-Zasavski tednik-**, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP -Gorenjski tisk-n v Kranju TEDNIK LETO XIV. ST. 14 Na zasavski cesti je zaživelo TRBOVLJE, 30. MARCA 1931 CENA 20 DIN li 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, ki ostanejo v spominu 30. marca 1941 je CK KPJ izdal razglas, v katerem je zahteval zavezništvo z ZSSR in odločne ukrepe za obrambo in demokratizacijo države. 31. marca 1942 se je začela sovražna ofenziva v vzhodni Bosni (III. ofenziva). Ob koncu marca 1943 so slovenske brigade razbile italijanski napad na Veliki gori. « 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Prva dela so se pričela .. Pravijo, da bo letos stekla trasa Zasavske ceste od Renk do Za-*°rja. Že v tem mesecu je zaži-relo delo na gradbišču Zasavske ®este na odseku, kjer so lan. leto Pripadniki JLA prenehali z gradiv ceste. Letos pa se bo na tej eesti treba spoprijeti z najtežjim °^ehom — to je z gradnjo predom, W pa ne bo samo eden, temveč kije. Lahko to delo ne bo, ker je t*ren izredno težaven, vendar se *a bo treba lotiti in izvesti. V skalah pri Tolmunih bo treba Prebiti kar dva predora, stene Pr°ti Savi in napraviti galerije. Tretji predor bo pa nekoliko niže prvih dveh. Na sektorju Renke — Zagorje k°do delavci podjetja »-Slovenija Ccste*, od zagorske strani proti bilkam pa bodo tudi letos cesto basirali pripadniki JLA. Če ne bo Večjih zaprek in težav, bo jeseni Nagrade is najboljšim Kolektivom Okrajni zavod za socialno zahtevanje je v petek, 24. marca, sklical posvetovanje za predstavnike gospodarskih organizacij v ljubljanskem okraju, na katerem 80 analizirali gibanje nesreč pri tfolu in uspehe HTZ službe v predem letu. Zavod je skupaj z °krajnim svetom za delo in okraj-nirn sindikalnim svetom iz Ljubljane že četrtič podelil denarne Ograde 18 podjetjem, ki jim je v lanskem letu najbolj uspelo hižati število nesreč pri delu. Med nagrajenimi podjetji so iz ^savskih občin naslednje gospodarske organizacije: Strojna to- varna Trbovlje, Steklarna Hrastnik, Elektrarna Trbovlje in pa Jedilnica Litija. stekla trasa od Zagorja do Renk in Pasjeka. S tem pa gradnja Zasavske ceste še ne bo končana, ker jo bo treba urediti v celoti, namreč na odseku od Zagorja do Zidanega mosta ter od Pasjeka dalje proti Posvetovanje o novih gospodarskih predpisih Razgovora se |e udeležil tudi Miha Marinko V četrtek, 25. marca, je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah razgovor o novih gospodarskih predpisih. Udeležili so se ga vsi predstavniki gospodarskih in političnih organizacij občine. Na posvetovanju so razpravljali o položaju, v katerem stoje gospodarska podjetja v komuni po uveljavitvi novih predpisov. Na splošno kažejo že prvi izračuni, da bo položaj boljši, večje težave bodo Pa nastale za Cementarno Trbovlje, ki je v rekonstrukciji, in za gradbeno podjetje, medtem ko bo Rudnik sedaj razpolagal z večjimi sredstvi kakor lansko leto, podjetje STT in »Mehanika« bosta pa celo lahko znižali cene nekaterim izdelkom. V razpravo je posegel tudi predsednik Ljudske skupščine LRS in trboveljski ljudski poslanec, Miha Marinko, ki je nakazal konkretne naloge za Izvrševanje novih gospodarskih predpisov ter predvsem še poudaril, da je treba v vso dejavnost vnesti več socialistične miselnosti. Ljubljani. Sele tedaj bodo lahko rekli, da smo dobili novo, moderno cesto, ki bo izredno hribovito Zasavje po najbljižji poti povezala z Ljubljano, Gorenjslko in Primorsko. Zasavska cesta bo velikega gospodarskega pomena za naše revirje in celotno Zasavje, prav tako pa tudi za obširno občino Litija in njene kmečke predele, ki se bodo tedaj lahko tesno povezali z gostonaseljenimi tremi revirskimi kraji Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Prav občini Litija sc obeta z Zasavsko cesto razcvet kmetijskega gospodarstva. Dolgoletne sanje In želje Za-savčanov se z gradnjo te važne prometne žile uresničujejo. Vel*ka mladinska delovna akcija v Zasavju Mladina bo sodelovala pri gradnji trboveljske bolnišnice Prav kmalu bodo zapeli prvi krampi in lopate — pričeli bodo z zemeljskimi deli pri gradnji oziroma razširitvi bolnišnice v Trbovljah. Združeni investitorji, občinski ljudski odbori v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, so imenovali poseben gradbeni odbor, da realizira zamišljeno rekonstrukcijo in novogradnjo trboveljske splošne bolnišnice. Za izvedbo te velike in humane akciie so pa sredstva omejena ter jih bo treba pridobiti izključno iz Mesec poklicnega usmerjanja mladine Obdobje od 1. do vključno 30. pr‘la namenimo vsako leto, da .^hanimo mlade ljudi z vrsto po-. 'cev, ki so ji na izbiro. Kako bo ? ®kcija stekla ln uspela, je se-odvisno od nas samih, So-.Mistične zveze, prosvetnih in 'skih organov, sindikatov, Ljudje mladine, podjetij in drugih. Mesec poklicnega usmerjanja !vli*dine naj bi bil hkrati tudi pre-in obračun vsega doslej na-lenega dela na področju poklic-Sa usmerjanja mladine. V tem . asocu naj bi se še poživilo po-jJ^no prosvctljevanje z javnimi Wcdavanji mladini in odraslim, i 'VliNE BREČKO — PETDESETLETNIK ^ torek, 28. marca, je pratt-0 Pln,i Petdcsctletnico svojegai1 aii-c8a življenja predsednik |l r e Hrastnik Stane Brečko.ti llra?,net,a Brečka ne poznajo lej saj : ^sant, temveč tudi ostali, i1 iitj;*- d tisa leta po osvobo-*1 >nk li politični delavec, kij _ "do tal časa in truda žad organiziranjem ekskurzij mladine, ki je na zaključku obveznega šolanja, v industrijska podjetja, pisanjem šolskih nalog, zlasti v zaključnih razredih osemletk. Teme teh šolskih nalog pa naj bi navajale šolarje na razmišljanje o poklicih, za katere se navdušujejo. V minulem obdobju smo na področju poklicnega usmerjanja četo delo nadaljujemo. Na šolah, kjer še ni poverjenikov za poklicno usmerjanje, te imenujemo in jim pomagamo pri njihovem, nedvomno pomembnem delu, pripravimo z njimi, šolarji in starši posebne sestanke, kjer se pogovorimo o možnostih vključevanja v uk in zaposlitev, od posredovalnic za delo pa zahtevamo podatke o mladine dosegli že prav lepe uspe- prostih učnih mestih in pogojih za he. Seveda pa bo potrebno, da za- ' sprejem v uk. »pb- sredstev zasavskih komun. Gradbeni odbor bolnišnice se je iz tega razloga obrnil na vodstvo mladinske organizacije v Trbovljah s predlogom, da se poveže z vodstvi Ljudske mladine v Hrastniku in Zagorju, da sprejmejo v svoj delovni program delovno obvezo, namreč sistematično organizirano delovno USPELI ZBORI VOLIVCEV V ZAGORJU Prejšnji teden so bili na področju zagorske občine zbori volivcev, ki so bili srednje dobro obiskana, v treh primerih je pa bila udeležba prav dobra. Na teh zborih so volivci razpravljali o osnutku letošnjega družbenega plana zagorske občine in njenega proračuna za leto 1961. Volivci so živahno obravnavali vsa vprašanja ter prinesli vrsto predlogov, ki jih je bilo na vseh zborih volivcev preko 100. Občinski ljudski odbor v Zagorju bo te predloge pretresel in po možnosti seveda upošteval v dokončnem predlogu letošnjega družbenega plana in proračuna, ki bo sprejet na bližnji prvi seji obeh zborov. Pred novimi nalogami *tvar pQ sPc,alizma. ‘e,>. l^žoovanju na sedežu biv-i1 dalj f Celjskega okraja je bil > diij iasa v Ljubljani in vodi se-|l ^č let kot predsednik(l , Rno Hrastnik. * J, labn-^iegovemu življenjskemu(i njego,,; mu Iskreno čestitajo vsi|l falsti , sodelavci, politični vsi volivci hrastniške(l Op • I lV,‘ Sistol"1 se pa pridružujejo]i K- * *• ga poznajo. 5 Občinski odbor ljudske tehnike v Hrastniku je imel redni letni občni zbor, na katerem so podali obračun dosedanjega dela In sprejeli program dela za naslednje leto. Iz poročila In razprave je bilo razvidno, da s o posamezna društva In klubi kar dobro delali, zlasti so pohvalili delo brodarske- ga društva Hrastnik in Avto-moto društva Radeče ter krožka LT po šolah. Največ razprave je bilo v zvezi z materialnimi in finančnimi problemi, s katerimi se več ali manj Ukvarjajo vsa društva in ki so ovira za doseganje še večjih uspehov. Tudi kritika, da je bil do- Mladina se bo spet zbrala Ze zadnje posvetovanje zasavske mladine, ki je bilo v Ponovi-čah, je pokazalo, da je treba takšne zbore mladine večkrat sklicati. O tem vprašanju je prejšnji teden razpravljal mladinski komite občine Litija. Ko je sestavljal svoj program dela, je vanj vnesel tudi srečanje zasavske mladine, ki sc bo zbrala v Ponovičah. Zbo- KONFERENCA O TELESNI KULTURI V HRASTNIKU V Hrastniku je bila v ponedeljek konferenca o telesni kulturi, na kateri so temeljito obravnavali vsa vprašanja v zvezi z gojitvijo telesne kulture v hrastniški občini. Posebno so na njej obsodili razne lelubaške pojave ter sprejeli ustrezno sklepe za nadaljnje delo. Za kongres telesne^ kulture Slovenije so izvolili tri delegate. Na same zaključke in naloge, ki jih bo prinesla konferenca, se bomo še povrnili. USPELO GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V nabito polni dvorani Delavskega doma v Trbovljah so v nedeljo, 26. marca, gostovali igralci Drame iz Ljubljane S komedijo »Boter Andraž«. rovanje mladine iz vsega Zasavja bo torej v Ponovičah, medtem ko bo mladina iz litijske občine in sosednih občin zborovala na Jančah. »VESELI RUDARJI« V ZASAVJU V petek, 31. marca, bodo v domu Svoboda — Zasavje v Trbovljah gostovali »Veseli rudarji« s celovečernim glafberrim zabavnim programom. Prirodi*ev bo ob pol 8. uri zvečer. USTANOVLJEN JE OBČINSKI SKLAD za Šolstvo V Hrastniku so že ustanovili občinski sklad za šolstvo. V odloku — ki ga Je sprejel občinski ljudski odbor, so določila o zbiranju sredstev sklada in o uporabi Istih. Upravni odbor sklada bo imel 11 članov, od teh je hrastniški občinski ljudski odbor imenoval tri člane (enega odbornika občinskega zbora In dva odbornika zbora proizvajalcev), ostale člane pa bodo Izvolili šolski odbori In druž-bcno-politične organizacije. Ko bodo imenovani vsi člani, se bo upravni odbor občinskega sklada za šolstvo v Hrastniku sestal la izvolil predsednik* ter tajnik*. sedanji občinski odbor kot celot* premalo delaven (nekateri člani se sploh niso udeleževali sej), je bila upravičena, zato bo moral novo izvoljeni odbor to popraviti in nuditi vsestransko pomoč vsem organizacijam LT na območja občine. Iz programa dela, ki so ga sprejeli, je razvidno, da bodo v letošnjem delu posvetili posebno skrb razširitvi organizacije, tehničnemu izobraževanju mladine, opremi šolskih delavnic In priprav za gradnjo doma Ljudske tehnike. S posebnim programom, ki ga bo na prvi seji sprejel odbor, se bodo vključili v praznovanje 20-letnice revolucije, za kar so posamezna društva in klubi programe že pripravili. akcijo pri izgradnji zasavske splošne bolnišnice. Začetek del je predviden v mesecu aprilu letos. Ta oklic gradbenega odbora bolnišnice je naletel na razumevanje pri mladinskem vodstvu v Trbovljah, ki je že navezalo stike s Hrastnikom in Zagorjem. Imenovan bo poseben medobčinski delovni štab, ki bo deloval v tesni povezavi z gradbenim odbo-' rom bolnišnice. V bodočem delu gradbenega odbora bodo mladinci sodelovali s posvetovalnim glasom. Kakor smo zvedeli po zadnjih podatkih, se mladina za ta predlog zanima in je pripravljena pomaga«. Sodelovanje mladine v tej hu- 1' immiiHiinRiimmiRinnmnnniim mani akciji dokazuje, da zasavska mladina razume potrebo, da se z gradnjo nove splošne bolnišnice v Trbovljah čhnprej začne. 10 MLADINCEV NA AVTOCESTI Kot znano, se je v teh dneh pričela letošnja delovna akcija jugoslovanske mladine pri izgradnji avtomobilske ceste. Pred dnevi so odrinile tna delovno akcijo tudi prve slovenske mladinske delovne brigade. Iz Trbovelj je odšla v soboto prva skupina desetih mladincev, ki se bodo udeležili skupno z ostalimi te pomembne akcije mladih. — Tudi iz ostalih krajev v Zasavju nam poročajo o prvih brigadirjih, ki so odšli na avtomobilsko cesto. -pb- POMEMBNO PISMO CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Te dni je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poslal vsem sindikalnim vodstvom In organizacijam nadvse pomembno pismo, v katerem se poudarja važnost no-vosprejetih zakonov in drugih ukrepov na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine za nadaljnji razvoj druž-beno-ekonomskega sistema in socialističnih družbenih odnosov. S poredno pa pismo opozarja na aktualne naloge sindikatov pri sprovajanju tega izpopolnjenega sistema. Pismo v poljudni obliki obravnava vse sprejete predpise in jih obrazlaga s poudarkom in njihovi družbenoekonomski vlogi. Pismo je torej za vse sindikalne organizacije in vodstva izčrpno napotilo za njihovo delo, zato je ena izmed osnovnih nalog vseh vodstev in organizacij, da pismo temeljito prouče in sprovedej-' v življenje. Razprava o novih gospodarskih spremembah Občinski komite ZKS Hrastnik je n* svoji seji razpravljal o nalogah komunistov v zvezi z novimi gospodarskimi spremembami. Sprejetih je bHo več sklepov o temeljitem proučevanju gospodarskih predpisov ffa sestankih organizacij ZK, sindikalnih podružnic in sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL. Poseben poudarek je plenuma Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Na seji so sklenili, da bo 3. in 4. aprila seminar za člane občinskega komiteja ZKS in občinskega političnega aktiva, 6. in 7. aprila pa seminar za sekretarje OO ZK ter sekretarje aktivov. Na obeh seminarjih bo razpra- va o metodah dela ter vlogi ZK treba dati na proučevanje V. kun- j v sistemu družbenega upravlja-gresa SZDL Slovenije in drugega * nja. k mm OBRAZI in P O J Alf I r. § HimuiiniiimiiiiiHiittiiHummiivatiiitiitiitHiiHHtmitimiimiiitittiamtmiHHfiiHitmiiiHnminisnmiHmuHiiiiiiimumiiHttmtii ž i = V fi kotu, pod svetilke je zagledal Namesto odgovora je očka pri- = očka, svojega očka. Počutil se je čel pripovedovati o medvedku v f= | varnega... žametni »oblekci* in z živimi M Stekel je k njemu. Kakor doma očmi, ki ga bo lahko Peterček g | se mu je skobacal na kolena in kupil, ko mu bo dal denar. Sinu g mu šepnil na uho: so se od zadovoljstva kar svetile p| »Očka, mamica je rekla, da poj- oči. To je izkoristil tudi očka. Se- s | di z mano domov. Tudi jaz pra- gel je v žep in izmed cigaretnih H hiš ‘ ‘ vim tako. Pokazal ti bom hišo, Očka, pojdi domov! 3 Počasi so se odprla vrata go- ki sem jo popoldne narisal; am-g stilniške sohe. Pokazala se je drob- pak čisto sam, da veš.* 1 na, skuštrana glavica petletnega 2 začudenimi, a še vedno ve- .... dečka. Vonj po pijači m cigaret- selimi očmi, je pogledal mrki zdaj kovanec, ki ga je tiščal v ro- , -j nem dimu mu je udaril v obraz, obraz očka. Ta se je čez las zdrz- ki. Kdo bo zmagal? Razumljivo ■ 1 Plaho je pokukal izza vrat in po- nil, potrepTjal sina po rami in de- — žametni medvedek s Svetlani j § gledal po sobi. Lički sta se mu jal: * očmi. Se enkrat je pogledal očeta, j = pričeli grbati, prve solze so st mu »Peterček, ali piješ vino?* še bolj stisnil kovanec in stopil \ g zalesketale. Toda ne za dolgo. Ka- Mala kuštrava glavica je od- proti izhodu. = kor pomladni žarek sonca se mu kimala. Spet je pogledala očka. Vrata so se spet potihoma za- j S je razlezel nasmeh po obrazu. V uAU greif* prta... srp ogorkov potegnil dinarjev, ga dal sinu in dejal: jji »Vzemi dinarčke in pojdi do- S meni. Jutri pa boš lahko kupil H medvedka z žametno »oblekeo*. J Mamici pa povej, da me ni bilo = tukaj, verjetno da sem že odšel g domov.* Otrok je pogledal zdaj očeta, = lUUlUil Te oni po sueiti Prisrčno slovo od Gvineje Predsednik republike Josip Brpz-Tito s soprogo Jovanko in člani jugoslovanske državne delegacije, je v nedeljo zvečer odpotoval iz republike Gvineje na obisk v Maroko. Od predsednika Tita, njegove soproge in članov jugoslovanske delegacije so se poslovili predsednik republike Gvineje Sekou Toure in ostali ugledni gvinejski državniki. V nedeljo so tudi objavili skupno uradno sporočilo ob obisku predsednika FLRJ Josipa Broza-Tita v republiki Gvineji. Koča Popovič prispel na uradni obisk v Kanado Državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je v ponedeljek, 27. marca, popoldne z letalom prispel iz New Yorka v Ottawo. V Kanadi bo ostal dva dni na uradnem obisku. Začetek pogajanj — 7. april Kakor poroča AFP, je predsednik začasne alžirske vlade izjavil, da se bodo francosko-alžifska pogajanja začela 7. aprila v Evianu, mestu na južni obali Ženevskega jezera. Iz Pariza zahodne agencije prav tako poročajo, da je tudi francoska vlada uradno objavila datum začetka francosko-alžirskih pogajanj. Po pristanku pete vesoljske ladje V Sovjetski zvezi so v soboto izstrelili v vesolje peto vesoljsko ladjo, ki je istega dne tudi uspešno pristala na zemlji. V ladji so bile poizkusne živali psička »Zve-zdočka« in druge. Kakor poročajo, so živali dobro prenesle vesoljski polet. Vesoljska ladja je bila težka 4695 kg. Najbolj se je oddaljila od zemlje 247 km. Po uradnem sporočilu je rečeno, da je bil osnovni namen poizkusa nadalje proučiti konstrukcijo ladje in sistema v njej ter pogoje za polet človeka ,v vesoljstvo in za vrnitev na zemljo. Nove protijugoslovanske demonstracije v Trstu Kot je bilo pričakovati, so tržaški fašisti in šovinisti izkoristili ponedeljkove proslave 100-letnice združitve Italije za nove fašistične protijugoslovanske provokacije. Po njihovi zaslugi je bil ves dan v ponedeljek v Trstu sicer posvečen splošnemu državnemu praznovanju vendar z izrazitim pečatom fašistične revanšistične miselnosti. TtrainiTiinmimmmiiiiiniminiTiiiririttHmiiiiniiiiiiiiniiiiTiiinnmilinnmiriiiiiimnniiiiTmmniininiinTninmimiiinininiinnniiiiiiininiBinmHiiiiiiiinniniiininiiiiminTTmmmmininimnniiiiiiimmmnnimiinmni 'numrnimmiiinmnmimmTinmTmminnn Ljudje in dogodki OBISK V KANADI g Pretekli ponedeljek je prispel g iz New Yorka, kjer vodi jugo-H slovansko delegacijo na drugem H delu XV. zasedanja Generalne §§ skupščine OZN, v Kanado na g uradni obisk državni sekretar za 3 zunanje zadeve Koča Popovič. s To je prvi obisk visokega jugo-H slovanskega državnika v tej de-3 želi, kar po svoje ilustrira kre-H pitev stikov in sodelovanja ihed = Kanado in Jugoslavijo. i§ Z najvišjimi kanadskimi dr-s žavnimi in političnimi osebnost-jj mi, se bo naš državni sekretar 3 pogovarjal o najbolj perečih H mednarodnih problemih in seve-|| da tudi o medsebojnih odnosih = ter o razvijanju sodelovanja na 3 vseh področjih, kar bo nedvom-s no v obojestransko korist. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiinniniiiiiiiiniiiHiiiiiii Kanada je sicer članica Britanske skupnosti narodov, je pa gospodarsko tesneje povezana z ZDA. Kapital ZDA ima v rokah [•.'pomembnejše gospodarske panoge in je zato v preteklosti odločujoče vplival tako na zunanjepolitično, kakor tudi na notranjepolitično Orientacijo kanadske vlade. Kanada je tudi članica atlantskega pakta. Vzporedno z vse močnejšo orientacijo, da se Kanada v svojem nadaljnjem gospodarskem razvoju otrese tutorstva svoje južne sosede, se opaža tudi čedalje večja samostojnost gledišč o različnih mednarodnih vprašanjih. V OZN je večkrat Kanada glasovala drugače kot ZDA in Velika Britanija. — Zlasti so očitne razlike glede sprejema LR Kitajske v OZN. Kanadska vlada za razliko od vlade ZDA in britanske vlade meni, da je sprejem Kitajske v OZN le še vprašanje časa. Razlike so tudi v stališčih do razorožitve. Prav tako se Kanada ne strinja s politiko ZDA do ostalih ameriških držav, posebno do Kube. Ob vsem tem se Kanada trudi, da bi navezala tesnejše gospodarske stike z državami na ostalih kontinentih, zlasti z azij-sko-afriškimi državami. Z večjimi javnimi deli doma pa skuša omejiti precej veliko nezaposlenost, ki je odraz dosedanjega enostranskega razvoja države. Na tej samostojnejši poti se je Kanada začela zanimati tudi za jugoslovanska stališča o različnih mednarodnih vprašanjih. Doslej se je kanadska delegacija v OZN že večkrat posvetovala z jugoslovansko delegacijo o mnogih perečih svetovnih problemih, posebno o razorožitve-nem vprašanju. Zaradi vsega tega bo obisk Koče Popoviča zelo pomemben za odkrivanje novih poti in možnosti za še plodnejše medsebojno sodelovanje. Ti stiki, zlasti gospodarski, so bili že doslej normalni, vendar še niso izčrpane vse možnosti spričo dopolnjujočih se gospodarstev obeh držav. Prav to nudi možnosti za dolgoročno medsebojno sodelovanje. IZBRALI SMO Nov sistem finansiranja šol Z novim zakonom o finansiranju šolstva pripadajo vsem šolam kot samostojnim zavodom sredstva, ki so jim potrebna za vzgojno in izobraževalno delo. Ta sredstva bodo šole prejemale iz skladov za šolstvo, ki jih te dni ustanavljajo tudi zasavski občinski ljudski odbori. Za razdelitev tega sklada bodo občin- V Trbovljah je ustanovljen Zasavski zavod za prosvetno službo Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje so odborniki razpravljali o zakonu pro-svetno-pedagoške službe. Ugotovili so, da opravlja prosvetno-pedago-ška služba tele naloge: sistematično spremlja in proučuje uspehe ln pridobitve pedagoške teorije in prakse ter seznanja s tem na seminarjih, tečajih, s tiskom in v drugih oblikah učitelja, zainteresirane organizacije in organe ter javnost; sodeluje pri pripravljanju NOVI HIŠNI SVETI V HRASTNIKU Te dni zaključujejo na področju hrastniške občine z volitvami novih hišnih svetov. Na"iboflW' stanovalcev so razpravljali o dosedanjem delu teh organov družbenega upravljanja, o finančnih problemih in o programu dela. Zbori stanovalcev so bili dobro obiskani in je bilo le nekaj primerov. da so morali ponovno sklicati zbor stanovalcev. Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku pa bo pripravila v začetku aprila seminar za nove predsednike hišnih svetov. in uresničevanju ukrepov za napredek vzgoje in izobraževanja s šolskimi odbori, gospodarskimi organizacijami, zbornicami, združenji, matičnimi organi, z družbenimi in strokovnimi organizacijami ter z društvi; pripravlja v sodelovanju z zainteresiranimi organi predlog dolgoročnega programa za razvoj izobraževanja; pomaga učiteljem pri njihovem delu in strokovnem izpopolnjevanju; jim daje strokovno pomoč in podporo pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo v svoji pedagoški praksi ter jim daje strokovne nasvete za delo; opravlja sistematično pedagoško nadzorstvo na šolah ter nadzoruje izvrševanje predpisov o organizaciji in delu šol itd. Po določbah zakona o prosvetno pedagoški službi lahko opravljajo prosvetno-pedagoško službo zavodi, ki jih ustanovijo občinski ljudski odbcrl. Ker zakon dovoljuje, da lahko več občinskih ljudskih odborov ustanovi skupen zavod, so se občinski ljudski odbori Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi odločili, da ustanovijo Zasavski zavod za prosvetno-pedagoško službo s sedežem v Trbovljah. Direktorja zavoda in enega stro- Kdo na] skrbi za otroško Igrišče Pri stanovanjskih blokih na Polju v Zagorju ob Savi je bilo predlansko leto urejeno nekaj naprav na otroškem igrišču. Otroci bližnjih hiš so tako dobili nekaj razvedrila. Pa ne samo otroci, celo starejši jo se zvečer, potem ko so otroke nagnali domov, prijetno gugali na gugalnicah. Sedaj je otroško igrišče večinoma prazno in neurejeno ter ustvarja vtis, da ni več potrebno. Nanrave so zanemarjene in tudi že poškodovane. Vse to je. bilo takrat napravljeno začasno, dokler pristojni organ ne bi določil dokončne lokacije. Zbori volivcev in tudi stanovanjska skupnost so o tem igrišču že večkrat razpravljali. Vendar je vse ostalo pri starem. Otroško igrišče je stalo skupnost več kot 300.000 din. Bilo je potrebno. Toda nekdo bi tedaj moral prevzeti skrb za vzdrževanje naprav in dokončno ureditev okolice, če bo igrišče ostalo na sedanjem prostoru. Saj je vendar škoda, da je igrišče zanemarjeno, otroci se pa igralo ob umazani Mediji ali pa celo plezajo I po drevju v parku in delajo tam-l kaj občutno škodo. Morda bi to skrb prevzela st novanjska skupnost, bližnji hišni li društvo prijateljev mladine? (-b) svet al: kovnega uslužbenca bo imenoval ObLO Trbovlje, druga dva strokovna uslužbenca pa občinska ljudska odbora Hrastnik in Zagorje ob Savi. Zavod bo upravljal 7-članski svet, v katerega bodo imenovali vsi trije občinski ljudski odbori po enega člana, prav tako pa po enega člana tudi vsi trije občinski odbori SZDL. Po položaju bo pa član sveta tudi direktor Zavoda. Vsi trije občinski ljudski odbori pa se bodo zavezali s posebno pogodbo o tem, kako bodo izvrševali pravice in dolžnosti do zavoda in v kakšnem razmerju bodo prispevali sredstva za ustanovitev in delo Zasavskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo. (ma) ski sveti za šolstvo razvrstili oziroma kategorizirali šole. Pri tej kategorizaciji bodo morali upoštevati vrsto šole in njene naloge, število oddelkov in število učencev ter specifične razmere, v katerih šola dela. Sredstva, ki se izračunajo po teh merilih, pomenijo najmanjša sredstva, ki jih morajo dobiti šole iz občinskega družbenega sklada za šolstvo. Šola si pa lahko tudi sama ustvarja dohodke z razširitvijo svoje vzgojne in izobraževalne dejavnosti, s pomočjo gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov ter s prostovoljnimi prispevki staršev. Sredstva, ki gredo šoli za njeno osnovno dejavnost, se ne smejo zmanjševati, četudi ima šola druge dohodke. Če pa se izdatki šole zaradi splošnih in zakonitih predpisov med letom povečajo, je ustanovitelj dolžan preskrbeti dodatna sredstva. Vsa sredstva, ki jih šola tako ali drugače prejme, tvorijo eno samo celoto, dohodke in izdatke pa razporeja na podlagi finančnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme šobki odbor. Šole, na katerih se učijo učenci dveh različnih občin, bosta morali obe občini iz svojih skladov družno finansirati. Družbeni skladi za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih bodo imeli svoje upravne odbore, ki bodo igrali pomembno vlogo pri razdeljevanju sredstev za šole. Prav tako veliko in morda v ne- kem smislu še večjo odgovornost pa nalaga novi zakon posameznim šolskim odborom, saj bodo sedaj šole s svojimi sredstvi mnogo bolj samostojno razpolagale, kar jim bo omogočilo tudi racionalnejšo uporabo denarja. Zraven tega bodo šole, kot smo že omenili ,imele možnost, da si ustvarijo samostojne vire dohodkov. Čeprav so sredstva za osnovno dejavnost šol z zakonom zagotovljena, bo pa seveda odvisno od šolskih odborov, koliko bodo prožni v iskanju dodatnih virov in kako bodo znali s sredstvi gospodariti. Z reformo šolstva in razvojem svobodnih dejavnosti na šolah bodo lete potrebovale znatna sredstva za razširitev in adaptacijo prostorov za te dejavnosti, za opravo in učila, za pripomočke za tehnični pouk itd. Tu pa so dolžne pomagati tudi gospodarske organizacije, saj je v njihovem interesu, da šola čim uspešneje deluje. Tu nam mora biti jasno, da se je novi sistem finansiranja v šolstvu Študentovskemu klubu na pot Nedavno tega so trboveljski študenti ponovno poživili svoje društvo in ga preimenovali v Klub trboveljskih študentov. Hkrati so se zavzeli, da bodo študenti, ki so med študijskim letom naseljeni Potreba povečania gostišč in nočitev v Litiji V Litiji je bila konec februarja konferenca, na kateri so razpravljali o potrebi razvoja gostinstva in turizma v občini. Tega posvetovanja so sc razen občinskih organov, članov turističnih društev, predstavnikov delovnih kolektivov in gostišč udeležili tovariš Drobež, predsednik gostinske zbornice, tovariš Pirnat, predsednik Turistične zveze Ljubljana, ter tovariš Jamnik, tajnik gostinske zbornice. Na konferenci so v razpravi poudarili, da je nujno potrebno, posvetiti razvoju gostinstva in turizma v litijski občini čimveč pozornosti, to še zlasti spričo tega, da bo v najbližji prihodnosti stekla skozi naše kraje Zasavska cesta, ki bo bistveno vplivala na razvoj turizma v Zasavju. V Litiji gostinski prostori že danes več ne zadoščajo potrebam domačih gostov, zato bo treba v prihodnjih letih zgraditi ali pa adaptirati nove gostinske prostore. Podoben problem je s prenočišči za tujce, zato je nujno potrebno, da se stranke, ki stanujejo v tujskih sobah Restavracije v Litiji, presele drugam, ti prostori pa uredijo za nočevanje gostov in tujcev. Skupščina RK v Litiji Minuli teden je bila v Litiji občinska skupščina RK. Odlično organizirane in izvedene skupščine se je razen delegatov iz vseh krajevnih odborov redečega križa, ki jih je v občini petnajst, udeležil tudi član okrajnega odbora RK iz Ljubljane. KINO PREDSTAVA V CECAH Po dolgem času je bila v soboto, 25. t. m., v Čečah spet kino predstava na ozek filmski trak. Delavska univerza iz Trbovelj je tokrat predvajala tamkaj ogleda vreden, zgodovinsko politični film »Veliko stoletje«. Film sl je ogledalo okoli 120 ljudi, kar pomeni, da je zanimanje za filmske predstave na tem področju izredno veliko. Imenovanje upravnikov Na zadnji skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik so imenovali vršilce dolžnosti upravnikov vzgojno varstvenih ustanov. Te so bile po sklepu predzadnje seje občinskega ljudskega odbora Hrastnik pre-nešene v pristojnost stanovanj-»kih skupnosti in krajevnih odborov. Doslej so bili vai trije otroški Vrtci pod neposrednim vodstvom osnovnih šol. kar je otožkočalo delo in razvoj teh ustanov. S prenosom na stanovanjske skupnosti bodo pa otroško varstvene ustanove lahko bolj služile svojemu namenu, v upravnih odborih pa bodo sodelovali državljani, ki ao zainteresirani ustanov. za dobro delo teh -ak Predsednik občinskega odbora RK Albin Jesenšek je izčrpno poročal o delu organizacije v zadnjih dveh letih. V svojem poročilu je analiziral delo krajevnih odborov RK ter poudaril, da Je bilo to zelo aktivno, na drugi strani pa je izrekel objektivno kritiko nad odboroma iz S marina pri Litiji in Polšnika, ki v minulem obdobju nista opravičila svojega obstoja. Z vso natančnostjo Je nadalje obdelal delo posameznih komisij in naglasil, da so le-te veliko pripomogle za blaginjo ljudi v občini. V poročilu pa ni govoril samo o doseženih uspehih, temveč je v njem nakazal naloge, s katerimi naj bi se ta humana ustanova v bodoče ukvarjala. Načrt bodočega dela so dopolnili še številni govorniki v pisani razpravi. Novoizvoljeni občinski odbor bo imel v svoji mandatni dobi polne roke dela, uspehov pa ne bo težko doseči, saj ima za seboj številno članstvo, katero se iz leta v POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE obveščamo, da smo rok za vpisovanje članov Prešernove družbe zaradi knjižnega sejma v Mariboru in Ljubljani podaljšati do 5. maja 1961. Posebej opozarjamo na sklep glavnega odbora družbe, da bo vsak član razen 6 knjig in koledarja prejel brezplačno še knjigo »Petletni perspektivni plan FLRJ«, napisan v poljudni obliki. Namesto dveh slikovnih reprodukcij bo Prešernova družba izdala 4 take reprodukcije. Člani bodo lahko izbrali eno izmed njih, in to: Grohar (Macesen), Mihelčič (Partizanske kolone), Vesel (Družina) ali Pavlovec (Pokrajina). Reprodukcije bodo večje kot letošnje. Vabimo poverjenike, do s tem seznanijo državljane in jih pridobe v članstvo naše družbe. Prešernova družba leto veča ter se dobro zaveda nalog, ki jih ima ta človekoljubna organizacija. USTANOVILI BODO VEC OBRTNIH OBRATOV Na zadnji seji pododbora Okrajne obrtne zbornice v Zagorju so obravnavali vprašanje razvoja obrtne dejavnosti, kt Izumira in zanjo ni več strokovno usposobljenega naraščaja. Na seji so skic nlli, da bodo ustanovili več obrt nih obratov socialističnega sektoja in posvetih vso pozornost vzgoji naraščaja. Letošnji družbeni načrt občine Zagorje predvideva tudi ustanovitev prvega Obratnega centra. Zato bo ena izmed važnih bodočih nalog, da se ta zamisel uresniči, saj bodo v tem centru našle svoj prostor najvažnejše obrtne dejavnosti. ODBORNIKI BODO POROČALI Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljud. odbora v Hrastniku so govorili tudi o sklepih zadnjih zborov volivcev, ki sodijo v pristojnost občinskega ljudskega odbora in sprejeli več sklepov za realizacijo sklepov zborov volivcev. — Na zadnjih zborih volivcev je bilo sprejelo nad 90 sklepov, od katerih pa sodi v neposredno pristojnost krajevnih odborov nad 90 odstotkov sklepov. Na zborih volivcev bodo pa zdaj odborniki poročali, kako je z izvršitvijo sklepov, zlasti še tistih, ki zahtevajo večja finančna sredstva. Na posvetovanju so nadalje sklenili, da turistično društvo organizira konec meseca aprifa teden čistoče. Prav tako bodo sestavili poseb- __komisijo, ki bo poskrbela za olepžanje vasi. Enako bo treba storiti potrebne korake, da sc v Litiji ustanovi transportno podjetje, ki bo imelo svoj avtobus, s katerim bo mOgoče organizirati izlete v bližnjo in daljno okolico. NOVA IMENOVANJA Na zadnji seji obeh zborov ObLO Trbovlje, ki je bila v soboto, 18. marca, je bil imenovan za upravitelja nove osemletke Tončke Čečeve v Trbovljah dosedanji vršilec dolžnosti upravitelja, tov. Franc Dežpot. Za vršilca dolžnosti direktorja srednje tehniške šole v Trbovljah je bil pa imenovan Jože Turk, ravnatelj Gimnazije v Trbovljah. stalno v Ljubljani, imeli tudi tam* kaj svoj klub, ki bo tesni pove* zanosti s trboveljskim. Pomembna je predvsem ugotovitev študentov, da se njihov klub ne bo zavzemal samo za organiziranje kulturnih prireditev, temveč bo pretežen del svoje dejavnosti usmeril na vprašanje o pravilnem štipendiranju, zbližanjd z dajalci štipendij in štipendisti. Doslej se je nemalokrat pokazalo, da študent j e-štipendisti prav malo poznajo svoja podjetja, njihovo dejavnost in podobno. Štipendisti so bili nadalje prav malo seznanjeni s problemi komune. NjOh razcvet in probleme so videli pretežno le v zunanji podobi. Na tern področju čaka klub še precej intenzivnega in načrtnega dela. Odločitev, kam bi šli študirat, ki se poraja pri maturantih, j® nemalokrat težka. Klub trboveljskih študentov bo odslej preko svojih članov seznanjal četrtošolce s študijskimi programi in namenom posameznih fakultet. “ tem bo odločitev maturantov za šolanje na fakultetah precej lažja kot doslej. Zastavljena pot Kluba trboveljskih študentov je nedvomno koristna. Gre le zato. da se dri® kluba poživi ter uresniči začrtan® in zastavljeno delo. -ob Na kratko po domovini PRIJAVE ZA PARTIZANSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE SO ZE RAZPOSLANE Prejšnji teden je tehnični sekretariat odbora »Ob žici okupirane Ljubljane^ razposlal obrazec za letošnji partizanski pohod vsem organizacijam. Rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev za pionirski in mladinski pohod je do 15. aprila, za vse ostale kategorije pohoda je pa termin do 25. aprila 1961. 1 2 ŽELEZNIČARJI SE PRIPRAVLJAJO NA PRAZNOVANJE Železničarji v Zasavju oziroma v Zidanem mostu i že začeli pripravljati na svoj praznik, ki ga vsa>ko '1 obhajajo 15. aprila. Prav tako se pripravljajo na ta prat tudi železničarji v Ljubljani, Cjlju, Mariboru in drugod . Letošnja proslava železničarskega praznika bo v sest*" proshn v počastitev 20-letnice naše revolucije. EKSPLOZIJA V SKLADIŠČU V Beogradu je bila prejšnji teden, 22. marca, velika eksplozija v pristanišču Državnega sekretariata za finance Srbije na Crvenem bregu pod Avala. Pri tej eksploziji so tri osebe izgubile življenje, štiri so pa ranjene. Posebna komisija proučuje vzroke te nesreče. 3 4 BEOGRAD BO IMEL 37 DlESELOVfll LOKOMOTIV Železniško transportno podjetje v Beogradu je ze ( (r 22 Diesclovih lokomotiv, do konca meseca jih pa priča j l ^ še 15. Lokomotive sedaj preizkušajo, meseca maja začele vleči vse brze in ekspresne vlake n.s glavnih Pr''j ji — ZTP v Ljubljani bo razen Diesclovih lokomotiv, ki I ima, dobila od te pošiljatve tudi dve lokomotivi. LJUBLJANA SE MODERNIZIRA Prejšnji teden so pričeli v Ljubljani na Titovi cesti rušiti tri poslopja. Odstranitev teh Idi je bila potrebna, da se razširi cestišče na odseku Titove ceste med NA-M O in Šubičevo ulico, ki je ie nekaj let temo grlo za promet. porodil iz sprememb našega gospodarskega sistema. Nov gospodarski razvoj terja vedno večje število tehnično in administrativno sposobnega kadra. Če hočemo ta kader v čim-krajšem času vzgojiti in usposobiti, mu moramo za to tttdi nuditi vse potrebne pogoje. Zato moramo po-svetiti posebno pozornost razvitim osnovnim šolam, iz katerih bodo učenci odhajali na strokovne šole ali neposredno v uk v industrijo M obrt. Tako je v Sloveniji popolna osnovnošolska izobrazba že zagototH Ijena 88 odstotkom vseh učencev. Pred očmi moramo imeti tudi dejstvo, da se ljudje iz vasi nenehno selijo v industrijska središča m da bodo šole na vasi potrebovale čedalje manj sredstev, medtem ko so v delavskih središčih, v katerih število prebivalstva vedno bolj narašča, te potrebe čedalje večje. Paziti bo pa tudi treba, da šale ne bi preveč povečale izdatkov za redno vzdrževanje in premalo skrbele za investicije ter druge perspektivne potrebe. Uspel občni zbor sindikata STT Decentralizacija upravljanja letni obračun sindikata Strojne tovarne * Trbovljah, ki je bil v soboto 25. marca y domu Partizana, je pokazal, da je sindikalna podružnica napravila v delu velik korak naprej, zlasti še, da je najtesneje »odelovala z vsemi organi samoupravljanja >n organizacijami v podjetju. Samo poročilo na občnem zboru je zajelo vso široko dejavnost, kot n. pr. delovne pogoje in organizacijo dela, medsebojne odnose v kolektivu, politiko nagrajevanja in napredovanja, izobraževanje, delavsko samoupravljanje in socialne probleme v podjetju. Poročilo predsednika tovariša Lesičarja je nakazalo bogato dejavnost organizacije, ki se je izražala v Oenehni skrbi za delovnega človeka. Prav to nam potrjuje, da je bilo lani v tovarni »avzlic 4 % povečanja staleža za 14 % manj obratnih nezgod, izvenobratnih ne-,reč pa manj za 23 % kot predlansko leto. Na samem področju higiensko-tehnične zaščite je bil v podjetju storjen znaten korak naprej, saj je STT dobil« nagrado okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ker je na področju HTZ dosegla največ uspehov. Zelo važna je pa ugotovitev, da je še vedno v 93 % vzrok vseh nezgod osebni faktor, to je premajhna previdnost pri delu. Poseben problem je tudi organizacija dela v tovarni. Večina delavcev pozna svoje dolžnosti in je organizacija dela v podjetju taka, da je pred drugimi podjetji v kraju. Na drugi strani so pa na skupščini ugotovili, da se še vedno porajajo zastoji v delovnem procesu, ki bi bili ob večjem zavzemanju odpravljivi. Stanje se je sicer izboljšalo, vendar se še vedno opazijo pomanjkljivosti. Med delovnim kolektivom izvedena anketa je pokazala, da je v podjetju precej takih, ki so mnenja, da njihovi neposredno nadrejeni ne organizirajo dobro dela, še bolj kritična je pa v tem pogledu kate-ganov delavskega upravljanja po ekonom- gorija vodilnih delavcev o svojih nadrejenih. Občni zbor je predlagal organom delavskega samoupravljanja, da storijo vse potrebno za dopolnilno izobrazbo vodilnega kadra, predvsem glede izboljšanja organizacije dela, k čemer bi vsekakor pripomogla večja operativna samostojnost vodilnih oseb v tovarni. Velik korak je bil prav tako storjen naprej z uvajanjem nagrajevanja po ekonomskih enotah, katerih organizacijo so v podjetju že izvedli do kraja. Prav tako je skupščina dala poudarek izobraževanju in delavskemu samoupravljanju, zlasti še, da se preide na izvolitev samoupravnih organov po ekonomskih enotah. To naj bi bili zbori ekonomskih enot, ki bi za svoje poslovanje sprejeli svoje poslovnike v okviru pooblastil, katere bi centralni delavski svet prenesel nanje iz svoje pristojnosti. Formiranje or- Skupno sindikalno vodstvo V petek, 23. marca, je bil v predavalnici Delavskega doma v Tr- PRVI USPEHI TOVARNE OPEKE OB SAVI Nova tovarna zidakov pri Eelek-trami Trbovlje je, kakor smo že Porožali, pričela z redno proizvodnjo opeke. Od meseca decembra do 10. marca 1.1. je kolektiv tovarne izdelal skupno 168.991 kosov opeke formata 25 X 25 X 14 cm, kar odtehta 789.188 kosov navadnih opečnih enot. Proizvodnja v tovarni zidakov je od decembra do januarja porastu za 240 %, od meseca januarja do februarja pa še za 98 %. PRIPRAVE ZA VOLITVE V ZADRUŽNI SVET Na seji Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL v Hrastniku So razpravljali o pripravah za volitve v zadružni svet združene kmetijske zadruge Radeče—Dol. — Molitve bodo 23. aprila na celotnem območju občipe, pred tem kodo pa 9. aprila sestanki zadružnikov po vseh vaseh. Na teh sestankih bodo zadružnike seznanili * dosedanjim delom kmetijske za-druge, govorili bodo tudi o pred-stoječih nalogah in o predlogu kandidatne liste za nov zadružni svet. -ak bovljah ustanovni občni zbor oziroma konferenca delegatov vseh sindikalnih podružnic na Rudniku Trbovjje — Hrastnik. Reorganizacija sindikalnega dela na rudniku z ustanovitvijo 15 samostojnih podružnic na območju celotnega podjetja je terjala ustanovitev skupnega sindikalnega organa na rudniku, ki bi vodil skupno sindikalno politiko in lahko reševal skupne probleme sindikalnega dela v zvezi z gospodarjenjem, razvijanjem delavskega samoupravljanja, predvsem dela osrednjega delavskega sveta podjetja, politike nagrajevanja in delitve dohodka v okviru rudnika kot celote ter skrb za pravilne odnose med samostojnimi ekonomskimi enotami v podjetju, organizacijo letnega oddiha, strokovnega izobraževanja itd. Naloge novega rudniškega sindikalnega odbora, katerega ustanovitev je že nekaj let postajala nujno potrebna, so dokaj odgo- vorne. Skrb tega odbora bo razen navedenih nalog bo nadalje sporazumno delo z obema občinskima sindikalnima svetoma v Trbovljah in Hrastniku, utrditev samostojnosti sindikalnih podružnic v obratih oziroma ekonomskih enotah podjetja, koordinacija njihovega dela glede na skupne naloge na rudniku itd. S posebnim pravilnikom, ki je bil sprejet na tej ustanovni skupščini, so razmejene dolžnosti rudniškega sindikalnega odbora in njegove glavne funkcije. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili razen 230 delegatov rudniških sindikalnih podružnic tudi Stevo Bevandič, predsednik Centralnega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in delavcev kemične industrije Jugoslavije — predsednik republiškega odbora -Jože Plevnik, predsednik ObSS Trbovlje Pavle Kovač in še drugi, gostje. »kih enotah naj bi »e izvedlo ic v prvi polovici letošnjega leta. Delo sindikalne podružnice v STT »e je, kakor it poudarjeno, izražalo v »krbi za človeka, za njegov letni oddih, ntpelno je pa podružnica delala tudi nn športnem področju. Sama razprava, v katero »o posegli tudi gostje, je bila plodna in je podčrtala dejavnost sindikalne podružnice, pred katero atoje letošnje leto nove naloge. Skupščina je posebno naglasila važnost pravilnega nagrajevanja, skrb za strokovno izobrazbo članov kolektiva ter skrb za delovnega človeka nasploh. Sama konferenca je v celoti dosegla svoj namen, saj je tudi kritično analizirala in opozorila na nekatere napake in neuspehe. Tako je prav letna skuplčina sindikalne podružnice javna tribuna svobodnih proizvajslcev, kjer se pogovore o vsem in napravijo načrti za bodoče naloge. SEMINAR ZA SOLSKO SAMOUPRAVO Občinski komite Ljudske mladine v Trbovljah je priredil minuli petek in soboto dvodnevni seminar za člane šolskih in razrednih skupnosti iz šolskih mladinskih aktivov. Po uvodnih besedah Simona Raduloviča in Karla Vukoviča, ki sta govorila o družbenem upravljanju In šolski samoupravi, so seminaristi, razdeljeni v posamezne komisije, razpravljali o problemih in uspehih na področju delovanja šolskih in razrednih skupnosti. -pb- je delo na polja Dvoie uspelih predavanj DU Trbovlje Delavska univerza je v ponedeljek, 57. marca, skupno z Društvom inžiniriev in tehnikov v 02 SPOROČA Trbovlje Dne 22. marca m je v dopoldanskih urah dogodila prometna nasreča na cesti ITI. **• 23. marca se je ob 19.15 pripetila Pr©tnetna nezgoda v Trbovljah na križišču ^t* Loka—Leninov trg—Kešetovo. Voz-tovornega avtomobila S-9675 Lado ^•optnun ja peljal po Obrtniiki cesti do r,T»fih» pri Dimniku, pravilno nakazal J** h» začel zavijati v levo, v smer e!*tovo. Za njim je vozil dostavni avto-^obij S-3564 Lado Podbregar, ki je delo-tmerokaza pred njim vozečega to-^©ttijaka spregledal in ga hotel prehitet!, ^r»di česar je prišlo med obema do trČe-Na tovornem avtomobilu ja škode za 5000 din, na dostavnem vozilu pa Približno 30.000 din. Polkodovana je Ud5 ograj, na križišču. ^ voznika sta bila odpeljana na od-krvi, ker sta med delovnim časom **•!* alkoholne pijače. Dne 24. marca se je v dopoldanskih urah dogodila nesreča pri miniranju kamna za vodnjak pri Antonu Dolinšku na Dobovcu. Le-ta je hotel zraven svoje hiše izkopati vodnjak in je v ta namen najel tri delavce, ki naj bi mu pri delu pomagali. Pri kopanju so pa naleteli na kamen, ki ga ni bilo mogoče drugače odstraniti kot t streljanjem. Delavci so zavrtali v skslo dve vrtini, ju ntpolnili z razstrelivom, nato pa zažgali vžigalno vrvico in sc umaknili v zaklon. Ko je počila prva mina, je delavec Karel Zupanc odšel proti vodnjaku. Ko je prišel bliže, je eksplodirala še druga mina in ga poškodovala po obrazu. Takoj so ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico in nato v Ljubljano, ker je imel poškodovano desno oko. Poškodba je na srečo lažjega značaja. Vsa taka in podobna dela se morajo opraviti po predpisih, pod strokovnim vodstvom in po pooblaščenem minerju. — Ker tega ni bilo, je nastala ta nesreča, ki bi za Zupanca lahko bila usodna. LITIJA V četrtek, 23. marca, je ob 11.30 voznik tovornega avtomobila S-10523 Božo Omahen v Ribčah ob srečanju s tovornjakom S-12116 s prikolico tavozil v desno s ceste na betonsko ploščo gnojnične jame. — Plošča te je pa pod telo zadnjih koles prelomila in je vozilo z zadnjim desnim kolesom obtičalo v jami. — Materialna škoda znaša okrog 40.000 din. V petek, 24. marca, je ob 23.45 začelo goreti gospodarsko poslopje v Litiji, na Brodarski 6, last Pavle Zupančič. Vzrok požara le ni znan, materialne škode je pa Trbovljah priredila v klubu Svobode, Trbovlje II, zanimivo predavanje >► O avtomatizaciji*, ki so ga spremljali s filmi. Predaval je inž. Vošnjak iz Ljubljane. Žal pa je bila udeležba na predavanju premajhna, posebno smo pogrešali tehniški kader oziroma člane DIT. V torek, 28. marca, pa je bilo v .Delavskem domu v Trbovljah v organizaciji krajevne Delavske univerze in občinskega odbora ŽROP prav tako zanimivo predavanje podpolkovnika letalstva, tovariša Staneta Verbiča o temi Vojno politični položaj in obrambne možnosti Jugoslavije*. 1. aprila na jugoslovanskih železnicah Nove železniške tarife Cena vozovnic se bo v povprečju zvišala za 15 odstotkov - Še naprei 71 odstotni popust za potovanje na dopust - Za nedeljske povratne vozovnice samo 30 odstotkov popusta - Znatno povečanje cen mesečnih vozovnic za delavce In uslužbence Na jugoslovanskih železnicah bo začela 1. aprila letos veljati nova tarifa za prevoz potnikov. Cene vozovnic se bodo zvišale v povprečju za 15 odstotkov, na krajših relacijah manj, na daljših relacijah bolj. Za relacije do 10 km se cena vozovnic sploh ne bo zvišala in bo enaka kot doslej: do 5 km 28 din, do 10 km 52 din. Za relacije do 20 km bo nova cena vozovnic 104 din (sedaj 96), do 30 km 156 din (sedaj 144), do 40 km 208 din (sedaj 192), do 50 km 260 din (sedaj 240), do 80 km 416 din (sedaj 388), do 100 km 520 din (sedaj 448), do 150 km 720 din (sedaj 608) in do 200 km 920 din (sedaj 778). Navedene cene veljajo za vozovnice z* drugi razred potniškega vlaka. Kdor bo potoval v 1. razredu, bo moral 1 ekspresne vlake se ne bo spremenil in bo kot doslej doplačati polovico vrednosti znaial za brze 300, za ekspresne vlake pa vozovnice 2. razreda. Dodatek za brze in 400 din. Kako je z rekonstrukcijo radeške Tovarne papirja Radeška tovarna je stara nad ' 200 let. Podjetje je močno Iztrošeno, saj je odpisano že skoraj 70 odstotkov vrednosti naprav. Specialne vrste papirja, ki jih tu izdelujejo, trenutno Še uživajo določeno prednost na tržišču. V zadnjih letih se je pa v Jugoslaviji močno razvila papirna industrija. Nove, moderne tovarne, ki obratujejo s skrajšanimi tehnološkimi procesi in z veliko proizvodnjo, bodo lahko prodajale izdelke ceneje. Tega se delovni kolektiv radeške tovarne Že dolgo zaveda. Zato je podjetje že pred leti vložilo pri Zvezni investicijski banki zahtevo za posojilo v višini okrog milijarde in dve sto temeljito preanalizirali nastali položaj. — Delavski svet podjetja je ob podpori celotnega kolektiva sklenil, da preide v rekonstrukcijo tovarne z lastno udeležbo, se pravi s samofinansiranjem. — Izredna enotnost v glediščih in velika pripravlja-nost (kolektiva so pri tem odigrale precejšnjo vlogo. Sprejeta so bila načela splošnega varčevanja in sklep, da se fondna politika usmeri v investicije. Trenutno iščejo ponudnike iz inozemstva za sklenitev pogodb. Podjetje pa potrebuje za začetek okrog 500 milijonov din za gradbena dela in za plačilo carine. Pred samoupravnimi organi in odgovornimi to- milijonov dinarjev. Trenutno stanje glede variši v podjetju stojijo zdaj velike in za-na investicije v zveznem merilu pa dale htevne naloge, kako in Uje dobiti sredstva večjo prednost predvsem težji bazični in- ^ za pričetek del. Plan rekonstrukcije na-dustriji, tako da tu skoraj ni mogoče računati na ugodno rešitev zahteve. Samoupravni organi, politične organizacije in uprava podjetja so v zadnjem času Ijalo ali pa da v kolektivu za to ni razumevanja. Kljub izredno težkemu položaju zaradi prehoda v rekonstrukcijo je delavski svet sklenil, da bo letos pomagal prt gradnji šole s petimi milijoni dinarjev in z materialom v vrednosti 10 milijonov din, seveda pod pogojem, da pristojni organi preskrbijo še nadaljnjih 20 milijonov din, kolikor je še potrebno za gradnjo šole v tem letu. Razen tega pa stoji pred tovarno še sodelovanje pri rekonstrukciji ceste Radeče—Papirnica in fodelovanje pri gradnji, stanovanjskega bloka v Radečah. Delovni kolektiv se pa tudi dobro zaveda, da bo novorekonstruirano podjetje lahko čez določen čas mnogo več nudilo razvoju kraja, ker si bo utrdilo svoj položaj in zagotovilo razvoj, kar je nujno in nadvse potrebno. Delovni kolektiv je prepričan, da bodo občinski ljudski odbor in vsi ostali pomagali Tovarni dokumentnega in kartnega papirja in pokazali polno razumevanje za nujno rekonstrukcijo tovarne in s tem v zvezi za hitrejši razvoj in napredek samih Radeč in okolice. -ik ih cestah večkrat pride do takih spodrsljajev, ker so oesie ozke. Zopet se Jc ponovil primer teh procesov ter z boljšim izkori-tedna, ko je dolgo in široko vozilo na cesti od Ceč proti Trbovljam imelo nezgodo < Stanjem proizvodnih zmogljivosti mreč predvideva nakup novega papirnega stroja z dnevno zmogljivostjo 10 do 15 ton, nakup pomožnih strojev in n»adzida-vo sedanjega glavnega objekta za nadstropje. Delovni kolektiv pa ima svoje obveznosti tudi do komunalne izgradnje. Bilo bi napačno, če bi kjerkoli obstajalo mnenje, da se o tem v podjetju ni razprav- 1 Delavski svet STT je potrdil zaključni račuu Večji dohodek na zaposlenega Delavski svet Strojne tovarne v je uspelo povečati produkcijo in Trbovljah je na svojem zasedanju dohodek. Tudi kompleksni način v petek, 24. marca, potrdil zaključni račun tovarne za leto 1960. — Zaključni račun pokazuje, da je ■ odjetjo celoten dohodek lani proti letu 195» prekoraČUo za 21,9 %» dohodek podjetja pa za 36,2%. Za ustvarjeni dohodek se jc treba zahvaliti prizadevanju delov, kolektiva tovarne. Tako se je tanko leto tudi asortiment proizvodnje po prodajni vrednosti izboljšal v korist serijske proizvodnje. S pravočasnim oskrbovanjem z naterialom, boljšim in hitrejšim potekom dela v pripravi proizvodnje in v samem proizvodnem procesu, z dinamičnim povezovanjem nagrajevanja je ugodno vplival na prekoračitev planiranega dohodka. V tovarni se je prav tako znižalo število nadur v produkciji, opazi 9e pa tudi tendenca za zmanjšanjem povprečnega staleža osebja, dohodek se pa veča. kar prihaja zlasti do izraza v večji produktivnosti dela in v samem dohodku na posameznega zaposlenega, ki se Je v primeri z letom 1959 povečal lan! za približno eno četrtino. K doseženim uspehom v proizvodnji in v dohodku je, kakor smo že omenili, nedvomno dosti pripomogel boljši sistem nagrajevanja. ki jc v delu stimuliral vse zaposlene. ZA POTOVANJE NA LETNI ODDIH — 75 ODSTOTKOV POPUSTA Za tiste, ki bodo potovali na dopuste, bo tudi v prihodnje veljal 75-odstotni popust. Za otroke od 4. do 10, leta pa bo treba plačati polovico tako znižane cene. BoJj^gen, da bodo nove tarife v potniškem. prometu kljub obstoječemu 75-od-stotnemu popustu ogrozile možnost? družin z večjim Številom otrok, da bi potovale na letni oddih, ni utemeljena. — Podražitev vozovnic na daljših relacijah za približno kakšnih 100 din (s popustom) ni prevelika obremenitev v primerjavi s cenami lanskega leta. To povišanje v ceni •e bo izplačalo zlasti takrat, če bodo ljudje potovali z brzimi in ekspresnimi vlaki, ki jih bodo vlekle Dieslove lokomotive, ker bodo potovanja hitrejša in udobnejša. NEDELJSKE POVRATNE VOZOVNICE — SAMO 30 ODSTOTKOV POPUSTA Za nedeljska potovanja so imeli državljani doslej 40 odstotkov popusta od redne vozne cene na železnicah. Ta popust pa ni bistveno vplival na povečanje števila potnikov, saj je bil premajhen. Sedaj bo ta popust Že manjši in bo znašal samo 30 odstotkov, če upoštevajo težnje, da populariziramo nedeljski oddih v prirodi, se je treba vprašati, če so železnice res morale znižat! popust za nedeljska potovanja. Lahko se bo namreč zgodilo, da bodo sedaj ob nedeljah mnogi vlaki vozili precej bolj prazni kot doslej. Prav tako ukinja Železnica 50-odstotni popust za skupinska potovanja, ki je veljal v primeru, če je potovalo najmanj 5 oseb, uvaja pt 50-odstotni popust za skupinska potovanja, vendar pod pogojeni, da potuje najmanj 10 oseb. Za dijaške ekskurzije, skupinska potovanja pionirjev, otrok in mladine, za 6 potovanj letno za dijake in študente pa bo Se naprej vešfal popust v višini 75 odstotkov. MESEČNE VOZOVNICE Popust za mesečne vozovnice za uslužbence in delavce se bo znižal od sedanjih 75 na 50 odstotkov. Ta najavljen ukrep je že vzbudil med prizadetimi precej razburjaj« in negodovanja. Po novi tarifi bodo delavci in uslužbenci, ki potujejo na relacijah do 5 km, plačali mesečno 650 din, na relacijah do tO km 1300 din, do 20 km 2600 din, od 21 do 30 km 3900 din, od 31 do 40 km 5200 in od 41 do 50 km 6500 din. Tako visokih prevozn!h cen delavci uslužbenci nedvomno na bedo mogli sami plačati in bodo morali del sredstev pi«~ spevati kolektivi. Bolj uvidevne so bi!e železnice pr! odločanju popusta za dijaške mesečne vozovnice. Te bodo velja’e za relacije c% * kilometrov 340 din, do 10 km 650 dk*» do 20 km 1300 din in do 30 km 1950 os*. To so osnovne karakteristike novih potniških tarif na jugos!ov»nn:kih železnic««. Seveda pa to še ne pomeni, da železni«« v doglednem Času ne bodo postopen* uvedle ekonomske cene za prevozna storitve. Po drugi strani pa lahko, če se jim to izplača, nudijo tvojim koristnikom razne nove popuste, čeg£»v je danes prevoz po naših železnicah eden od najcenejših v Evropi. (Po Večeru) Bralci nam pišejo! Z občnega zbora Partizana v Šmartnem Prejšnjo sredo je imelo TVD Partizan v Šmartnem redni letni občni zbor. Funkcionarji društva so poročali o delu posameznih sekcij in ugotovili, da so bili najbolj pridni košarkarji. Dosegli so nekaj prav lepih uspehov. Težave so pa z redno pionirsko in mladinsko telovadbo, in to zaradi pomanjkanja vaditeljev. Upati je, da se bodo razmere kmalu uredile. Na občnem zboru so izvolili nov upravni in nadz. odbor. Upr. odbor ima pred seboj važne naloge, saj mora poživiti delo Partizana in privabiti v njegove vrste čim-več novih članov. Se neka ugotovitev: na občnem zboru so bili mladinci, ki jih vidimo tudi na drugih sestankih. Naše vprašanje se glasi: kje so ostali mladinci? Šmartno je precej velik kraj, mladine je tudi precej, a mnogi se sploh nikjer ne udejstvujejo. — In končno še vprašanje: zakaj se tovarniška mladina ne bi, vključila v vrste Partizana? M. D. Kratke Iz Zagorja 1 Gostovanje ljubljanske Drame. Na večer pred letošnjim 1. majem bo v Delavskem domu v Zagorju gostovala ljubljanska Drama s Cankarjevo igro »Za narodov blagor-. Izšla je druga števlka Biltena. Prejšnji teden je izšla druga številka Biltena, glasila občinskega odbora SZDL. Bilten obravnava dejavnost organizacije SZDL neposredno po V. kongresu kakor tudi stališča, ki jih je sprejel občinski odbor Socialistične zveze z letošnjim proračunom in družbenim planom zagorske občine. Seminar za vodje letovanj. — Na Izlakah so zaključili prejšnji teden seminar za vodje letovanj, ki ga je organiziral okrajni odbor Društev prijateljev mladine. Krvodajalska akcija. — Občinski odbor Rdečega križa V Zagorju pripravlja v prihodnjem mesecu, in sicer od 19. do 21. aprila, krvodajalsko akcijo v občini, v kateri Bogata bilanca Ljudske knjižnice v Trbovljah Letos v novih prostorih? Trbovlje so se razvile v največji delavski in industrijski kraj v Zasavju. Za nenehno splošno izobraževanje vsega prebivalstva kakor tudi za politično in strokovno izpopolnjevanje so pa delovnemu človeku nujno potrebne knjige. Trboveljska občinska knjižnica se kljub razmeroma bogatemu knjižnemu fondu, s katerim razpolaga, ne more pravilno razmahniti. Primanjkujejo ji prostori za razširitev, zlasti pa, da bi se mladinski knjižni oddelek ločil od ostalega. Vprašanje prostorov trboveljske ljudske knjižnice se je reševalo že dlje časa, sedaj pa kaže, da bo tudi ta kulturna ustanova prišla do novih, boljših prostorov, čeprav ne tam, kot je bilo prvotno zamišljeno. Prostori knjižnice torej ne bodo v stolpnici trboveljske Elektrarne, pač pa v kadilnici Delavskega doma. Naročena je že nova oprava za knjižnico, skrajni rok za otvoritev novih prostorov je bil pa določen 1. junij letos. Upajmo, da bo ta sklep res držal in da ne bo spet potrebna vrsta razprav, še manj pa, da bi kdo dejal, • da prostori za knjižnico niso potrebni*, kot se je to zgodilo. V zadnjih desetih letih se ie v javni knjižnici v Trbovljah nabralo že lepo število knjig — z dvojnicami vred jih je 14.671. Ta izbira zadovolji po okusu in potrebi primitivnega, a tudi zahtevnega, izobraženega človeka. Pretežni del knjižnice sestavljajo knjige v slovenskem jeziku, ki ga tvori izbor klasičnih del vseh kul- SAMI SI POMAGAJO V Senožetih pri Jevnici so zgradili most čez Savo. Prebivalci onstran Save, ki so hodili na vlak v Jevnico, so pa imeli precejšnje težave ob deževnem vremenu, ko je Sava preplavila precejšen del prostora od mostu do železniške postaje. Zato so sklenili, da bodo napravili nasip iz materiala, ki ga dobijo pri urejanju Jevniškega potoka. V nasipu bo več propustov, da voda ne bo mogla odnašati material iz nasipa. Ko bodo dela urejena, bodo Senožečam lahko šli ob vsakem vre-bo sodelovalo okrog 500 krvoda- menu čez most in nasip brez skr-jalcev. bi na vlak v Jevnico. M. V. turnih narodov, prevladujejo pa v njej slovenska originalna dela. Zelo važen del slovenskega oddelka knjižnice je že precej bogat, a še vedno nezadosten fond mladinskih knjig, ki jih je okrog 3100. V knjižnici je pa vse premalo knjig politične in poljudno-znanstvene vsebine, katere odstotek je premajhen za mladino, ki potrebuje knjige za študij. * . Iz krvatske in srbske književnosti je v knjižnici pomembnejših del 1017. Relativno precej knjig je v nemščini, in sicer 891, angleških je 131, francoskih 136, ruskih pa 144. Zaradi obširne izbire raste število bralcev, vendar je le-to lansko leto proti 1919 nazadovalo. V letu 1919 je bilo v knjižnici 16.723 obiskovalcev, ki so prebrali 39.267 knjig. V letu 1960 je bilo pa bralcev 11.176 s 36.773 izposojenimi knjigami. Vsekakor je na padec obiska knjižnice delno vplivala večja izposojnina v letu 1960, nadalje da so knjige bralcem težko dostopne, ker so naložene tudi v treh stolpcih. — Občutno se opazi v knjižnici pomanjkanje čitalnice. Največ knjig so si izposodili upokojenci in gospodinje, ki jih je bilo 4116, nato pride mladina s 4122 obiskovalci, delavci 4012 ter nameščenci 3246. Najbolj iskane knjige so bile lansko leto: Moskva, Stalingrad, Ber- lin, Od tod do večnosti, Mladi levi, Goli m mrtvi, Desiree, Na otoku gobavcev, Skozi pekel Malaje, April, Hiša ob večeru, Madžarska rapsodija, predvsem pa /Niirnberški proces*. Kljub težavami z lokali je bila bilanca trboveljske javne knjižnice bogata ter je razveseljivo, da bo tudi ta važna kulturna ustanova dobila še letos boljše prostore, da bo laže služila potrebam našega delovnega človeka. -ar- Prejšnjo sredo je bila v Delavskem domu ▼ Trbovljah, gimnazijske mladine Trbovelj in Morske Sobote ▼ oddaji kaj znaš« — Prireditev je bila dobro pripravljena in je pogodil o m a uspela — Na sliki je Alma Sarlah, ki je v M Brski Soboti odnesla prvo mesto (80 točk) TRIBUNA BRALCEV DVE MINUTI NI MOGEL POČAKATI Avtoprevozništvo Trbovlje daje v zvezi z vprašanjem, zakaj šofer ni mogel počakati dve minuti, sledeče pojasnilo: Vlak, ki prihaja v Ljubljano 10 minut po 11. uri, se navadno sreča z motornim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane, na trboveljski postaji. Potniki obeh vlakov imajo na razpolago redni avtobus. Primer, ki se je dogodil 16. marca, pa ni zakrivil šofer, ampak motorni vlak, ki je imel zamudo, vendar ga vzlic temu šofer na- vadno počaka, toda avtobus je bil poln potnikov, tako da ga zaradi tega ni počakal, ker bi potniki, ki bi še prišli, ne mogli na vozilo. Avtoprevozništvo bo skušalo te stvari ugodno reševati in se bo vprašanje precej izboljšalo, ko bo podjetje dobilo še en avtobus za lokalni promet ter bo potem avtobus vozil na relaciji Trbovlje—postaja vsako uro, po potrebi še večkrat. Ostali nam niso odgovorili, zato ne moremo dati pojasnil na druga vprašanja naših bralcev. ■^N KJE JE LT TOVARNE Bralec S. R. vprašuje vodgftm LT Strojne tovarne Trbovtje: V soboto, 25. marca, je bil dbčm zbor sindikata Strojne tovarne Trbovlje v domu Partizana. Ves potek občnega zbora je bil v redu in vse je bilo dobro pripravijeoOi pogrešali pa smo fotografa, vendar je kasneje prišel fotograf podjetja Weiss. ^Vendar se sprašujemo, kje je bila Ljudska tehnika STT, ki ima dobro delujočo foto sekcijo. Ali je ta sekcija f STT samo zato, da dela privatno ■ stvari, ali je tu toefi za tMet] prilike? jj j Delo AMD na Izlakah O izlaškem AMD je pravzaprav malo slišati, čeprav na svojem področju marljivo dela. O delu društva je obširno poročal na nedavnem občnem zboru predsednik AMD Izlake. Delo avto-moto društva je zadnja leta začelo pešati, lani je pa njegova dejavnost spet zaživela. — Tako je društvo že v začetku leta priredilo tečaj za mopediste, ki ga je uspešno opravilo od 31 obiskovalcev 29. Tudi tečaj za šoferje-amaterje je v teoretičnem delu potekal gladko, v praktičnem delu so se pa pojavile hude težave, ker Zbor volivcev v Radečah društvo ne razpolaga z ustreznim vozilom. Pionirske sekcije AMD ni ustanovilo, pač pa je poskrbelo za prometno-vzgojna predavanja, o čemer so pionirji opravljali izpite. Vsi, ki so izpit izdelali, so dobili pionirske prometne značke. V akciji »Na cesti nisi sam« je društvo prav tako poskrbelo za prometno-vzgojna predavanja s predvajanjem filmov za odrasle in šolsko mladino. Članstvo se je povečalo od 30 na 73. Društvo se je lani odločilo, da si zgradi svoj dom. V ta namen je IRS Iz Zagorja podarila društvu barako, prevoz je pa brezplačno opravila Keramična tovarna iz Izlak. Z izgradnjo doma bo se pa pojavile velike težave, tako da je bilo treba to delo do nadaljnjega preložiti. Ob veliki naklonjenosti so gasilci dali na razpolago društvu potrebno učilnico, društveno pisarno in garažo. Za boljši potek praktičnega pouka bo društvp kupilo motorno kolo, potreben bi bil tudi avto, ker je stari že odšlužil, vendar je treba to vprašanje zaradi finančnih težav za sedaj še odložiti. Tudi letošnje leto bo društvo organiziralo tečaj za šoferje-ama-terje teč več prometno-vzgojnih predavanj s predvajanjem filmov. J K "• V Zadnji zbori volivcev na rade-škem področju so pokazali izredno aktivnost in zanimanje državljanov pri sprejemanju družbenega plana občine in programov krajevnih odborov ter stanovanjskih ( Najuspešnejši je bil prav gotovo zbor volivcev v Radečah. Zanimivo je, da so -volivci že teden dni pred zborom živahno razpravljali o številnih vprašanjih. Izredno močna politična aktivnost ^ zb?**0711 vqUv<*pv Pretekli teden jc v Zagorja gostovalo SNG iz Ljubljano in i stavilo x dramo »Orfej «© »pušča* bolj vidna v Klubu mladih proizvajalcev, v delovnem kolektivu radeške Papirnice in še drugje. Da je bil interes za zbor res velik, nam dokazuje tudi nabito polna dvorana, tako da so mnogi ostali zunaj. Med prisotnimi je bila skoraj polovica mladih ljudi, kar je še posebno razveseljivo. Voljvci so najprej poslušali izvajanje podpredsednika ObLO — tov. Ferčija Milerja, nato pa se je razrila razprava, ki je bila na momente zelo bučna, vendar pravilno usmerjena. Največ go razpravljali glede gradnje športnega igrišča, čemur so nekateri pred zborom volivcev nasprotovali. Odločna zahtevo, potrjena z absolutno večino pri glasovanju, je od ločSa, da se prične z gradnjo tega igrttSča. Nadalje so državljani govorili tudi o gradnji mrliške vežice, • dokončni ureditvi ceste skazi mesto, o gradnji krajevne šole, o kopalnici in tudi o objektih, ki JB» ima v načrtu steno-skupnost. so obravnavni tudi !o Poravnalnega sveta, grajati pa Nabosti Potrošniškega, sveta. Na knajo je bil na dnevnem re-trivalstva. v kraju je. da je najboljši zbor vo- Državna založba Slovenije in Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana bosta v dneh od 1. do 7. aprila tega leta priredili v Delavskem domu v Trbovljah razstavo knjig. Izbor knjig predstavlja predvsem zgodovinsko-revoludo-namo tematiko, strokovne in pedagoške knjige ter leposlovje. V okviru razstave bo v četrtek, 6. aprila ob 18.30 literarni večer v predavalnici Delavskega doma, na katerem bodo nekateri naši pisatelji brali svoja dela. V ČemšenikD so Igrali Pred nedavno nedeljo je domače prosvetno društvo v Cemšeniku uprizorilo dramo »Sin«, ki je bila prva igra v letošnji sezoni. Za to predstavo je pa med ljudmi vladalo veliko zanimanje, saj so domačini In okoličani napolnili gledališko dvorano do zadnjega kotička. Uprizoritev drame je kljub temu, da je med igralci nastopilo nekaj mladih, zelo dobro uspela ter je občinstvo izvajalce nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Tudi scena za Igro je bila zelo okusna. Za tako uspelo izvedbo igre se je pa treba predvsem zahvaliti požrtvovalnemu scenaristu in režiserju tovarišici Pavličevi. Prosvetno društvo bo igro »Sin« še enkrat ponovilo na domačem odru, namerava pa z njo gosto- VTISI S e POTI PD Sl i rSkiTACsSfT* irisris p-t— so bde dolge do j£- ***■ oe sploh ne nan je no- ske, peiadije m je ms koncu spmntjula aviacija z nejnovejimu reaktivnimi letali. Takoj za vajOko so se zvrstili enotno umformrnani lanskoletni zmagovalci na olimpijskih igrah Zanimivo je, da je bila parada na slavnostnem prostoru zelo .... ki lahko močno zastražena. Pred glavno a tudi po vodi. tribuno m za njo ni smel stopiti je nihče brez poaehoega dovoljenja. Psov za gotovo so vsakega tudi po desetkrat legitimirali, preden je prispel na svoj določeni prostor. Zato si je mnogo Moskovčanov raje ogledalo mimohod ob svojih televizijskih sprejemnikih. Po končani paradi so organi-___________j. r__ zibali velik miting, opero na prvin bronaste stem, balet, ples in zabavo, ki je trajala pozno v noč in "se drugi v Novembra 1960 smo prisostvo- Ha tssdmm smo vrtek vadOtije Rimu. S seboj so nosek svoje pri- vaU na Trgu .Krasnaja ploščad* SZ, na čelu s pmkedmkom Hm- borjene zlate, sreba zraven Kremlja veliki tradicio- ščevorn in voditelje 81 komam- ohmprjske kolapse, nalni vojaški paradi, mimohoda stičnih Partij, ki so psov tiste dm Sledili so sovjetski delovm ko- športnikov in delovnih ljudi SZ imele vekho posvetovanje v Mo- lekturi, kalhozmhi m sovboadki v počastitev 43. obletnice Velike skvi. s parolami, slikami, grafikoni, --------. , . ... - ., . v i n. £—r--------»r — g(Xfl}0t oblečeni v narodne noše vrnilo. Parada je bila ^resnično oktobrske socialistične revolucije. Po končanem slavnostnem go- _____ Čeprav je bilo precej snega in slikami, grafikoni, blodno, m ljudi od veselja nič od- 2e na vt'cr vrči tem je bila Mo- voru so zadonele salve iz Krem- ^eh republik Sovjetske zveze. — brezhibno organizirana. Zal pa je, ,kva prazn ino spremenjena — Ija m tako naznanile pričetek pa- Zastopane so bile vse vzhodnoev- da. si jo je na samem krgu ogU- okrašena m razsvetljena z ne",te- rade. ropske države in njihovi večji de- dalo le ttffehfit. kobkor je bitimi parolami, slikami in žaro- Na čelu je korakala vojska SZ. lovni kolektivi Sred, sprevoda h povabljenih (povedah so nam, ^Mimohod se je pričel natanko M Trno P™™« TalZ\ ^ sprevodu skovalo ip&ufciMgrJSrsz.sa%,rzar-** " * ^ ^ JSa £& (Nadaljevanje sledi) milijo/,a ljudi. Za zaslužne člane bo dsoštvo priredilo skupinski ogled hkrati razburljivo tekmo. V začetku so Sajovic, laborantka, Trbovlje; Ivan Gla-^|domači uprizorili nekaj nevarnih napa- vač, rudar, Trbovlje in Silva Vodin, gosp.^dov, toda Rudar je vse bolj prihajal k pomočnica, Trbovlje; Pavo Čandek, itru-. | moči in tako ustvaril ravnotežje, ki je bi-gar, Piran in Frančiška Gorišek, delavka, ^lo povod za požrtvovalno in razburljivo Trbovlje; Avgust Tomše, rudar, Trbovlje^ igro. Tokrat je bila sreča naklonjena do-in Danica Medved, delavka, Trbovlje; ^ | mačinom. Dosegli so vodilni gol. Rudar Alojzij Žnidaršič, delavec, Trbovlje in Ma-^pa kljub izenačenju in mnogim priložno' rija Plahuta, delavka, Trbovlje; Oton Dre- |»tira zaradi smole ni dosegel več kot vod- melj, uslužbenec, Hrastnik in Margareta i stvo 2:1. Prvič je bil uspešen Knavs, dru- BreČko, gosp. pom., Hrastnik; Jožef Zu-kgič pa Mak, ki so ga pa zaradi hude panc, mizar, Trbovlje in Gabrijela Ram-a poškodbe — zlom noge — odnesli v bol-šak, roj, Borišek, kurirka, Trbovlje; Leo- x niŠnico. pold Bori!, rudar, Trbovlje in Amalij. Mi-t Mak je T Hitrem prodonl priJel pred glij, delavka, Trbovlje; Rajmund Jeršin,I ,am goi ter „ jna,cl pred vratarjem Zu-ključavnič.r, Trbovlje in Ana Miglič, kro- \ pan-il;Ta jc na napa(|a!ca preostro j.Ska pom., Trbovlje; Jožef SpolovnakA rMgiraI; >aj je T padu> ko je bila žoga delavec, Trbovlje in Angela Novak, delav-\y mrcf;( priletel na Makovo nogo in neka, Trbovlje. ’ f sreča je bila neizogibna. Vsekakor je ostra Smrti: Martin Salobir, Hrastnik, star jgra Zupančiča vse graje vredna. let; Ivana Vrtoviek, roj. Rahne, Trbovlje,. . , . . , , „ .. ' „ . . , Rudar je nadaljeval z 10 igralci in do- star, 74 let; Manja Koritnik, ro,.P««,- fo kml|u zatem ;Mna£iIi. Požrtvo. kar, Trbovlje, .Un.11 le«; Rozalij. Hab- # obr3mbi Rudarja jf do konca tekmc jan, roj.Jdcnc Trbovlje, star, 74 Ict:f Io , doma.e ^ Mfco Franc Cestnik. Trbovlje, .ur SO tel Albin# zai[uien0 odnescl to£ko. Zmrzlak, Prapreče, star 50 let; Jožeff' Ostrovrlnik, Hrastnik, star 61 let; Tobija# Moštvi sta nastopili takole: Ljubljanai Sajevic, Trbovlje, star 85 let; Marija Pia-#Zupančič, Bogataj, SoJt.r, Herman, Trii, hutl, Trbovlle, stara 65 let; Terezija # Skušek, V.lja+ec, Majcen, Dolenc (Luke-Obereuner, roj. Novlak, Trbovlje, stara 76 M1«. P'«. Cor"- let; Rozalije Bartol j, Trbovlje, stara 75 f Rudar: Zegorc, Pristov, Deželak, Bolet; Valentin Oreinik, Hrastnik, star 60fstič, Šorel, Zibret, Mak, Halilagič, Irt, let; Alojz Pristav, Trbovlje, star 68 let. # Knavs, Oprcsnik. I1 V predtekmi so mladinci Rudarja pre-BREZICE 1* magali »Ljubljano« z 2:1. Rojstva: Ana Ncmčič, Vučilčevo 32 —I1 sina; Frančilka Polovič, Gaberja 9 — sina;l* Marij« Gramc, Mrzlava vas 10 — hčerko; l' Marija Račič, Poklek 9 — hčerko; Slavica |* Perjan, Kraj Dolnji 56 — sina; Antonija# Štritof, Sp. Pohanca 2, hčerko; Olga Ho-I1 sta, Žadovinek — sina; SteflM Godler, I1 Preteklo nedeljo je SD Trbovlje konč- Brežice __ sine; Terezij« Krolclj, Srom-11 no zaradi ugodnih snežnih razmer le la- |je g; __ sina; Julijana Urek, Mihalovec|*hko izvedlo tradicionalno tekmovanje — 5t sina; Ivanka Bračun, Mrčna sela 1011 delom za Ocepkov memorial. Startalo je __ hčerko; Terezija Račič, Čerina 9 —(Ds tekmovalcev in sicer na progi, ki je sina; Marija Kastner, Pečice 33 — hčerko;|lbila dolga okrog 250 m s tridesetimi vrat-Marta Bogovič, Arnovo selo 47 — lina; j1 cl in višinsko razliko 80 m. Tekmovi-Marjeta Milijič, Čatež 10 — hčerko; Jo-(hi so členi SK Triglav (Kranj), DS Do-ief« Martini, Brezovica 20 — hčerko;#bovcc, SD Zagorje in SD Trbovlje. Ekip-Ana Škof, Pileče 1 — lina; Terezija Tom-#no je zmagala ekipa Trbovlje I v postavi ic, Dobeno 2/7 — eina; Smilja Mladeno- # Malavalič, Mrzel, Mak, Gonelli, med po-vič, Brežice — hčerko; Jožefe Žafran, Vi-(Zamerniki jc pa vrstni red naslednji: dem-Kriko — sin«; Marija Božič, NcmSkajl 1. Blažič (Triglav) 0,58; 2. Mrzel (Trr gora 5 — hčerko. #bovlje) 61,4; 3. Sore (Trbovlje) 62,0; 4. j'Bevc Cveto (Trbovlje). — Mladinci: 1. Ma-Porok ni bilo. #I«va!ič (Trbovlje); 2. Trotovlek (Kum - Smrti: Viktor Grdjan, sin ključavničarja Do(jov<^. 3 Giavaj j (Rum - Dobovec); iz Strmca 28, »tar 3 leti. |l4. Glavač H (Kum - Dobovec); 5. Dolane f Jože (Trbovlje). Tedenski športni pregled b* 7 I Ocepkov memorial na Kumu Strelci se živahno udejstvujejo na tekmovanjih Prvenstvo Zasavja v krosu V izvedbi atletske sekcije Rudarja iz Trbovelj, je bil v nedeljo v Zagorju spomladanski kros za prvenstvo Zasavja. Start in cilj je bil na stadionu Proletarca. Na startu se je zbralo 189 tekmovalcev. Najštevilnejši so bili pionirju Na 800 metrov dolgi pirogi so tekmovali pionirji. Prvo mesto je dosegel Rado Pižek, šola Ivana Cankarja, Trbovlje; drugi pa je bil Peter Sikovec, osnovna šola Zagorje. Pionirke so tekmovale na progi 500 metrov. Prvo mesto je dosegla Medija, šola Toneta Okrogarja, Toplice. Mladinci so tekmovali na 2500 metrov dolgi progi. Prvo mesto je dosegel Franc Dimic, AK Litija; 2. do 5. mesto so dosegli mladinci AK Rudar, Trbovlje. HRASTNIK Rojstni Ana Tuhtar, Hrastnik 282 — hčerko. ■ Poroka: Jože Bregar, mizar, Hrastnik 217 in Marij. Frtnjak, delavka, Dol pri Hrastniku 115. t Smrti ni bilo. ZAGORJE Rojstev (na domu) n! bilo. f Poroke: Inž. Jož« Cii, rudarski Inžc-)1 nir, Jesenovo 22 in An. Fink, ilvilj., Lokal1 pri Zagorju 48. ( Smrti ni bilo. j TRBOVLJE Rojstvi: Sonj. Cuklj.tl, Zagorja — hčer-^ ko; Terezija Zavrl, Dole pri Litiji —^ hčerko; Silvestra Zajec, Zagorja — hčerko Jožefa Jarec, Trbovlje etn«; An« Brinjevec, f Zagorje — hčerko; Marjet« Ocepek, Tr-J bovlje — hčerko; Justina Saiek, Sevnica £ — Staro Dobje — hčerko; Ana Blaj,/ Hrastnik — sina; Pavla Babič, Trbovlje^ — sina; Dragica Slanlek, Hraatnik — «in«;z Draga Forte, Trbovlje — sina; Ana Vozel, ^ Trbovlje — hčerko; Viktorijo Tomc, Tf-|| bovlje — sina; Joža Ložak, Trbovlje — sina; Ivan« Rebolj, Zagorje — hčerko; Ce-( | čilije Dolanc, Trbovlje — hčerko; Milena | Markovič, Hrtatnlk — eina; Jožefa No-( i Zopet se Je pričela rokometna sezona. Vneti prijatelji so »e spra-vak, Trbovlje — hčerko; M.rij. Zopmu vili kar na ograje, kjer Je Ml boljši razgled Rokometni turnir v Trbovljah Rokometni turnir okrajnih reprezentanc, ki so nastopile na stadionu Rudarja, je bila pravzaprav otvoritvena prireditev IctoSnjih nastopov nalih rokometaiev. Za prireditev je bilo dosti zanimania, saj so nastopili najboijli slovenski in hrvalki rokometaii. Tako to v raprezentanci Zagreba nastopili poznani rokometaii Djo-dan. Djerl, Kocjan, Spoljarič, Balič in drugi, ki po »voj: kvaliteti lahko kandidirajo za državno reprezentaoco. Razen Zagreba so sodelovali ie reprezentanca Maribora ter Ljubljana I in Ljubljana II. Dopoldne sta zmagali Ljubljana I, ki je zlasti v drugem polčasu z učinkovito igro dosegla določeno prednost v tekmi z Mariborom in Zagreb, ki pa z Ljubljano II ni imel nejlažjega dela. Popoldne sta se najprej pomerila oba poraženca. V borbi za prvo mesto so pa zmagali gostje iz Zagreba, predvsem zaradi učinkovitosti T prvem polčasu, kjer so doeegti prednost — 5 golov. Ljubljana I je pokazala sicer lepo igro, toda nezanesljivost v obrambi in pa neaipclno izvajanj* kazenskih etrelov (izmed 4 panelov so realizirali simo 2), sta jim prinesla poraz. Rezultati; Ljubljana I : Maribor 18:12, Zagreb i Ljubljana II 20:12; Maribor : Ljubljana n 18:14; Zagreb : Ljubljana I 17:15. Najboijli strelci za Zagreb: Spoljarič 7, Kocjan 7, Baiič 7. — Za Ljubljano I: Ačkun 7, Škrinjar 6, Sever 6 in za Maribor: šparenblck 9, Gaube 7. Mladinke so tekmovale na 800 metrov dolgi progi. Prvo mesto je zasedla Nevenka Guzej, AK Rudar, Trbovlje; 2. do 5. mesto pa mladinke ESŠ Trbovlje. Člani so tekmovali na 4500 m dolgi progi. Prvo mesto je dosegel Karel Brvar, AK Rudar in do petega mesta vsi člani AK Rudar, Trbovlje. Članice so tekmovale na 1000 m dolgi progi. Prvo mesto je dosegla Nada Florjane, Gimnazija Trbovlje. Vodja tekmovanja je bil ing. Ivo Pintarič, tehnični vodja pa Rado Punartnik. STRELCI ZA »ZLATO PUŠČICO« V nedeljo je bilo v Hrastniku občinsko tekmovanje strelcev za »Zlato puščico«. Tekmovanja se. je udeležilo 17 najboljših strelcev iz Zbdahčga mosta, Dola in Hrastnika, žal pa se tekmovanja niso udeležili strelci iz Radeč. Prehodno »Zlato puščico« je za leto 1961 osvojil Karlo Šuštar, kateremu slede Drago Ostrovršnik, Stevo Savcsnovič ter ostali. OD i!ll!!l'l'!!f'i|||||!llli|||l!llll|||||||llllllllllllll!ll!lllllllll!IIIIIIIIIIIIU M I Približno do 2. aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. Sneg včasih do nižin. Nato približno 4 dni lepo vreme z mrazom ponoči, pozneje topleje. Nekako od 7. aprila zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami in kasneje tudi ponovna močna ohladitev. . Dr. V. M. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje -Gorenjski 1 tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 din. mesečna 50 din. — Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. * ta u t» & «! te «! S O be k) Z te« Ci O) !» », O O o o o • z »» it ha ta H * » •8 S 9 *«# S o i 65 - Tudi tetka Polly Je bila rlnjena, toda grbančila Je čelo in majala z glavo ob pogledu na Toma, tega nepridiprava, katerega dogodivščine so Ji povzročile dive lase. - Tom In Huck sla odšla v kopalnico, ac Iv umila In preoUlekla ter ae nato vrnila v Jedilnico, kjer ae Je atari Vallžan že pripravljal, da bo nekaj povedal. Goaljo ao posedli z,a mizo. Valltan Je Imel nagovor, v katerem Je vsem navzočim oznanil skrivnost, da Je Ml pravza-prav Huck tlafl. ki Je rešil Douglasa«! vrlo vi živ! Umil 66 - On Je bM namreč tisti, ki Je obvestil starega Vallžana o nevarnosti, ki JI grozi. Val so bili ginjeni. Le Huck Je bil navidezno najbolj miren. Douglasova vdova je a aoizami v očeh rekla: »Dragi Huck! Vse doslej sl se potikal okoli, spal po senikih, se Branil zdaj tu zdaj tam In nihče ni skrbel zate. Zato sem sklenila, da te vzamem k sebi. Skrbela bom zate tako kot bi lahko samo tvoja mati!« — Med slavnostnim govorom pa se je Tom spet tUBumil 67 - Ravno takrat, ko je Huck «>bjel svojo skrbnico, je Tom prišel v sobo z zakladom. Vreči je eno za drugo položil na mizo, ju odvezal in iz obeh so se vsuli zlati kovanci. Vsi ao obnemeli. Tom pa je zmagoslavno dejal: »S Huckom sva le našla zaklad. Delila si ga bova. Z denarjem bomo lahko lepo živeli!« — Tora in Hnck ata se od veselja objela. Radovednosti ni bilo ne konca ne kraja. Tom je le zaradi vljudnosti odgovarjal, kajti ob zavesi pri oknu je stala Becky, ki Jo je imel aeto rad 68 - Dečkoma je ugled poslej zrasel. Vsi njuni vrstniki so ju občudovali In jima potihoma zavidali srečo. Toda za to se nista menila. Z leti sta postala resnejša in vse tiste mladostne nagajivosti in tista mladeniška objestnost ju je minila. Pridno sta hodila v šolo, se učila in dosegala lepe uspehe. Tetka Polly ni več zmajevala z glavo nad Tomom in tudi Douglasova vdova je bila ponosna na Hucka, ki se ni več potikal okoli. — Le to se ne ve, če ae je Tom poročil z Becky... Konce ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN 20 LET mvoisicui Gestapovski streli PRI »FIGABIRTU* V TRBOVLJAH Na pravkar preurejeni hiši, bivši gestapovski mučilnici pri »Figabirtu* v Trbovljah je vzidana spominska plošča naslednje vsebine: »Meseca avgusta 1941 so darovali življenje za svobodo talci: Kren Dušan, Rudar Slavko, Drobnič Franc in Pogorelčnik Ferdo.* Večina od nas, razen od tistih še živečih, ki so prehodili krvavo pot skozi to mučilnico, se ne spormnja 'm ne zaveda, spon kaj se je v letih vojne v tej zloglasni kleti dogajalo — da je H skozi to mučilnico romalo na stotine najbolj predanih in §| zvestih rodoljubov, od katerih je malokdo dočakal svobodo. Tisti dan groze meseca avgusta 1941. leta bo pa ostal šj posebno neposrednim sosedom te strašne kleti v najbolj s živem spominu. Iz prenatrpanih celic v kleti se je na večer §§ pred tragedijo slišala zadnjikrat otožna pesem »Večerni g zvone treh zaprtih bratov — pevcev Rudarjev z Vrh za = Partizanskim vrhom. Drugo jutro zjutraj je Gestapo vse so-§5 sede okrog, kleti opozoril, da naj opoldne zapnejo vsa okna H in da naj otrok ne puščajo iz stanovanja. Kmalu nato p>a smo zaslutili, kaj se pripravlja: opazili g smo zunaj nove SS oddelke. 2 mislimi smo pa bili vsi pni ff zaprtih tovariših, ki niso vedeli, koga od njih bo zadela H kruta usoda. Tudi sami smo čakali na isto prot, kajti vsak g novi dan ie terjal nove žrtve, a žal največ po zaslugi doma- % g čih izdajalcev. Ob treh popoldne so na dvorišču zloglasne kleti odjek-= nili prvi streh. Pod njimi so padli tovariši, smrtno zadeti v g glavo, njihova trupla so se pa zgrudila na tla dvorišča. Okupator je tisti dan izlil svoj prvi srd nad revirji, H misleč da bo s svojim zverinskim delom zatrl pravkar g započeti ujror proti njemu. Naslednji dan so nam krvavordeči lepaki oznanili imena g padlih mučenikov. Mrak je legal na naše duše, grenka žalost je zajela vso g trboveljsko dolino. Sonce ni več sijalo kot nekoč, naše g življenje je postalo kruta ječa. Le noči in naši širni gozdovi g so nam vlivali nove upe. V njihovem okrilju so se zbirali g naši vodniki, ki so verovali v zmago pravice in spodbujali, g vztrajali in končno mobilizirali vse jugoslovanske narode, da = smo dočakali svobodo, ki jo danes uživamo. I.R. EraiiiHiiiiiiiiiHiiiniiiiMiminiiiimmimHiminHminmiiiimniiiiinnHiHitiiiiiiiinimiiiniiinmmnmniuiinraiiiiHiiiiMHmnimTri Turek odkril Ameriko Polkovnik Sabrl Turner, elan mentu, ki nogi letnico 1510, so PSZfil! VISOKA NAPETOST! Mnogo načinov imamo, s katerimi lahko številčno povemo velikanski tehnični napredek, katerega človeštvo doživlja zadnja desetletja. Pred dvajsetimi leti je svetovna proizvodnja električne energije bila gotovo štirikrat manjša od c -našnje. Statistika je zabeležila, da je bilo leta 1937 proizvedenih komaj 500 milijard kilovatnih ur elektro energije. Današnja proizvodnja pa se nevarno bliža številki 2000 milijard kilovatnih ur. V Evropi so največji proizvajalci elektroenergije Sovjetska zveza in Nemčija. Samo na Sovjetsko zvezo odpade več kot 200 milijard. V Aziji je daleč najmočnejša Japonska (80 milijard), v Afriki Južnoafriška Unija, v severni Ameriki Združene države Amerike, katere nosijo svetovni rekord, več kot 600 milijard kilovatnih ur, v južni Ameriki pa Brazilija. Ce pogledamo še način pridobivanja električne energije, s pomočjo hidroenergije ali s pomočjo termoenergije, pridemo do zelo zanimivih podatkov. Tako na primer Anglija proizvede skoraj petkrat več elektroenergije kot Švedska, a Švedska desetkrat več v hidrocentralah kot Anglija. Razlog je enostaven: v Angliji vso energijo proizvajajo s pomočjo premoga, a v Švedski s pomočjo Eichmannovi sodniki so iz Nemčije turškega generalnega štaba in profesor zemljepisa na višji vojaški šoli v Ankari, Je izjavil, da so turški pomorščaki odkrili Ameriko. Svoje trditve utemeljuje predvsem z zemljepisnim atlasom, sestavljenim iz enajstih zemljevidov, ki jih je narisal legendarni turški pomorščak Piri v šestnajstem stoletju. Na doku- 1960 Rekord prodalo šampanjca Prodaja Šampanjca v letu je potolkla vse dosedanje rekorde. Po vsem svetu je bila prodana 49,265.501 buteljka. Dosedanji rekord je imelo leto 1957, ko je bilo prodanih 48,422,119 buteljk. Samo francoski trg je absorbiral skoraj tri četrtine celotne potrošnje šampanjca. V celinskih departmajih in v Alžiru so namreč popili nič manj kot 35,356.579 buteljk. Med drugimi državami je glede potrošnje šampanjca prednjačila Velika _ Britanija s skoraj štirimi milijoni buteljk, njej pa so sledile ZDA, Belgija, Italija in Nemčija. narisani točni obrisi ameriškega kontinenta. Polkovnik trdi, da se je Krištof Kolumb, ki je priplul v Ameriko 1492, poslužil uslug turškega pomorščaka, ki je že prej priplul iz Amerike. Polkovnik Turner ni navedel virov za to zadnjo trditev, vendar poudarja velik pomen turškega pomorstva ob koncu petnajstega stoletja v Sredozemskem morju, ki je imelo svoje pomorščake med posadkami vseh znanih raziskovalcev. Vri trije sodniki, ki bodo v Jeruzalemu tvorili sodišče za vojnega zločinca Eichmarma, so po rodu iz Nemčije. Dva izmed njih sta v Nemčiji tudištudiraša pravo. Predsednik sodišča Landau, ki je tudi član izraelskega vrhovnega sodišča, je bil rojen leta 1912 v Gdansku, študiral pa je na londonski univerzi. Sodnik Halevi, predsednik jeruzalemskega okrožnega sodišča, je bil rojen leta 1901 v Wielssemfelsu ob Saali in je študiral na berlinski univerzi. — Tretji sodnik Raveh se je rodil 24 UR JE DIHAL KISIK, PROIZVEDEN OD ALG Poskus je povsem uspel in novi način pridobivanja kisika v zaprtem prostoru ima velik pomen za bodoča vsemirska potovanja Neki znanstvenik iz laboratorijev družbe »Boeing« je nad 36 ur ostal v hermetično zaprti celici in dihal le kisik, ki so ga »proizvajale* neke alge. Ko je general Oliverj Niess od zdravniškega centra »Air Force« objavil tisku rezultate tega poskusa, je poudaril važnost, ki ga ima ta poskus za nov način pridobivanja kisika v povsem zaprtem prostoru za bodoča vsemirska potovanja. , Celica, v kateri je biokemični znanstvenik, 46-letni Joe McClure, ostal 26 ur, ne da bi imel na razpolago kateri koli drugi vir kisika, je vsebovala določeno količino alg, ki so vsrkavale ogljikov dvokis, osvobajale pa kisik. Ves čas tra- j janja poizkusa se odstotek kisika v notranjosti kabine ni spremenil. — Poizkus je povsem uspel in 'ko je McClure zapustil celico, je izjavil, da bi mogel ▼ njej ostati »še cele dni«. leta 1906 v Aurichu. Študiral je v Berlinu in Halleju in je bil še dve leta pred Hitlerjevim prevzemom oblasti sodnik v Berlinu, leta 1933 pa se je izselil v Palestino. UBIL JE ŽENO IN TRI HČERKE Ravnatelj banke Lauri Pessalart Pessala je v snu ubil ženo in svoje tri hčerke, ki so imele 19, 17 in 12 let. Nato se je pa sam prijavil policiji. Izjavil je, da ni mogel plačati dolga 10 milijonov finskih mark i Saudska Arabija in Iran. V Evro-(preko 20 milijonov din) in da ni pa je najmočnejša Romunija, saj prenese! misli na sramoto, ki bi jo se njena letna proizvodnja dviga povzročil družini, ko bi škandal na desetine milijonov ton surove prišel na dan. 1 nafte. vodnih padcev. Razen Švedske so poznane še zemlje hidrocentral: Norveška, Švica, Kongo in Nova Zelandija. V teh državah skoraj ne poznajo termocentral. Tudi pri nas hidrocentrale vse bolj prevladujejo. V Združenih državah se samo ena šestina elektroenergije pridobiva v hidrocentralah, a vse ostalo se proizvede s pomočjo premoga. Ko smo že omenili premog, navedimo še to, da vsako leto na svetu izkopljejo okoli milijardo in pol ton črnega premoga in okoli pol milijarde ton rjavega premoga in lignita. Skupno torej več kot 2 milijardi ton; tri četrtine tone na osebo letno. Največji proizvajalci črnega premoga na svetu so Sovjetska zveza in Združene države Amerike. V vsaki teh zemelj se izkoplje letno blizu pol milijarde ton, to je dve tretjini svetovne proizvodnje. Z rjavim premogom in lignitom je situacija drugačna. Tu je najmočnejša Nemčija, a Združene države Amerike pridejo skoro na dnu tablice. V Jugoslaviji izkopljemo osemkrat več vrst tega premoga kakor v Združenih državah Amerike. Razen premoga in elektroindustrije je eden najvažnejših izvorov energije nafta. V tem pogledu ranglista svetovnih proizvajalcev izgleda drugače, kakor smo doslej naštevali. Takoj za Združenimi državami pride Venezuela kot drugi proizvajalec na svetu: 150 milijonov ton na leto. Tretja je Sovjetska zveza, a takoj za Sovjetsko zvezo pridejo azijske zemlje Kuveit, NEPREVIDNOST OB SNEMANJU FILMA »IL FEDERALE* Luciano Salce, ki jc pred dnevi začel v neki vojašnici »črnih srajc« in v nekem samostanu snemati zunanje posnetke za film »II federa-le«, v katerem igrata glavni vlogi Ugo Tognazzi in Georges Wilson, je naletel pri svojem delu že kar prvi teden na nepredvidene ovire. Čeprav je imel v rokah vsa potrebna dovoljenja, se je nepričakovano pojavila na dvorišču vojašnice neka oseba in sporočila režiserju, da bo dovoljenje za snemanje preklicano. kar se je dan kasneje tudi zgodilo,. Povod za prepoved naj bi dala priložnostna napisa z apnom »Credere - obbedire - cembattere« in »Kdor se dotakne milicije, bo prejel svinec«, češ da sta poškodovala dragocene arheološke izkopanine, ki so tam razstavljene. »NESREČA* NANCr KWAN Prevelika lepota lahko filmski igralki včasih tudi škoduje. To se je pripetilo Anglo-Kitajki Nancy Kwan, znani predvsem iz filma »Svet Suzie Wong«, ki se je ponudila za učiteljico kitajščine v neki britanski vojaški enoti. Poveljnik enote, ki se bo v kratkem preselila v Malezijo, pa je njeno prošnjo zavrnil, češ da je »res želel za to nalogo lepo dekle, da bi se vojaki raje učili, da pa je mis Ksvan vendarle prelepa in bi njena prisotnost vojake preveč dražila«. Končno so za inštruktorico kitajščine izbrali neko Kitajko srednjih let. KDAI JE BILO KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE Sodišče je odločilo, da se prva svetovna vojna ni končala 9. novembra 1918, kot piše v vseh učbenikih zgodovine po svetu, temveč šele 10. januarja 1920, ko je bila podpisana mirovna pogodba. Do razsodbe je prišlo v zvezi z zahtevo o invalidnini. Mož je namreč postal invalid 11. januarja 1919, ko je bil še oblečen v vojaško suknjo in je tudi zahteval, da se mu prizna invalidnina zaradi invalidnosti, povzročene v »vojni«. Poznaš: Moi kraj včeraj? Jugoslovani v Gvinefl Katerikoli izmed jugoslovanskih jezikov v Gvineji ni več nobena redkost. Jugoslovanski strokovnjaki, ki jih je naša država dala na voljo Gvineji, delajo malone v vseh večjih krajih Gvineje, v Canakryju, Dalabi, v Kam-kamu in drugod. V Gvineji je nad 40 naših profesorjev, ki so z gvinejsko vlado podpisali pogodbo za eno leto. V Canakrjrju samem pa je med drugimi tudi aktivna ritu-ptna zagrebških urbanistov, ki delajo načrte za ureditev gvinejskega glavnega mesta. Preko 50 pisem smo tokrat prejeli od pionirjev in pionirk za rešitev nagradne slike »Poznaš moj kraj včeraj«. Žreb je določil knjižno nagrado Gretici Gros, Jagnjenlea 25. p. Radeče. Danes je spet nova nagradna slika, znana gorska vasica ▼ Zasavju, več boste pa povedali vi, dragi pionirji in pionirke Ina Ritter: Cf Nekdo jo Je gledal. Njegov pogled je skoraj fizično začutila na svojem obrazu. Bil je Franc, sin nekega njenega hlapca, ki je stal na eni nogi pred njo, z drugo se je pa drgnil po mečih prve. Z očmi je sledil roki, kadar je Silka nesla žlico k ustom. Vsakokrat, kadar je dekle dalo žlico v usta, je fant požrl slino. »Ali še nisi dobil juhe, Franc?« ga je vprašala Silka in nagrbančila čelo. Otrok je obotavljaje prikimal. »Že,« Je rekel, »toda nisem še sit.« Dekle Jc porinilo svoj krožnik v fantove umazane roke. »Na, Franc, jej ti dalje!« Otrokove oči so se zasvetile. Deček je pričel jesti g tolikšno naglico, da Je dekle osupnilo: kako lačen je moral biti otroki »Niste storili prav,« Je tedaj rekel Danijel. Tudi vi morate Jesti, vaše zdravje je posebno važno. Potrebujemo vos! Kaj bo z nami, če... Vsem nam je topla juha potrebna, Franc je pa naravnost nenasiten. Tudi ostali niso dobiti več kot on...« Otrok je prestrašeno pogledal Danijela, nato pa Silko, ki mn jc pomirjajoče pokimala. »Bodi brez skrbi, Danijel, meni se ne more zgoditi nič.« Odšla je po razmočeni poljski stez!. Kakih sto metrov od taborišča je ležal neki velik kamen, na katerega je sedla, kadar je hotela v miru razmišljati. Sedaj Je že Imela potrebno opeko ter cement in ljudje so znali tudi zidati. Nekateri izmed njih so bili rokodelci, sicer zna pa danes vsak pravi moški skoraj vse. Tam v ^I—1 Je Silka opazila nekega Jezdeca. Mogočno postavo moža Je spoznala takoj na prvi pogled. Nehote jo vzravnala telo: njen sovražnik prihaja, ki je prav tako trd hi neusmiljen, kakor so biH snežni viharji, M Jih je morala preživeti. Tudi z njim bo opravila, kot Je premagala vreme. Polkovnik Je s svojim rjavim konjem obstal Uk pred njo. Gledal je dekleta in rekel jezno: »Torej ste le dosegli, kar ste hoteli!« Slika Je mirno vzdržala njegov sovražen pogled ht molčala. Neznanska Jeza je pograbila tega gospodovalnega Človeka. NI mogel trpeli, da M se kdo upiral njegovi volji, še manj pa, da bi bilo takšno drobno, slabotno dekle močnejše kot on. Po mnenja tega moža Je bilo dandanes na svelu vse narobe. Tudi država se Je začela sedaj vtikati v vse, namesto da bi ga pustila gospodariti po lastni volji. -Vrag naj vas vzame!« ji Je zaklical za slovo In pognal konja. Blato konjtkih kopit je obrizgalo dekletov plašč. Hiša je kar dobesedno rasla tz tal. Fundamentl poslopja so bili močni In čvrsti, tako do bodo nosili debele zidove In težko streho. Sicer ne bo posebno velika stavba, čeprav bo morala sprejeti precej ljudi. Bil je začetek. Silka je slonela ob nekom drevesu in opazovala ljudi, Id so neutrudno delali. Tam zadaj v gozdu je začula pesem sekir. Danijel Je odšel tjakaj s tremi močnimi ljudmi, da poiščejo primerna drevesa za posek. Sedaj so jih podirali s svojim primitivnim orodjem. Danijel je glasno zaklical. Krošnja nekega močnega drevesa se Je zazibala in zašumela, nato je pa debli hreščeče obležalo na tleh. Iz leso bodo stesali krepko ostrešje za hišo. Bilo Je prvo deblo, ki mu bodo sledila še druga. Smeli so posekati leso, kolikor so hoteli, okrajni načelnik jim je dal dovoljenje. Tedaj je nekdo pocukal Silko za plašč. Ko je dekle obrnilo glavo, je opazilo pred seboj prestrašen otroški obraz. »Kaj se Je zgodilo?« Je preplašena vprašala otroka. SlnUla Je nesrečo. »Mama..., prosim vas, gospodična, pridite takoj k njej... Tako čudna je...« Je Izdavil preplašen otrok. Silka je nemudoma odšla za fantkom, ki je tekel pred njo, kakor da se mu mudi. Vsak čas Je obstal in nemirno čakal, dokler ga ni dohitela. / Delo na gradbišču je zastalo. Dekle je opazilo, da ljudje gledajo nekoga, ki leži v travi. Ko Je Silka prišla bliže, se je sklenjen krog ljudi razmaknil: v travi Je ležala Francova mati na hrbta. Lasje so ji razmršeno lcpeli no obrazu, njene roke so sc pa krčevito stiskale In odpiralo. »Ravnokar je podla po tleh,« ji Je poročala Gaslna vsa preplašena in vprašujoče pogledala Silko. »Sedaj sem odgovorna spet Jaz,« jc grenko mislila In pokleknila k bolnici. Ko ji Je položila roko na čelo, se Je prestrašeno zdrznila. »Takoj jo nesite na veliki voz,« jc zankazala Slika, »Jaz grem pa po zdravnika. Tl, Gasina, osla-pri njej, dokler se ne vrnem - U, Rogala, pa skuhaj čaj. PokrtJ jo, da je ne bo zeblo.« Ljudje so se razgibali in zaživeli. Dva moža sta vzdignita bolnico in jo odnesla na voz. Gaslna Je tla za njimi. Rogala Je pa naložila suhih drv, da napravi ogenj. Slika Je tekla v vas. Ko Je hitela po cesti, Je potrkala na vrata Maksa Steffcna tn planila v hišo, še preden je dobila odgovor, da lahko vstopi. Občinski predstojnik Steffen jc btl edini, ki Je Imel v okolici telefon. Povedal Je dekletu številko zdravnika, nato pa z namršenimi obrvmi poslušal Silkino pripovedovanje o bolezenski nezgodi. »Upajmo, da ne bo nič posebnega,« Je dejal tiho. Bolnišnice v mostu so bile namreč v vojni po večini porušene, bolniških postelj Je bilo pa malo na razpolago. Le za najnujnejše primere. neš tako] »Gospe Urbschat ne moremo v njenem položaju pustiti zunaj na vozu. Ponoči je silno mrzlo. Zenska potrebuje sobo, nego in dobro hrano ...« Maks Steffen je trudno skomignil z rameni. Vedel je, da ima dekle prav, znano mu jc pa tudi bilo, kako malo upanja je na uspeh. Zdravnik, ki jc kmalu nato prispel s starim motornim kolesom, je potrdil besede občinskega predstojnika: »Samo če je ženska v smrtni nevarnosti, Jo bo bolnišnica sprejela.« Gospa Urbschat pa ni bila v smrtni nevarnosti — zbolela je le na škrlatlnkl. Neka mdra je legla dekletu na dušo. Prvikrat se Je Stike loteval obup. Zdravnik je govoril in pripovedoval, da Jc treba bolnico izolirati od ostalih in da Je predvsem treba paziti, da ne pridejo v njeno bližino otroci... »Kaj res ni nobene možnosti, da žensko kom spravim?« Je vprašala Silka vsa izmučena. »Kmetje bodo vendar lahko dali kakšno sobo na razpolago ...« Zdravnik jc pa stisnil ustnice In pogledal predse: bolje kot dekle je poznal kmete; niso sicer slabi, vendar trdosrčni ljudje, ki najprej mislijo nase. . Njegov molk ji jc povedal dovolj. SUka »* jokala, čeprav so Ji solze silile v oči. Gospa Urbschat Je ležala tiho In težko sopeč* na slami, imd* je zaprte oči ter ni rekla doslej besedice. Neki Jezdec sc Je bližal. Silka Je stisnila o®1; da bi bolje videlo. Spet se Jc Jc polastil nov oP-bil Je mladi baron Hfllson. Tekla mu jc naproti. Oba sta Istočasno prispel* k lesi poljske ograje in deklo Je s pekočimi očm pogledovalo k njemu, ki Je sedel še na kodJ*1-Mladi mož Jo tedaj skočil Iz sedla in se Sliki «c' kako osramočen približal: bilo mu Je namreč K n nerodno, da mu ni uspelo pregovoriti očeta, ko I je la mlada tujka prosila za opeko. Ko Jc opazil Silkin zbegan obraz, si je jasnem, da sc jc moralo nekaj pripetiti. (Dalje prihodnji«! MI