ros'?r^B" Leto IX, it. 240a ) eofovln' mm nam« »te 4. «)wtr«i. mevetno Lho 15 Din Ljubljana, petek 12 oktobra 1928 Cena 2 Oglas) po taritu. Uredništvo i 1 LJubljana, Kjvallor« ulica iter. 5/L Tcteton »t. «07« tn >804, ponoči tod! «034. IRakapIsl •• n« »raiaj«. MpnuUH>i Uubijana, to. 54. — Telefon ftt. «036. nnM oddelek i LJubljana, wn uHca it. 4. — Telefon ftt. «49« Podrožaid: Maribor, Aleksandrova k. is — Celje, Aleksandrova cest« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko pri poStnem ček. zavodu: Ljub-taaa ftt 11.S41 • Praha a slo 78.1*0. Wlen, Nr. 105^41. Ljubljana, 11. oktobra. Londonska vlada je sklenila na seji ministrskega sveta objaviti besedilo angleško-francoskega pomorskega kompromisa. Ni sicer verjetno, da ugledajo javnost prav vsi spisi, tičoči se predmeta, vendar je upati, da bo objava vsaj tistega, kar smatrajo v Londonu kot do-zoreio za javnost, omogočilo objektiv-nejšo sodbo o pomenu in dalekosežnosti francosko-angleškega kompromisa, ki je dvignil toliko prahu v po'itičnem svetu in izzval najraznovrstnejša, naj-fantastičnejša ugibanja. Vsekakor je čas. da izve svet sedaj, ko so ga Zedinjene države in tudi Italija odklonile, kakšen je prav za prav ta famozni pomorski kompromis in kaj tiči za njim. Doslej se dado zanesljivo ugotoviti sledeča dejstva: Na vseh dosedanjih razorožitvenih predkonferencah in zborovanjih raznih komisij v Ženevi sta si stali francosko in angleško stališče o razorožitvenem vprašanju vedno v najbolj nepomirljivem nasprotstvu. Popolnoma jasno je bilo, da so vsa razorožit-vena prizadevanja vnaprej obsojena na neuspeh, če se ne najde najprej kompromis, ki je sprejemljiv za obe strani. Sam ameriški zastopnik na marčnem zasedanju pripravljalne komisije, Gib-son, je izrazil željo, da se z direktnimi pogajanji med posameznimi silami ali skupinami sil najde izhod iz zagate. Anglija in Francija sta si to priporočilo vzeli k srcu in v pogajanjih, ki so trajala od 28. junija do 28. julija, z medsebojnim zbliževanjem in popuščanjem dosegli kompromisno formulo, ki sta jo nato predložili v oceno ostalim trem pomorskim velesilam. Po uradnem zatrjevanju se je kompromis tikal samo pomorskega problema. ne pa tudi razorožitve na kopnem. Francija je pristala na angleško stališče, da se določi maksimalna tonaža in število za vse kategorije večjih bojnih ladij, Anglija pa je popustila francoski zahtevi, da ostanejo manjše podmornice izvzete od sleherne omejitve. Amerika je ta kompromisni predlog vljudno, toda energično odklonila. Zedinjene države namreč smatrajo, da bi mogla Anglija s svojo množico manjših križark in trgovskih ladij, ki bi se v primeru vojne hitro dale pretvoriti v bojne ladje, ohraniti premoč na oceanih. Amerika pa očitno hoče prevzeti sama to hegemonijo. Zato toliko insistira na absolutnem izenačenju vseh bojnih edi-nic z Veliko Britanijo, s čimer bi dejanska premoč pripadla njej. ki nima skrbeti za obrambo tako ogromnega kolonijalnega imperija, kot mora Anglija. in bi torej v odločilnem trenutku lahko skoncentrirala večje brodovje kakor britansko. Tudi Italija je zavrgla angleško-fran-coski kompromis in se zavzema za to. nai se določi samo skupna tonaža vseh kategorij bojnih ladij, ki jih sme imeti posamezna sila. da pa vsaki ostane prosto, kako bo razdelila to tonažo na po-edine tipe brodov. Dalje zahteva Mussolini popolno izenačenje s Francijo ne samo glede morskih, ampak tudi kopnih in zračnih bojnih sil. Z drugimi besedami: fašistična Italija teži za premočjo nad Francijo na Sredozemskem morju! Zakaj, jasno je. da bi mogla Italija v primeru vojne skoncentrirati vse svoje brodovje na edinem morju, kjer ima svoje območje, dočim bi morala Francija čuvati tudi atlantsko obalo in vzdrževati prekooceanske zveze s svojim velikim kolonijskim kompleksom. Francija na ta princip nikoli ne bo pristala, kot to kategorično ugotavlja ofi-cijozni «Temps». Po takem odgovoru Amerike in Italije je zadeva z omejitvijo oboroženja na morju spet zašla v isto zagato, kjer je obtičala v marcu. Potrebna bodo nova pogajanja, za katerih hitri uspeh je bore malo upanja. Glavno vprašanje je sedaj. ali bosta Francija in Anglija v teh pogajanjih nastopali še naprej skupno. Zdi se. da se bo to zgodilo. V tem ravno bi tičal ogromni pomen tajinstve-nega kompromisa, ki je navzlic vsemu zatrjevanju z uradnih strani bržčas več kot samo pomorski kompromis. Angleški konservativni kabinet se vsaj že več let, zlasti od Locarna dalje, približuje Franciji na veliko nevoljo Nemčije, ki je prej uživala podporo Velike Britanije, in zlasti Italije, ki zgublja angleški pristanek za svoje imperialistične načrte na bližnjem vzhodu. Francosko-angleški sporazum je najboljša garancija za mir v Evropi, zato tako ogromno ogorčenje proti njemu pri vseh tistih, ki sanjajo o katastrofalnih izpremembah današnje politične konste-laciie. Odtod tudi vse fantastične mahi-nacije in intrige na račun francosko-angleškega pomorskega kompromisa. Izmenjava ratifikacijskih listin Beograd, 11. oktobra, p. Kralj je danes podpisal listine za izmenjavo ratifikacij trgovinske pogodbe z Grčijo ter štirih konvencij, sklenjenih z Madžarsko. Izmenjava ratifikacijah listin bo izvršena še tekom tega tedna. Popoln sporazum med Jugoslavijo in Grčijo Sinoči je bil končno podpisan protokol o doseženem spo-vavnmii - Važne Venizelosove izjave razumu. Beograd, 11. oktobra p Predsednik grške vlade Venizelos se je snoči še po seji ministrskega sveta, ki je trajala do 22., sestal z namestnikom zunanjega ministra dr Šumenkovičem v grškem poslaništvu. Sestanek je trajal do 23. Danes dopoldne se je Venizelos mudil v družbi članov grške kolonije, dečim sta direktor političnega oddelka grškega zunanjega ministra Politis in direktor oddelka našega zunanjega ministra Subotič redigirala pogodbo, o kateri sta se razgov.arjala ponoči Venizelos in dr Sumonkc vič. Ob 11. dopoldne je Venizelos sprejel novinarje, med katerimi ie bilo tudi mnogo zastopnikov inozemskega tiska, in se z njimi dalje časa razgovarjal Na vprašanje, kakšen je uspeh njegovih razgovorov z dr. Šumenkovičem, je izjavil: »Mislim, da je vse getovo. Preostalo je samo, da se izvrši redakcija pogodbe, kar bo dogotovljeno kmalu popoldne, tako da upam, da bomo lahko že y par urah parafirali pakt prijateljstva.« Venizelos je ob tej priliki izrazil svoje veliko zadovoljstvo, ker je prišlo do sklepa grško-jugoslovenskega prijateljskega pakta. Pri tem je naglasil. da je to prijateljstvo že starega datuma. »Moja politika je politika prijateljstva na vse strani,« je izjavil Venizelos. »Jaz sem to politiko proglasil v Solunu in zaradi nje sem šel tudi v Rim in sem sedaj prišel v Beograd Isto bom poskušal doseči z Bolgarsko in Turčijo. Mi smo pripravljena dati Bolgariji da-lekosežne olajšave za njeno trgovino preko Soluna, približno iste olajšave, kakor smo jih dali Jugoslaviji. Le svobodne cone jim ne moremo dati, ker ne moremo Soluna razdeliti na kakih 10 con, čeprav Grki sami tega pristanišča toliko ne potrebujejo, ker imajo že druga dobro urejena. Na vprašanje, ali bo pakt prijateljstva objavljen, je odvrnil Venizelos: »Gotovo bo; saj smo v parlamentarni državi in mora javnost vedeti, kaj delamo.« Nadalje je Venizelos izrazil svoje pričakovanje, da bo lahko že čez mesec dni svečano podpisal pakt prijateljstva z Jugoslavijo, čez dva meseca s Turčijo in čež tri mesece z Bolgarijo. Na vprašanje nekega nemškega novinarja, ali ne gre pri sklepanju pakta z Jugoslavijo tudi za olajšave vojaškega značaja, po kateri naj bi se n pr Jugoslaviji dovolil v slučaju vojne tranzit preko Soluna, Venizelos ni odgovoril, temveč je dejal: »Pustite, da končamo posle, pa boste videli, kaj smo storili. Glavno je, da smo se sporazumeli z jugoslovensko vlado, ostalo boste že še videli. Vsi morate biti zadovoljni, ker zares vodimo politiko zbii-žanja in miru s sosedi, politiko, ki jo diktirajo mirovne pogodbe.« Med tem se je kralj, ki se je sinoči odpeljal v Topolo, vrnil v Beograd ter je sprejel namestnika zunanjega ministra dr. Šumenkoviča, ki ga je informiral o svojih sinočnjih razgovorih z Venizelosom. Ob 1. popoldne je kralj priredil na čast Veni« zelosu obed, katerega so se udeležili tudi grški poslanik Polihroniades z vsem po» slaniškim osobjem, Venizelosovo sprem* stvo, več ministrov in višjih uradnikov zu» nanjega ministrstva. Popoldne je Venize* los položil venec na grob Nikole Pašiča, nato pa je prišel ob 5. v zunanje ministr* stvo, kjer se je zopet sestal z dr. Šumen* kovičem. Njun razgovor je trajal do 6.15, nakar je odšel Venizelos v grško posla> ništvo, dočim se je dr. Šumenkovič odpe* Ija- na dvor, od koder se je nato tudi on odpeljal v grško poslaništvo. Beograd, 11. oktobra p. Dr. Šumenkovič je v grškem poslaništvu ostal z Venizelosom v razgovoru do 8. zvečer. Po njegovem odhodu je Venizelos sprejel novinarje in jim izjavil, da so rešena vsa vprašanja in da bo ob 10. zveečr v zunanjem ministrstvu podpisan protokol sporazuma. Ob 10. zvečer je prišel Venizelos v zunanje ministrstvo, kjer ga je že pričakoval dr Šumenkovič. Venizelos in Šumenkovič sta nato podpisala načrt prijateljske pogodbe. Po izvršenem podpisu šo bili novinarji pozvani v salon zunanjega ministrstva, kjer jim je bil prečitan naslednii komunike «V teku razgovorov, ki sta jih imela 9., 10. in 11. t. m. Elefterios Venizelos, predsednik grške vlade, in dr. Ilija Šumenkovič, zastopnik zunanjega ministra kraljevine SHS, je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih, ki so bili predmet razgovorov in ki intere-sirajo Grško in Jugoslavijo. Sporazum je bil ugotovljen v obliki protokola, ki sta ga podpisala gosp. Venizelos in gosp. dr. Šumenkovič. Na podlagi tega protokola se l»o pristopilo v najkrajšem času k izdelavi podrobnosti o redakciji in podpisu sporazuma. Smatrajoč, da je vrednost takega sporazuma treta postaviti v mnogem na zaupanje in iskrenost, ki vlada med obema državama, je določeno v podpisanem protokolu, da te ima istočasno s podpisom zgoraj omenjenih sporazumov podpisati med republiko Grško in kraljevino SHS pakt prijateljstva in mirnega reevanja vseh sporav, veljal pet let. Na ta način so postavljene sigurne podlage miroljubne politike ter se bodo obnovile tradicije prijateljstva obeh (fržav, ki bodo dale dejanskega razloga prepričanju, da bo to prijateljstvo dolgo in koristno in da republika Grška ter kraljevina SHS dobita na ta način večjo možnost, posvetiti vse s*o-nega reševanja vseh sporov. Ta pakt bo ve-ijal pet let. Venizelos je izjavil vašemu dopisniku, da se bo objavilo besedilo sporazuma v par dneh. »Sporazumeli smo se o vsem, kar nas je delilo. Ostale so samo še podrobnosti, ki jih je treba še urediti. Obnovili smo staro prijateljstvo, ki je že prej rodilo dobre rezultate. Ne preostaja ničesar drugega, kakor, da si Srbi, Hrvati in Slovenci ter Grki vzajemno čestitajo. Venizelos se je nato poslovil od novinarjev, ter je ob 11.35 odpotoval s svojim spremstvom v Atene. Na predvečer sestanka Narodne skupščine Posvetovanja vladnih klubov. - Demokrati so zopet enkrat energični v besedah. - Borba za novega skupščinskega predsednika Beograd, 11. oktobra p. V Narodni skupščini je bilo danes že zelo živahno. V vse.* klubih so se vršile konference in posvetovanja za jutrišno sejo Narodne skupščine,, za katero vlada tudi v političnih krogih veliko zanimanje. Vse namreč kaže na to, da bo lo zasedanje precej pikantno in da se bodo po-jačal' spori, ki vladajo že dalj časa v vrstah četvorne koalicije. Demokrati vztrajajo na tem da se še pred 20 oktobrom reši vprašanje zakona o dalmatinskih agrarnih odnošajih. Baš glede tega pa obstojajo med radikali in demokrati velika nssprotstva. V zvezi s tem se je vršila riar.es do;>ol !np v kabinetu ministra javnih ^el konferenca demokratskih prvakov, ki so se ie udeležili poleg demokratskih ministrov vsi člani vodstva z Ljubo Davidovičem na čelu. Kakor se doznava, je bilo sklenjeno, da se demokratski poslanski klub popolnoma solida-rizira s stališčem ministra dr. Angjelinovi-ča in da izzove eventuelen razcep koalicije, če bi radikali še nadalje odklanjali zahteve demokratov glede dalmatinskega agrara. Za jutri dopoldne je sklicana seja poslanskega kluba Davidovičeve stranke, na kateri bo določeno, kako naj postopajo poslanci pri eventuelnem glasovanju. Istočasno so se vršile konference tudi v radikalskem klubu. Radikali slej ko prej odklanjajo stališče demokratov glede rešitve agrarnih odnošajev v Dalmaciji ter skusijo doseči, da bi se ta zakon zopet odgodil. Vendar pa so v radikalskem klulm mnenja rnz deljena in v političnih krogih ne izključujejo možnosti, da ra-iikalski klub j>ri eventuelnem glasovanju ne bo nastopil .motno. Ne izključuje se niti možnost, da bo vprašanje dalmatinskega agrara izzvalo krizo vlade Mnogo komentarjev je vzbudila danes v vseh političnih krogih vest o nenadnem obo lenju Velje Vukičeviča. Splošno se sodi, da je ta bolezen bolj političnega značaja in da tvori nekako pripravo za Vukičevičev umik Tudi klerikalni poslanski klub se že dva dni neprestano posvetuje Razprava o političnem položaju ie v klerikalnem klubu zelo nervozna, ker nihče ne ve, kako bi bilo mogoče najti izhod iz situacije, v katero je spravil SLS dr. Korošec s svojo politiko Na dnevnem redu posvetovanj vladnih klubov je tudi vprašanje novega predsednika Narodne skupščine Dr. Perič se namerava. kakor se doznava iz njegove najožje okolice, definitivno umakniti Radikali kandidirajo na nienovo mesto bivšega ministra ver Obradoviča, resen kandidat pa je tudi sedanji minister pravde Vujičič Kakor pa poročajo današnji beograjski listi, so sprožili pristaši glavnega odbora predlog., naj bi se za predsednika Narodne skupščine kandidiralo nesrbijanca, domnevajoč, da bi tudi to vplivalo pomirjevalno na KDK. Odločitev, bo padla šele 19. t m., ko se sestane radikalski poslanski klub. da definitivno sklepa o tem vprašanju. Predsednik Narodne skupščine dr. Perič je danes popoldne posetil ministrskega predsedn;ka dr Korošca, s katerim je razpravljal o dol->£itv; dnevnega reda Kakor se Izve. bodo stavljeni na dnevni red sledeči zakoni: Z ikon o čekih, zakon o menicah, odvetniški zakon, zakon o državnem pravdništvu, begluški zakon. Na jutrišnji seji bo odobren dnevni red, prihodnj? seja pa se bo vršila šele 17. oktobra Poslanski klub KDK sklican za 201 m. Sklepi včerajšnje seje vodstva KDK v Zagrebu. - Velika shoda v Sisku in Celju. - Pribičevič o potu dr. Mačka v Prago Zagreb, 11. oktobra n. Dopoldne je bila redna seja izvršnega odbora KDK. ki je trajala do 13. Seje so se udeležili Svetozar Pribičevič, dr. Kramer, Večeslav Vilder, inž. Košutič, Juraj Demetrovič. dr. Krnjevič dr. Trumbič ter poslanci dr. Kostič, dr. Krizman, dr. Radojevič, Matica, dr. Šutej, Jelašič in dr. Kežman. Od članov vodstva sta manjkala dr. Maček in Josip Predavec, ki se mudita v Pragi. Na seji so v glavnem razpravljali o velikem zborovanju KDK. ki bo 21. t. m. v Sisku, kakor tudi o shodu KDK 28. t. m. v Celju. Govorili so tudi o sklicanju plenarne seje poslanskega kluba KDK, ki mu bodo predloženi v odobritev zelo važni sklepi o poostritvi nadaljne borbe proti sedanjemu režimu. Po seji je bil izdan naslednji komunike: »Na današnji seji izvršnega odbora KDK ie bilo sklenjeno, da se skliče plenarna seja oslanskega kluba KDK za soboto 20 okt. ob 10. dopoldne v Sabornico v Zagrebu. Naslednjega dne v nedeljo se vsi poslanci udeleže javnega zborovanja KDK v Sisku, v ponedeljek 22. t. m. se pa nadaljujejo posvetovanja plenuma KDK v Zagrebu«. Po seji so novinarji naprosili Svetozarja Pribičeviča. naj jim pove kaj več o današnjih posvetovanjih, nakar jim je Svetozar Pribičevič izjavil: »So nekatere stvari, ki se ne morejo objaviti v javnosti, dokler se ne oživotvorijo, tičejo pa se poostritve borbe«. Na vprašanje, ali more kaj povedati o potovanju dr Mačka v Prago, je odvrnil: Dr. Mačka je pozval v Prago minister Hodža zaradi organiziranja agrarnega po-kreta. Pozvani so bili tudi zastopniki bolgarskih in romunskih agrarcev, dočim sr-bi.ianski zemljoradniki. kakor se mi zdi, to pot niso bili povabljeni.« Nadalje ie Svetozar Pribičevič dejal, da se je snoči sestal v hotelu Esplanade z g. Sejdom, glavnim referentom v tajništvu češkoslovaške agrarne stranke, ki je prišel iz Beograda. Pribičevič pa ni ničesar povedal o misiji, ki jo je imel Sejda v Beogradu in Zagrebu. Pribičevič o izjavah Nj Veličanstva Objavljena sta dva teksta kraljeve izjave „Daily Tele-graphu". - Momentano še ni znano, katero besedilo je točno Zagreb, 11. oktobra, č. Popoldne je Svetozar Pribičevič v Grand hotelu izjavil v razgovoru z novinarji, da se je na seji poslovnega odbora KDK govo- i rilo tudi o intervjuvu z našim kraljem, > ki je bil objavljen v «Dai.y Telegra- j phu«. Svetozar Pribičevič ie o tem izjavil: »Obstoja dvojno besedilo kraljevega razgovora z novinarjem Barcele-tom, dopisnikom «Daily Telegrapha». Besedila tega razgovora so identična v «Politiki». «Obzoru» in «Jutarnjem listu*. drugo besedilo pa je v zagrebških «Novostili». V naših političnih krogih je bila ta razlika opažena, vendar pa se ne veruje v avtentičnost besedila, ki je bilo objavljeno v «Politiki», «Obzoru» in «Jutarnjem listu». Za kraljeve izjave je odgovorna vlada. Čl. 54 ustave pravi: za vsa kraljeva dejanja ustna ali pismena s podpisom ali brez podpisa, kakor tudi za njegove ukrepe političnega zna- čaja odgovarjajo pristojni ministri*. Ker objavljeni razgovor spada v okvir politike, je zanj odgovoren predsednik vlade. Meritorno se ne moremo spuščati v oceno tega razgovora, dokler ne dobimo dotične številke «Daily Te-legrapha». Svetozar Pribičevič se ni hotel o stvari podrobnejše izjaviti. Kako«u cije, zlasti pa z otokov, okoli 10 tisoč Vjjudt Reševalna akcija v Pragi še ni končana Neresnične vesti o klicih ponesrečencev. - Število žrtev narašča. - Odmev katastrofe v parlamenta Praga, 11. oktobra gs. Tekom noči in današnjega dneva so se nadaljevala reševalna dela na Poricu po programu. Z raznih strani so zvrtali rove v betonski masiv. O kakih življenskih znakih zasutih delavcev ne more biti govora. Tudi včerajšnje vesti o trkanju niso bile resnične. Tekom dopoldneva so potegnili izpod ruševin štiri popolnoma razmesarjena trupla. Med njimi so spoznal* tudi truplo arhitekta Pultzmanna. V bolnici sta danes umrla dva težko ranjena delavca. Število žrtev, ki so še pokopane pod raz« valinami, še vedno ni znano. Najdena trup« la so skoraj vsa strašno razmesarjeni. Ta* ko so našli nekega delavca, ki je bil prere* zan skozi sredo. Policija je pozvala vse osebe, ki pogrešajo svojce, naj pridejo v mrtvašnico, da bodo pomagale spoznati žrtve. Iz kleti sosednje hiše so izkopali vo* doraven rov, po katerem hočejo priti v kleti podrtine, ker upajo, da so tamkaj še živi ljudje. Okoli poldneva so našli več kosov obleke, tako, da domnevajo, da bodo zadeli na nove mrliče. Praga, 11 oktobra h. Ponoči in podnevi se brez prestanka nadaljujejo reševalna dela, vendar ni več upanja, da bi še rešili kakega delavca živega, ker najdejo sedaj že popolnoma razbita hi deloma že nagnMa trupla Dosedaj so skupno potegnili iz razvalin 32 trupel. Računajo, da je pod razvalinami še 15 do 20 mrtvih delavcev. Praški mestni svet je prejel razen sožalnih brzojavk mestnega sveta v Parizu in nekaterih sožalnih izjav iz sosednjih držav tudi sožalno izjavo poljskega in nemškega poslanika. Na današnji seji senata so številni go» vorniki razpravljali o katastrofi ter izra* žali sožalje svojcem žrtev, istočasno pa za* htevali, da je treba čimprej zakonitim po* tom uvesti mere, da se preprečijo slične katastrofe. Predsedstvo poslanske zbornice je za* vzelo danes stališče glede socijalističnega predloga im sklenilo takoj sklicati zborni* co ter otvoriti debato o katastrofi. V za* četku seje je izrazil predsednik MalypetT sožalje svojcem žrtev. Vse nadaljne raz* prave so se nanašale na vzroke katastrofe. Tudi v socijalno političnem in proračun* skem odboru se je vršila debata samo o nesreči in njenih vzrokih. V socijalno po* litičnem odboru so pričeli na pobudo nem* škega poslanca Pinsirša zbirati prispevke za preostale ter takoj nabrali par tisoč Kč. Zopet železniška nesreča v Srbiji Potniški vlak, s katerim so se vračali udeleženci solunske proslave, je zadel v mešani vlak. — Lokomotiva in osem vagonov razbitih. — 1 mrtev, 4 težko, več lahko ranjenih ostal na mestu mrtev. Razen tega so bile štiri osebe težko ranjene, 6 pa lahko. Prepeljali so jih v bolnico v VaJjevu. Potniški Valjevo, 11. oktobra č. Danes okoli 3. ponoči, se je pripetila velika železniška nesreča na postaji Vlajkovac. Vlak, ki je vozil proti Vlaikovcu, je zadel vsled napačno postavljenih kretnic v mešani vlak, ki je prihajal iz Valjeva in je bil poln potnikov in blaga. Do katastrofe je prišlo pri vhodu v postajo, ker se mešani vlak zaradi preobremenitve ni mogel več ustaviti. Pri tem je bila popolnoma uničena lokomotiva in osem vagonov. Veliko število potnikov je bilo ranjenih. Sprevodnik Dragomir Jankovič je vlak, ki je prihajal iz Beograda, je bil poln potnikov, zlasti udeležencev na proslavi proboja solunske fronte, ki so se vračali v Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo. Promet je bil vzpostavljen šele ob 4. popoldne postaja Vlajkovac se nahaja na progi Beo-grad-Sarajevo in se od nje odcepita progi, cd katerih vodi ena v Mladenovac, druga pa v Valjevo. Nov korak v prevedbi kronskih upokojencev Glavna kontrola proti vladi. — Naveličana neprestanega zavlačevanja s strani finančnega ministrstva je sklenila Glavna kontrola, da bo na lastno pest izvajala zakon Beograd. 10. oktobra. Skoro poldrugo leto je rabila naša okorela državna uprava, preden je rešila vprašanje kronskih staroupokojen-cev. Kakor znano, je lani julija meseca izšla uredba o prevedbi starih, kronskih upokojencev na dinarske pokojnine. Naši staroupokojenci so se tedaj malce oddahnili. Z vso vnemo so pospešili svoje prevedbene akte, meneč, da bo državna uprava z enako točnostjo in podvizanostjo rešila te akte ter končno storila svojo dolžnost. Izne-nada pa so se kancem prošlega proračunskega leta pojavile neznane sile, ki so prevedbe večine teh upokojencev začele zavlačevati tako, da njihove prevedbe do 31. marca 1928 niso mogie biti perfektne in so jim s tem. v pre-vedbeni uredbi predvideni priboijški padlj na zloglasno partijo 55, iz katere je le težko kai dobiti. Spomladi se je šele izvedelo, da je Glavna kontrola opozorila ministra financ na neke nedoslednosti prevedbene uredbe, in zahtevala pojasnitve in navodiil zastran nadaljnjega ravnanja. Finančni minister pa je ostal odgovor dolžan in se ni zmenil za vprašanje Glavne kontrole, ki te radi tega postala predmet hude kritike v javnosti. Ona je hotela morda s svojim postopanjem pokazati svojo lojalnost do finančnega ministra, a njeno vprašanje je bilo na vsak način odvisno, ker je prevedbena uredba do skrajnosti jasna, tako da ni nikakih dvomov, kdo spada pod to uredbo in kako je treba izračunati nove. dinarske pokojnine. S svojim omahovanjem je Glavna kontrola povzročila med prizadetimi staroupokojenci neizmerno gorja, žalosti im jeze. Glavna kontrola je dolgo čakala na odgovor finančnega ministra, a vse intervencije že pri dr. Spahu in kasneje prj njegovem nasledniku dr. Subotiču od strani poslancev KDK so bile zaman. Finančno ministrstvo še do danes ni odgovorilo na vprašanie Glavne kontrole. Zato se je naposled tudi ta naveličala čakanja in omalovaževanja. Parkrat ie še urgirala rešitev svojega vprašanja, ko pa so ji pristojni uradniki v finančnem ministrstvu izjavili, da sploh niso kompetentni za interpretacijo uredbe o prevedbi, je bila te dni sklicana tako zvana »občna seja« Glavne kontrole, ki se sestane vedno, kadar je treba rešiti kako načelno ali splnh važne;še vnrašanie. Na tej seii ie Glavna kontrola sklenila, ravnat; se točno po besedilu zakona in prevedbene uredbe fšt. 88008) ter že te dni s polno paro začeti z reševanjem še osporjenih prevedb upokojenih orožn5kov. uslužbencev finančne kontrole, učiteljev 'n profesorjev. S tem sklenoim ie vprašanie kronskih starouookojencev vsaj v pravnem oziru definitivno rešeno. Gre samo še za par tednov, dokler bodo uradniki mogli reš::ti vse kune prevedbenih aktov gori navedenih skupin. Zanimivo pa je. da se je finamčmo ministrstvo sedaj naenkrat glede staroupokojencev Južne železmice preko noči postavilo na sta- lišče, da se naj njim pokojnine ne odmerijo po tej uredbi, ampak po docela novem zakonu, ki ie že sestavljen in ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini. S tem je zaključeno — tako vsaj upamo — eno najbolj žalostnih poglavij naše centralne državne uprave Skoro poldrugo leto je traialo, predno so pristojne oblasti pristopile k defini-tivnetnu izvajanju prevedbene uredbe, torej pozitivnega zakona, ne da bi bile imele za tako zavlačevanje vsaj najmanjšo zakonsko opravičilo. Račun za to malomarnost so plačali naši staroupokojenci. torej prečansko uradni-štvo, ki ie 10 let čakalo na prevedbo in še na koncu svojega trnjevega boja za minimalne pravice doživelo to. da So mu odtrgal' od ust diference oziroma nove poviške do prevedbeni uredbi od 1. avgusta 1927 do 31. marca 1928. ki so vsied malomarnosti centralnih oblasti v Beogradu padle na zloglasno partijo 55. Lahko se reče. da obstoia danes malo upanja, da bi ti zapadli zneski bili v doglednem času našim s t aro upok oi e n cem izplačani. Po vseh človeških pravicah pa bi morali naši staroupokojenci. Če že ne valorizirane zlate pokojnine, pre'emati vsaj pokojnine po novih uradniških zakonih. Naši staroupokojenci so svoj čas Plačevali visoke pokojninske prispevke v zlatih kronah in naša država kot naslednica in zmagovalka Avstrije, je tudi iz tega naslova prejela ogromne re-paracijske im denarne vrednote, ki pa Hh je porabila za vse mogoče namene, samo ne za to. da bi olajšala starost onim, ki so vse svoje življenje delali za državo in prebivalstvo. »Rogaška stranka" v Karlovcu Karlovec, 11. oktobra n. Veliko veselost v Karlovcu in okolici je izzvalo detjstvo, da je tukajšnji zdravnik dr Mavro Gross »ustanovil« posebno HSS. ki jo naziva Hrvatska Slobodna Seljaška Stranka. Prva manifestacija te »stranke« je bi! pozdravni telegram dr Korošcu, ki se ga povodom solunske proslave poziva, da »uredi prilike v državi«. Ustanovitelj nove »stranke« je v letoviški sezoni kopališčni zdravnik v Rogaški Slatini. Letos mu je zdravniška zbornica odvizela pravo kopališkega zdravnika. Pričele pa so razne intervencije, katerih posledica je bila ta, da se politična oblast ni brigala za odločitev kompetentne zdravniške zbornice in dr. Gross je mirno ordi-nital naprej. Svoječasno je bil dr. Gross, ki je žid, navdušen radičevec, sedal Pa so se, kakor vse kaže, zanj posebno zainteresirali klerikalci Vrnivši se v Karlovec. kjer pozimi 'zvršitje svojo prakso, je pričel dr Gross snovati svojo lastno stranko in pripoveduje se, da si je s tem v Beogradu pridobil take zasluge, da bo mogel tudi prihodnje leto mirno zopet kot kopališki zdravnik v Rogaško Slatino, pa če se vse zdravniške zbornice na glavo postavijo. V Karlovcu so nazvali Grossovo stranko »rogaška stranka« Prometni problemi V dnevnem časopisju zasledimo polno krajših in daljših notic, ki kritizirajo naše prometne razmere. Za moderno mesto in tudi za moderne občine je dobra ureditev prometne službe izredno velike važnosti. Razume se, da pa to v prvi vrsti velja tudi za državo. Na kongresa Čeških mest ln občin, ki se je pred kratkim vršil v Pragi, je bil v tem pogledu podan strokovni referat, ki je tudi za nas v marsikaterem pogledu zanimiv in poučen, zlasti, ker obsega mnogo inicijativnih misli, kate-re bi se mogle tudi pri nas realizirati. Po razvoju in organizaciji prometa v posamezni državi moremo ceniti kulturno in gospodarsko popolnost dotič-nega naroda. Zato se morajo s prometnimi problemi prav intenzivno pečati tako država kakor mesta in občine ter druge samoupravne edinice, pa tudi razne zasebne korporacije (Zveze av-tomobilistov) in privatna podjetja (tovarne za prometna sredstva). Avtomobilizem se čim dalje bolj razvija. Danes je avtomobilni promet nezadostno reguliran, ker ne nudi zadostne varnosti in ne služi celoti. Ne moremo govoriti o konstruktivnih in tehnično-gospodarskih problemih naših cest, hočemo omeniti le nekaj o prometnih problemih v ožjem pomenu besede. Predvsem je potreben enoten v>zmi red tako za vožnje po mestih kakor po deželi. Referent ie polagal posebno važnost na psihotehnično vzeojo vozačev raznih motornih vozil. Pri nas vozi vsakdo, ali vidi ali ne vidi, ali dobro ali slabo sliši, ali razlikuje barve ali ne. Referent je predlagal obligatorne kurze za vse one. ki so bili zaradi raznih prometnih prestopkov kaznovani. Da je enotno označevanje križišč, ovir, zavor in drugih nevarnih rnest ob naših cestah neobhodno potrebno, ie jasno. Pri tem označevanju pa na eno ni pozabiti: na označevanje najbližjega sedeža zdravnika, bolnice, ambulante itd., da se tako kar najbolje rganizira zdravniška pomoč. V te svrhe bi bilo potrebno, da bi ob naših cestah, zlasti tam, kjer je živahen avtomobilski promet, postavili telefonske stanice. V prometnem pogledu je važna revizija regulacijskih načrtov naših mest in občin po širših enotnih vidikih. Zlasti na cestah skozi naše vasi so prometne ovire naravnost strašne in nevarne Cesta ozka, ovinki v pravem kotu. Oblasti bi morale paziti na to, kako se naše vasi grade, da ne bodo v oviro modernemu prometu. V času razvitega avtomobilnega prometa se ne morejo pogrešati tako zvani «sdrvfce-station»: toda te so danes omejene na zaloge bencina, dočim drugih nujno potrebnih predmetov nimajo da ne govorimo o delavnicah. Tu čakajo organizacijo avtomobilistov velike in hvaležne naloge. K moderno urejeni prometni službi spada dobra in stalna prometna tati-stika, ki edina more tvoriti zanesljivo podlago za enotno prometno politiko. V utrditev varnosti prometa je potrebna strogo izvedena statistika nesreč, da se na podlagi tako pridobljenih skušenj morejo odrediti potrebni daljši varnostni predpisi. Prometni problemi so tako različni in mnogoštevilni, da jih ne more rešiti posameznik, reševati se morajo kolektivno v posebnih komisiiah. v katerh imej glavno besedo prometni tehnik. Sklepi takih komisij bi morali imeti zak tnaio obvezno moč. Komisijo bi morali predstavljati interesenti in predvsem rro-metni tehniki: napačno je. ako prometno politiko regulirajo birokratičai upravni aparati. Življenje gre z neverjetno brzino naprej. Razvoj ne pozna zadržkov. Slovenija leži v centru državnega lirske-ga prometa. Promet okoli Bleda sliči prometu najmodernejših letovišč. Tudi po ostalih cestah Slovenije se vsako leto razvija vedno bolj živahno prometno življenje. Ti pojavi ne moreio ostati neregulirani ali diietantsko regulirani. Prometna politika tvori del komunaine politike vsake občine. Ker pa promet ne pozna meja. mora ta politika biti vodena po enotnih skupnih načeiih modernega prometa, ki mora biti predvsem brezhiben in hiter — toda tudi zanesljivo varen za one. ki se vozijo, oa tudi za one. ki hodijo zraven t>eš. To delo spada v delokrog zveze mest in občin. »Grof Zeppelin" na poleta v Ameriko S 57 osebami je včeraj odletel »Grof Zeppelin" proti Ameriki - Vreme je neugodno. - Ponoči je plul zrakoplov nad Sredozemskim morjem Friedrlchshafen, 11. oktobra (Io) Davi je startal za polet v Ameriko »Grof Zeppelin«. Na krovu zrakoplova je 57 oseb. Kakor se računa bo rabil »Zeppelin« do Amerike 60 ur. Iz Amerike bo poletel nasproti »Zeppe-linu« na letalu »Columbia« letalec Sateli Williams. Polkovnik Herrara je izjavil, da bo Španija, ako se bo polet »Zeppelina« posrečil, naročila zrakoplov istega tipa. Friedrichshafen, 11. oktobra (be) »Grof Zeppelin« je naglo pasiral Južno Francijo, ter je dospel okrog poldneva v Biskajski zaliv, kjer je naletel na hude viharje. Berlin, 11. oktobra g. »Grofa Zeppelina« so po štirih popoldne opazili nad Marseillom Sklepa se, da se je dr Eckener. ko je pustil Lyon za seboj, obrnil naravnost proti iugu, ter hoče preleteti Sredozemsko morje. Zrakoplov ie najbrže že dosegel odprto morje. Nad severnim Atlantskim morjem je vreme slabo. 2e nekaj dni Je zračni tlak zelo nizek. ki povzroča močne viharje V zvezi z današnjim startom dr. Ecke-nerja spominjajo listi na dejstvo, da je dr. Eckener točno pred štirimi leti dne 12. oktobra dokončal po 81 urah svoj znameniti polet v Newyork. Ako se vozi preko oceana ženska... Pri startu se ie dogodil davi vesel prizoT, ki ga časopisje prinaša zelo obširno. Ko ie bil zrakoplov že pripravljen za start je manjkal med potniki edini ženski oficijelni gost, to je lady Drummond Hay. Častniki so z uro v rokah telefonirali v hotel, kjer je stanovala lady. Končno je potnica prispela ter se vsedla v kabino. Komaj pa se ie vsedla, je vzkliknila: «Za božio voljo, pozabila sem svoj plašči«. Drummondova si je dala napraviti za to vožnjo poseben plašč, ki bi držal vodo, ter ga je pozabila v hotelu Kljub prigovarjanju ni hotela odleteli brez plašča. Letalci so na pol v smehu na pol v jezi popustili ter morali polet Železni človek z električnim srcem pri telefonu London 11. oktobra d. Na mednarodni razstavi iznaidb kažejo sedaj aparat, ki ga je treba samo priključiti na telefon, da vzame slušalo avtomatično v roke in odgovori. ako v dotičnem stanovanju ni nikogar doma Aparat ki ga ie iznašel londonski inženier King ima polno žic, zvon cev, gramofonskih plošč in sprejemnih aparatov ki deluiejo z električno silo. Če na primer v stanovanju ni nikogar doma se slušalo avtomatično sname in gramofonska plošča sporoči osebi, ki je klicala, sledeče: »Avtomat eovori. Oseb ni doma. Prosim sporočite svoie ime in telefonsko številko.« Če oseba ki je klicala, na to odgovori, vzame avtomat ta odgovor na posebno ploščo Lastnik stanovanja lahko, ki pride domov, točno ugotovi, kolikokrat ie bil klican in kdo za je klical. Če stoji aparat v poslovnem lokalu. lahko dobi oseba, ki kliče, sledeči odgovor: »Zapiramo ob šestih! Pisarna ie jutri ob devetih zopet odprta.« Aparat lahko služi tudi kot avtomatni naznanievalec ognja. V ta namen ga zvežeio s posebej izdelanim toplomerom Če izbruhne v prostoru ogeni in se dvigne vročina do gotove stopnje, pozove aparat gasilski urad in javi: »Aparat govori, ker je na tej in tej številki izbruhnil ogenj.« Pristaniška stavka v Avstraliji Zopet eksploziia municije v Italiji MIlan, 11. oktobra (be.) V m uniči i skem skladišču v Ca sta enoti i« v tem letu že dvakrat eksplodirala muaioiija. Eksplozija je bila tako močna, da le bilo poškodovanih v bMžinj več hiš. Dosedaj so izvlekla izpod ruševin pet mrtvih vojakov. Domneva se, da leži pod ruševinami več trupel. Rim, 11. oktobra s. Kakor poroča Messagge.ro, se le razpočiil v mirniciijskem skladišču pri Tre-vfeu kotel, v katerem )e bila stara mumicija, kii ni bila več za rabo Sest delavcev ]e bilo ubitih. več pa težko ranjenih Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišal 40 km daleč. Velik nožar v Berlinu Berlin, 11. okt. (be.) V trgovini Tietz v Leipziger Strasse je prišlo zaradi nenadne* ga požara do velike panike. Dim je nena* doma napolnil veliko poslopje in le takoj* šnjemu nastopu gasilstva se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Pred trgovino se je zbralo nad 10.lk>u gledalcev, ki so po* polnoma zaustavili promet. Končno se je posrečilo policiji, da je spraznila ulico. Mellbourne, 11 okt. (k>.) V tukajšnjih krogih vlada splošno mnenje, da se bo stavka pristaniških delavcev v kratkem končala. Akcijski odbor skuša zaplesti v konflikt železničarske in druge transport* ne organizacije. Situacija se je zadnji tre* nutek komplicirala, ker je sklenila zveza pomorščakov v Victoriji, da se v znak pro* testa pridruži stavki. Tudi druge organi* zacije pomorščakov so prejele poziv, naj se pridružijo stavki. Inozemski kapital v Rusiji Moskva, 11. okt. g. Glavni koncesijski odbor sovjetske unije objavlja načrt, po katerem bo pri novih koncesijah za obno* vo sovjetskega gospodarstva pritegnjen ino* zemski kapital v višini šest milijard zlatih mark, kakor se dosedaj še ni nikoli zgo* dil'-\ Poskus za upoštevanje denarno moč* nega inozemstva se nanaša na vse indu« strijske panoge, kakor tudi na rudarstvo in poljedelstvo. Načrt glavnega koncesij, skega odbora objavlja razne možnosti in* dustrijalizacije, ki bo izročila, če jo bo inozemstvo izrabilo, približno 20 odst. ce» Hkupne sovjetske industrije v roke ino* zemskega kapitala. Mednarodni šahovski turnir v Berlinu Berlin, 11. okt. g. Danes se je pričel ve* lik mednarodni šahovski turnir, ki ga je priredil «Berliner Tageblatt». Prva senza* cija je bila zmaga Retija nad Rubinstei* nom. Rubinstein je moral že po 21. potezi odložiti. Tartakower je žrtvoval Marshalu dva kmeta, da bi lažje napadel. Marsha* lov kralj je prišel v mat, nakar je moral Marshall po peturnem boju odnehati. Ze« Io zanimiva je bila partija SpieImann*Ni* emeovič Da bi se zavaroval, je Niemco« vič zamenjal stolp za konja in kmeta. Par* tija je bila prekinjena Spielmann je v bolj* ši poziciji. Nedovršena ie ostala tudi špan* ska partija Tarrasch * Capablanca, ki bo najbrže končala remis. Berlinska šahovska zveza je priredila po turnirju shnultanko mojstra Bogoljubova, ki je 19 iger dobil, tri izgubil, dočim je sedem ostalo remis. Probujajoča se Kitajska Šanghaj. 11. oktobra, (be.) V vsej Kitajski so praznovale rojstni dan Konfucija kot praznik narodne neodvisnosti- Vsa mesta so bila slavnostno okrašen* odgoditi, dokler se Drummondova ni vrnili iz hotela s svojim plaščem. Nad Francijo in Španijo Friedrichshafen, II. oktobra s. Po brezžičnih vesteh »Grofa Zeppelina« se je moral zrakoplov med vožnjo nad Francijo boriti z zelo neugodnimi zračnimi razmerami. Po večini je moral voziti med nizkimi oblaki, ki so biti tako nasičeni z elektriko, da je bilo sem in tja nemogoče dobiti brezžično zvezo. Tudi normalna brezžična služba s Francijo po cele ure ni delovala. Neugodni vremenski položaj je prisilil zrakoplov, da se je držal smeri reke Rhone Ob štirih popoldne je bil nad Marseillom. od koder se je obrnil proti Balearom, z namenom, da bi dosegel Maroko in Madeiro, odkoder so poročali, da vlada visok zračni tlak. Medtem se je vremenski položaj v zapadni Franciji toliko zboljšal, da je dr. Eckener sklenil opustiti južno smer, s katero se je hotel izogniti viharjem. Južno Marseilla je obrnil zrakoplov zopet proti zapadu in leti trenutno preko Madrida proti Lizboni. Istočasno, ko je startal »Zeppelin« v Friedrichshafenu je startalo tudi Levinovo letalo Miss Columbia za polet v Evropo, in sicer v Rim. Letalo pa se je dvignilo le nekaj metrov nad zemljo, nakar se je zrušilo in občutno poškodovalo. Tudi oba pilota sta bila precej raniena. Levine. ki ie ob-liubil. da se bo udeležil poleta, ni bil navzoč. Nad Sredozemskim morjem Berlin, 11. oktobra g. »Grof Zeppelin« je trenutno nad Sredozemskim morjem. V Friedrichshafenu domnevajo, da bo skušal dr. Eckener ob afriški severni obali dose« či Gibraltarsko ožino in Atlantik. Zrakoplov bo med prvo in drugo uro zjutraj na Oceanu. Dr Eckener prejema redna vremenska poročila od nemške vremenske j>ostaje po mednarodnih vremenskih vesteh. Tako proslavljajo v Celovcu obletnico prebiscita Celovec, 11. oktobra d. Tukaj so včeraj osmič slovesno proslavili obletnico koroškega plebiscita. Mesto ie bilo že na predvečer bogato okrašeno z zastavami, javna poslopja pa so bila slovesno razsvetljena. V gledališču so igrali ljudsko igro »Aufbruch in Karnten« pred njo pa je bil vprizorjen prolog pisatelja Josipa Perko-niga. Včeraij zjutraj se je vršila v stolnici služba božja nato pa spominska slavnost - na pokopališču, ki se ie ie udeležila vsa garnizija, orožništvo. zvezna policija in , druge organizacije Navzoči so bili dalje župan dr Bercht z občinskim zastopom. zastopniki oblasti in ravnatelji šol Ob 10 dopoldne so prispeli na pokopališče deželni glavar dr. Laemisch z ravnateljem deželnih uradov Wolfeggeriem. poveljnik deželnega orožništva Jnnak in nemški generalni konzul dr Wendschuh. Po kratkem nagovoru polkovnega poveljnika so oddale čete častno salvo, ter nato defilirale pred deželnim glavarjem. Tudi športne organizacije so včerajšnji dan proslavile slovesno. Koroški avtomobilski klub in avstrijski Touring-klub sta priredila spominsko vožnjo po bivšem plebiscitnem ozemlju pri čemer so bili zastopniki v Železni Kapli in Pliberku svečano sprejeti po občinskem zastopu Motorni in kolesarski klub »Vrbsko iezero« je priredil kolesarsko dirko na 200 km. ki je kljub močnemu dežju prinesla dobre uspehe Zvečer ie priredil nemški Schul-verein spominsko slavnost. Falsifikatorska afera v Novem Sadu Novi Sad, 11. oktobra n. Novosadska policija je že delj časa nadzirala življenje učitelja Stjepana Bickeya iz Madžarske. Bickey je v Novem Sadu žive! zelo zapravljivo ter je vedno plačeval z novimi 100 dinarskimi bankovci. Nedavno je odšel v Su-botico, kjer je živel prav tako razsipno. Snoči so Bickeya v Subotici aretirali ter ga poslali v Novi Sad. Ugotovljeno je, da je svoje nove bankovce prinesel iz Madžarske in da so ti bankovci izredno dobro falzifi-cirani. Podrobnosti preiskave, ki je še v teku, še niso znane, ker čuvajo oblasti najstrožjo tajnost. Delegacija oariške občine v Beogradu Beograd, 11. oktobra, p. Danes opoldne je prispela semkaj delegacija pariškega občinskega sveta pod vodstvom podžupana De Sola. Na kolodvoru so pariške delegate, ki bodo za časa svojega bivanja v Beogradu gostje mestne občine, sprejeli francosld poslanik z osobjem svojega poslaništva in beograjski župan dr. Kumanudi s celokupnim občinskim odborom. Parižani ostanejo v Beogradu 3—4 dni. Avtomobilska nesreča v Beogradu Beograd, 11. oktobra, p. Na potu iz Beograda proti Avali se je danes ponesrečil neki privatni avtomobil, ki se je zvrnil v cestni jarek in močno poškodoval. V Beogradu so bile razširjene vesti, da je nesrečo povzročil avtomobil grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ker da ie vozil tako nerodno, da se mu drugi avto ni mogel izogniti. Glede na to je grško poslaništvo 'Z-dalo komunike, v katerem naglaša, da se je nesreča zgodila že prej, predno se je Veni-zelos peljal na Avalo, kjer je njegov avtf že našel ponesrečeni avto ob cestL Hmeljski trg Žatec, 11. oktobra h. Na dežel« le bilo fhrah-no povpraševanje. Cene prvovrstnega blaga so bile 1900 do 2150, manj vrednega pa 1800 do 1850 Kč. Proizvajalci se drže trdo in prodajajo saano za polne oene.