Nesrečna politika neke sicer male in ma-llenkostne skupine poslancev je dosegla nepričakovani cilj: državni zbor je razpuščen. Dve leti fano postavno dobo je torej ta prvi rlament splošne volilne pravice razbit. Vse [Telike nade, ki so jih stavili avstrijski narodi v to zbornico, so splavale po vodi in nič ni ostalo [nego gnjus in gnjev, jeza in nezadovoljnost . . . Kdo je kriv? Državni zbor ni bil raz-n zaradi kakšnega velikega nasprotja med in večino poslancev. Ni bil razbit zaradi lih velikih nasprotojnčih se gospodarskih ov. Državni zbor je razbila. in malenkostna skupina s 1 o-kih ter čeških poslancev iz prenapetih političnih kov. Večina v državni zbornici ni hotela, še proti kaki narodnosti strankarsko vladalo. Hotela je le, da stoji vlada in državna rija izven političnih strank, da se brez ozira n a politiko reši velika go-1 a rs k a vprašanja. S tem pa orne-njera mala skupina slovenskih in čeških poslancev ni bila zadovoljna. Teh par tucatov prev-možakov je hotelo, da se jim vea zbornica pokori, da se vrže vse gospodarsko delo v [stran in peča le z njih političnimi zahtevami, . te napravi iz prvaških advokatov avstrijske ministre, da se denar davkoplačevalcev porabi za polomljena prvaška podjetja ... In ker se zbornica tem nakanam ni pokorila, so jo slo-Tenskočeški poslanci večkrat motili; zaradi njih je bila zbornica že prekinjena in zakljnčena; idaj pa jo je morala vlada celo razpustiti . . . Odkar so slovenski poslanci pričeli hoditi pota čeških radikalnih. veleizdajniških in proti a v-b t r i j s k i h rogoviležev, — napravili so slovenskemu ljudstvu škodo, velikansko škodo in le škodo. To je danes tako jasna resnica, da je ni potreba nikomnr več dokazovati! Ljudstvo in tudi najbolj nezavedno ljudstvo pa čuti to škodo na svojem izstradanem truplu, v lačnem pogledu svoje dece, v lastnem obupanju . . . Ali slovenski poslanci res ne vedo, j k o trpi" slovensko ljudstvo? ^li ne vidijo in ne slišijo, da gospodarstvo slo-Ttega ljnd8tva na vseh straneh nazaduje ? , slovenski poslanci niso gluhi in slepi in po-ijo vso to Ijndsko delo! Ali več jim je za ■oji protiavstrijsko politiko, nego za gospo-ko življenje ljudstva. Tisoči in tisoči naj v |o;i nmirajo, samo da se smejo slovenski po-Čehi bratiti in o trializmu Banjariti . . . i se slovenski poslanci ne sramujejo poli-nega zločina, da so državni 2bor razbili. Posledice tega dejstva bodejo velikanske. Ljudstvo je zastonj prosilo in čakalo, — gospodarske zahteve kmetov in obrtnikov so zopet pozabljene, delavstvu se zopet ni dalo prepo-trebnih socialnih postav, deželne in državne nce so zmedene, trgovstvo in industrija ča-, zamanj Da nove prometne zveze, vsa pred-v zbornici so vržena v staro železje, in i se Bmeji s § 14 v roki . . . Krivi pa slovenski in češki poslanci! Slovensko klerikalnrposlanci — važnejši od njih so poleg dr. S u š t e r š i č a še dr. B e n-kovic, dr. V e r s t o v š e k, dr. K o r o š e c, Pišek, Roškar in»(irafenaner — se zanašajo seveda na ne^rednost svojih volilcev. Dobro vedo, da jih bodejo njih pobožne ovčice zopet izvolile. Le zaradi, „lepšega" so izdali ti možaki nekako posla ljudstvu", katero slovenskemu debelimi črkami svojih listih objavili. V tej svoji izjavi postavljajo slovenski poslanci resnico na glavo in hočejo kričeča dejstva z d$oečimi frazami prikriti. Kmetje! Priporočamo-sam najresneje, da to izjavo temeljito pročitatfe. Potem bodete z nami vprašali: kaj SO ti bal venskemu ljudstvu doi bodete z nami: Ničih gospodarskega dela niš ti prvaški poslanci slo-prinesli? In odgovorili ikrat nič! Niti trohnice slovenski poslanci na- ledili! Nič niso prinesli domu, kakor — prazne besede! In s temi praznimi besedami hočejo .idaj javnost krmiti! Tako"pravijo, da ittnes cela. država slovensko ljudstvo r)ozna, da se ga boji, da ga vpošteva in da so to prvaški poslanci napravili. Res žalostno je, ako reprezentujejo slovensko ljudstvo duševni reveži k la Pišek, politikujoči duhovniški hujskači a la dr, Korošec, zasramovalci svoje domovine a la Grafenauer in ednaki. Kaj si morajo drugi narodi od Slovencev misliti, ko taki ljudje kot naši zastopniki kričijo ? Oj da, javnost pozna danes po zaslugi prvaških poslancev slovensko ljudstvo, — pozna je kot vbogo, izmozgano, od lastnih voditeljev izstradano in od lastnih prvakov prodano ljudstvo!V svoji izjavi se zahvaljujejo slovenski poslanci tudi Hrvatom in Čehom. Slovensko ljudstvo pa noče imeti 8 hrvatskimi in češkimi poslanci ničesar opraviti. Slovensko ljudstvo je dobro avstrijskega mišljenja in ne mara ne za jugoslovanske ne za češke veleizdajske načrte . . . In slovensko ljudstvo ve tudi prav dobro, da je sam cesar Franc Jožef I. z ojstrimi besedami že večkrat obsodil prvaško slovensko politiko. Proti temu ne pomaga nobena „poslanica" in naj bode b še tako medenimi besedami spisana . . . * * * Tako stopamo torej zopet v volilni boj. Kmetje, delavci in obrtniki! Tudi „Štajerčeva" napredna stranka se bode volitev zopet udeležila. Kje in kako bodemo nastopali, kateri bodejo naši kandidati, vse to bodemo v pravem času naznanili. Naš program pa ostane isti. Vedno smo ednakega mišljenja in ednakega prepričanja. Vse uaše nastopanje se da izraziti z eno besedo: skupno delo nemškega in slovenskega ljudstva za boljšo gospodarsko bodočnost! In naše geslo ostane tudi staro: kmet za kmeta! Pričakujemo torej volilni boj z resno voljo, storiti svojo dolžnost. Pripravljajte se, somišljeniki, kajti časa je malo in dela veliko! Mst*- Današnja številka ima zopet 4 strane priloge in šteje torej skupaj 12 strani ter več slik. Politični pregled. Državni zbor je torej res razpuščen in nove volitve se bodejo že junija meseca vršile. Zadnje volitve so bile 14. odnosno 31. maja 1907. Volilno pravico je imelo takrat 5,540.738 državljanov ; 84"4"/o teh volilcev se je volitve tudi udeležilo. Pri zadnjih volitvah so dobili Nemci 1,775.654 glasov, 'Čehi 1,075.547, Poljaki 658 668, Rusini 596.091, Slovenci 161.196, Italijani 123.853, Hrvati 81.275 in Rumuni 51.422 glasov. Izvoljenih je bilo 516 poslancev i. s: 231 Nemcev (85 naprednih, 96 klerikalnih, 49 socialistov itd.), 80 Poljakov, 107 Čehov, 33 Rnsinov, 24 Slovencev, 13 Hrvatov in Srbov, 19 Italijanov in 6 Rumunov. V narodnostnem oziru pač nove volitve ne bodejo mnogo spremenile. Volilni boj se je že po vsej državi pričel. Ker sta komaj dva meseca do volitev, bode boj jako živahen. Nove volitve v državni zbor se bodejo vršile dne 13. junija; potrebne ožje volitve pa teden pozneje, to je dne 20. junija. Za Dalmacijo in Ualicijo u-ijajo posebne določbi;, iu se bode dneve razpisa volitev šele izvedelo. § 14. Vlada je zdaj seveda zopet v položaju, da vlada z zloglasnim § 14, sramotnim ostankom absolutističnih časov. Govori se, da bode vlada s § 14 odredila devetmesečni proračunski provizorij. Finančnemu ministru pa se bode dalo dovoljenje, da napravi dolga za 76 milijonov, s katerim bode poplačal del državnega dolga in izrednih izdatkov za vojaštvo ter mornarico. Tako gremo torej zopet prav lepim časom nasproti . . . Obstrukcijonistom, torej tudi gostobesednim slovenskim poslancem se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da živimo zdaj kakor — v Rusiji. Pravzaprav so v Rusiji zdaj celo na boljšem! Prvi ..dreadnought". Dne 24. junija izpuste v morje prvo avstrijsko velikansko vojno barko (dreadnought). Graditi so jo pričeli pred okroglo enim letom. Ime tega parnika je „Viribus uni-tis". Topovi bodo 137 m dolgi in tehtali 54 000 kil. Vsaka kroglja iz teh kanonov tehta 450 kil. Ogrske razmere. Višji župan Cranoz je uvedel proti notarjema v Žsambokretu in Tino-rann preiskavo; predpisavala sta ljudem višje davke, nego to postava določa; denar pa sta po madžaronski šegi vtaknila v svoj žep. — Po vsem Ogrskem hočejo vse mestne policije podr-žaviti. Na državno policijo se je po mnenju vlade bolj zanesti nego na ono Košutovcev. Srbski rogovileži v Dalmaciji so pričeli vedno odkriteje nastopati. Tudi Hrvati so se jim deloma pridružili. V Dubrovniku je zdaj 200 Srbov in Hrvatov zaradi žaljenja avstrijskih oblasti v preiskavi, čuje se, da so nekateri v Dubrovniku se nahajajoči srbski podaniki prizadeti. Policija je napravila hišno preiskavo pri srbskemu oficirju Jovanoviču in pri srbskemu sodniku Mihajloviču. Istotako se v Zadru vršijo hišne preiskave. Škandal na Hrvatskem. Radikalni Srbi na Hrvatskem hočejo zopet hujskajoči list izdajati. Denar pa bo baje na ta način dobili, da so za „veleizdajalce" podpore nabirali in jih obdržali. Balkanske šege! Politični umor. Na Turškem je ustrelil albanski vojak Resni nemškega podpolkovnika pl. Schlichting iz političnih vzrokov. Morilec je bil na smrt obsojen in tndi te dni ustreljen. Notranji nered na Tnrškem postaja vedno večji. Kmetje, pozor! Slovensko-prvaški časopisi pišejo, da je ljudstvo postalo plašno in da jemlje svoj denar iz slovenskih posojilnic. Nas nič ne briga, koliko je na tem resnice. Mi nismo nikogar nagovarjali k bojkotu. Ako je postalo ljudstvo res plašno in nezaupljivo, potem naj se prvaki za lastni nos primejo; kajti s svojim slabim gospodarstvom in s svojim strankarskim sovraštvom so prvaki ljudstvo zbegali... Zdaj pa nastopajo prvaški posojilničarji grdo in krivično proti temu zbeganemu ljudstvu. V svojih listih iščejo ovaduhe, ki naj bi kmete d e n u n c i r a 1 i. Iz-bobnati pustijo isto po občinah in z biriči in ječo grozijo. Posojilniški šribarji pa hajskajo kmete najprve k nepremišljeni besedi, potem pa tožijo. . . Iz raznih strani nam prihajajo take pritožbe. Ravno tako izgleda, kakor da bi hoteli gotovi ljudje zbeganost ljudstva v svoj dobiček izrabljati! In zato svarimo kmete pred nastavljenimi zanjkami prvaških špijonov! Mi ne silimo nikogar, ne prigovarjamo nikomur, da naj bi svoj denar iz slovenske posojilnice vzel. Ali — braniti tudi nikdo vložnikom ne more, da zahtevajo svoj denar nazaj! Kdor pa hoče iz tega ali onega vzroka svoj denar iz posojilnice vzeti, ta naj se ne pusti pod nobenim pogojem od iribarjev v govorenje zapeljati. Kajti ena napačna beseda zadostnje vohunu! Nikogar nične briga, zakaj kdo svoj denar nazaj zahteva! S svojim denarjem lahko vsakdo razpolaga, kakor hoče... Torej mirna kri, kmetje! Prepričajte se sami, kje je vaš denar varen, in ravnajte po lastni glavi! Zapeljivim hujskačem pa ne verujte. Pozor!!! Dopisi. Iz Ptujske gore. Kakor znano, so gorski narodnjaki Klemenčič, Topolovec, Kupčič in compagnia bella hoteli 1. majnik 1. 1910 s tem počastiti, da podelijo s primerno narodnjaško ceremonijo hofratu dr. Ploju častno diplomo. Kaj briga to narodnjaško gospodo, ako občanom v — 2 — pretežni večini taka komedija ne dopade, ker ne vedo nikakoršnih zaslug, ki bi si jih bil stekel Ploj za to občino! Za Klemenčiča in njegovo taščo Haberco si je Ploj pač mnogo podplatov znucal; letal je od Poncija do Pilata, da prepreči podelitev koncesije nekemu BŠtejer-cijancu". Pa vse zainanj ! Ali šment, Klemenčič mu je vendar hvale dolžan. Zato je za 1. maj-nika vplival na Kadunca — pardon, na Topo-lovca kot občinskega predstojnika, da naj ta gleda, da se Plojeva slavnost po narodnjaško jdostojno" vrši. Ker pa je tukajšni krčmar Repa tudi hotel Ploja počastiti, razobesil je raztrgane žaklje in brinje. Jurček pa je zato pokazal moč turškega paše; vzel je žaklje iz strehe, Repete pa dal v luknjo (?)... Vse to pa narodnjakom še ni zadostovalo. Zato so še 18 kmetov na okrajno glavarstvo ovadili, češ da so ponoči nemir delali. In ti so bili pri glavarstvu na male denarne 'kazni obsojeni. Ta sodba postala je šele zdaj pravomočna. Zato treba zdaj še par stvari javnosti natančneje popisati. To tožbo sta bila povzročila Klemenčič in Topolovec, ki sta pač drug druzega vredna in katerima smo že vse mogoče lumparije očitali, brez da bi se upala tožiti. Ta dva poštenjaka sta najela celo vrsto „geheim-policajev", kateri bi naj 1. maja na red gledali. A to ni bilo tem vohunom dosti. Zato so tudi pod okni in pri durih poslnškovali. Seveda niso mogli ničesar najdeti, kar bi se dalo tožiti. Zato sta se zgoraj omenjena narodnjaka obrnila na Planinca, da bi ta uradno Kaduncu in Klemenčiču nasprotne občane naznanil. In res, napravilo se je ovadbo, češ da so delali občani ponoči nemir. To je seveda zlagano, kajti večina obtožencev je šla še pred nočjo domu. Le kakih 6 obtožencev je bilo res do 9. ure zvečer v gostilni; potem so se pa čisto mirno domu podali. Te seje zaradi nočnega nemira ovadilo in so bili obsojeni. Mi trdimo, da je čedna deteljica Kadunc-Klemenčič-Planinc s tem oblasti prav slabo uslugo storila. Kajti ljudje se čutijo nedolžne in taki slučaji morajo omajiti zaupanje v oblast . . . Sicer pa naj bodejo narodnjakk^a Gori prepričani, v/Ja jim bode vse to pošteno in z obrestmi povrnjeno. Pride čas, ko bodejo kmetje-volilci narodnjaški bandi vse poplačali! Občani. Šentjanž dravsko polje. Dragi „ Staj ere"! Z zadnjima člankoma čez naš misijon se jaz popolnoma strinjam, a dovoli mi, da tudi jaz spregovorim nekaj besed. Dopisnik zadnjih člankov je taktno zamolčal ime povzročitelja vseh hujskarij. To ne gre! Ker se še vedno več hujskanj proti „Štajercu" in njega odjemalcem sliši, sem prisiljen, da našega g. župnika Matija Škor- Iz Merana. Krasno tirolsko mesto Meran ima še nekaj spomenikov iz starih časov. Med temi se odlikuje zlasti t. zv. „Vintschgauer Tor*, katerega sliko danes prinašamo. Zdaj hoče mesto ta spomenik baje zaradi razširjenja neke ceste podreti. tschnauerTor in Meran. janca primem malo za ušesa. Misli li on, prvi za Bogom pri nas? Kaj mu je pa do sedaj še storil, da tako proti njemu da Ali ni zadovoljen stem, da ga pri mirn I da ga ne vpraša od kod ima on in njegofl premoženja ? Naj li BŠtejerc" malo razkrije pil razmere na Gomilskem in pri sv. Pavla JJ vinski dolini? Naj mu tiho na uho pove« zakaj je tek hipohonder? Štajercijance ima | po misijonarjih hinavce. Ni li to hinavscinl se župnik naredi takrat bolan, kedar se ne cvenka. Naj se javno pove, kedaj ga glava 1 Dokazov na razpolago. Hočem samo enega ■ niti. Ko smo pred kratkim Ogrizkovo poka Vas od 7«10.—'/$11. ure ni glava bolela,! žena je imela še precej kronic, a ko ste i. iti zastonj na spoved, to je bilo ob 11. arij je tako glava bolela, da ste poslali v šoli g. kaplana, češ zastonj opravila so za tegil spoda. Tndi naši sosedi Marječani niso ničli župnikom Skorjancem zadovoljni, ker jk jemlje sto let stare pravice. Svetujem jut, gredo direktno k mil. knezoškofa in imeli I spet polnočnice in žegnanje. Za danes dl Ako se ne spametujete, Vas bodem vprašali je razirmeser še kaj ojster . . . Šentjanž dravsko polje. Kot naročniki ljubljenega mi „Štajerca" sem čital članke radi zadnjega misijona. Ja, ja! Lepo je 1 Lušno tudi! Smejali smo se v cerkvi tndi, I ravno je bil sv. misijon. Veliko so nami misijonarji pripovedovali, a veliko je bilo I tem takega, da smo takoj čutili, da se ni m zgodilo, da so nas gospodje nafarbali. al našega organista Coluariča si niso upali. I ne daj! To bi bil greh, ako bi se g. fajml zamerili. Zategavoljo so zamolčali, da sol da je v cerkvi vse v neredu, vse v prah* pajčevini. Pa to je vse Bogu v čast. Spiff dali so mu tudi ta greh, da hodi po noči oknjl Tudi so pozabili omeniti, daje za organistal skrb red v cerkvi in ne — posojilnica in fl sanje pošt v farov. Ali se ž njim strinjaji da znamenje k molitvam in sv. mašam le z klenkanjem ? Mi bi mu ratali dalj časa ker se ni bati, da bi se zvonovi pokvan! jih ni naredil hudoški lončar. Svetuje se riču pa tudi da se poboljša, ker drugače gaj v redu pokrtačil eden, ki ni odveze dobil, Mestni vrh pri Ptuju. Pri nas, ljubi jerc", imamo neko ljubeznjivo ženko, ki je'; teko pobožna, da bo kar živa v nebesa ki pa ima drugače jako gibčen jeziček in] huje s svojimi hčerkami celo sosede. Za ne bodemo o nje mnogo pisali, ker upai se bode itak poboljšala. Vprašamo jo le, je tako sakrabolsko na peteline huda ? Ni vdove imajo kokote prav rade, ta pa huda sovražnica. Gorje kokotu, ki bi pri njene kokoši ... So pač čudne stvari na svetu. Ali tudi poginjeni petelini še vpij naš petelin bo morda lepo pesemeo o o: ženski zapel ... Ki! Mestni vrh pri Ptuju. Naše občinsko darstvo je popolnoma zavoženo. Nezm trdoglavost posameznikov je tu v p kriva. Zlasti zadene vsa odgovornost za lozno počenjanje in sramotno gospo šega »voditelja" Vrabelj. Seveda, drugi tudi spali, in tako je Vrabelj srečno občini v največje blato zapeljal. Malo je tako zanel jenih občin v ptujskem okraju kakor 1 Mestni vrh. Vrabelj je delal z občinskimpl ženjem kakor svinja z otrobi. In pri vsemi! so ceste grozovite slabe in gospodarske rad sploh žalostne. Zdaj se višja oblastvan zadevo pečajo. Upamo, da jim bodejo pri I domači možje, ki znajo pametno in reaMj eliti, pomagali. Kajti vso jamranje zdaj rdr. pomaga in vso preklinjanje tudi ne. TrekJ da se s skupnimi močmi občinsko gospoda zopet v red spravi. Cujemo, da so se ■ zdaj občinske doklade za 20% zvišati: i^ je pač treba poplačati. Vrabelj :n njegovi« naj se skrijejo za peč in naj se sranaj Velika hvala gre okrajnemu zaetopu ptojtj ki kolikor mogoče pomaga, da občani noj še večje škode trpeli. V bodoče pa najsfl na Mestnem vrhu ne izvolije nezmožne inMj miselne možake! Iz Konjic. Ljubi „Štejerc", jaz n nikdar nasprotnik duhovščine. Ali to, pro da mu prij erči kaž des stri, nen z n mo nik etri koli ear Ijal Pl'i llladnejŠeniU VremenU ee priporoča Stra8ChiH'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno trnplo in prepreči prehiajenje. čenja tukajšni vikar Martin Jurhar, je že preveč. Javnost naj izve nekatera junaštva tega žegna-nega mladeniča! Jaz sem pripeljal svojega na smrt bolanega brata iz Tirolskega. Že v Maribora bi mi bil revež kmalu umrl; a s težkim trodom Bern ga vendar v Konjice spravil. Imel je jetiko. Na željo brata sem šel h g. arhidia-konn in mn povedal, kako stoji z bolnikom. Le-ta je šel v kaplanijo in podučil vikarja, kako naj se pri bolniku obnaša. Ko je prišel vikar k brata, rekel mu je takoj : No, Vi imate jetiko, s Vami stoji slabo! Ali je to tolažba za bolnika? Potem je nadlegoval bolnika s slovenščino, katere ta ni razumel, ker je bil že 11 let v tojini. Naposled je šel vikar ; 8 minut dolga pot milje bila pretežka, da bi prišel še isti večer obhajati. Ob "A 10. uri je pričel brat umirati ; poslal smo hitro po duhovnika, ali bilo je že preposno. Ko bi bil vikar preje svojo dolžnost izpolnil, ne bi bil brat prerano umrl. A ravno tako izgleda, kakor da bi Jurhar ne imel toliko krščanske Ijobezni za take ljudi, ki se ne spo-»ednjejo slovensko . . . Drugi dan sem šel v farovž. da vse zaradi pogreba uredim. Prosil sem vikarja, da naj opoludne in zvečer zvoniti pusti in da naj bode pogreb drugi dan ob 4. ari. Vikar je takoj zavpil, da mora biti pogreb zotraj. češ da popoldne kaplani nimajo časa, ker morajo menda v „kmetski zvezi" rogoviliti. Vikar je pričel na-me tuliti in kričati, kakor da bi zbesnel. Tako sem mu seveda tudi jaz svoje mnenja pošteno povedal, itd. Primanjkuje nam prostora, da bi vse popisali. Ali to je resnica, da Jurhar preveč in protipostavno računa, da je grob in surov z ljudmi in da hoče nas šikanirati, od katerih živi. Pritožil sem se pri oblasti in g. arhidiakon je Jnrharju hudo ušesa navil. Vsa čast mu ! Mi v Konjicah pa zahtevamo, da Jmhar pobere šila in kopita in odlazi. Politi-kojočih duhovnikov mi ne potrebujemo. Ako bi cerkveaa oblast naši želji ne ustregla, znali si bodemo sami pomagati. P'arani. * .* . * ' iz Jesenic. Naši črni gavrani se noč in dan trudijo, bodisi pri navadnemu jernšu ali šam-panjcu kako bi v žlici vode vtopili zadnjega liberalca na Jesenicah. Z silo so začeli proti vsakemu naprednemu društvu delovati. Spominjamo se še živahno, kako so svoj čas požrešni Angleži poštene in mirne Bure na roparski nafto napadli in jih oropali svojega premoženja! Tako čela danes ta jezuvitarska druhal na Jesenicah! Nič jih ni sram, vso sramoto so izgubili v trenotku. ko so zasedli svoj izpufani „Dom" na Sati! V svoji vsakdanji gnjusni cunji „Slovenec", katerega je glavni in odgovorni urednik „Jeseni5kih Novic" fajmošter Skubic, se zaletuje v osebe, katere se njemu pokoriti ne marajo, na ves podli in nesramni način. Mož misli, da ne vemo kaj se vse za njegovimi kulisi počenja in kako bi on rad nekega gospoda iz Save ob ves ugled in dobro ime spravil. Njegovi predniki so imeli vsaj toliko poštenja v sebi, da so saj vsakemu in če tudi ni bil klerikalec ta svoje pustili! Eno je še, da se tega fajmoštra ne bojimo; in ako noč in dan če tudi neusmiljeno tolče čez nas v „Slovencu" bodemo njegovemu natolcevanju krepko odgovorili! Sedaj pa preidimo na jeseniško katoliško pevsko društvo 1 Katoliško pevsko društvo obstoji nekaj dni sem, kateremu so razni Petri, Matevži na pomoč priskočili ter prirerajo po svojem koncerte, zabavajo z svojim petjem razne omožene gostilničarke itd. Škandal v temu pevskemu društvu je že zdavni znan in razne ptice po jeseniških strehah že davno žvr-gole o neki temni duševni bolesti zaljubljene amaconke v katoliške pevce ! Seveda „Slovenec" k temu pravi „ni čudno, da se vsevprek govori, češ, dase v katoliškemu delavskemu društvu na Jesenicah dobi najlepša zabava in izobrazba". Pa tudi mi govorimo, ni čudno da se potem tudi toliko in toliko pijače brezplačno dobi, saj to nam lahko razni Čopi, Torkarji, Farjeni in drugi potrdijo! Res ni čudno, da je izobrazba pri teh ljudeh tako velika, da se sploh še stara srca starega spola za njih zanimivajo! O teh čudakih pa bodemo še mnogo, mnogo govorili, čeravno so liberalnega mišljenja, vpisani pa kot člani „ katoliškega delavskega društva na Jesenicah". Ni čuda da so se naše „device" že med seboj v lase skočile in čudi se tudi vse, da pevci nočejo več ubogati previdnega kaplana g. Kogeja! Seveda o temu molči ko grob naš blaženi „Slovenec", molči fajmošter Skubic, molči vse, a mi ne bodemo molčali, ako bode „Slovenec" samo še enkrat napadel pevsko društvo „Sava"! Pred svojim pragom pometajte smeti, potem pa se dobro umijte, ako hočete z nami jqvno govoriti. Capito, pane Skubic ? Dalje prihodnjič. Kako se nas boj i jo . . . Nekdaj so imeli prvaški naši nasprotniki otročjo navado, da so vse delo »Štajerca" in njegove stranke edino smešili in podcenjevali. Stokrat že so rekli, da je „Stajerc" pri koncu in da bode kmaln iz površja izginil. Naš list pa je pri vsemu temu izborno napredoval in se krasno razvijal, tako da lahko danes brez vsake samohvale trdimo, da je „Štajerc" n a j- Nemška cesarska dvojica na Dunaju. Poročali smo že v zadnji Številki, da je nemški cesar Viljem II. zopet našega vladarja na Danaju obiskal. Poleg cesarja prišla je na Dunaj tudi njegova soproga, nemška cesarica Avgusta Viktorija, nadalje princ Joahim Viljem in prince-sinja Viktorija Luisa. Ko je cesarski vlak na kolodvor do-8pel, stal je nemški cesar ob oknn. Naš cesar Franc Jožef mn je hitel nasproti in sta se prijateljsko poljubila ter prisrčno pozdravila. Naša slika kaže ravno prihod vlaka. Na desni strani vidimo neko avstrijsko princesinjo, zadaj pa nemškega vladarja v pogovoru i našim cesarjem. Spredaj vidimo razne dvorne dostojanstvenike. Nemški cesar bil je v avstrijski generalski uniformi. Od kolodvora sta se vladarja v cesarski grad Schcinbrunn odpeljala. Od tam je zvečer nemški cesar svoje potovanje na Italijansko nadaljeval. Ankunfr des Deurschen Kaisers inVJ\en • j večji in najbolj razširjeni kmet-s k i 1 i s t v slovenskem jeziku ... Semtertja uide tudi našim najzagriženejšim nasprotnikom beseda priznanja. Potem pozabijo na omalovaževanje in pričnejo jokati in tarnati, kako hndo se ta presneti „Štajerc" razširja in kako velikansko nevarnost tvori za prvaške stranke . . . Seveda nas pri temu psujejo in proklinjajo. Ali kaj pomaga vse to? Dejstva ne morejo prikriti, da je „Štajerc" nepremagljiv in da našega gibanja nobena sila ne more zatreti. Tako je napisalo glavno glasilo slovenskih prvaških klerikalcev, ljubljanski .Slovenec", dne 30. marca uvodni članek pod naslovom „Štajercijanci na delu". V tem članku govori najprve vse mogoče neumnosti, ki si jih je neko znano farče iz trte izvilo. Naposled pa pravi „Slovenec" dobesedno: „ — V naših (prvaških) vrstah se mnogokrat ne misli resno, ko se govori o „Štajercijanski stranki". Naši ljudje preveč omalovažujejo moč „nemškutarstva". To ni pravo! Boj proti nemškutarski zalegi doslej ni šel po začrtanem programu. Naši voditelji naj pomislijo, da bo težje ubiti nemšku-tarsko liberalnega lintverna, kakor je bilo zadaviti goltanec domačemu puhlemu liberalizmu. Nemškutar8tvo ima najboljšo zaslombo v ugodnem terenu in zgodovinskih koreninah, i m a gospodarsko moč v sebi. Vsega tega slovenski liberalizem nima. Naši (prvaški) voditelji naj to vpoštevajo in naj ne mislijo, da je nemškutarija „Štajerčevega" kalibra coprnska legenda ali prazen bav bav — ampak da je resna nevarnost. Pobijajmo delo Stajer-cijancev!" . . . Tako piše glavni list slovenskih klerikalnih prvakov. Mi mu odpustimo vse neumne psovke in se mu zahvaljujemo za javno priznanje. In nekaj prvakom tudi obljubimo: ostali bodemo pri ..Štajercu" i zanaprej „velika nevarnost", — nevarnost za one, ki z narodnjaškimi frazami ljudstvo za nos vodijo, mu kožo čez ušesa vlečejo, kmeta zatirajo in izkoriščajo ... Le „pobijajte" ,nas, prvaki, — mi pri »Štajercu" pa pobijamo zaupljivo neumnost ljudstva! Kajti kadar bode ljudstvo pametno postalo, rešilo se bode samo izkoriščevalnega jarma klerikalcev in sploh prvakov . . . govejo juho dajo kocke najboljšega okusa dajo m Ijeve h Pazi naj se natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke ne prihajajo od firme MAGGI. Novice. G. cenzorja, katerega prvaški listi zdaj tako hudo priganjajo, da naj hudobnega „Štajerca" konfiscira, opozarjamo na to-le: kakor vedno so tadi naši današnji članki o slovenskem posojil-ništvu skoraj izključno slovenskim listom posneti. Dotični slovenski listi zaradi teh člankov niso bili zaplenjeni. Upamo torej, da bode tudi nam oblastvena milost prizanesla. V lažje orientiranje pa smo to pot pri teh člankih večinoma napravili opombo, iz katerih slovenskih listov in številk smo dotična poročila posneli.. . In zdaj vprašamo: ali je na celem sveto še kakšno tako ljubeznjivo uredništvo ? Mislimo, da je „Štajerc" dosegel rekord v Ijubeznjivoeti . . . Kje 80 polomi? Prosimo cenjene čitatelje, naj popolnoma mirno čitajo in premislijo sledeče besede: — „Neuko ljudstvoje postalo (vsled polomov itd.) res nekam plašno. Prvi uspeh: Vzdigujejo se vloge v slovenskih zavodih..." Te besede si ni izmislil hudobni »Staj ere"; napisane so bile dne 30. marca v uvodnem članka duhovniškega lista „S 1 o v e n ca*... ..Klerikalna ..Gospodarska zveza" je imela v četrtek svoj občni zbor, o katerem je priobčil »Slovenec" skrajno previdno sestavljeno poročilo. Pa vsa ta previdnost ne zakrije dejstva, da je ,,Gospodarska zveza" bankerotna in da jo vlečejo klerikalci le naprej iz strahu, da pridejo sicer v »zadružni dom" z omreženimi okni na Slovenskem trgu (to je: v ječo!1. Vsaka branjevka na kmetih ve, da je podjetje, ki izkazuje čez 18 milijonov prometa, pa samo 2.250 K dobička, pri koncu, da je tako podjetje ban-kerotno in da je tudi izkazani dobiček le uspeh knjigovodske spretnosti in prav nič drugega. Pred par meseci je „Gospodarska zveza" stala neposredno pred konkurzom in če so je klerikalci obvarovali konkurza s tem, d a soiz deželne blagajne ukradli vse-u č i 1 i š k i fond, je bilo s tem pomagano samo za trenutek. „Gospodarska zveza" je podjetje, kateremu ni pomagati in ki pride gotovo tja, kjer je famozna klerikalna B mlekarska zveza", ki leži kraj vseh storjenih goljufij na mrtvaški postelji." —■ („Slov. narod", 1. aprila 1911). Prvaške Obljube. „Najnujneja stvar bi bila hitra in popolna asanacija »Glavne posojilnice" v Ljubljani. V tem oziru pa ravno liberalna stranka na Kranjskem nima baš srečne roke. Najprej je njeno glasilo oznanjalo urbi et orbi, da vlagatelji ne smejo ničesar izgubiti. To je bilo edino pravilno stališče; škodo naj trpe listi, ki bi lahko poslovanje načelstva nadzorovali, ne pa samo — dividende vlekli. Vlagatelj, bodisi majhen, srednji ali velik, mora reklami, izhajajoči od načelstva zavoda, verjeti. Nadzorovalne pravice in prilike vlagatelj nima; če se pa računski sklepi tako sestavljajo, kakor pri »Glavni posojilnici", je to ne le škandal, nego tudi pravi pravcati zločin. Toda kaj dožive zdaj razočarani vlagatelji? G. dr. Triller je že izračunil, da srednji in večji vlagatelji (pri tej slovenski »Glavni posojilnici") izgube najmanj 50% svojih vlog. To je jako prijeten pirih za Veliko noč! Tako torej! Najprej so liberalni listi trobentah: „Zasebno premoženje zadružnikov »Glavne posojilnice" v Ljubljani znaša gotovo najmanj nekaj milijonov kron. Otročje (!) je govoriti v tem položaju o možnosti kake izgube vlagateljev. Tri mesece pozneje pa dr. Triller že oznanja žalostno vest, da izgube vlagatelji najmanj 50% svojih vlog. Gospodje ! Ali je to pošteno? Govorite, ali ste lagali meseca decembra 1910, ali pa lažete zdaj? Tertium non datur! —" (»Slovenec", štev. 76, 3. aprila 1911). Prvaško gospodarstvo s tujim denarjem. ^Hranilne vloge pri falirani »Glavni posojilnici" v Ljubljani so se obrestovale za navadnega reveža po 4!/»%, in ni zameriti onim, ki so se dali po tej vabi speljati na led ter so nesli svoje težko prislužene prihranke v to posojilnico obrestonosoo naložiti. Šele ob proglasitvi konkurza nad to posojilnico pa je izvedela širša javnost, da obrestna mera pri tej posojilnici ni bila za vse hranilne vloge enaka in da je včasih tudi presegala 6%. Med temi srečneži, ki so jim njih hranilne vloge tako izredno visoko obrestovale, so zastopani tudi razni denarni zavodi, na čelu jim liberalna »Zadružna zveza" v Celju. Da so šli ti veliki denarni zavodi na ta 1 i m, to nam je nerazumljivo ! Po našem mnenju bi bila morala zahteva po hranilnih vlogah, združena z obeta-njem tako visokega obrestovanja, vendar pri dotičnih denarnih zavodih vsaj sum vzbuditi, da tu ne more vse v redu biti. Po našem mnenju so se morali tem odborom vendar kaki dvomi o reelnosti te kupčije porajati in če so vkljub temu riskirali visoke hranilne vloge, naj zdaj tudi kaj izgubijo. Jasno je, da s o t i (p r v a š k i) denarni zavodi, ki so proti tako izredno visokim obre8tim vlagali velikanske svote pri »Glavni", sokrivi njenega strahovitega poloma". (»Slovenec", 75. štev., 1. aprila 1911, 6. stran). Kje SO veleizdajalci ? Ob priliki slavnosti italijanskega kraljevstva napisal je ljubljanski sloveiisko-narodm list »Jutro" besede, ki so naravnost neverjetne. Tako piše, da nas opozarja italijanski jubilej na združenje jugoslovanskih dežela, ki zdaj pod tujim go-spodstvom trpijo in imenuje Ljubljano »naš Rim". Z drugimi besedami povedano: slovenski prvaki hočejo današnjo Avstrijo razbiti, hočejo uresničiti neko novo jugoslovansko državo, ki ne bi bila več pod »tujim gospodarstvom" Habsburžanov in katere središče bi bila marostarska Ljubljana. In takim hujskačem naj bi sledilo slovensko ljudstvo po Štajerskem in Koroškem ? ! Za 1. aprila si je dovolil klerikalni »Grazer Volksblatt" neumno šalo; pisal je namreč, da so v Gradcu odkrili velikanski škandal in da so prizadeti celo uslužbenci mestne policije. Seveda je bilo vse to poročilom je več mesece« ;:; 0£san stanovanje na državne troške zagotovljeno. „Stajerl l:- v urednik to dobro ve" itd. itd. ... ,\ Jaz s polnim imenom podpisani med * »Štajerca" sicer nisem posebni prijatelj ,| j stega stanovanja na državne troške". Ali na poziv izjavljam tem potom javno inJ p r e k 1 i c n o, da sem pripravljen, želji „_ gospodarja" v polnem obsegu ustreči. Priprat| I "" sem torej na lastno odgovornost! ?r.u' od prve do zadnje besedice javno ustmeno I navijati, kar sem glede slovenskih posojilni! me ** ..Štajercu-' napisal. Prosim torej v najljuben I vejši ponižnosti, naj mi slovenski klerikalci t ; Rvrho potrebno priliko priskrbijo. In rademl I horpm prenesti sodnijsko zasledovanje, radevo| se hočem podvreči nalogi, da pred sodnijo resfl m0 dokažem. Upam, da »Slov. gospodar", kateregagl« ' urednik je vendar bivši poslanec g. dr. Ani I Korošec, ki pa je tudi oficielrio vensko-klerikalne stranke na Štajerskem, svoje besede ne bode snedel, Seveda, tega se pač vkljub moji. splošno znani ponižnosti ne more zahtevati, da bi sploh kakšno besedico pred le dvema kleril nima pričama izpregovoril. Trave rasti ne s in od prvakov sem že doživel, da so proti hote ali nehote po krivem prisegali in png Predlagam torej v smislu poziva »Slov. g darju", odnosno slovensko-klerikalni sta sledeči načrt: Klerikalci naj skličejo v Pl javni shod, na katerega bodo imeli s« svojimi pristaši in posojilničarji, ravnotab jaz z mojimi pristaši, prosti vstop. Predsedd shoda se zaveže, varovati svobodno besedo. nem naj se nastavi od klerikalne in od i strani po dva zapisnikarja. Na takem shoda mora biti miren in' objektiven, sem pripravi vse še enkrat povedati, kar sem glede slo skih posojilnic v ..Štajercu" napisal. Jaz še dalje: gg. klerikalcem morda ne bode lja] da vse ponavljam; naj mi torej pismeno pove) kaj želijo slišati. In še dalje grem: p vedal bodem na shodu glede slovenskih pof( jilnic še mnogo več, nego sem jercu" napisal . . . To moj odgovor na javni poziv slovenshw klerikalne stranke. Zdaj ne sme seveda not izgovor pomagati. Jaz ostanem do pičice svoji besedi in upam, da zdaj tndi klerikalcsHP1 ne bode srce v blagoslovljene hlače padlo. l^^ bi klerikalci zdaj odnehali in svojo bes« snedli, potem bi nam sami javno pričali. je »Štajerc" le golo resnico pisal Naj se torej stvar pojasni, — v javnosti ljudstvom in pred sodnijo . . . Z vročo željo pričakujem odgovora I V Ptuju, 3. aprila 1911. Kari Linhart, urednik »Štajerca1^ j L. 1907 kandidirala je »Štajerčeva" stranlF skoraj v vseh spodnještajerskih volilnih okraj] Brez da bi prirejali shode in delali reklamo! naravnost minimalnimi sredstvi, smo veli prav lepe uspehe dosegli. Tako smo dobin 24. okraju (Maribor, Ljutomer, Zgornja BiS gona) 1706 glasov, v 25. okraju (Konjice, M| bor, Slov. Bistrica) 2077 glasov, v 26. o* (Ptuj, Ormož) 1317 glasov. Vse to, kakor ceno, brez vsake večje in pomembnejše agii Te številke so nam dokaz, da potreb ljudstvo le poduka in da se potemj koj na pravo stran postavi. Vsled tega se demo letos bolj žilavo in živahno volilnega udeležili. Pokazati hočemo, da je zave kmetsko ljudstvo na naši str| Opozarjamo torej zaupnike, naj se pripra1 na agitacijo. V kratkem bodemo razposlali mena navodila in sklepe, po katerih naj upniki strogo ravnajo! Obenem nam naj čajo, kako stoji splošno naziranje v njih o! kaj govorijo ljudje, kaj delajo nasprotniki1 Vsakdo stori svojo dolžnost! Prvaški klerikalci se že pripravljajo črti in iščejo v svoji bogati zalogi vsa s! laži, zavijanja in obrekovanja, hujskanja ii tiranja. Kakor nasilni divjaki se bodejo i na to vbogo slovensko ljudstvo vrgli in mil ljevali svoje poznate kandidate. Neumnežem dejo zopet rekli, da je »vera v nevarnosti'l ^jropa >er; i b e bnc Dober tek! Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče^ Rhabarber-krogljiee z zn. „Elsapillen". P« tekom desetletij pozabili z lastnimi misliti, šli bodejo zopet kakor pro-Toliščn in oddali svoje glasove za kle-ndidate. Kajti volili bi tndi fajmoštrovo tli pa brezovo metljo, ako bi se jim edalo. No, naj bode kakor hoče. Proti DDOsti se celo bogovi zamiinj borijo. Ali ■noski klerikalci naj bodejo vkljub temu pre-friftmi, da ljudstvo ni vso v njih t a-lorn, daje že na tisoče pametnih kmetov, ki so siti klerikalne zločinske politike. Ti pametni imetje bodejo klerikalce vprašali: Kaj ste za ljudstvo doseg li ? Desetletja sem že zastopate ljudstvo v državnem zboru; kaj ste mu priborili in prinesli ? In klerikalci bodejo molčali sli pa usedali ... Mi naprednjaki seveda bo-vse moči napeli, da ljudstvo kolikor mo-pfeizobrazimo in klerikalnim škodljivcem resnico Kmetje ne potrebujejo več ]iti č n e g a j e r o b s t v a, kmetje so do-■araetni, da bi svoje interese sami zasto-:! Boj torej škodljivemu, nevar-(b o k 1 e r i k a 1 i z m u ! Dr. KI Ploj se hoče torej zopet potegovati državnozborski mandat ptujsko-ormožkega knja. Ve.iko upanja po našem mnenju nima, ajti klerikalci se bodejo z vso vnemo proti ili. Mi bodemo glede dr. Plojeve tndidatnre svoje stališče šele precizirali. Na kk način se bode naše stališče ravnalo po iju dr. Ploja v gotovih vprašanjih. V Jratkem poročamo več. „Narodna stranka" je liberalna in njeno seveda tudi. Mi smo že opetovano m, da je gospodarstvo le liberalne »na-odne stranke" puhlo in klavrno. Kadar smo to tli, bo celski klativitezi seveda zavpili, da jih itiramo". Evo članek iz slovensko-prvaš-[bga lista, ki pojasni delovanje liberalcev »na-I Ta značilni članek je bil dne I marca v „Slovencu" objavljen in se glasi Bobesedno: „— Nesrečni slovenski liberalizem, ■i je naše slovensko pošteno ljudstvo pahnil že (Jtetokrai v velike nesrečo in je vodil več let oti gotovemu narodnemu in gospodarskemu l^&Ao, je zadel zadnji čas s p o 1 o m o m 1 i-eraln e .glavne p o s o j i 1 n i c e" in pre-nmpolomom slovenskega mlado-erizmav Celju, našemu narodu, po-pkno ob jezikovni periferiji in težjih naših po-v spodnještajerskih mestih in trgih — ffvavo. hudo skelečo rano, ki najbrž leta in 1 e t a ne bode zacelila... Težko i braniti sedaj naše stališče na meji, ko so : slovenski liberalci s svojimi f a 1 i t n i m i Bavoditako hudo diskreditirali pri sloven-skem'ljucstvu. Ljudstvo ki misli, da med s 1 o-enskimi denarnimi zavodi ni n o-b»ne razlike, je ponekod res hudo vznemirjeno..." Prosimo, to piše slovenski prvaški i in ne hudobni „Štajerc", na katerega šun-ftjo zdaj naši nasprotniki vse mogoče biriče! Kdo bojkotira? Prosimo, naj se nam vendar konfisira list!... »Narodne Stranke" na spodnjem Štajerskem la sploh nič več ni. Odkar se je »Narodni v svojih velikanskih dolgeh zadušil, ni Teč resne besedice o tej papirnati stranki slišati. lahko torej rečemo, da je »narodna sranka" iz življenja kot faktor izbrisana. Jasno u-E *.ff$A iW>oVyH A saar HaAom6^ perAa- , hfeten» ,„«w ore*** bfeten» „,iw ore*«"*' — 5 — dokazuje to tudi otožno govoričenje, s katerim pozdravljajo zaspani »narodnjaki" nove državno-zborske volitve. Človek, ki je že v začetku boja tako otožen, pač ne more nobenega uspeha doseči. V Velikonoči bodejo sicer imeli narodnjaki v Žalcu »zaupni shod", na katerem bodejo baje tudi kandidate postavili, ali resnega pomena to nima. L. 1907 so spravili Robleka in Ježovnika v državni zbor, to pa le zaradi tega. ker jim mi »Štajercijanci" nismo nasprotovali, marveč smo jih natihoma celo podpirali. Brez naših glasov bi Roblek in Ježovnik ne bila nikdar izvoljena. Ko je Ježovnik umrl, je izgubila »narodna stranka" tudi ta mandat na klerikalca dr. Verstovšeka. In zdaj čitamo v »narodnih" listih čudovito vest, da tudi Roblek ni bil kandidat »narodne stranke", marveč da je bil »neodvisen kandidat". To je pač neumno slepomišenje! . »Narodna stranka" pač že naprej dobro ve, da v prihodnjih volitvah na celi črti propade. In zato se zdaj svojih najboljših prijateljev otresa. Politična modrost v takem poče-njanju ne leži. Seveda, — brez denarja tudi narodnjaki nič ne naredijo! Narodni denarni zavodi se potapljajo in ne morejo več denarja dajati, bogati posamezni narodnjaki tudi svoje groše v žepu stiskajo in tako stoji zdaj nesrečni Spindler sam in pretaka grenke solzice po predalih ljubljanskih listov... »Narodna stranka" je doživela gospodarski in politični polom in dobro je, ako napravi že pred volitvami svoj testament. Nikdar ta advokatska stranka ni razumela slovenskega ljudstva in zato je zdaj končana, predno je sploh kaj bila. . . Radovedni smo torej, na kak način se hoče »narodna stranka" pri teh volitvah — blamirati. Najbolje bi bilo. ako gospodje sploh doma za pečjo ostanejo. Tako si vsaj ne bode pridobili — nahoda! Slovenska »Zadružna zveza" v Celju. »Glede celjske (slovensko-narodne) »Zadružne zveze" bi še na neko okolnost opozorili. Nad vse dvome je vzvišeno, da je ta zveza, ki je izvrševala po svojem ravnatelju revizijo .Glavne posojilnice" v Ljubljani, tudi Soodgovorna za škodo, ki je nastala bodisi vsled prepovršno izvršenih revizij, bodisi vsled namenoma napačnih revizijskih poročil. Službodajalec je vsikdar odgovoren za dejanja, ki jih izvrši njegov uslužbenec po njegovem naročilu, kot njegov pooblaščenec. Menimo torej, da je tudi v tem slučaju »Zadružna zveza" celjska odgovorna za škodo, ki je nastala za zadružnike »Glavne" vsled revizij njenega uslužbenca, in to tembolj, ker je celjska »Zadružna zveza" izvrševala to revizijo imenom in namesto državnih funkci-jonarjev. »Zadružno zvezo" celjsko zadeva torej po našem mnenju dvojna krivda na polomu .Glavne" in menimo, da je tudi zavezana pokriti del primanjkljaja" . . . (»Slovenec" z dnč 1. aprila 1911, štev. 75, stran 6). Celjsko „Zadružno zvezo" vprašuje slovensko-narodni list »Gorenjec", ali ni 1. 1910 vršil revizijo pri »Glavni posojilnici" drug revizor celjske »Zadružne zveze". Kaj je ta revizor dognal? In če ni ta čudoviti strokovnjak nič dognal, kdo je odgovoren, da se je ravno takega strokovnjaka izbralo ? . . . Radovedni smo, kako bode »Zadružna zveza" kranjskemu listu odgovorila . . . Proti okrajnemu glavarstvu v Ptuju sikajo prvaški listi kakor gadje. Zakaj? Ker to glavarstvo cenzurira »Štajerca" in ga ne zaplenja. Zalibog da mi v resnici ne čntimo nikakoršne protekcije od strani glavarstva. Vsak list, ki stoji neposredno pod cenzuro državnega pravdništva, je gotovo na boljšem nego »Štajerc". Ali — izjemnega stanja ravno proti ,Štajercu" tudi ptujsko glavarstvo ne more uresničiti. »Štajerc" doslej ni niti ene besedice napisal, ki bi jo mogel tudi najnervoznejši državni pravdnik konfis-cirati. To je vsa »tajnost", zakaj nismo zaplenjeni. »Stražo" pa je moral šele zadnjič državni pravdnik zaradi bojkota konfiscirati. Mi zahtevamo od oblasti le tisto pravico, ki jo ima vsak drugi list. In te pravice se tudi od nikogar vzeti ne pustimo! Capito ? Med Hotentote se prištevajo gospodje okoli »Straže". V Gradcu je namreč neki zdravnik naravoslovec predaval o »obliki lobanje pri Slovencih". Naša »Straža" pa je pristavila poročilu stavek: »Najbrže nas hočejo prišteti med Hotentote" . . . No, gospodje okoli »Straže" že vedo, kam spadajo. Bržkone bode imel g. Gim-perle prav. Torej med Hotentote, le pojdite med Hotentote ! In tam zapojte : »A so a Kongoneger, der hats gut". . . Svindel! Kakor znano, so prvaški poslanci na brezvestni in naravnost neverjetni način razbili štajerski deželni zbor in tako vsako gospodarsko delo za ljudstvo onemogočili. Iz političnih vzrokov so torej preprečili zboljšanje gospodarskega položaja našega revnega ljudstva Isto: tako je znano, da zlorabljajo prvaki sleherni zavod in društvo v svoje politične namene. Tudi v velepotrebni c. k. kmetijski družbi hočejo edino svojo nesrečno politiko uganjati. Za gospodarsko delo jim ni nič. Ali podjarmili bi radi tudi kmetijsko družbo, da bi jo potem tako izkoriščali za svojo politiko, kakor storijo to z vsemi drugimi korporacijami. To so tudi na glavnem zboru kmetijske družbe pokazali, ki se je vršil te dni v Gradcu. Klerikalni vodja Roškar se namreč ni sramoval, da je tudi na tem gospodarskem zboru »obstrukcijo delal". Govoril je na dolgo in široko' in to po njegovi navadi. Zbrani kmetovalci so bili sila razburjeni nad počenjanjem Roškarja. Slučajno se je vršil shod namreč v ravno tisti dvorani, v kateri zboruje deželni zbor štajerski. In tam, kjer je Roškar kot deželni poslanec v politični strasti preprečil delo za ljudstvo, tam je zdaj nakrat vse mogoče za svoje volilce zahteval. Ako ima Roškar res toliko skrbi za svoje volilce, zakaj ni potem v deželnem zboru delal ? Ni čuda, da je posestnik g. Girstmayer v razburjenju skočil pokonci in zaklical Roškarju: »T o j e švindel, kar ti delaš!" Tudi dr. Verstov-šek se je repenčil kakor puran. Ali temu »liberalnemu klerikalcu" se je vse smejalo. Kmetje pa vidijo, da hočejo prvaki celo našo kmetijsko družbo v politične namene izrabljati! Trboveljski Ferdo Roš je zdaj popolnoma v staro železje položen. Na zboru c. k. kmetijske družbe ga tudi niso več v odbor izvolili. Nikjer ga ne marajo več, tega nekdaj tako mogočnega »narodnjaka". Sic transit gloria mundi! V Ormožu živi c. kr. sodnik Žemljic, ki menda misli, da je zato plačan, da uganja kolikor mogoče narodnjaške hujskanje. Mož mora vendar vedeti, da izgubi ljudstvo zaupanje v brezstrankarsko uradovanje sodnikov, ako stopijo sodniki na čelo srbofilske narodnjaške stranke. Žemljic se celo tako daleč spozabi, da dela na kolodvorih s pijanimi fantalini narodnjaške škandale. Sicer pa vemo o temu gospodu še celo vrsto drugih zadev, katere bodemo ob priliki brezobzirno javnosti razkrili. Za danes opozarjamo višjo oblast, naj napravi Zemljičevi hujskanji konec! V Ptuju je umrl g. gimnazijski profesor Artur S t i e b 1 e r. Niti 28 letnemu pokojniku bodi žemljica lahka! Razveljavljena Obsodba. Začetkom junija meseca 1910 imel seje pred celjskimi porotniki posestnikov sin Janez Bukovšek iz Stranic pri Konjicah zaradi umora zagovarjati. Proti vsemu pričakovanju so porotniki fanta krivim izpoznali in je bil nesrečnež obsojen na 7 let težke ječe. Že takrat je »Štajerc" objavil natančni članek, v katerem smo celo stvar pojasnili. Mi smo bili namreč takoj prepričani, da je bil Bukovšek popolnoma nedolžen in da so ga spravili le nesrečni slučaji v ta sum. V svojem članku je »Štajerc" tudi natanko dokazal, da Bukovšek ne more biti kriv. Zastopnik nesrečnega fanta, g. dr. Fritz Zangger je tudi napravil vse korake, da se to čudno sodbo razveljavi. Njegovemu trudu se je posrečilo, da razjasni zadevo tudi višji sodniji. In zdaj se poroča, da je sodba proti Bukovšeku razveljavljena, da se je vsako kazensko postopanje proti njemu vstavilo in da se ga je iz ječe izpustilo. Več kot eno leto je bil revež v preiskovalnem zaporu. G. dr. Zangger gre pač vsa hvala, da je pravici do zmage pripomogel. Naš »Štajerc" pa čuti tudi zadoščenje, da se je takoj za nesrečnega fanta potegnil. V Bukovcih dr. p. priredi tamošnja prostovoljna požarna bramba v nedeljo, dne 23. aprila 1911 ob 3. uri popoldne, blagoslovljenje svoje nove brizgalnice. Pod vodstvom g. Korenjaka napreduje ta Trla požarna hramba prav lepo. Upati je, da se bode njene slavnosti tudi mnogo tujih gostov udeležilo. Občina Brezna (Fresen) imenovala je na svoji zadnji seji g. državnega poslanca R. Narek hI, g. deželnega poslanca A. L anger in g. A. W e s o n i g za častne občane, to pa zlasti z ozirom na njih zasluge za dravski most. čestitamo! Kmetijski tečaji. Na deželni vinogradniški in sadjarski šoli v Mariboru priredilo se bode zopet dva gospodarsko važna tečaja; prvi se vrši od 8. do 10. maja in se tiče nasada zele-njav, drugi se vrši od 8. do 13. maja in se tiče pridelovanja krme. Za prvi tečaj pridejo ženske, dekleta in moški v poštev. Za drugi tečaj določeno je za udeležnike tudi nekaj podpore. Naznanila udeležbe sprejema ravnateljstvo te šole do 1. maja 1911. O natačnejših pogojih in določbah glej inzerate v današnji številki „Štajerca" ! Umrl je v Hrastniku posestnik in tovarnar g. Peter Riickl. N. p. v m.! Hans Woschnagg f. Pogreb nepozabljivega šoštanjskega župana seje vršil v Celju ob izredno veliki udeležbi, Žalujoči iz Šoštanja in Velenja so prišli v posebnem vlaku. Iz vseh spodnještajerskih mest in trgov so prišli odposlanci. Ob grobu je govoril poslanec Marckhl pretresljive besede. Bodi vrlemu možu in bojevniku za pravično stvar domača žemljica lahka ! Celjski okraj. Hrvatska vlada je svoj čas zaradi živinske kuge na gobcih in parkljih uvoz živine iz celjskega okraja prepovedala. Zdaj je ta prepoved zopet razveljavljena in je živinski promet s Hrvatsko torej zopet dovoljen. Živinska bolezen. Mariborski politični okraj bil je več mesecev zaradi živinske kuge na gobcih in parkljih zaprt. To določbo se je vsled ponehanja te bolezni zdaj iazveljavilo. Lepo darilo. Štajerska šparkasa podelila je iz svojih lanskih preostankov v dobrodelne namene skupno 99 800 kron. Pač lepo darilo tega izbornega nemškega zavoda ! Zaprli so v Radgoni delavca Brandnerja, ker je kradel. Istotako so zaprli mesarja Posch-hacker, ker je svojemu gospodarju 87 K pohe-veril. Sleparski hlapec. V Sevnici je hlapec Anton Kodrič svoji gospodinji Neži Koretič konja ukradel in prodal; napravil ji je na ta način škode za 250 K. Tndi ji je ukradel voz za 60 K. Potem ji je grozil z revolverjem, ako bi ga naznanila. Ali žena se ni vstrašila, marveč je poklicala orožnike, ki so sleparja sodniji oddali. Ponarejene krone krožijo zopet po spodnjem Štajerskem. Zadnjič so jih v Slov. Gradcu opazili. Bržkone deluje kje skupina ponarejaleev denarja. Pozor ! Kokoši kradejo v zadnjem času v radgonski okolici. Tako so v Stari Novivasi pri Neu-holdu in pri Bahlhutererju 14 kokoši pokradli. Baje stanujejo tatovi čez mejo. Obesil Hi je v Celju potnik Pavel Vik. Baje se mu je zmešalo. Njegova žena je pred par leti z drugim moškim v Ameriko ušla. Nesrečnež zapušča tri otroke. Nesreče. 1. aprila je bil v Ptuju nesrečni dan. V Fiirstovi kleti si je delavec Weller nogo zlomil. Istotako si je zlomila nogo krčmarica Bračič. Vojak Bursehnig pa je padel skozi okno kasarne in si je več reber zlomil. Rudarske nesreče. V Velenju je padel radar Trobina 3 m globoko in si je nogo zlomil. V Hrastniku pa si je rudar Anzlovar zadri kos lesa v oko. Oba sta težko poškodovana. Reveža Obkradla je baje neka vlačoga Otorepec. Vžitkarjn Novaku v Šmarju pri Celju bilo je namreč iz stanovanja mnogo predmetov pokradenih. Okameneli mrlič. Te dni so odprli v Celju grob pred 21 leti umrlega komponista Eulen- — 6 — stein. Milic ni bil prav nič segnit. Okamenel je v zemlji, kar.se le redkokdaj zgodi. Lep Stric! Miha Gajšek v Eostrivnici je hčerko svojega brata tako hudo pretepel, da so ji morali v bolnišnici roko odrezati. Divjaka so sodniji naznanili. Ženo in hčerko ubiti je hotel v Šmarju pri Jelšah neki Žlender. Naznanili so nasilneža sodniji. Pogorela je pri Celju Koštonurjeva šupa. Škode je za 3000 K. Otroci zažgali so na Bizeljskem gospodarsko poslopje Premelca, ki je popolnoma pogorelo. Le hitri pomoči sosedov se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na drage hiše. Od Orožnikov. Žandarmerijska postaja v Slivnici se je preselila v Hoče, kar je iz praktičnih vzrokov le pozdraviti. Pazite na decol 11 letna Franca Pilih v Jazbincu je pazila na svojega 7 mesečnega brata. Ta se je ponesnažil. Vsled tega ga je hotela sestra z vrelo vodo umiti. Otrok je dobil pri temu take opekline, da je umrl. Pretep. V Škofjivasi pri Celju sta Jože Catar in Nace Naglic pretepla Lojzeta Hojnik in ga težko ranila. Konj ubil je pri Petrovčah hlapca Matijo Šunaj. Drugo jutro so ga našli v krvi mrtvega ležati. Pretep. V Šmarju pri Jelšah sta Mlakar in Zidar Antona Majcen s poleni tako hudo pretepla, da je nezavesten obležal in so se mu možgane pretresle. Obstrelil je fant Jože Povše iz Blance menda iz ljubosumnosti v gozdu pri Kladnu fanta Jožefa Stoparja. Zadnji je težko ranjen. Čolne kradel je v Jelovcu hlapec Franc Marinič. Zaprli so ga, ko je hotel čoln v Maribora prodati. Iz Koroškega. Orgljar Grafenauer bode torej na komando dr. Brejca in politiknjočih farjev zopet kandidiral. Prvaški zagriženci se že pripravljajo, da bi ljudstvo razburili in z vsemi mogočimi sredstvi v volitev tega klerikalnega uslužbenca prisilili. Za danes pa izjavimo že, da b o d e m o kolikor mogoče krepko Grafenauer-jevi kandidaturi nasprotovali. Kajti Grafenauer ni nikdar delal za ljudstvo, vedno pa za klerikalno politiko. Od pet do glave je „črn". Koroško ljudstvo pa dobro ve, kam klerikalizem vodi. Klerikalci brez razlike narodnosti imajo velikanski polom na Koroškem na vesti, v katerem se je več milijonov kmetskega denarja oropalo. Tu ne pomaga noben izgovor. Kajti podpredsednik klerikalne „ central-kaše" je slovenski voditelj Podgorc in nemški ter slovenski klerikalci so bili vedno v najtesnejšem objemu. Za polom in njega posledice so torej vsi ednako odgovorni! In takim ljudem naj bi koroško ljudstvo i zanaprej zaupalo svoje gospodarske interese? Ne in stokrat ne! Sicer pa še nekaj: orgljar Grafenauer je kot poslanec član klerikalno-slovenskega kluba, katerega vodja je od žlindre umazani dr. Šušteršič. Ta klub ima kot cilj t. zv. tria-1 i z e m. Z drugimi besedami povedano : slovenski klerikalci hočejo razbiti današnjo Avstrijo; raztrgati hočejo Koroško in Štajersko! Združiti hočejo vas, koroške kmete, s Hrvati in Srbi! In Grafenauer jim pri temu pomaga . . . Mislimo, da koroško ljudstvo ne bode sedlo na lim prvaških kranjskih h u j s k a č e v in da bode poslalo orgljarja Gra-fenauerja tja, kamor spada : v politični penzijon ! Iz Globasnice se nam poroča: Dne 2. t. m., torej prav primerno za postni čas, imeli smo pri nas zopet „teater", pri kateremu se man-deljci in babice po navadi prav lušno imajo. Celi teden že so bile teaterske in morda tudi drage poizkušnje, — ponoči je vse črno . . . (jHiU . Naši tako grozno katoliški stranki bi i pristojalo, da ne bi sveti postni čas krokanjem kvarila. Ali mislimo, da gol nosuknežem politika veliko bolj prija nfj Mi imamo v Globasnici 3 in v Sv. strogo klerikalne hiše. Vkljub temu, voletnem čitanju ledičnih otrok sinovi « teh hiš niso izostale, se mora te hi&j, visoko častiti. Saj jih vendar fi kot vzor stavi! Sestra tukajšnega orgi Z. prišla je pred kratkim že dragici stan. In ugani, ljubi čtatelj, kdo je ofi dolžnosti ? Oče tega otroka ni nikdo drngj dekan Ogris in M. Z. je to dne 30. c. k. okrajni sodniji v Borovljah p< potrdila. Kaj pravi globasniški fajmošti stvari ? Ali se fajmošter še spominja,] svoj čaB enkrat na nekem shodn v motil govornika g. Linharta ? Ko J8| Linhart takrat rekel, da imajo tudi hovniki ledične otroke, vpili ste Vi, g. &j na vse pretege: dokaze, dokaze! No. zdi prav očitni dokaz! Toliko smo hoteli vedati. Prihodnjič enkrat pa bodemo tretji učni moči na šoli v Globasnici , Klerikalna razprodaja. Dne 24. t dejo iz konkurzue mase Kayser in Feldkirchnu razna posestva pri tamošnjil sodniji k javni razprodaji. Najmanjša | za pivovarno in hotel sv. Antona znaša kron. Tako gre vse klerikalno gespodan lagoma rakom žvižgati . . . Prvaško delo. Pri zadnjih volitvah t] Neufinkenstein pri Beljaku napredni možje na celi črti, tako da oil eden prvaških klerikalcev izvoljen. Sin kuharice v Sv. Štefanu Toneta Gastl je i jezilo. Zato je na komando svojih črnih darjev napravil pritožbo in oblast je vd razveljavila. Torej se bodo volitve vršile. Prvaški hujskači se tudi že liti pravljajo in pobirajo pooblastila Poma seveda ne bode nič. Kajti občina bode j naprednih rokah ostala, pa če se Gastl) iarškimi kuharicami na glavo postavi. venski kmetje vedo prav dobro, da brez i ni napredka; niti mežnar ne postane ako nemškega ne zna. Zato kranjske hc; in gonje klerikalnih bankeroterjev ne i jemo. Koroški kmetje, držimo skupaj! Klerikalna „central-kasa" zopet Pred civilnim sodiščem se vršijo zanj tožbe proti klerikalni „central-kasi" znalo par farških sleparjev toliko dena biti. Pred par dnevi šele bila je ta črna,(J kaša" obsojena, da povrne švicarskemu f Sporry 300.000 frankov. Ta denar jd trgovcu monsignore Kayser s sleparsko^ knjižico izvabil. Potem je „Banka pop; , ,. Colegmani tožila črno „central-kaso" za 3 lir denarja. Tudi ta denar je pobožni moa r ,8. ar Kayser s sleparskimi knjižicami izvabil.,( ... kaša" je bila seveda zopet obsojena, hmerwald Nr. &7.34G" na anončno ekspedicijo Heinrieh Schaiek, Dnoaj L, Wollzeile 6. w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Grat. Saek-fllraftflfi N'r. 14, verleiht Gelri — auch in fironseren Pitate« — raseh. ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang sil Gehaltsvormerkungen bei massiger Verzinsung gegen BUrgschaft oder gegen Gebalts-abzug mit Lehensversicherung, oder gegen grundbticherliche oder sonstige entsprechende Sicheiheit in» Perdonalkredit-zweig zur Riickzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden kOnnen), so dass dan Kapital in 5 oder in 10 oder 15 Jabren rUckgezahlt wird, im »allgemeinen Zweig< aber in beliebig zn vereinbarender Frist. SehaeHst« Erledigimj;. Anuahlang der VorschUsse nach Herstellung der Sicherheil sofort Drucksortenversand. Krčmar na račun, katerega žena je dobra kuharica, se sprejme pod dobrimi pogoji; ev. da se gostilno tudi v najem ali se jo proda. Naslov : Otto Schwarschaig, Moob-berg pri Ptajo. 283 Pekovski učenec se takoj spreime. Vpraša se pri g. Hrinrieh Simonitach, pekovski mojster, Zeltn-eg na zgornjem otajerskem. 269 usnjarstvo, Slov. Bistrica, se sprejme kot učenec krepki fant na R leta; dobi vso oskrbo in cbleko ter za- more takoj vstopiti. 270 Cepljene trte in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali ruling, sil-vanec, ruhlSnder, kraljevski grozd, portugizec, traminec, muškatelec, se dobiva pri P. Srebre, Maribor. 256 Kolo 1 skoraj novo se poceni proda, 2 dvojna šifonerja, omare iz hrasta, 1 jedilno mizo z 4 stoli in še nekaj drugih predmetov pri g Pruii Petscnnch, fiaberje pri Celju. 297 V najem odda se neko polje. Ve<5 pove riupp, Jos. Ptuj. Go- 317 Plodoviti jedilni krompir I s kosmatim oljupkom >Silesia«, jako izborcn za nasad, odda do 10 met. centov za 9 K, do 25 m. cent 8-75 K, do 50 m. c. 860 K, do 75 m. cent. 826, do 100 met. cent. 8 K, po povzetju od Judendurla pri Grades ekonom Sebmidt. Pri m m at iz no glave in zobo- bolu tudi najhujše vrate je nedosežen zdravilni vpliv. 6 steklenic franko 6. \. 10 steklene franko 10 K. —. Edina razpošiljatev skozi ces. svetu, in apotekarja. S. Edelmann, Sambor • Rlngplatz št. 39. 854 Proda se zaradi bofoini dobro malo pusestvo, četrt ure od trga Sevnica ob Savi. Obstoji iz gospodarskega poslopja, 4 orale dobre zemlje, od katere je 1 oral vinograda, 3 orale njiv in travnina. Cena posestva je 3.200 K. Vpraša se pri g. Eduardii MiHler v Sevnici (Lichtenwald). 290 Velekrasna in dobič-kanosna kmetija ki meri 28 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, travnikov, sad-nikov, vinograda in Lepega gozda se takoj proda. — Posestvo ima zidana hišna in gospodarska poslopja, leti v zelo prijaznem kraju blizu Maribora. Cena 21.000. — Več se izve pri lastniku Franca Sernee, posestnik v Gradiška, štev. 32, 281 posta Pesnica. 2 učenca se sprejmeta v mizarski delavnici; ravno tako en zanesljivi hlapec. Več pove uprava ..Štajerca-1. 236 hripavoeti, katarhu, za-slinjenosti, krčnemu in oslovskemo kašlju kakor fino oksne prsne karamele s „tremi smrekami" not potr. jsprič. zdr. ' in privatnih jamči gotovi uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Doza 60 vinarjev Dobi se pri H. Melitor apoteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrmann, Laski trg, A. Elsbacher, Laški irp. A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 J v sveži kakovosti za vrt in polje, kakor zelje, salata, grah, pesa, štajerska in luzern-detelja, čebula (Steek) semena za travo, svinjska koloraba, vsinjska cikorija, kupite najbolje v več kot 30 let obstoječi trgovini semen in špecerije. Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz (rotovž). 236 Pozor! 50.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 7'60. Zarad ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje Število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loS. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po St. Vsi i pari koStajo le K 750. PoSlje po povzetju C. Griiaer, eksport čevelj, Krakov St. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 308 Proda sa 307 nova zidana hiša in 3 orale rodovitne zemlje, blizo nove tovarne in bliio mesta na kolodvoru zavoljo bolezni, pripravno js za gostilniško obrt in malo trgovino in sicer za vsak obrt. — Naslov pove uprava ^tajerea". Hiša za trgovino s Šlosarijo v sredi mesta Maribor se takoj proda. Več pove upravništvo Štajerca". 298 6�6854 4 imajo od vseh lastnikov svinj vedno oni, ki dodajo navadni krmi še Fattingerjevi „Lucullus" in to stalno. Pri temu ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z >Lu-cullus« ni samo najvpltvnejfeitem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg »Luculius« povišanje žive teže za eno kilo doseže. Vrsta H. za pujsks. Vrsta III. za pitane in velike prašiče. Cena obeh verst: K 11-50 za 50 kg z vrečo vred od fabrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil JFattinger & Co. z. z. o. z. Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. 253 w Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali! [ Najplodovitejše plem-ske svinje! Naj izdatnejši pitani prašiči! lin originalna itn vit Štajersko dobro deželno vino K 52— Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56-— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60-— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60'— Rizling, beli, fino namizno vino K 64 — pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velikem poslopju sparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. o o D O a o a o D O D O a o □ ODononoDOaoD o dodododododad Ah. ■Die gefertigte Bank gewUhrt zu den vorteilhaftesten I Bedingungen: Biirgschafts-Darlehen gegen Schuldschein, Rilckzahlung in Monatsralen iiacd Vereinbarung. Wechsel Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Belehnung. Hypolhekar-Darlehen. fleld-Kinlagpn bei der Anstalt in (Jraz nnmittelbar werden bestens verzinst. Auswilrtige Kinleger erhalton Poslsparkasse-Erlagschcine. Anlpils-Kmla^ca der Mit-glieder genieBen »eit 1903 einen Gewinnanteil von . 41/, v. H. =s= Sudmarkische Volksbank, Graz Rad6tzkystrasse i, i. eigenen Gebaude ^r S28 k Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnosti 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prve. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija ; 1 moderna zidana kravata za gospode; 'A ti", žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 cleg, damska bracelets, 1 par ujetnikov s patenl-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjata denarnica; 1 p. gumb za manSete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album ta razglednice, najlepši razgledi sveta; H zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznaraek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in Se čez' 500 rabnih predmetov, v hifii neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, koSta le K 3*80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpoSiljalnica Gh. Jungwirth, Krakova št. B|II5. 322 NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Priložnostni nakup. Skurle-posestvo v Gaisbergu ' > ure od Mohren-hofa v velikosti okroglo 60 johov, obstoječih iz mladega gozda, njiv, travnikov, paš, se proda takoj za K 6.500. Posestvo, je popolnoma neobremenjeno; vzame se ■ torej lahko 1.500 do 2.000 K od šparkase. Vprašanja vposlati je na posestnika Konrad Lorber, Spodnji Dravograd (Unter-Drautrarg) Prodati se mora takoj, ker bi se dalo posestvo drugače v najem. 330 Tomaževa moka orig. >zvezdina znamka«, nadalje kajnit, 14r<>/ona kalijeva sol, su- perfosfat, Čilski salpeter, amonijak in vse druge izredne vrste umetnega gnoja, priporoča v svoji bogati zalogi za pomladansko gnojenje firma Franz Fraxa-gresdi. trgovina železa, Specerije in orodja, Maribor, Herrengaase 11. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno 1 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v pololaj, za le K +-90 Oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar zlato-dnble Svic. Jepno uro. Ista ima dobro idoče 86 urno Anker-kolesje premirane znamke nSpeciosa" in je na električni poti s pravilu zlatom prevlečena Garancija za preciznost i leta. 1 k. K 4 90 g k. K 9 SO Vsaki~uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Posije po povzetju E. H0LZER. Krakova, Stradom I8|26. Ako imate krave potem tudi ne sme v Vasem gospodarstvu trajni delazmožai Diabolo-separator manjkati, kajti šele ta najboljši separator napravi, da se gospodarstvo z mlekom izplača in je jako ceni. Enourno delo 120 litrov. Cena K 125.— Zahtevajte prospekt št. 127 ter garancijske pogoje zastonj in franko od PH. MAYFARTH & Co. Dunaj II., Taborstr. 71. 216 Išče se zastopnike. Učenka za trgovino z mešanim blagom v Celju, ki je zmožna nemškega in slovenskega jezika in ni pod 15 let stara, se sprejme. Vstopiti bi bilo 15. do 20. aprila. Po poizkusnem časa se da tudi po zmožnosti plačo, ki se jo potem v po"-godbi določi. Učni čas 3 leta. Več pove uprav-ništvo »Štajerca". 337 Oznanilo, da se bode zavoljo preselitve cele premične reči na 18. aprila na beli torek ob 8. uri po dražbi prodajalo; 2 konja, 1 brzovozec, svinje, 3 go-vede, 5 različnih vozov, fujter, slama, vino, vinska posoda, sadni mošt. za jaboljke mlin, mala preša, štange 2, 3, do 4 metre dolge, sohe za plote in brajde, poljsko orodje in vso pohištvo v gostilni Jožefa Kunst. Zgornja Hajdina pri Ptuju; blago je vsaki dan na ogled in za dobiti. 333 Jako redka prilika! Fabrika mi je po elementarni katastrofi zaupala za direktno prodajo rešeno blago, to je mnogo tisoč kosov krasnih, težkih flanelnih oclej v lepih, najnovejših mnštrih in modnih barvah, katere imajo čisto brezpomembne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so brez nasprotovanja primerne za vsako boljšo gospodinstvo za odevanje postelj in oseb, so jako fine, gorke in krepke, okroglo 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljatev po povzetju: 3 kosi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in mnštrih za 9 kron. 4 kosi gospodarskih odej za 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega inzerata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatev zadovoljen. Otto Bekera, c. k. nadpaznik finančne straže v. p. NachOd (češko), fabrična zaloga 2-8. SKT. MAST narejen po dr. pl. Trnk<5czy je doslej (di pivo —- sredstvo za varstvo in pitanje Varuje pred živinskimi kugami, napravi krepke krasne kose živine. Se dobi tudi pri F *7aloga šivalnih *• in koles •••••«• [ M\ Najboljše kolo cele monarhije. 338 » Maribor.Viktrin št 22, glavna nadstropje. Največja in najbolje w b&vnica za reparature i moči. Reparature vseh vrat motorjevih kolesih, šivalnih in pisalnih «ijo se najaatančneje iai njasko. [ Prvi galvanični zavod lanje, za prevlačenje i ali mesingom z dina~ llogato zalogo vseh aijo k temu in nadom ter potrebn h predi Najsolidncjsaposlreiba za pekarijo se takoj sprejme. Plače dobi K ] 20 — in vso oskrbo. V 3 letih postati pekovski pomočnik. Jos. Orn 340 pekarija v Ptir Apno in čeme v malem in velikem, po najnižjih cenab K 260 za 100 kg, cement K 9-oddaja gospa AloisiaZelan,PragerM Elegantna gostilna z lepim posestvom ob državni in kolodvorski cesti v ljencm malem mestu, '/< ure od kolodvora, cerkve in ječa iz lepo novo in veliko zidanega poslopja (za v— pravnega) z 6 velikimi sobami, kuhinjo, špeis, klet! narejena; potem velikega gospodarskega poslopja pri najlepših njiv in travnikov, ki se lahko po 10 glav g, in konjev redi, zelo pripravno tudi za mlekarno, ker bene ni. Se takoj radi bolezni poceni za 62.000 kronj kupnini je samo 15 do 20 tisoč kron za izplačali. Na Franz Petelinz iz Zgorne Polskave pri Pra Hlapci za vole z letnimi spričevali, oženjeni, sprejmejo letno službo takoj ali pa z novim letom.; stanovanje, kurjava, razsvetljava, polje, hlevi za kravo, svinje in kokoši prosti in; leto 100 K službene premije. Žena in otroci dnevno plačo. Ponudbe le prid na graščino Steinhof pri Radg Prav dobro ido6a gostil s tobak-trafiko in žganje-točom se t jem odda (pa tudi proda) zaradi bo pove upravništvo „Štajerca' Šafer slovenskega In nemškega jezika zmožen, išče sluZbo. Več pove oprava »Štajerca". 329 Dobri zastop iščejo >e proli v'" Hksport ur Weiiier, Boschstras* ----a- Pekovski učenec I i kolanki iB li se takoj sprejme pri pekov- se suiejmeta v,' skeniu mojstru Oforff Grego- delovanje vozov1 rič v Pobrežn pri Maribora. Maribor, Milb Udajatarj in odgovorni uradnik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke i 86