 25 kr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nudier, poslovenil J. Kr-iištiik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•Šumnik masira Časa«
Roman.   Spisal M. Ltrmantov, poslovi nil J. P. — Ml. 8°, 204 litranij.   Cena 40 kr., po posti 4~> kr.
Povest.   Spisil  A. S. Puškin,   poslovenil   ./.  P.        Ml. 8*, 122 stranij. Cona 25 kr., po pošti 30 kr
Knez $ei°el>i*Jaiil.
Romai . .Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8% 609 stranij.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Ročno kovačnico
z vsem orodjem r,G_4)
M« «lti v mijeni uli  proda.   Kovačnica je na dobrem
mestu. — Vec pove upravnlitvo aSlovenskega Naroda".
Geograflčna panorama.
Nova Schleimer-jeva hiša, Selenburgove ulice,
l>tiii«v<>i  v  n<»l»oto in  jutri  v immIvIjo
VI. SJlerijCLt
Prekrasni razgledi Kalifornije, velikanska drevesa Yasemite-doline, razgledi Mississipi-ja; Misouri, Ohio, Hud-son, momentni prizori Novega Yorka itd. itd.
Odprto VSdJc tirni od :>. ure popolmine ilo i), ure »večer, (io4)
9? 99
Poslano
Pijte
■ J.Pserhoferieva
lekarna na Umu j i. »Singerstrasse 15, .,ziim irohlenen Reichsaptel".
Kri čistilne krogijice.
imenovane, zaslužijo poslednje ime s polno pravico, ker je ni skoro bolezni, da bi te krogljicfl ne bile že tisočerno in čudovito pomagale. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se druga zdravila zaman rabil«, so te krogijice pomagale neštevilnokrat. Škatljica s 15 pitami velja 21 kr r I zavoj s 6 škat-Ijicami pa I gld. 5 kr., pri netrankovanej posiljatvi pa I gld. 10 kr.
se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošilja, vijo: 1 zavoj krogljic t gld. 96 kr., 2 zavoja 2 gld. .'i" k-., '.i zavoji 3 gld. 86 kr., 4 zavoji 1 gld. 40 kr., '■■ zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev i) gld 20 kr. (Manj, nego l zavoj, so ne pošlje.i
Došlo je mnogo pisem, v katerih se kotura* moriti teb pil zah\aijujejn, ker s> je ozdravile raznib težkih boleznij. Kdor jib jo le jedenkrai poskusil, priporoča to sredstvo še drugim. WM lu navedemo nekatera iz mnogih zahvalnih pisem : 2i#M (852— 11)
rabiti, vender je že to-
Leoranr,
15 maju 1888. Vel 'častiti gospod! Vale kroglico uplivajo zares čudovito, mso kakor druga proslavljana sodstva, ampak pomagajo V resnici in »kom za vse.
Kro 'jic. ki sem |lti narouil o Velik' noči, ruzdal sem skoro vse znancem in prijateljem ter so vsem pomagale, Celo osobam \ Isoke sta-rosri, ki bolehajo za r.t-uiii-i boleznimi in op« ro^jloatmi, si» takoj pomagale, če jih tudi jas/ popolnem ozdra-\ le, In je bodejo še daljo r..l>iri. Proaiui torej, P'»šljiti', mi So pet zavojev, Od mene in vsub, ki ko ozdraveli ss Vašimi kroglicami, naj-Iskrenojfta naaa zahVAla. Martin Deutingor.
Bega, St. 6y0rgy,
16. r.diruvarja 1882.
(lasi iti gospod! No morem (sreči dovolj svoje n tjilkrenejio zahvale ■/.;. Vale krogijice, kor ozdravile «o pole^ božje pomoči mojo o:>-progo, ki je žo veo let 1 olehnla, in ćo jih tudi s,.d;ij   mora  še včasih
Cena mesa
V noti ini'Niii<'i
^7" HZ;iclo^"sl2:i!ln. "culldstlti št. 3
je sledeča: (100—2)
Stegno.....kilo 59 kr.
Shn V.-.*..... 3<c>
S prve vrs^e hiiom«!
V ponedeljek pričetek.
Ubald p|. Trnkdczy-jevo
hmeljevo sladno kavo.
wr (Zdravilna kava.)
I. Dosegli in ohranili al boste zdravje-II. Redili adi živili boste telo, kakor njemu tu najbolj ugaja.
III. Prihranite si v denarji pri gospodinjstvu.
Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče u:; ~^Sjg Želodci, prsih, jetrih, obistih in živcih, za do-jenekc, otroke, slabotne, za ženske pred In po r   otročjej postelji, prebolele, malokrvne i. t. d. r^sa
Zaniotek s v4 kilo vsebine1 volja samo 80 kr.
Dobiva se v ^»12—15)
LEKARNITRNXOCZY
zraven rotovža v 1>jisl>l |aul.
■i RazpoSilja so vsak da n po pošti. ■■ J't'iniajiiUi na đroMfno a»3n> »mate m **a1bat.
liko zdrava, da s iula-
dostno svetostjo lahko opravlja svoja opravil.. To mojo zahvalnico po-i .-ili te \ blagoi trpečim in hkratn prosim, po-lljlto mi zopet dva zavoja kfOgljie in 2 kosa
kif.ijs'-t'^a mila. s posebnim spoštovanjem Alojzij Novak, nadvrtar.
Vaše blagorodje! Nadejajo se,  da so vsa Vala zdravila t-iko izvrstno dobra, kakor Val sloveči OSlblinski "balzam, ki je hitro ozdra vil v mojej rodbini več BHstaranih ozebljln, odločil sem poslužiti Vaših kri čistilnih kr(»yf-ljie,  da ozdravim le dolgoletno   zlato ži Nikakor      ne pomiS« ljain, priznati Vam, da jo moja bolezen po štiritedenskem rabljen j i po polnem bila, ozdravljena in da tovej mej i \'i>i;ini znanci  Vnfio k ogljico naJmarHivejfie  pri oro-čam, 'Puiii nič n mam pr.jti. i emu, če te   " -stieo porabite javnu toda bre jiodpisa.
Z . olespoltovanjem C. pl. T. Dunaj, 20. t'el»r. 1887.
Ozebljinski bakam J* BHl^*#^rtt!r»
1 priznan zi; veo let kou
uajslguruejsu sredstvo proti vsakovrstnim oseb-Ijinam, j."k- saataranim ranam Ud i lonček 40 kr., s franko vano pošiljat vijo *i5 kr.
Kehelski balzam, »a.u?8ilv,° »«dstvo proti vsakemu napeiganju na
vratu, i Haoon 4o kr., b irankovano pošiljat-vijo lio kr,
Življenska esenca, {V'^. ^ffi?1 piTa
_,__^.rL   , ,_____Hpridenju  želodca, sla-
bemu prebavljonju, vsakovrstnim boleznim spod n jib tele.nib organu*,  dobro domače sredstvo,
1 flaoon 20 kr.
TnnA^av   anh    dt-bro /liano, iz  istno domače
11 pume v SOK, Bđravilo proti kataru, hripa« vosu, Krčevitemu krču itd. 1 Siokleno-n ;",() ki.,
2 stekl. s frankovano pošiljatvijo 1 gld. 50 kr.
Ameriško unizilo za arotiii, ,lt,lJbo% 8l'0,|-
1 ; StVO  pri pro-
tinu, rovmacieuV«i oolezulh, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itil. itd. 1 gld. 20 kr.
Liker iz planinskih eljisc,
klenioii '1
Esenca
^ld. do kr , 1 steklenica -/•i Aiil Romershausen a. "A  0(1 2 gld, 50 kr.,
W. O. Bern-hard a. Stc-1 gld, 40 kr. 1 steklenica /., stttklenioe
1 škat. 60 kr., a p. pošt. 75 kr.
V;
1 gld. 50 kr.
Prašek proti potenju nog
niijholjš-/ sTeastvo -a pospelevanie rasti las, priznano <ul zdravnikov. Elegantno opravljena velika doza 2 gld.
i nn tizaim onn/, ranah)  ki pvi|1.l5.lj, ml
' "u.larea ali su-.djeja, hudih nlesih vsako vrste, pri vseh perij odi no BC odpirajočih ulesih na UOgab, pri ranah v\i prstih, ometih prsih in jednakih boleznih s^ jo večkrat skazal kot dobro sredstvo, l lonček 50 kr., s prosto poŠt. 75 kr.
r»m'i'zuliim''islil agol E*jJtg:
vilo proti v s t tu iiasiedkum slabo prebavrjlvodtl, kakor glavobolja, omotici, krči v želodci, zga-^i, •zlati Sili, zanašanju itd. l zavitek stane 1 gld.
Francosko Žganje, i Bteklenica 60 kr.
Bueo inifiioviinili proptMtO« tudi vso v avutrijakili
časnikih obiavljeuu tu- i« iiioii-nuko l'uiiuiiouvtićuo specijuli-Utm i» so stvari, ki l)i jih morda no bilo v asulogi, hitro in cono preikrb«. — BSF* Poilljatve i»« i»<»šli so hitro i/.-vrš6 proti lu-uiljioiiiljutvi ivotu itli povzetju.
Poštnina ja veliko nižja, če se prej pošlje denar, ^najbolje po postni nakaznici,', kakor pri povzetjih Največ imenova tli specijalitet Ima tudi v ljui»-ljrtiii lelzarua gospoda i'oi^i-j«.
Seigel-ove čistilne krogijice.
Najboljše sredstvo proti zanašanju in otrpnenju jeter. (*56— ij
Te kro^ljire ne shujšajo — kakor mno^a druga zdravila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne tati Njihov upliv je, te tudi mil, vender popolen in brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu itd. itd. — Seigel-ove čistilne krogijice so najboljše sredstvo, ki se je kedaj izumi'o. Očiste čreva vseh dražečih tvarin in puste drob v zdravem stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našega življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jeter. — 'IV kriwljie,« obvarujejo petd mrzlico in vsaliovrstniiiii holcznimi, ker odslraniio iz črev vse strupene tvarine. Krogijice tipltvajo hitro : i vender lahko, ne naprav-ljajoč bolečin. — ('e imaš hud nahod ali ti preti mrzlica, te boli glava, čutiš bolečoie v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogijice nahod in pregnale mrzlico. — Obložen jezik s slanim okusom naprav!jajo škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Scigcl-ovib krogljic bode očistilo ■flodse, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jedij, in s tem vrne so bkratu zdravje. — Večkrat prmizročijo polstrobljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Ce se čreva s Seigel-o. imi čistilnimi krogljicami očistijo tacih nesnag, minejo neprijetni učinki in zdravje se povrne. — Seigel-ove čistilne krogijice varujejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — če se uživajo, [»redno gremo spat n.' da bi kaj motilo spanje. — Cena škatljici Beiget-ovfll čistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih škatljicab v vseh lekarnah Avstro Ogerske.
Aloschganzen, 2;t. mana 1834.
Vaše blagorodje! Bil sem tako srečen, da sem slučajno dobil Vaš Shitkerjev ekstrakt in Seigel'ove čistilne pile, katere so mi čudovito pomagale. Več let bolehal som za glavoboljeni in omotico, dobra prijateljica prepustila mi jo 10 komadov Vaših Izvrstnih pil, in to pilo so me tako popolnem ozdravile, da je čuda. 8 hvaležnostjo pro dra, pošljite mi še 1 steklenico Slnikerjevega ekstrakta in 1 škat-Ijieo Seigel'ovih čistilnih pil proti poštnemu povzetju. Z ve-ir i loStovanjem
ii«'op«i!<i l.oaciuic, inženir na Štajerskem, Mosohganzen, Spodnja Avstrija. Prosim mi jih hitro poslati. Bodlanig pri 8t. Mohorji na Koroškem, 20.J sei>tcmbra 1887, Ker mi jo „Schakerjev  ekstrakt'' jako   dobro pomagal, katerega som dobil Od Vftlega blagorodja,  prosim, pošljite Si   ■/. mojim naslovom 2 steklenici Schakoi jeveg i ekstrakta in 2 Skatljici Seigcrovib pil za mojega prijatelja.
KasSpttV Itt«*r».«»|5. Lssstnik ».Shttkerjeveg« Isvlečku** In w»'i««'i«viii it o)»iJj«r j«*  A.. J*. o.  Limited Londoti)
i5r> iTii i-in tV< Eim lioiol Ti, t'. ii %u(o{$u i.i eerilralno  ra/.-»«» .i!j;i!riiei> ima
Ivan X«"|». Hama. Irkania _pri Zlatem  lovu" v Kroine-riži (na iMoravskem) in so dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji.
je jčd'\\\\ otovenstoj <jodpo3o-w»i li^l ^ po3ovatwi. „3xn\e tova fec" i z> li a j a 3 oa \\ tal" na i u c > z c m a CC l i pol i. uu'l'oL'ci tec" pt ina.vn /polie3ei$fte-t ^iritiac^lu', oiuai-i it dfuae članke, aodpo9cte-yne novice let ca j j ncttocnvnofn >voj i n v do&ie aobpcdatsne svete. ,,čXtnciooa lec'* btcj i na IcIojcjI?.. tba c|c|. učile l j c in l< u j i i<\\ ice f j i l\ loi pa U i aid. €fla-tccw'\\\l. Iti ^tapijo med L'l'oin, 3o Cv; t1 se i t> i 5 te 5 te v i l It e t i 51 e a a tel.lifta. (l
METOVALEC.
Ilustraun gci(*cdinki list s prilogo Jmt\
Uradno slastllo
S      '*       ' *r tirnih- v(t vsjf«41a< insjita
V 1..'.^ L. : jj..ur.i i"*      Ir.t I.
■ '      —    •• ' ..."
\c t i s l" d po?o (\i 111 i, fti p i i n a 5ci >a ? j a: i \\ c in p to ft v itnat 3& e otan&e. „^thtat" i^-liaja dva-\\tcil na mesec. „^P-tlHtatj-a" dove natočili I; i f,e%n\eAovatca(fzastonj'.
koncipijenta
pri slovenskem odvetniku na Slovenskem, zvunaj Primorskega, v kraju, kjer je sediž kolegijalnega sodišča. — Ponudbe naj se mi pošiljajo pismeno.
(96-3) Dr. France Oblak v Gorici.
500 nna.rlr \r zlatu.
ee Grolich-ova obrazna oreme (Crflme Gtrolieh) ue olpraii vseli neotstOSOJ kote, kakor: peg, ot^re, ogorelosti Itd. ter naredi polti svetli* liele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilu Srhniinki ). — Cent tiO kr. — Glavno rsrspoiilfalnieo Ima J. Orolioh v Brna (Moravsko). — V Ljubljani iaia zalogo Ed. BCahr, parfunu-r. (741—9)
BJSJT
Marijaceljske kapljice
za- želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi j zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitjo srca, znbasu-nje. glisto, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-
MARlrVZElLER *"
NUR    echt BEl
APOTHEKER TRNKOCZV LA1BACH 1 STiJCKzo.
tSvin-ilo
Opozarjamo, da st: te istinite Mnrijuoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkocz.v zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (611 — 16)
Prodaja
„LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
$0W Razpošilja bo vsak dan po pošti. ~*BSfcj
w
i
Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča
15-6)
J. Foderl-ova sladčičarna pekarija
v Lingovih ulicah v Ljubljani.
ICACAO
in
ČOKOLADA
VlCT
S
R
CHIVHDT &
ki jta pri prvej Dnnajskcj razstavi  kuhinjske? umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata nafio uradno resristrovaoo varstveno znamko in firmo. (800—85)
I>ol>iva se pri vsefa boljših trgovcih in prodajalcih de-likate*, v I^jiihl jnsii pri £« i etru Jj»NNiiiU-it.
Ra/.pošilja se v provincije pro.i poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIt) i <&. SOHNE,
0. kr. dež. opr, tovarnarji.   Tovarna in eentr. razpošiljalnica
Dima), IV., Alleyras.se Nr. 48 (pole^ juž. kolodvora).
Štajersko vino
lastnega pridelka
dr. Jos."Waldlierr-ja.
Kovacansko vino
(SchniitsbfTger) (B1_6) stels:lera.ic3,ix-
1 liter...........OO kr.
Va litra...........89 „
v« • ..........i* «
Za vrnene steklenice se povrne:
Za   1 liter.   .   . ....... 8 kr.
•   '/a litra........... « „
»  */#   s........... « «
ZSj s i I <      1 :
v Hccthorenovih ulicah št. (i, pri Petru L/Hnsh ik-u,   *Tosijm   Kordin-u 9 Viktorji
Sch ift'er-ji* Ivcttvu Z/ucfornann-ttt Hux-
zotiui-Jtt* t" \i'insJ*'ifo a/icali .št. 4,
BUDIMSKA r
Kot gotovo uplivajoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebušnih boleznih, zastajanjI krvi, zlatej žili, boleznih na jetrih in ledicah ter Akrofuloz-nili boleznih, mrzlici, protmu, spuščajib, zapiranji Itd. Prodaja se v vseli špecerijskih in prodajalnicah mino-ralnih voda, kakor  tudi v lekarnah in drognerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
(307—39)
Natakarjev in markerjev Ljubljanskih M
PLESNI VENCE3K
bode
t] v ponedeljek dne 13. februvarja 1888
v dvorani liotel«, „Mesto 33iin«J4i. Začetek ob S. uii.
Z odličnim spoštovanjem
■ 102)
odloor.
-M
Naznanjam slavnemu  občinstvu,  da izdelujem v svoji strojuriji
usnje, zlasti podplate,
ki se morejo k najboljšim prištevati. Lahko zagotavljam, da vsneemu postrežem s tako dobrim blagom in nizko ceno, da bodo popolnem zadovoljen
Da je res, kar trdim, sklicujem se lahko na mnogobrojne svoje naročnike, katerim že 18 let prodajam blago in so ž njim popolnem zudovolj.\i.
(8i>—3)
Gjuro Ružie na Reki.
m
ii J i la i n«
tovarna za stroje v Ljubljani,
zastopnik C^nnz-a «Sc Co. v liu«liiii|i«*sti, preskrbljuje dohro-znane. trdolll«? val jarniKe (HartgUsS VValzenstiihlc), ellindre, sKrhce (Atitziige), vse upamte, transmislj«> in priprave za mline,   Naripi in načrti napravi jajo  se  po  najnovejših skušnjah.
Specijaliteta: Vttnfcovrt4tiie *ago in si roj xu obdelovanje lesu. Preskrbuje hitro idoče parne s«rje in varnostne parne kotle.
Tudi napravlja plinove motorje. Zastopstvo liitiigen-n «.V WoH'-n na Iftunajl.
Indiciranje psirmilx strojo^r,
delovanje m. JioiihO....., da Me pri varuj«- kurilu. (83i»—14)
i»Y^£
Otvorenje gostilnice
v Spodnjej Šiški
mr V la,steLej Ih-išl št. 33-
Usojam si s tem naznanjati, da sem gorenjo gostilnico že otvoril in da bodem točil izvrstna prirodna. dolenjMku in dnliuafl Uuska vina itd., kakor tudi KoNlerjevo caralm pivo po nizki ceni.
Za u;orka in uirzla jedilu, se bode tudi skrbelo.
Gostilnica je na jako pripravnem in prijetnem kraji.
Za mnogobrojni obisk priporoča se najudanejše
JC"vma Oogala,
(101-2)
gostilničar.
		
Moške srajce, Klattovskc, bele ali barvane, Ia.gld. l.SO, Ha. «1.1. 1.20.	Jiitc-Zitstor, turški  uzorec, — kompletni, gld. 8.80.	Mizni prti, platneni, v vseh barvah, 3 kom. l0/4 gld. a, 3 kom. 'V4 gld. 1.
Lelovske srajce iz dobrega  oxt'orda,   3 ko mudi gld. a.—.	Pregrinjalna garnitura, 1 prt in  dvo  ])natnljni pro^rinjali iz ript» «1.1.4*SO, ujuto«ri(l. asu.	ir*t*ti<v»i, platneni,   ifi   v   kvadratu, 8 komadov gld. l.ao.
Uloške gaće, iz barhanta, platna ali croise, 8 p: re I ui.a.r»o. 11. gl. i.so.	Posteljne odeje za zimo, iz rouge ali cretona, elegantno prešite, Rld. Jt.—.	Otii3.ce, platn. dam as t, G kom. z resami gl. I.»9, z okrajki gl. l.SO.
Moški ohnjki (žoki) za zimo, belo  in barvaste, 6 parov gld. I.IO.	EJTJHE, liroz šivu, '2 metra • 1 •»1 <>\ l.FSO, — s I m ni m j h ril,   2 metra ilolgu, in. Kl*i. 1.10, Ila. IH* kr.	Domače platno, trdne baze (29 vatlov) 1 kos V« gld.S.50, *U KM. 4.20.
Kape iz pliša i za moške  in dečke, d koma dov »Id. l.SO.	Konjske N»bi*akc9 težko ljažo, ■ biirvnatiml   krajci, 11)0 .cm. ilolge, 130 cm. ilroko, la. rumono ICld. -.."»o. Ila. ruju.vc l.CSO.	SIFON za ni" l.n iii žonsko porilo, 1 kos (30 vatlov), la. K>» R.0O, lta. iii. 4 5O
Popotni plajdi, 3'50 metra dolgi,  i*60 metra široki, gld. -I.50.	KANEVAS za posteljno  prevleko  (t kog 30 IJu-niijaklti vatluv), la. gld. «.—, Ila. gl«i. 5.»«.	OXFORD, najnovejši uzorec, l kos (29 vatlov) gld. 4.50. )
Posobna preproga, moćne baze, 1 ostanek 10 do 12 metrov, gld. 8.50.	A.tlas-CTS-r za poHtoljno  provloko  (1 kua 30 llu-najikiti vatlov), la.gld. 7.50. Ha,gld.S.SO.	Prostejevski barhant, 1 kos (29 vatlov), bel ali rudeč gl. O, moder ali rujav gl. 5.
Najstarejše domače zdravilo je
„konc. cvet za ude",
povsod ztinn pod imenom (830—14)
Klosterneuburški fluid za protin,
Preiskan v kemičnih laboratorjdi za zdravstvenopoliiijske preiskave in je prodaja zavarovana z varstveno znamko. Cena »/, fiao. 50 kr., veliki flao. 1 gld..
Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg.
Za zavijanje in vozni list je plačati pri poštnih pošiljatvah 15 kr. pusebe. — I*ristuegH ima v IJiibljani lekar J.
Suoliniiii:   V  Itu.lo : lo\ 1111   lekar i'er.1. NI it i U u.
-r-.,,.'-y-r.
L. EHHWERTH,
zdravnik za zobe,
<o7—a>
v Gospodskih ulicah, h. štev. 1, ordinuje vsak dan od 9. do 5. ure.
ajsjjp- Popolnenje  oilih  zob in ustavljanje umetnih zob vrši se brez bolečine«
	
	
	
	lO
>	
	>(/>
CX)	03 U
OQ	"5
	2>
CD	O •a
	m
od	*o i— 03 11
•	
si
2 S s
<a _ c
3 .2 S £
~>» P O
a*■» u
s» g -a i
9 S
o    ^ S
"S
i) a> ■v-
m .s S ■-o o,
*A *§ 1
rt n
rž •=
lž I 3
c9 ® i — Um  cn -_-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
2426