KAJ SE ŠTEJE ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE? ' Odškodnino za razlaščeno zemljišče se določi posebej za stavbno in posebej za kmetijsko zemljišče. Za stavbno zemliišče se po zakonu o razlastitvi in o prisUnem prenosu uporabe šteje: V — zemljišče, ki je komunalno opremljeno (če so na njem dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in je na njem urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo) ter je po veljavnem urbanističnem in zazidalnem načrtu namenjeno za graditev; ^ — zemljišče, za katero je pristojni urbanistični organ izdal Iokacijsko dovoljenje; |N — zemljišče, na katerem je stavba in — zemljišče, ki je potiebno za redno uporabo stavbe. Vsa druga zemljišča po tem zaKO- rmp, pa stavbo podre in odpelje gra- ... . .„ . nu se štejejo za kmetijska zemljišča. divo v roku, ki mu ga določi pristoj- P0™*1 ^i0 odškodnmsko obvez- ni nnmi nOSt), KAKOSEDOLOCI ODŠKODNINO? OdSkodnino za razlaščeno stavb-no zemljišče se določi po dohodku od stavbnega zemljišča, ki bi ga piejšnji lastnik pridobil, če bi na stavbnem zemljisču v površini 500 kv. metrov sezidal diužinsko stano-vanjsko hišo v upoiabni tlorisni po-višini 150 kv. metrov po poprečni gradbeni ceni v razlastitvenem ob-močju ob času razlastitve, zmanj-šani za poprečne stroške komunal-nega uiejai\ja zemljišča. Kot osnovo za izračun dohodka se jemlje enoletno stanarino za sta-novanjsko hišo, določeno z veljav-nimi predpisi in preračunano na kvadratni meter površine (500 kv. irietrov). Takp izračunan dohodek za kv. meter se pieračuna na dejan-sko povišino razlaščenega zcmljišča. Poprečno gradbeno ceno in po-prečne stroške komunalnega ureja-nja zemljišča ugotavlja vsako leto za svoje obraofije občinska skupščina z odlokom. Odškodnino za tazlaščeno kmetij-sko zemljišde se določi po tržni ceni kmetijskega zemljišča, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja, v katerem je kmetijsko zemljiSče, ali na sosednem območju. Tržna cena za kmetijsko zem-)}iSče in razlaščeno stavbno zemfli-Iče je odraz okoliščine, da je zemljišče v naselju ali na turistič-nem območju ali pa v bližini naselja, pTometnih zvez, umetnih jezer, pre-kopov, melioiacgskih in dnigih objektov. V odškodntno se razlašče-nemu lastniku prizna tudi vrednost vlozenih neamortiziranih investicy, pomembnih za trajnejšo ohranitev ali izboljšavo zemljišča. Odškodnino za stanovanjsko hišo ali stanovanje se določi po 3. členu zakona o pogojih za piodajo stano-vanjskih hk in stanovanj v diužbeni lastnini (Ur. Ust SRS, št. 20/71) tako, da se namesto prometne vred-nosti zemljišča uposteva vrednost zemljišča, kot smo to navedli zgoraj. Če je razlaščena stanovanjska hiSa ali stanovanjc kot posamezni del stavbe, mora razlastitveni upraviče-nec, preden stavbo proda ali jo upo-labi za diuge namene, zagotoviti prejšnjemu lastniku in drugitn imet-nikom stanovanjske pravice v isti hiši ali stanovanju drugo ustiezno stanovanje, tazen če se piizadeti drugače sporazumevajo. Prejšnji lastnik nima piavice do odškodnine za tisto, kar je vložil v nepremičnino po dnevu, ko je bil obveščen, da je vložen predlog za razlastitev. Ce gie za razlastitev hife ali posa-meznega dela stavbe, zgrajene brez piedpisanega dovoljenja piistojnega organa, prejšnji lastnik nima pravice do odškodnine za tako nepremič- POSTOPEK ZA DOLOCITEV ODŠKODNINE JE HITER Prejšnji lastnik razlaščenega zem-ljišča ima pravico pospraviti z zem-jjBča posevke in plodove. Če prejS-nji lastnik ni mogel pospraviti posev-kov in plodov zato, ker je bilo raz-lastitvenemu upravičencu dovolje-no, da začne z deli na lazlaščenem zemljišču, še preden so bili po-spravljeni posevki in plodovi, ima prejšnji lastnik pravico odškodnine za posevke oziroma plodove. Ce se ustanavi služnost, je od-škodnina enaka znesku, za kolikoi se je zmanjšala vrednost nepremič-nine, kar se ugotovi po postopku za določitev odškodnine, kot smo zgo-raj navedli. OdSkodnina za začasno uporabo zemljišča aH zafiasno omejitev pra-vice uporabe na zemljišču v druž-beni lastnini se določi v višini in na način, kot če se vzame zemljišče v zakup. Če gre za začasno uporabo na tem zemljišču, se da odškodnina za dejansko Skodo vselej, druga od-Skodnina pa samo, če bi bflo treba po določbah tega zakona dati od-skodnino za prenos uporabe zemlji-šča ali kake druge pravice. Odškodnina za pnsilni prenos pravice uporabe zemljišča po tem zakonu mora znašati toliko, da si prejšnji imetnik pravice uporabe ozi-roma druge piavice lahko zagotovi podobne moinosti za dejavnost, za katero je bila namenjena pienesena nepremičnina. Če zavzame razlastitev nepremič-nin takšen obseg, da se mora zaradi tega izseliti večji del prebivalstva iz kiaia, v katerem so nepremičnine, lahko občinska skupščma z odlo-kom predpiše posebne oblike in po-goje za odskodnino Postopek za določitev odškod-nine je hiter, zato mora premoženj-sko-pravni organ takoj po pravno-močnosti odločbe o razlastitvi raz-pisati in opraviti ustno obravnavo za sporazumno določitev odškodnine za razlaičeno nepremičnino ter pcv zvati obe stranki, da dasta pismeni ponudbi za določitev odškodnine. Premoženjsko-pravni organ si lahko tudi sam preskibipodatke, potrebne za odmero odškodnine. Premoženjsko-pravni oigan obči-ne si mora prizadevati, da se stranki sporazumeta o odškodnini ter mora opozarjati na njune pravice. Spo-razum je skknjen, ko obe stranki podpifcta zapisnik. V zapisniku, ki inia moč izvišilnega naslova, morajo biti vpisani vsi podatki, potrebni za izpolnitev obveznosti (oblika in viši-na odškodnine ter rok, v katerem mora razhstitveni upiavičenec iz- Če sporazum o odškodnini ni do-sežen v roku 3 mesecev po pravno-močnosti odločbe, pošlje premo-Jenjsko-piavni organ odločbo s spisi brez odlašanja občinskemu sodišču, na območju katerega je razlaJčena nepremičnina. Sodišče odmeri od-škodnino v nepravdnem postopku. Če premoženjsko-pravni organ po pieteku navedenega roka spisov ne pošlje na sodilče, lahko prejšnji last-nik razlaščene nepremičnine za-hteva odmero odjkodnine naravnost od sodiSča. StroSke postopka za sporazumno določitev odškodnine plača raz-lasiitveni upravičenec. OBRESTI ZA ZflMUDO Razlastitveni upravičenec mota v 30 dneh po vroditvi pravnomočne odločbe, s katero je bila določena odškodnina, v denarju plačati to od-škodnino prejšnjemu lastniku. Čeje bila upravičencu izročena nepremič-nina še pred pravnomočnostjo od-ločbe o razlastitvi, mora plačati prejšnjemu lastniku na odškodnino letne obresti, kot veljajo v bankah za htanilne vioge na vpogled od dneva, ko mu je bila izročena nepre-mičnina do pravnomočnosti odločbc. Če upravičenec ne plača odškodnine v 30 dneh po vroditvi pravnomočne odločbe o odškod-nini, moia prejšnjetnu lastniku na neizplačano odJkodnino plačati 12% letnih obresti od izteka ome-njenega roka do dneva izplačila. V odločbi o odškodnini mora biti do-ločen tudi rok za izpolnitev nede-narnih obveznosti. Če so zaradi lazlastitve ugasnile hipoteka, užitek ali kaka diuga stvarna pravica, ki je pred razlastitvi-jo obstajala na razlaščeni nepremič-nini, mora razlastitveni upravičenec zanjo založiti odškodninski znesek na poseben račun pri banki. Banka izplača imetnikom stvarne pravice odškodnino na podlagi omenjenega pismenega sporazuma med lastni-kom razlašcene nepremičnine in imetnikom stvame pravice ali na podlagi sodne odločbe. Vknjiibo lastninske pravice in dmgih stvamih pravic na razlaščeni nepremičnini se sme opraviti le te-daj, če predloži razlastitveni upravi-čenec sodišču poleg diugih potieb-nih listin zapisnik o sporazumu ali odločbo o odškodnini in potrdilo banke, da je izpolnil svoje obvez-nosfi, kar zadeva poravnavo odškod-nine za razlalčeno nepremičnino. Vknjižbo lastninske pravice in dru-gih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je b3a dana kot odškodnina prejš-njemu lastniku razlaščene ncpre-mičnine, se opravi na podlagi prav-nomočnih odlodb o razlastitvi in odškodnini. Z denarno kaznijo do 20.000 di-narjev se kaznuje za gospodaiski po-stopek razlastitvenega upravičenca, ki plača odškodnino lastniku hiše ali posameznega dela stavbe, zgrajene brez piedpisanega dovoljenja pristoj-nega organa, odgovorno osebo razla-stitvenega upiavičenca pa z denaino kaznijo do S.000 din.