CELJE, 16. OKTOBRA 1959 Leto X., štev. 41 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CE1.J1 UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PO®^ JETJE >CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo in oprav«: Celje, Titov trg ^ — pojtni predal tft — telefon ureHništ>a 24-23, uprave in oglasnega oddelka 23-75 — (eko£i raiun pri Komunalni banki Cel)a M3-70-1-6VI — izkaja ob petkih — letna roj^nin« 900. polletna 2'iO, {četrtletna 12? di* — posamezna itevilka din — rokopi««» ae TTaiamo E RAZŠIRJENEGA PLENUMA OK ZKS IN OO SZDL V CELJU Za kvalitetnejše in množičnejše izobraževanje bodo skrbele okrajna in občinske delavske univerze DOSEDANJE OBLIKE IZOBRAŽEVALNEGA DELA NE USTREZAJO VEC POTREBAM NAGLEGA RAZVOJA. — DELO PRILAGODITI KRAJEVNIM POTREBAM. — VECJA IZOBRAZBA PROIZVAJALCEV OMOGOČA VECJE USPE- HE V PROIZVODNJI. — K METIJSKIM PODROČJEM BO POTREBNO POSVETITI SE POSEBNO POZORNOST. — ORGANIZACIJA DELAVSKIH UNIVERZ JE TRENUTNO NAJVAŽNEJŠA NALOGA. V ponedeljek je zasedal v mali irorani Narodnega doma v Celju MtzšLrjeni plenum Okrajnega ko- miteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL. Na plenumu, ki ga je vodil tsekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič, so bili pri- sotni tudi člani Okrajnega sindi- kalnega sveta in Okrajnega komi- LMS v Celju. Kot gosta pa sta bila navzoča članica preds^- Btva Republiškega sveta sindika- tov Slovenije tov. Tilka Blaha in •lan izobraževalne komisije pri •lavnem odboru SZDL Slovenije ♦•v. Lampič. Preden so pnežli k dnevnemu redu so polastili spKjmin pred aekaj dnevi preminulega člana •krajnih političnih forumov in predsednika moairske občine An- tona Zupana-Zvoneta. O njego- fovem svetlem liku in nesebičnem •ielu je spregovoril Franc Si- monič. Člani plenuma so po poročilu sekretarja Okrajnega odbora SZDL tov. Staneta Sotlarja obšir- »o razpravljali o učinkovitejših •blikah izobraževanja. Na kraju so »prejeli sklep, da bi naj za pospešitev kvalitetnejšega in bolj množičnega izobraževanja v celj- •kem okraju čimprej ustanovili •krajno delavsko univerzo, v vseh •bčinah pa občinske delavske ■univerze, razen v celjski, kjer bo to vlogo opravljala okrajna de- lavska univerza. Splošna ugotovitev je bila, da je tudi doslej bilo na področju izo- braževanja storjenega precej, saj je v okraju več ali manj uspešno MEMORIAL FERDA SKOKA« ATLETSKI DVOBOJ Ljubljana: Celje ZADNJE SLOVO od Antona Zupana-Zvoneta V ponedeljek popoldne so pre- bivalci mozirske občine pospre- mili k poslednjemu počitku ple- menitega borca in komunista, dolgoletnega predsednika mozir- ske občine Antona Zupana-Zvo- neta, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za boljše in pra- vičnejše življenje delovnih ljudi. Kako je bil pokojnik pri ljudeh priljubljen in kakšen ugled je užival vsled svoje doslednosti v skrbi za delovnega človeka in pri izvajanju odgovornih politič- nih in oblastvenih dolžnosti, je pokazala tudi velika udeležba ljudi, ki so ga pospremili na nje- govi zadnji poti. Okoli pet tisoč ljudi iz mo- zirske očine, pa tudi iz drugih krajev celjskega okraja in Slo- venije, njegovih soborcev iz na- rodnoosvobodilnega gibanja ter sodelavcev v povojnih letih socia- listične graditve se je zbralo ob 4. uri popoldne pred Prosvetnim domom v Nazarjih, od koder je krenil žalni sprevod. Reka ljudi se je skoraj eno xiro pomikala po pobočju griča na tamkajšnje pokopališče. Pred Prosvetnim domom sta se od pokojnika poslovila podpred- sednik mozirske občine tov. Hinko Cop ter predsednik celjskega okraja tov. Riko Jerman. Razen številnih ljudi iz Mozirja in Na- zarja je priljubljenega pokojnika in nadvse vzornega političnega delavca spremljalo na njegovi zadnji poti veliko število ljudi iz Celja, političnih in oblastvenih predstavnikov okraja in vseh občin. Njegovemu spominu so se prišli poklonit tudi vidnejši pred- stavniki političnih forumov in ljudske oblasti, med njimi pod- predsednik Zvezne ljudski skup- ščine tov. Franc Leskošek-Luka, člana republiškega izvršnega sve- ta tov. Ribičič Mitja-Ciril in Tone Bole, podpredsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Jože Borštnar, organizacijska se- kretarja okrajnih komitejev ZKS Maribor in Kranj tov. Tone Kro- pušek in Jakob 2en ter številni drugi. Ob spremliavi žalostink god- benikov iz velenjskega rudnika in pevcev so se na pokopališču od pokojnika poslovili tudi se- kretar občinskega komiteja ZKS Mozirje tov. Franjo Pajk, pred- sednik občinskega odbora Zve^e borcev Mozirje tov. Križnik in sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franc Simonič. Tudi lovci so pokojniku izkazali posled- njo čast, v imenu mladega rodu pa se je od vzornega pokojnika poslovila pionirka z obljubo, da bo mladini pokojnikov lik — lik poštenega, iskrenega in zavednega človeka za vzor, njegovo delo p« bo vzpodbujalo mladi rod pri na- daljnjih naporih za napredek socialistične domovine. Vsi, ki so pokojnega Zvoneta poznali kot človeka in družben« političnega delavca, so se z boljo v srcu razhajali, saj so se zadnji- krat poslovili od zvestega in so- cializmu nadvse predanega člo- veka, borca za boljše živlienje delovnih ljudi. Zato pa nam bod* niegovi svetli vzgledi ostali v trajnem spominu. -ma- ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 41 — 16. oktobra 1959 Prvi koraki in načrti stanovanjske skupnosti na Otoku ZAPISEK Z ZBORA VOLIVCEV - USPEHI STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZAVISIJO OD SODELOVANJA VSEH PREBIVALCEV V torek zvečer je bil v dvorani Delavskega odra zbor volivcev za drugo stanovanjsko skupnost celj- skega^ mesta — za Otok. Čeprav udeležba ni bila najboljša, pa je po- tek zbora vendarle potrdil, da se prebivalci Otoka živo zanimajo ne samo za nadaljnjo ureditev novega mestnega predela, temveč prav ta- ko za ureditev preskrbe in nazad- nje za najboljše delo stanovanjske skupnosti. Poročilo predsednika Okrajnega ljudskega odbora in ljudskega od- bornika celjske občine Rika Jerma- na o delu občinskega ljudskega od- bora v Celju je vzbudilo veliko po- zornost. Kakor je razveseljivo, da izpolnjevanje planskih nalog, razen redkih izjem, poteka zadovoljivo, pa je hkrati očitno, da se občina in njeni organi borijo z neštetimi tež- kimi problemi. Eno takih vprašanj je tudi šolstvo. Pomanjkanje šol- skih prostorov je doseglo že tako stopnjo, da grozi v nekaterih oko- liših celo tretja izmena pouka. Da bi ljudski odbor deloma ublažil ta položaj, se je odločil, da povpraša volivce za mnenje glede uvedbe sa- moprispevka državljanov. Gre nam- reč za prispevek v višini 2% čistih osebnih prejemkov za dobo enega leta. Na ta način bi na občinskem območju zbrali v enem letu okoli 40 milijonov dinarjev. S tem denar- jem in deležem občine, ki bi bil prav tolikšen, če ne še več i, bi za- čeli z gradnjo šole, ki bi bila naj- bolj potrebna. Navzlic temu, da za- služi ta pobuda ljudskega odbora največjo pozornost in priznanje, pa se volivci niti v načelu niso stri- njali z njo. -To je pravzaprav pre- senetljivo, saj gre za reševanje ti- stega vprašanja, ki boleče zadeva skoraj sleherno družino. TE2KI MILIJONI ZA UREDITEV PRESKRBE O nekaterih problemih in težavah pjeskrbe je govoril podpredsednik ljudskega odbora Beno Krivec. Podatki kažejo, da se je zaradi pomanjkanja govejega in telečjega mesa znatno povečala potrošnja rib. Pa tudi piščancev je vedno pre- malo. Medtem, ko znaša potrošnja rib tono na teden, pa se število pro- danih piščancev suče okoli tri ti- soč. V bližnji prihodnosti bo ure- jena tudi prodaja zaklane in oči- ščene perutnine. Ce bo šlo vse po sreči, bo nova pekarna začela z delom konec no- vembra, sicer pa ne dosti pozneje. Načrt razširitve trgovske mreže predvideva še ureditev pokrite trž- nice. V njenem sklopu bodo nepre- kinjeno odprte štiri prodajalne s sadjem in zelenjavo. Ne bo več dolgo, ko bo v Celju začela z delom samopostrežna trgo- vina. Od nje si veliko obetamo; zla- sti pa večjo izbiro, večji asortiment in hitrejšo postrežbo. Na Otoku bo zgrajeno preskrbo- valno središče. Mlečna restavracija »Mignon« bo sprejela prve obisko- valce drugi mesec. Ce bo na razpo- lago zadosti sredstev, bo drugo leto dograjena mlekarna. V načrtu je še preureditev več trgovin. Tako se bo prodajni prostor trgovine >Rio« po- večal od 50 na 130 m'^. Ta trgovina bo dokončno urejena spomladi pri- hodnjega leta. Mimo vsega tega bo tovarna mesnih izdelkov »Sleme« odprla v Celju prodajalno za sveže in konservirano meso. V gradnji je skladišče veletrgovine »Merx«. Po- večanje skladiščnih prostorov je bilo nujno, saj se je n. pr. promet v trgovini na drobno povečal v prvi polovici letošnjega leta kar za 26 odstotkov. Za zgraditev in ureditev vseh teh objektov bo potrošenih nad 250 milijonov dinarjev! V neposredni zvezi s splošnim stremljenjem ljudskega odbora za zboljšanje preskrbe je še načrt, po katerem bodo zlasti drugo leto vlo- žena znatna sredstva za ureditev obrtnih delavnic uslužnostnega in proizvodnega značaja. In končno — tudi predvidena združitev kmetij- skih gospodarstev Lava in Medlog ter specializacija kmetijske proiz- vodnje sodi v vrsto naporov za ure- ditev preskrbe. PRVI KORAKI STANOVANJSKE SKUPNOSTI NA OTOKU Po zadnjem sklepu ljudskega od- bora bo ,na območju celjskega me- sta delalo šest stanovanjskih skup- nosti- sedma pa v Storah. V Celju je bila najprej ustanovljena stano- vanjska skupnost na Otoku. Po no- vi razdelitvi se bo zdaj razširila še na Lisce ter Lavo. Tako bo imela nad štiri tisoč prebivalcev, oziroma 2.160 volivcev. Delovni načrt stanovanjske skup- nosti na Otoku je bil sprejet že na zboru volivcev maja letošnjega leta. Med drugim je bila izvedena anke- ta, ki je opozorila na marsikatere potrebe tega novega predela mesta. Na žalost pa sklep o prostovoljni delovni akciji ni rodil zaželenih uspehov. V celoti je bilo opravlje- nih le okoli 2.500 udarniških ur, okoli 300 pa jih je bilo plačanih.. Ljudje za to akcijo niso pokazali prevelikega zanimanja. Vse kaže, da se bo treba zgledovati po Velenjča- nih in prebivalcih železarskih Stori Navzlic tej nezainteresiranosti pa je ljudski odbor potrošil za nekatera ureditvena dela na Otoku okoli 30 milijonov dinarjev. DELOVNI NAČRT ZA PRIHOD- NJE LETO Ce so prebivalci Otoka ostali pri izvajanju programa v letošnjem letu le na pol pota, pa so na zboru volivcev sprejeli obsežen načrt za drugo leto. Ni naključje, da stoji zahteva po dokončni ureditvi Otoka na prvem mestu. Nova je pobuda za sodelovanje stanovanjske skup- nosti z gospodarskimi organizaci- jami, katerih delavci in uslužbenci stanujejo na tem predelu. To sode- lovanje naj bi se pokazalo v finanč- ni in drugačni podpori kolektivov pri reševanju neštetih komunalnih in drugih problemov Otoka. Prostovoljno delo naj bi prihod- nje leto zavzelo širši razmah. V pro- gramu je še točka, ki pravi, da naj tisti, ki letos niso opravili obljub- ljenih 30 ur, zamujeno delo plačajo v denarju. V načrtu je ureditev preskrboval- nega središča s samopostrežno trgo- vino, nadalje ureditev pralnice s su- šilnico in likalnico, ureditev otro- škega zavetišča, nov frizerski salon itd. Tu so še zahteve po zgraditvi in opremi otroških igrišč, nadalje po razširitvi vrtca v Jurčičevi ulici itd. Dokler ne bo urejen odvoz smeti, bi morali hišni sveti poskrbeti za izkop smetiščnih jam. Cestni jarki niso prostor za odlaganje smeti! Tu bo treba urediti sušenje perila, na- mestiti na okna in balkone cvetlič- ne lončke in podobno. Zahteva po oštevilčenju hiš na Otoku je več kot razumljiva. Poseben problem je prehrana ti- stih otrok, katerih starši so zaposle- ni. Ze zdaj so primeri, da ostanejo ti otroci brez rednega in toplega opoldanskega obroka, zlasti še, če imajo popoldanski pouk. Težak problem Otoka je plinarna, ali bolje rečeno njene saje in smrad, ki so postale že pravo zlo. Spričo tega je zbor volivcev sklenil pred- lagati ljudskemu odboru, da imenu- je posebno komisijo, ki naj prouči delo v plinarni, zlasti pa umestnost primitivne predelave usedlin. Skratka — načrti so veliki, mor- da celo preveč. Ne glede na to pa je gotovo samo eno: stanovanjska skupnost na Otoku bo zaživela in dosegla zaželene uspehe samo ta- krat, kadar ji bodo pomagali pri uresničevanju delovnega načrta prav vsi prebivalci! Brez takšnega sodelovanja tudi uspehov ne bo. M.B. ANTON ZUPAN - ZVONE Po dolgi in mučni bolezni je mi- nulo soboto umrl vnet družbeni in politični delavec, neumoren borec za razvoj socialističnih odnosov, komu- nist in predsednik Občinskega ljud- skega odbora Mozirje tovariš Anton Zupan-Zvone. Rodil se je devetega januarja 1915. leta v revni kmečki družini v Nazarjih. Ko je že v najnežnejši mladosti okusil krivice, se je pridru- žil naprednim delavcem in skupaj z njimi začel borbo proti izkorišča- nju. Zato ga tudi vdor okupatorja ni našel nepripravljenega. Bil je med prvimi uporniki in prvimi člani Osvobodilne fronte. Potem, ko je ne- kaj časa preživel v ilegali, je 1942. leta prišel na območje Zgornje Sa- vinjske doline z nalogo, da na osvo- bojenem ozemlju ustanavlja prve organe ljudske oblasti. Dve leti za- tem je postal sekretar Okrajnega komiteja Komunistične partije za Zadreško dolino. Po osvoboditvi je opravljal naj- bolj odgovorne naloge. Tako je bil že v januarju 1946. leta izvoljen za predsednika Okrajnega ljudskega odbora Mozirje in nato Šoštanj. Vo- livci Zgornje Savinjske doline so ga izbrali tudi za svojega poslanca v republiški skupščini prvega in dru- gega sklica. Z uveljavitvijo novega komunalnega sistema pa je postal predsednik ljudskega odbora mozir- ske občine, kar je bil do svoje smrti. Mimo vsega tega je bil tovariš Zvo- ne še član okrajnih političnih foru- mov, okrajnega ljudskega odbora itd. Za delo in velike zasluge med ljudsko revolucijo ter prav tako za uspehe, ki jih je žel v povojni gra- ditvi novih družbenih odnosov, je tovariš Zupan prejel več visokih od- likovanj, kot Red bratstva in enot- nosti druge stopnje, Red za hrab- rost, Red zasluge za narod druge In tretje stopnje itd. Z njegovo smrtjo je Zgornja Sa- vinjska dolina in z njo vred naš« skupnost izgubila tovariša, ki je vse svoje življenje posvetil delovnemu človeku, da bi le-ta živel lepše in boljše. Bil je skromen, nadvse do- ber in iskren tovariš. Lik predanega borca in komunista ter neumornega delavca za rast so- cializma bomo ohranili v trajnem spominu. POGLED PO SVETU Veter z Vzhoda piha močneje ka- kor oni z Zahoda, tako nekako je označil položaj na svetu Cu En Laj po odhodu M. K. (Hruščeva) iz Washingtona in Pekinga. Pariški »Le Monde« je prinesel o bilanci Hruščeva v letu 1959 med obema zasedanjema Vrhovnega sovjeta dolg uvodnik, v katerem Hruščeva naziva »diable d'homme«:. Interpla- netarna postaja je glavni predmet zahodnih časnikarjev na prvih dveh straneh največjih svetovnih listov. Novo gorivo, nove snovi, novi ra- ketni motorji, dovršena radijska zveza, precizen sistem avtomatič- nega upravljanja na raketi in na Zemlji, vse to povezano v enoten sistem! Dovolj za velike oči, za bled obraz, posebno, če to uspe SZ v trenutku, ko se podobna stvar po- nesreči v deželi yankeejev, do vče- raj prepričanih, da so O. K. Ali gre ^ pritrditi Francozom, ki so polni me- galomanskih kompleksov, da je zdaj M. »K« več kot O. K? Male članice OZN se boje, da bi jih sporazum štirih velesil odrinil od soodločanja na svetu. Štiri ve- lesile bodo odločale o vsem skozi prizmo lastnih interesov. Čeprav ni- mamo nič zoper sporazumevanje med velikimi, nam ne bi bilo prav, če bi zaradi tega OZN izgubile svoj raison d'etre. Grenko slino sta mo- rala požreti v ZDA celo zastopnika številnega italijanskega naroda Segni in Pella. Ceremonial, s kate- rim sta bila tam sprejeta, jima je glasno dopovedal, naj se ne silita med velike. Iskala sta potrdila za desničarsko politiko, posledica pa je bila, da so v Italiji celo nekateri reakcionarji začeli razmišljati o spremembi italijanske politike do Vzhoda. Dva velika, ki stojita še v senci. Indija in LR Kitajska, si že nekaj časa kažeta zobe. Nehru in Cu En Laj sta sicer v preteklem tednu iz- menjala roj skoraj preveč prijaznih besed, stvari na mejah pa niso ure- jene. Kitajska vojska je na dveh mestih udrla v Indijo. V ZDA se je o Kitajski mnogo govorilo, ko je bil Hruščev na obi- sku, češ če hoče SZ status quo v Evropi, naj pregovori Maotsetunga za status quo v Aziji. To seveda ni majhna reč, posebno, če se začne rožljati z orožjem v Aziji kar na treh krajih hkrati: na indijski meji, v Laosu in nasproti Formozi — tudi tu so Kitajci poslali za 10-letnico nekaj topovskih projektilov kot svoj program. ' V Angliji so zmagali konserva- tivci. to je tista stran, ki se pona- ša, da je ustvarila angleški impe- rij. Desničarske stranke na Zahodu so to seveda pozdravile kot nov do- kaz zato, da so v tem trenutku one sposobnejše za vodstvo politike ka- kor pa filosocialistične in sociali- stične, češ da bi te Vzhodu preveč popustile. Macmillan pa je pohitel čestitati Hruščeva k tretjemu Lu- niku. Ne smemo iti namreč mimo izjav Fedorova v »Pravdi«:, da SZ ne kani upostaviti vojaško bazo na Luni. V Franciji si mnogo obetajo od de Gaullovega načrta za Alžir. Ven- dar z besedo samoodločba ni mogo- če slepomišiti. Asimilacija in inte- gracija Alžir a s Francijo ni možna, to je vojni štab alžirske osvobodil- ne vojske ponovno pribil. Saharski petrolej bo za Francijo več vreden, če bo uredila zadevo z Alžirom v duhu sožitja. V tem duhu bo treba urediti tudi berlinsko vprašanje in zadeve na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kjer skušajo zadnje čase poravnavati račune z atentati (na Cejlonu, v Iraku) na državne gla- varje. Samo omejeni ideološki fana- tiki se še vnemajo za hladno vojno. Med temi prvači Vatikan, katerega glasilo Osservatore romano prinaša 40 let staro propagandno geslo, da »komunizem ponuja zdaj mir, ker bi rad prišel do sape«. Hruščev je po pravici vprašal Eisenhomera, če tu- di on tako misli, na kar sta se oba državnika zedinila v mnenju, da se samo nerazumen človek sedaj ne boji vojne. Pametni ljudje delajo in govore torej drugače, delajo in go- vore za mir in koeksistenco. T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 9. oktobra PO PODATKIH Glavne zadružne zveze Jugoslavije so zadruge lani zajele v kooperativne odnose v po- ljedelstvu nad 200.000 gospodar- stev. AVTOMOBILSKA CESTA Nego- tin—Demir Kapija je bila dograje- na dva dni pred rokom. Slavnostna otvoritev tega odseka je bila v ne- deljo 11. oktobra. To je bila lepa zmaga mladinskih delovnih brigad. Sobota, 10. oktobra V POČASTITEV 40-LETNICE USTANOVITVE SKOJ je bila v Domu sindikatov v Beogradu slav- nostna seja CK LMJ. Seje so se udeležili tudi tovariši Tito, Kardelj, Rankovič, Gošnjak, Stambolič, Vla- hovič itd. Na seji so sprejeli sklep o postavitvi spomenika padlim se- kretarjem SKOJ. Referat o 40-let- nici ustanovitve KPJ in SKOJ je imel predsednik CK LMJ Mika Tri- palo. Nedelja, 11. oktobra OB 40-LETNICI USTANOVITVE SKOJ je bilo v Beogradu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 50.000 mladincev. Govoril je tov. Rato Dugonjič. Ponedeljek, 12. oktobra NA SESTANKU organizacijsko političnega sekretariata pri Glavnem odboru SZDL Jugoslavije so med drugim ugotovili, da je sedaj v na- ši deželi včlanjenih v Socialistično zvezo okoli 53 % volivcev. To sta- nje pa ni realno in ne izraža resnič- ne politične pripravljenosti naših ljudi. Torek, 13. oktobra NA SEJI KOMISIJE za delavsko in družbeno upravljanje pri Glav- nem odboru SZDL Slovenije so raz- pravljali o vsebini in oblikah dela potrošniških svetov ter obravnavali osnutek uredbe o teh svetih. Sreda, 14. oktobra V OPATIJI se je končal posvet zastopnikov jadranskih turistič- nih zvez, na katerem so sprejeli nekaj važnih sklepov za omilitev sezonskih nihanj, za podaljšanje turistične sezone in končno za proslavo 50-letnice turistične zve- ze za Dalmacijo. Za varstvo otrok v stanovanjskih skupnostili S SPREJEMA PIONIRSKIH DELAVCEV CELJSKE OBČINE Ob zaključku tedna otroka sta se- kretar občinskega komiteja ZKS Cveto Pelko in predsednik ljudske- ga odbora celjske občine Franc Ru- pret povabila na sprejem okoli 30 prosvetnih in drugih delavcev, ki so našli svoje torišče udejstvovanja v pionirski organizaciji in društvu prijateljev mladine. Vse povabljene je najprej v imenu ljudskega odbo- ra in občinskega odbora Socialistič- ne zveze pozdravil tovariš Pelko. Hkrati s tem se jim je zahvalil za njihovo požrtvovalno delo med na- šimi najmlajšimi. Nato pa je dejal: Res je, da se malokdaj vidimo tako skupaj, kot danes, vendar bodite prepričani, da zaradi tega ne zmanj- šujemo vaše vloge, ki jo imate med našo mladino, saj stalno spremlja- mo vaše požrtvovalno delo. Vaše delo z našimi najmlajšimi je veli- kega pomena, zlasti v sedanjem ča- su, ko vzgajate mladi rod v dobrega in poštenega socialističnega člove- ka. Končno je tovariš Pelko opozo- ril še na delo društev prijateljev mladine in pionirskih organizacij v okviru novih stanovanjskih skupno- sti, v katerih dobiva čedalje večji pomen in popolnejšo vsebino. Ko se je v imenu vseh pionirskih delavcev celjske občine zahvalil za pozornost in veliko pomoč pri vsa- kodnevnem delu predsednik celjske- ga društva prijateljev mladine to- variš Smauc, so zastopniki pionir- skih organizacij izročili tovarišu Pelku in Rupretu šopke rdečih na- geljnov in lepa darila. Ob koncu sprejema je spregovoril še tovariš Rupret, ki je v prvi vrsti opozoril na varstvo družine in otrok v okviru stanovanjskih skupnosti. M ponesrečenci - ni moških M iensic Komisija za zaščito zdravja in delovnih pogojev pri Zavodu za socialno zavarovanje je ana- lizirala poškodbe naših zava- rovancev v prvem polletju le- tošnjega leta. Največ nam da misliti pri- merjava med številom zaposle- nih moških in žena ter številom ponesrečencev po spolu. Med zaposlenimi je 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žena med 3.226 poškodovanci v prvih 6 mesecih pa je le 352 žena, ali 12 odstotkov. Skoro neverjetno je tudi to, da je med zaposlenimi le tretji- na takih, ki so mlajši od 30 let med ponesrečenci pa jih je pre- ko polovice. Ta podatek znova potrjuje staro resnico, da je ne- znanje naš najhujši sovražnik. Zato bomo morali v bodoče gle- dati bolj na izobrazbo in izpo- polnjevati strokovno znanje na- ših delavcev. Ugotovili so pa tudi, da je število nezgod pri delu le ne- znatno naraslo, bilo je sicer 9 odstotkov več primerov, isto- časno pa je tudi število zava- rovancev naraslo za 8 odstot- kov. Ta porast je tako majhen, da se nekako izgubi ob dru- gem, ki pa postaja iz dneva v dan resnejši družbeni problem. Pri tem mislimo na nesreče iz- ven dela, zlasti na nezgode na poti v službo in nazaj domov. Res je, da ta podatek vedno ni realen, ker skušajo naši delavci marsikatero domačo nezgodo prikazati kot nesrečo na poti na ali z dela, ker tako dobijo polno hranarino. Vendar pa to ne spremeni bistva stvari. Dej- stvo je, da število tovrstnih po- škodb narašča, posebno proble- matično pa postaja vprašanje prometnih nesreč. Značilno je da jih je bilo letos 10,6 odstot- kov več kot v istem obdobju lan- skega leta. Vzroki so delno res objektivni, kajti ob skoro istih cestnih pogojih, promet, zlasti motorni, dnevno narašča; še več pa je po mnenju komisije subjektivnih vzrokov. Veliko prometnih nesreč povzroča ne- disciplina na cestah, neznanje in neupoštevanje cestno pro- metnih predpisov, precenjeva- nje sposobnosti in alkohol, v nemali meri pa tudi slabo teh- nično stanje nekaterih promet- nih sredstev. Posledice vidimo, z analiza- mi bomo ugotovili vzroke, ko bomo pa te poznali, bomo mo- rali stremeti k temu, da jih bo- mo odpravljali. To je pa vse- bina preventivnega dela, ki pa ne bo uspešno vse dotlej, dok- ler ne bo to skrb vseh organov družbenega upravljanja in končno celotne naše družbe. dr. A. H. Novi ciani OK ZKS In 00 SZDL v Celju Ker so nekateri člani okrajnih političinh forumov odšli iz Celja na nova sltižbena mesta, so pred dnevi na razširjenem plenumu OK ZKS in okrajnega odbora SZDL kooptirali v okrajni komite ZKS štiri nove člane, in sicer Srečka Pratnemerja, sekretarja občinskega komiteja Šentjur pri Celju, Franca Adamleja, sekre- tarja občinskega komiteja Slov. Konjice, Mira Mastnaka, pred- sednika ideološke komisije pri OK ZKS Celje ter Toneta Skoka, organizacijskega sekretarja ob- činskega komiteja ZKS Celje. V okrajni odbor SZDL so člani plenuma kooptirali polkovnika Franca Rojška, predsednika ob- čine Žalec Antona Delaka in taj- nika okraja Celje Staneta Seliha. V sekretariat okrajnega komi- teja ZKS pa je bil izvoljen Stane Sotlar, sekretar okrajnega odbora SZDL Celje.__ OBISKALI SO OTROKE Društvo prijateljev mladine v Ce- lju je v tednu otroka pripravilo več obiskov cicibanov in pionirjev v otroških vrtcih ter v obeh bolnišni- cah, v Celju in Novem Celju. Po- doben obisk je na svojem območju priredila tudi komisija za varstvo otroka pri stanovanjski skupnosti na Otoku. Na teh svečanostih so otro- ci nastopili s pevskimi točkami in deklamacijami; člani društva pa so jih obdarili z igračami in slaščica- mi. ŠMARSKA POLITIČNA SOLA V Šmarju pri Jelšah so osnovali občinsko politično šolo, ki bo spre- jela okrog 35 slušateljev. Z delom bo kmalu začela; njen sedež pa bo v obnovljeni šoli v Rogaški Slatini. Trajala bo nekako do marca. Komunisti - vselej na čelu ljudskega gibanja (Nadaljevanje s 1. strani) 1930. leta zvečer. Tega kraja in pro- stora nam ni bilo treba iskati. Samo potrkali smo na okno, in odprli so nam vrata. Začelo se je težko živ- ljenje. Po vojaško smo se vlegli na slamarice. Toda,- bilo nam je toplo in bili smo na varnem. Od takrat- nih ilegalnih prebivalcev in članov biroja, smo trije še živi. Moja dolž- nost je, da se tudi s tega mesta najtopleje zahvalim tovarišici Stropnikovi za skrb, ki jo je imela z nami. Po dveh mesecih bivanja v Strop- nikovi hiši smo odšli v razne kraje, ne da bi se komurkoli skrivil las. Nekaj tednov za tem pa je policija vdrla v našo organizacijo v Ljub- ljani. Aretacije so sledile tudi tu. Vsi so romali v zapore. To je bil udarec za naše gibanje. Vendar seme, ki je bilo takrat vrženo, je rodilo bogate sadove. Prišla je nova generacija, še bolj povezana z ljudstvom, ki je zmago- vito nadaljevala začeto delo partij- ske organizacije. V to dobo spadajo tudi začetki komunističnega giba- nja med mladino šaleške doline. In zlasti na to mlado generacijo so padle velike in odgovorne naloge. To sta zahtevala odpor proti napre- dovanju fašizma in boj proti oku- patorju. Ko se danes spominjamo te pre- teklosti, ugotavljamo, da so bili ko- munisti v vsej tej borbi na čelu ljudskega gibanja. Zato je ta borba rodila tudi uspešne plodove, ki jih danes ianjemo in uživamo. Po govoru, ki ga je množica spre- jela z dolgotrajnim ploskanjem, je tov. Klopčič odkril spominsko plo- ščo z napisom: »V tej hiši je bil od marca do maja 1930 ilegalni sedež Biroja Centralnega komiteja Komu- nistične partije Jugoslavije«. Ostali del programa so odlično izvedli recitatorji, pevci in godbi na pihala iz Velenja ter Šoštanja. ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 41 — 16. oktobra 1959 aOVEJI ^GOEAŽ' TE2AVE PRI OSKRBOVANJU POTROŠNIKOV Z MESOM IN MESNIMI IZDELKL — ZADRUGE SI Z NESMOTRNIM ODKUPOM NA RAČUN ZAČASNE KONJUNKTURE NAJBOLJ ŠKODUJEJO. - PREPLACEVANJE ŽIVINE NA ŠKODO PO- TROŠNIKA. — IZGUBA V MESNICAH. - KDO JE ODGO- VOREN? — POOSTRIMO KONTROLO. - Z IZIGRAVANJEM PREDPISOV ŠTEVILA 2IVINE NI M02N0 POVEČATI. — PRIZADEVANJA V KMETIJSTVU IN TRGOVINI SE MORA- JO UJEMATI. V zadnjem času, zlasti pa v je- senskih mesecih je preskrba prebi- valcev i mesom in mesnimi izdelki postala že dokaj resen problem. Vzrok za pomanjkanje živine za za- Kol je predvsem v tem, da kmetje živino bolj privezujejo kot so jo prej, kar je vsekakor v dobro raz- voju živinoreje na našem območju. Analize o stanju živine so nam- reč pokazale, da število živine ne ustreza zahtevam sodobnega kmeto- vanja in da lahko postane zavora v splošnem prizadevanju za razvoj kmetijstva. Nekateri zvezni predpi- »i, pa tudi okrajni in občinski plani za kmetijstvo zato predvidevajo vrsto ukrepov, da se bo število ži- vine povečalo — okoli 10 tisoč glav v celjskem okraju — in da se bo hkrati dvignilo število živine na en hektar, kar je še zlasti pomembno. Intenzivnejšo živinorejo pa zahte- vajo tudi pogoji o kompleksni ko- operaciji. Razumljivo je, da je ob tem ponudba živine na zadružnih dogonih bistveno zmanjšana. Vtem je osnova za pomanjkanje mesa in mesnih proizvodov. Pojavljajo pa se nekatere subjek- tivne slabosti, ki so nastale prav spričo konjunkturnega tržišča z živi- no za zakol in ki lahko imajo zelo negativne posledice. Ker so se mesnice znašle v težav- nem položaju, saj lahko zadovoljijo komaj do 60 odstotkov potreb in ker so nekatere zadruge zagledale v tej težavni situaciji vir donosnih kupčij, so se začeli pojavljati na- merni prekrški dogovorov o najviš- jih prodajnih cenah za klavno živi- no. In sicer ne glede na to, da so s tem zašli v kazniva dejanja in da škodujejo sebi, družbi in potrošni- kom. Preplačevanje živine v tej ali oni obliki se je zlasti pojavilo v nekaterih obrobnih zadrugah v na- šem okraju, istočasno pa se je na primer sistem odkupa živine doce- la utrdil v mozirski občini, kjer po- dobnih problemov zaradi tega tudi nimajo. Motiv z velenjskega starega gradu (posnetek Mile Iršič) Še besedica o prodajalcih mesa v mesarskih podjetjih ugotavlja- jo, da mesarji raje delajo v mesni- cah kot v klavnicah. Vzrok za to je zelo zanimiv. Sedanje različne cene za posamezne kakovosti mesa omo- gočajo namreč tudi postranski za- služek. Kontrola prodaje mesa ni tako učinkovita, da bi v sedanjem sistemu lahko onemogočila nepra- vilnosti in prilaščanja. Mnogokrat se dogaja, da mesar proda meso, za katerega je obremenjen na primer po 280 dinarjev, dražje in si razliko tako ali tako prisvoji. Tudi v tem primeru ne kaže govo- riti na splošno. Neka gospodinja v Celju je kupila svinjsko meso, ki so ji ga zaračunali po 380 dinar- jev. Ko je vprašala, zakaj je za 30 dinarjev dražje od predpisane cene, ji niso pojasnili. Sla je v sosednjo prodajalno istega podjetja in kupila meso po predpisani ceni. Tam tudi niso vedeli ničesar o povišanju cene za svinjsko meso. Ta primer (podobnih je več) nam zgovorno dokazuje, kaj se spričo pomanjkanja mesa lahko dogaja. Omenjena gospodinja je bila iznajd- ljiva in ni hotela plačati dodatka za osebni zaslužek. Mnogi pa ga plačajo.. Na to nekateri mesarji tudi računajo. Vendar bi bilo prav, da podobne primere, kjer koli jih po- trošniki zasledijo, javljajo inšpek- cijskim organom, saj gre za kazni- vo dejanje. Istočasno bi bilo tudi prav, da mesarska podjetja zahte- vajp od prodajalca mesa pravilno izpolnjevanje poragonskih blokov. S tem bi omogočili popolnejšo kon- trolo, saj je gotovo, da večina pro- dajalcev mesa ne dela tako in bi lažje našli ter kaznovali kršitelje, ki tako jemljejo ugled vsem mesar- jem. ZADRUGE, to je goljufija Kmetijske zadruge, ki so doumele bistvo novih predpisov o omejitvi zakola telet In splošno prizadevanje za povečanje staleža živine, se z vsemi močmi trudijo, da bi njihovi zadružniki privezali čimveč živine, da bi kupovali mlado plemensko ži- vino In si tudi skušajo urediti za- družna pitališča. To se pravi, na vse načine skušajo odpraviti nesoraz- merja v razvoju te panoge kmetij- stva napram ostalim. Vendar v vseh zadrugah ne delajo tako. V nekate- rih zlasti manjših In kadrovsko šib- kejših zadrugah vidijo v trenutnem pomanjkanju živine interesantno konjunkturno priložnost. Pri tem je bilo treba najti mož- nost, da se obidejo predpisi. Pa so jih našli, in sicer preprosto. Da ne bomo govorili načelno, vzemimo primer Kmetijske zadruge Rimske Toplice. Ker le-ta zadruga meji na trbo- veljsko občino, tam pa veljajo ne- koliko višje maloprodajne cene in je spričo slabega kmetijskega zaled- ja še večje povpraševanje po živini so začeli pod posebnimi (seveda ugodnimi) pogoji spravljati živino tja. Višjo odkupno ceno plačujejo kmetu na ta način, da mu prevza- mejo živino kot prvorazredno in mu jo plačajo po prosti ceni (180 do 190 dinarjev). Zadevo še pravno upravičijo s tem, da znižajo dejan- sko težo živini in s tem pri zakolu dokažejo višjo klavnost. S podobni- mi malverzacijami plačajo za vola na primer tudi čez 20 tisoč di- narjev več kot v sosednjih zadru- gah, kjer spoštujejo predpise. P^a- zumljivo je, da so na ta način uspe- li odkupiti več živine (torej več do- hodka od marže!) in da so celo za- družniki drugih zadrug začeli gna- ti živino v Rimske Toplice. Istočas- no pa so s svojim ravnanjem povz- ročali zmedo na trgu, še posebej pa na svojem območju. Saj so na zad- njem posvetovanju kmetijskih stro- kovnjakov lahko že ugotovili, da število živine na tem območju bist- veno upada in da občina Laško za- radi neodgovornega poslovanja Kmetijske zadruge Rimske Toplice in Jurklošter ne bo mogla izpolniti kmetijskega plana v živinoreji. Tržišče Z Živino za zakol z zveznimi predpisi so določene najvišje prodajne cene za živino, ki so razdeljene po kategorijah. Naj- višja odkupna cena pa ni določena za prvo kategorijo, kamor sodijo goveda s preko 55 % klavnosti. To se predvsem pitana goveda, ki jih je razmeroma malo in ki j.h za- druge pogodbeno pitajo v glavnem za izvoz. Zlasti zaradi tega je cena tej živini sproščena. Vzporedno s tem so tudi občinski ljudski odbori predpisali maksimal- ne maloprodajne cene za meso. Te so v raznih občinah različne in se gibljejo od 270 do 310 dinarjev, najnižje v Konjicah in najvišje v Šoštanju. V prvih mesecih so se mesnice teh cen dosledno držale. V zadnjem času pa se pojavljajo tu- di v cenah precejšnje anomalije (v glavnem v Celju). Dogaja se, da prodajajo le meso prve kategorije po ceni 340 do 360 dinarjev. Po- trošniki se ob tem upravičeno vpra- šujejo zakaj, saj bi vendar meso prve in ostalih-kategorij po količi- nah v prodaji moralo biti v določe- nem sorazmerju. Nemogoče je tudi trditi, da se je v nekaj mesecih kvaliteta živine tako bistveno zbolj- šala. Sicej pa nenehne pritožbe na trgovinski zbornici in pri tržnih in- špektorjih dokazujejo, da se za prvo kategorijo prodaja tudi slabo meso. Napak bi bilo, če bi trdili, da mes- nice kratko malo prodajajo meso po višjih .cenah in jih obtoževali ne da poiščmo vzroke. Ti so namreč drugje. Mesarji v škripcih Brez dvoma so se mesarska pod- jetja ob tej težavni situaciji znašla v precejšnjih škripcih. Saj so zlasti v večjih potrošnih središčih odgo- vorna za preskrbo prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki. Zaradi tega so začeli popuščati. Tako so tudi v mesarskih podjet- jih inšpekcijski organi zasledili iz- igravanje predpisov. Vendar mora- mo reči, da so to mesarska podjet- ja storila zgolj zaradi skrbi za pre- skrbo tržišča. Tudi oni so se poslu- žili istega načina. Pri odkupih ži- vine tolerirajo nepravilne podatke o teži, ki jim jih posreduje zadruga, le da bi dobili meso. S tem so pri- siljena meso prodajati tudi dražje od predpisane maloprodajne cene. čeprav gre za slabše blago. Tako so na primer samo v enem dnevu v nekem mesarskem podjetju vso ži- vino, ki so jo odkupili, ocenili za prvorazredno, kar je popoln nesmi- sel. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je mesarsko podjetje pri tem na iz- gubi. Saj v resnici iz slabšega go- veda ne dobijo toliko mesa, za ko- likor so plačali, in so prisiljeni kriti izgubo iz dohodkov predelovalnih obratov. Taka politika podjetja je silno kratkovidna. Dohodke iz predelo- valnih obratov bi namreč lahko ko- ristno uporabili za rekonstrukcijo in opremljanje mesnic, za znižanje ce- ne mesu ali podobno. Gotovo je, namreč, da kljub tem nepravilnostim in zaradi njih mesa ne bo nič več. Končno pa se postavlja v ospredje še vprašanje morale, saj je proda- janje slabega blaga po ceni kvali- tetnejšega že po trgovskih uzancah nedopustljivo. Kaj k temu rečejo potrošniki, vemo. Nič čudnega, če negodujejo, ko razen tega, da mesa ni dovolj, kar mnogi razumejo, še morajo plačevati meso dražje kot bi bilo potrebno. Kdo ima koiisti? Ob tem je vsekakor umestno vprašanje, kdo ima koristi od teh špekulacij na račun pomanjkanja mesa. 2e bežna analiza posledic teh pojavov kaže, da nihče. Potrošnik je najbolj oškodovan, mesarsko podjetje dela pri tem z izgubo, za- druga slabi živinorejo na svojem območju, zadružnik pa je ostal brez živine prav sedaj, ko se vsi trudi- jo, da bi jo imeli več. Zato je še bolj čudno, da se ta veriga prekrškov iz dneva v dan nadaljuje in dopolnjuje. Zanimivo je tudi, da ljudje, ki so odgovorni za te mahinacije s svojo škodljivo de- javnostjo kljub opozorilom niso pre- nehali. Bržčas bodo potrebni ostrej- ši ukrepi in prav v teh primerih bo nujno treba postaviti vprašanje od- govornosti v ospredje. Ce vemo namreč, da tako ravna- nje nikomur ne koristi, potem gre za čisti gospodarski nesmisel, ki bi odpadel, če bi vodilni ljudje v ne- katerih m.esarskih podjetjih in za- drugah poznali in izvajali svoje dolžnosti pa če bi se zavedali, da so za svoja dejanja tudi odgovorni. Istočasno pa bi bilo umestno, če bi določili najvišje odkupne cene tudi boljšemu mesu in najvišje ma- loprodajne cene za to meso. INVESTICIJE V obrti Kaže, da bodo tudi v obrti na- loge petletnega perspektivnega plana izpolnili v štirih letih. Saj je realizacija v prvem polletju obrti v celjskem okraju dosegla kar 5,6 milijard dinarjev. To je razmeroma velik uspeh, ko vemo, da obrt dela v težavnih prilikah in delovnih pogojih, je pa vendar močan gospodarski činitelj. Zlasti pomemibne postajajo in- vesticije, ki bodo obrt lahko pre- cej dvignile ob novih oblikah in dejavnosti stanovanjske skupno- sti. Zato predvidevajo, da bo v obrti v naslednjem letu potrebno investirati 415 milijonov dinarjev, od tega okoli 150 milijonov za stroje in opremo. Z ozirom na ne- katere posebne potrebe bo treba del strojev tudi uvoziti. Ugodnosti za uvoz so dokajšnje, zlasti ugo- den pa je bil glede tega letošnji zagreški velesejem. Istočasno smo lahko ugotovili, da je primerjava stanja obrti v celjskem okraju na- pram drugim območjem za nas neugodna. Sodijo, da se bo oprem- ljanje obrti v naslednjem letu še stopnjevalo. Pri izdelovanju investicijskega programa za obrt so se okrajni obrtni delavci naslanjali pred- vsem na možnosti vsake posa- mezne občine, saj se bo preko 40 odstotkov investicijskih sredstev črpalo iz občinskih skladov. Pred- log za investicije v obrti predvi- deva obnavljanje in opremljanje 96 obrtnih obratov. Olvorilev treh novih mostov v soboto bodo v Celju izročili prometu kar tri nove mostove: most čez Voglajno pri železni- škem podvozu, ki so ga hkrati tudi poglobili, most čez Savinjo pri Mestnem parku in most čez Ložnico pri Joštovem mlinu. Vsi trije mostovi stojijo na mestih. kjer so doslej bili le začasni mo- stovi, ki so bili potrebni obnove. Most čez Voglajno je bil že za- vora za redni promet proti Storam, čez Ložnico pa je bil že dalj časa zaradi dotrajanosti zaprt za vsak promet. Slovesna otvoritev mostoT bo v soboto popoldne. 2e ti skopi podatki, še bolj seveda izkušnje gospodinj in težave mesarskih podjetij pa kmetijskih zadrug, zgovorno pri- čajo, da bodo pri reševanju tega problema potrebni hitri in •dločni ukrepi. Anarhija, ki sta jo začeli uvajati kmetijski zadrugi Rimske Toplice in Jurklošter, se ob brezbrižnosti lahko razširi, kar bi rodilo porazne rezultate. Tedaj ne bomo več govorili, da z* pospeševanje živinoreje nima pogojev samo občina Laško, temveč ves okraj. To bi se nam pozneje vsekakor hudo mašče- valo, saj vedno bolj prehajamo v sistem preskrbe, kjer je nepo- sredno kmetijsko zaledje dolžno oskrbeti potrošnika. DRUGA ETAPA Skrhi s hmeljem niso prenehale, čeprav je pridelek že pospravljen. Treba ga je še oceniti, to pa je za hmeljarja najpomembnejše. Dan za dnem vozijo zadružniki v skladišča »HMEZADA« visoko natovorjene vozove s hmeljskimi ba- lami. Vozijo hmelj na prevzem. Ta »gužva« bo trajala še kar tri polne mesece. Prevzem hmelja pa ni samo od- daja pridelka, temveč temeljit pre- gled, na katerem določijo tudi ka- kovost hmelja za vsako balo pose- bej. Trenutki, ko strokovnjaki oce- njujejo kakovost hmelja, so za hme- ljarje najbolj »napetih. Saj mu te- daj tudi določijo dohodek od pre- tekle letine. Potem hmelj vskladiščijo v ogrom- ne prostore »HMEZADA^, kjer ga še enkrat razdelijo po kakovosti in ga končno zložijo v komore za žve- plan je. Deset ur ga žveplajo, zba- šejo v vreče raznih velikosti, jih označijo z zaščitnim znakom, letni- co in naslovom kupca pa državo kamor ga pošiljajo. To je hmeljeva druga etapa, tretja pa ona, ko >raj- ža* po vsem svetu. Usodna pcščica hmelja, ki jo vza- mejo iz sredine vsake bale In po njej določijo kvaliteto hmelja. Hmeljar nestrpno pričakuje presojo strokovnjakov. Napise in naslove je treba vzorno narediti, saj bi pomanjkljivost ter- jala ogromne škode. Prostorno skladišče »HMEZADA« »SODOBNA ELEKTRONIKA« V gospodarske/n razstavišču v Ljubljani bodo 16. oktobra odprli šesti mednarodni sejem »Sodobne elektronike«. Letos sodelujejo na tem sejmu vsa znana evropska in ameriška tovrstna podjetja, žal pa je sodelovanje odpovedala ZSSR. Letos bodo na razstavišču od 19. do 22. oktobra priredili tudi poseb- ne tehnične dneve, kjer se bodo strokovnjaki iz naših podjetij pri praktičnih prikazih lahko izpopol- njevali pa tudi pridobili osnovne pojme avtomatizacije gospodarske proizvodnje. NOVI ODLOKI IN PREDPISI Pred dnevi sta oba zbora ob- činskega ljudskega odbora Žalec razpravljala o nadaljnji stano- vanjski izgradnji, o stanju v obrti in trgovini. Sprejeli pa so tudi več pomembnih odlokov. Med njimi odlok o obvezni izgradnji komunalnih objektov, o obveznem uporabljanju kakovostnih semen ter o vzdrževanju vodovoda in plačevanju vodarine. UPRAVA ZA CESTE IN KANALIZACIJE CELJE razpisuje 3 ŠTIPENDIJE NA GRADBENI MOJSTRSKI ŠOLI V LJUBLJANI Prošnje z življenjepisom dostavite na Upravo za ceste in kanalizacije Celje do 20. oktobra 1959. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIM RAZMERIJ PRI PODJETJU ZA PROMET Z ODPADKI MARIBOR, ODKUPNA BAZA CELJE, MARIBORSKA C. 63 razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA ODKUPNE BAZE CELJE Pogoji: Izučen v železninarski stroki ali vsaj 5 let prakse v žek^ninarski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Pismene ali osebne ponudbe na: »Surovina«, baza Celje, Mariborska cesta 63. ■•g« I Izobrazbo todi deloTnemo t\mU F-Vavzaprav daleč od mestnega vr\('ža, čeprav ob cesti, je na Te- b.-Tju našla svoj prostor Sola za (iehivsko in družbeno upravljanje. Obzidje in stavba, prerasla z ovijal- k,"n;i, visoka drevesa krog nje prej ^polninjajo na kak dvorec kakor na šo'o. Pa vendar so od tod izšli že H:nogi, ki bodo svoje znanje in iz- kušnje, tu pridobljene, s pridom uporabili pri svojem vsakdanjem i\''v. Pred dnevi pa so zaključili M II .nar za predavatelje pri delav- ^kih univerzah, ki se ga je udele- žilo dvaindvajset slušateljev. Cb tej prilik' sem govoril z uprav- nikom šole Marcianom ter preda- vateljem prof. Lenardičem iz Ljub- ljane. Spričo aktualnosti problema posredujem tu nekaj njunih misli. S tem seminarjem, ki sodi v okv r priprav za organiziran sistem izobraževanja delavcev, se je celjski okraj pridružil vsem ostalim okra- jen\ ki v tem času pristopajo k ši- roki akciji, namenjeni duhovni pre- obrazbi našega delovnega človeka, k ustanavljanju delavskih univerz. Pri začetnih pripravah je bil v veliko pomoč omenjeni zavod iz Ljublja- ne, ki je pred tem pomagal že dru- gim okrajem, zlasti s predavatelj- skim kadrom. Velika vloga pri izobraževanju delavcev je pridobivanje in izobra- ževanje predavateljev za številna področja kompleksnega izobraževa- nja ter njih usposabljanje za druž- beno ekonomsko vzgojo, zato je bil niimen seminarja ta, da bi slušatelji spoznali š rino delavskega in druž- benega upravljanja, delavskega sa- moupravljanja ter uporabo sodobnih metod in pripomočkov pri posredo- vanju tega gradiva delavcem-uprav- Ijalcem. Spr.čo tega so se predava- telji posluževali grafikonov, zidnih in drugih tabel in flanelografov, s čin er so slušateljem posredovali še sam način seminarskega dela. Na- zorno so pokazali, kakšnih oblik naj se poslužujejo pri posredovanju družbeno ekonomskih vprašanj. Da bi slušatelji čim bolje osvojili v.'o obširno problematiko, so se stri- njali da bi delali ves dan. Vladalo je resnično delovno vzdušje. Kljub temu, da je seminar trajal le nekaj dni, so obdelali vrsto tem, kakor, Bistvo delavskega samoupravljanja, Izkušnje na tem področju. Planira- nje v pogojih delavskega samo- upravljanja, Gospodarjenje in socia- listično nagraievanje, Družbeno upravljanje v komuni, Sistem in or- ganizacija izobraževanja v okviru občinskih delavskih univerz itd.. Okrajna zadružna zveza v Celju pa je program obogatila še z dvema predavanjema, s predavanjem o enoletnih izkušnjah zadružnih sve- tov ter o problematiki v kmetijstvu celjskega okraja. Seminar je močno razgibal ude- ležence, ki so na osnovi seminarske- ga dela živo razpravljali o vseh vprašanjih. Njihova želja je, da bi bilo čim več tovrstnih predavanj, ki bi jih naj prenesli v okvir same komune. 2al pa, da seminar ni bil tako številčno močan, kakor je bilo pričakovati in kakor to družbene po- trebe danes že zahtevajo. — Važ- no je, da posamezna podjetja do- končno doumejo potrebo po sistema- tičnem izobraževanju delavca, po ustanavljanju izobraževalnih cen- trov, potrebo po kompleksnem izo- braževanju, vse tiste elemente, ki nam v konkretnem gospodarskem življenju narekujejo ustanavljanje delavskih univerz. Seminar na Te- harju je le začetek sistematičnega 'dela na tem področju, iz katerega pa bodo zdaj kakor kasneje izšli trdni in močni predavateljski akti- vi, ki bodo vodili to napredno akci- jo. In kaj mislijo o tem udeleženci, pravzaprav dve udeleženki? MILICA PEČAR iz IKS v Celju: »Semkaj sem sicer prišla po po- moti, vendar mi ni žal. Bila sem na seminarju v Mariboru, vendar je ta v primeri z njim mnogo bolj živ in nudi veliko več; tak seminar nas neprimerno bolj obogati. Omenila bi še to, da so predavanja metodič- no dognana, na višku. Ker imajo predavatelji posebno metodo, di- skusije ne potekajo tako togo kot običajno. Predavanja so kratka, s presledki za diskusije, v kateri so- delujemo vsi. Brez dvoma je to na- čin, ki se obnese. Cas je sicer izko- riščen do skrajnosti, vendar nismo utrujeni. Predavanja so izredno na- zorna, kar velja za vse predavatelje. Vtis je zelo lep; to je najlepši se- minar, ki sem se ga kdajkoli udele- žila.« ZDENKA GORIC, učiteljica iz Laškega: »Ce hočem biti odkrita, moram re- či, da me je skoraj postalo strah velikih nalog, ki nas čakajo s tem v zvezi. Zdaj, ko smo dobili vpo- gled v delavsko samoupravljanje, vidimo, da je področje zelo obširno. Seminar nam je odprl celo vrsto pro- blemov, ki jih človek samoiniciativ- no gotovo ne bi našel. Predavanja so bila res plod dela, znanja in pro- učevanja, predavatelji pa so se po- trudili. Vtisi so vsekakor do- cela pozitivni in lepi, seveda pa bo treba še veliko dela, da bodo de- lavske univerze po občinah zažive- le.« dhr Razstava del Moše Pijada v soboto ob petih popoldne bodo v foyeru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju odprli razstavo petinšestdeset olj in risb pokojnega Moše Pijada. Ker je njegov držav- niški lik znan domala vsem našim ljudem, manj pa verjetno njegova podoba umetnika, obisk razstave toplo priporočamo. Razstavo prireja Okrajni komite ZKS v Celju, odprta pa bo do 30 oktobra vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 18. ure. GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR V SRBIJI V soboto se bo v Titovem Užicu pričel Jugoslovanski festival borbe- nih pesmi in recitacij. Na ta festi- val je CK LMS Srbije povabil tudi gimnazijski mladinski pevski zbor, ki ga je lani ocenjevala zvezna ko- misija, sestavljena iz najvidnejših glasbenikov vseh naših republik. Zbor bo nastopil v nedeljo pod vod- stvom dirigenta prof. Kuneja z de- setimi borbenimi pesmimi v konku- renci s sedmimi drugimi zbori iz raznih krajev FLRJ. Nastop na fe- stivalu je lepo priznanje celjskemu zboru, ki deluje že 15. leto ves čas na kvalitetnem nivoju. DRUGA PREMIERA v nedeljo je bila v celjskem gledališču druga letošnja premiera —- Pavla Golie SNEGULJCICA v režiji Branka Gombača. Predstara je uspela. V naslovi vlogi se je ceb'skemu občinstvu prvikrat predstavila Maja Druškovičeva, absolvent AIU, Viteza je isnd Zlatko Šugman (oba na sliki), Kraljico pa Angelca Hlebcetova. Pred nprizoritrj|o drame ,Korczak io otroci' Prva predstava, ki smo jo uvrsti- li v repertoar Malega odra, bo dra- ma Erwina Sylvanusa z naslovom »Korczak in otroci«. To je tragična zgodba o zdravniku Januszu Kor- czaku in 66 otrocih, ki jih je Gesta- po poslal naravnost v plinsko ce- lico. Janusz Korczak je bil znani le- gendarni pedagog, Žid, zdravnik, ki je dal življenje za to, da bi njegovi gojenci, šestinšestdeset otrok, sirot, ohranilo do poslednjega trenutka vero v človeka. Rodil se je menda 1878 ali 1879, umorjen pa je bil le- ta 1942 obenem z osebjem Doma si- rot, z otroci ki jih je vzgajal, ki jim je bil oče in ki jih ni zapustil niti ob smrtni uri. Zanimivo je, da v desetletju po osvoboditvi ni bil dosti omenjen. Poljaki so izdelali po njegovi najboljši pravljici »Kralj Matjažek Prvi« enega svojih naj- boljših filmov. Slovenci pa smo spoznali njegovo izredno pisatelj- sko moč, ljubezen in toploto velike- ga srca, vzgojitelja, ki je vse — svoje znanje, svoj talent in življe- .nje — dal otrokom, šele lani, ko smo prej omenjeno pravljico lahko prebrali tudi v slovenskem jeziku. Napisal je nešteto del (kakih 50), skoraj vse je posvetil vzgoji naj- mlajših in jim povsod naročal, da bodo le oni s svojo dobroto, pravi- co in resnico prerodili »pokvarjeni in nori svet odraslih«. To idejo je na neprisiljen način izrazil tudi v znanem dramskem delu »Senat nor- cev«, ki je bilo uprizorjeno leta 1931 v gledališču Atheneumu (igral in režiral znameniti poljski igralec Štefan Jeracz). S svojim vzgledom in z vsem svojim vplivom, ki ga je imel kot zdravnik, pedagog in pisa- telj, se je boril proti nasilju, dik- taturi, laži, zahrbtnosti, proti pri- zadevanju za lastne koristi in am- bicije, ter v vseh smereh človeške- ga življenja postavljal spravo, od- puščanje in ljubezen do bližnjega na prvo mesto. Kako preproste, a vendar kako velike in značilne so njegove besede, ki jih govori Ma- tjažek Prvi v pismu premaganim kraljem, ko jih je bil prisiljen pro- siti za posojilo: »Vaša kraljevska veličanstva! Jaz sem Vas potolkel, pa nisem vzel ni- kake kontribucije, a sedaj Vas pro- sim, da bi mi posodili denar. Torej nikar ne bodite svinje in mi poso- dite!« Med hitlerjeVskim terorjem je Korczak ignoriral vse odredbe nem- ške komande. Med vojno je pisal dnevnik, v katerem pravi: »Varšava je moja in jaz sem njen Se več: jaz sem Varšava. Skupaj z njo sem se veselil in žalostil, nje- na vedrina je bila moja vedrina, njen dež je bil moj in blato tudi. Skifpaj z njo sem rastel, tu je bilo področje mojega dela in moja de- lavnica, tu kraj postanka, tu gro- bovi ...« V Varšavo je prišel prvi ukaz • preselitvi židovskih otrok leta 1941. Stari Korczak je bil tedaj upravnik in zdravnik Doma sirot. Ni mogel verjeti, da preti njegovim ljublje- nim otrokom najstrašnejše. Vse svoje prihranke je porabil za vzdr- ževanje Doma in otrok. Toda kroj se je vedno bolj zoževal. Vedn« manj hrane, bolezen, lakota, njega pa so celo poslali za nekaj mesecev v zloglasni Paurak. Niso ga štrli, vrnil se je ponižan in izmučen na- zaj med otroke. Dom sirot je M zdaj nekaka oaza smrti v varšav- skem Ghettu. Najhujše je prišlo! Otroci so po- vezali svoje skromne culice, dobili mleka in kruha in odšli s svojim »očkom« na čelu na potovanje v »obljubljeno deželo«, kakor jim |e pravil Korczak, da bi jim prihranS bridke ure strahu. In šli so s pesmi- jo v lepše življenje — v tabonš6e — v plinsko celico — v smrt. T zadnjem hipu so Nemci ponudiK prostost; odklonil je z zaničevanjem sramotno ponudbo in odšel na čel« otroške kolone v smrt in legendo ... Premiera tega dela bo v sobot«, dne 17. oktobra ob 20. uri v mal dvorani Narodnega doma, ponovi- tve pa v nedeljo in ponedeljek, It. in 19. oktobra. B. * Ob priliki prve premiere na ekspe- rimentalnem odru SLG v mali dv*- A rani Narodnega doma bo klub kut-' turnih in javnih delavcev priredil v svojih prostorih razstavo del aka- demskega slikarja Lojza Zavolor- ška. Razstava bo prirejena v okvir« sodelovanja kluba kulturnih delav- cev in celjskega gledališča in )e namenjena poživitvi družabnef« življenja na tem področju celjske kulturne dejavnosti. Zagrebški solisti Letošnjo koncertno sezono je od- prl pomemben dogodek: nastop »Za- grebških solistov«, ki so si ustvarili pod umetniškim vodstvom Antonia Janigra sloves doma in po svetu. Ta godalni ansambel je sestavljen iz naših najvidnejših poustvarjalnih umetnikov — mojstrov godal. Tak instrumentalni sestav je nekje na meji med komornim in simfoničnim muziciranjem. Inštrumenti so zasto- pani v večjem številu kot pri godal- nem kvartetu, kar pri odličnih izva- jalcih ne zmanjšuje preciznosti iz- vedbe. dodan je pa še kontrabas. Spored tega odličnega koncerta je obsegal glasbena dela od baroka pa do moderne. Barok je bil zastopan tako, da smo lahko primerjali, kako so ga pojmovali Francozi in kako Italijani. Posamezni izmed Couperi- novih koncertnih stavkov za violon- čelo in godala. Prelude, Siciliene, La Tromba, Plainte, Air de Diable, so odraz gesla »imitazione della na- tura«. ki je desetletja usmerjalo pri- zadevanja francoskega baroka. Glavni rezultat tega gesla pa je nemara bila izpopolnjena kompozi- cijska tehnika v pogledu razpola- ganja z zvokom. Kajti pri Couperi- nu lahko že govorimo o zvočnem šarmu. Vivaldijevi deli »Koncert za vio- Hno in orkester v E-duru« in »Sim- fonija v C-duru« sta v izvedbi za- grebških solistov zasijali v vsej či- rsti, obenem pa tudi jubilejni kongres ob stoletnici rojstva Ludovika Lazara Zamen.hofa, ustvarjalca mednarodnega jezika esperanta. V Varšavi, kjer je Za- menhof živel in ustvarjal mednarodni jezik, se je zbralo 3256 delegatov — esperantistov iz i5 držav, z vseh petih kontinentov. Otvoritvi kongresa je pri- sostvoval tudi podpredsednik poljske vlade Pictr Jaroszevicz. Kongres so po- zdravili predstavniki vlad Belgije, Bra- zilije, Finske, Francije, Indonezije, Ni- zozemske, Zvezne republike Nemčije, Norveške in Švedske. Mnogim sejam in konferencam kongresov so prisostvovali tndi visoki poljski funkcionarji. Pod- pridsednik vlade je zadnji dan kon- gr -sa priredil svečan sprejem za vse nd^ležence. Na postaji v Varšavi so vlaki vsake pol nre pripeljali nove in nove množice na- smejan h esperantistov z vsega sveta. Stari znanci iz prejšnjih kongresov so Ji,. »iveTiiili. p-vi, ki so prvič prisostvo- vali mednarodni prireditvi, so se takoj vz.veii v polu/.aj. Severnjaki — Danici, Švedi, Norvežani in Finci so kar na- valili na nas Jugoslovane. Velikokrat so že bili pri nas v Jugoslaviji in pravijo: še bomo prišli, ne moremo pozabiti va- še dežele, vašega morja, vašega ljud- stva. Nihče med to pisano množ:co na- rmlov ni čutil, da je Amerikanec, Šved, Japonec ali Jugoslovan. Vseh 45 naro- dov, vsi kontinenti, vsi so govorili samo jezik — esneranto. Glasno nihče ni poveril v nacionalnem jeziku. Pet Celjanov nas je bilo tako srečnih, d 1 smo lahko doživljali te nepozabne dneve. Deset dni smo bili v Varšavi, toda nismo čut li, da smo na Poljskem, čeprav so Poljalci nadvse gostoljubni. Bili smo v deželi, ki ne pozna mej med narodi, kjer je vsak človek prijatelj, kjer vsi želijo, da bi se meidsebojno razumeli, ker je njihoT edini cilj mir ia napredek. I. J. Občni zbor društva prijateljev mladine v Žalcu V tednu otroka je društvo pri- jateljev mladine v Žalcu sklicalo občni zbor, ki je bil istočasno množični roditeljski sestanek. V nabito polni dvorani kina Žalec se je zbralo preko 450 ljudi, ki so slišali koristna predavanja in raz- prave. Najprej je tov. Božiček podal in razložil najvažnejše točke novega šolskega zakona. Nato so starši poslušali nadvse zanimivo predavanje prof. Podjavorška i> domači vzgoji in povezavi doma s šolo. Poročilo predsednika društva prijateljev mladine tov. Zagarjeve je bilo zelo izčrpno in je pokazalo velike uspehe društva v doseda- njem delu. V Žalcu bo zopet delo- vala svetovalnica, večjo skrb bodo posvetili zaveti.ščem za predšolsko mladino, šolskim kuhinjam, na Vranskem pa bodo uredili dom za- počitniško kolonijo. Veber Vlado V ŠMARJU PRI JELŠAH so pred dnevi prosvetni delavci komunisti, razpravljali o najvaž- nejših družbenih in gospodarskih vprašanjih v občini. Šolska re- forma, široko razvijanje gosi>o- darsikih odnosov med kmetom in zadrugo in izobraževanje od- raslih postavlja pirednje vedno več nalog. SAVINJSKI ZBORNIK Pred dnevi smo uvrstili na doma- čo knjižno polico nov primer lokal- ne založniške dejavnosti — Sa- vinjski zbornik. Izdal ga je občinski odbor SZDL v Žalcu »na čast lanski devetdesetletnici Žalske- ga tabora«. Njegov urednik Drago Predan ga čitatelju predstavlja kot knjigo, »v kateri opisujejo številni avtorji — Savinjčani in gostje — politične, gospodarske, kulturne, zgodovinske in druge probleme, ve- zane predvsem na Savinjsko dolino, njene ljudi, njeno preteklost in se- danjost«. Toda ker so tudi ob ča- stitljivi obletnici žalske manifesta- cije slovenskih nacionalnih hotenj sredi preteklega stoletja »naše oči uprte predvsem v naš čas, v naše napore za srečnejše življenje delov- nih ljudi,« je v zborniku zbranega »manj preteklega, zgodovinskega, a več sedanjega, današnjega živega in nastajajočega.« Nominalno pripada okroglo po ena tretjina zbornikove vsebine leposlov- ju, zgodovini in sodobni problema- tiki. Avtorji leposlovnih prispevkov so Fran Roš, France Onič, Dane De- bič. Drago Kumer, Meta Rainer Vladimir Levstik in Janko Kač. Njim je urednik priključil še Vasjo Predana in Miloša Mikelna s sestav- koma Ljudje iz gledališča in Pro- vincialna kultura in kultura v pro- vinci. Od prispevkov s področja zgodo- vine stoji na prvem mestu Vasilija Melika oris razmer na Slovenskem v dobi taborov, medtem ko Rajka Vre- čerja opis Kako je bilo pred devet- desetimi leti oživlja neposredne spo- mine na žalski tabor. V žalsko kul- turnozgodovinsko kroniko sodijo tu- di zapisi o skladatelju Ristu Savinu in pisatelju Ferdu Kočevarju (Drago Predan, Ludvik Zepič, Rajko Vre- čer); kratek pregled ilegalnega dela v bivši Jugoslaviji in v času NOB podaja Stane Terčak. Od ostalega zgodovinskega gradiva so tu pri- spevki arheologov Alojza Bolte, Ve- re Kolškove ter dr. Josipa Klemenca dalje prispevek konservatorja Jože- ta Curka o gradovih in graščinah v Spodnji Savinjski dolini ter Roševa beležka o savinjskem puntarju Bošt- janu Natku. V savinjsko narodopis- no zakladnico sta posegla Drago Predan s prispevkom o savinjski kmečki hiši ter Milena Moškonova z zapisom o lepoti libojske kerami- ke iz 19. stoletja, v gospodarsko zgodovino pa Janko Orožen s krat- ko zgodovino savinjskega rudarstva in industrije. Med aktualijami je na prvem me- stu Kolenikova geografska obdela- va žalske občine, ki ji je urednik prav prisodil mesto med uvodnimi članki, ostali prispevki istega po- mena pa zbornik zaključujejo. To so: Šolstvo in ljudska prosveta (Jo- že Gluk). Opis premogovnikov in rudnih nahajališč ter njihove zale- ge v žalski komuni (ing. V. Gostišm in ing. R. Kovačič), ing. Kača Sa- vinjski golding kot razširjeni pri- spevek v I. Celjskem zborniku 1951, ing. Gosarjeve analiza razvoja la perspektiva sadne drevesnice Miro- san, ing. Laha sestavek o ureditvi vodnega režima v Savinjski dolini, ing. Houzakove o hidropedodoliških raziskavah in končno Škofov zapit o turističnih perspektivah Spodnje Savinjske doline ter poročili o žal- ski komunalni dejavnosti (Vinkm Jordan) in o praznovanju 90. oblet- nice žalskega tabora (Jože Gluk). Od številnih ilustracij je trebm opozoriti na slike šempetrskih izko- panin in na avtoportret žalske ro- jakinje akad. slikarke Je lice Zuža. S tem pregledom želimo pokazati na Savinjski zbornik kot na odras delovne manifestacije žalskega izo- braženstva ob častitljivi obletnici na- rodnega buditeljstva, a tudi kot nm vreden prispevek k monografiji Sm- vinjske doline. In kef velja, da učbe- nik ne more biti samo šolska knjiga, lahko pokažemo na Savinjski zbor- nik tudi kot na prilično zbirko dO' moznanskega gradiva, uporabnegm na vseh šolah Savinjske doline. S svojim pojavom pa kaže zbornik nm »pot do ukinitve province v postop- nem razvijanju in utrjevanju dejaxt- nih kulturnih (ne samo prosvetnih) moči«. G. G. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSOl SVEČANOST V SLIVNICI PRI CELJU V soboto in nedeljo bodo v Sliv- nici v okviru proslav 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ slavili stoto obletnico šole. Za to po- membno proslavo se v kraju te- meljito pripravljajo. Slivničani bodo ob tej priliko pozdravili okrog trideset učiteljev, ki so ne- koč službovali v njihovem kraju. Za to priložnost so obnovili obe šolski zgradbi. Obnova prej zelo slabe šolske zgradbe je pritegnila tudi vaščane, da so namreč pri- čeli obnavljati tudi svoje hiše. Slivničani pa bodo na ta dan prvikrat v svoji vasi videli za- bavni film. Pričakujejo tudi, da bodo v Gorici pri Slivnici kmalu pričeli z gradnjo nove šole. r. 2. Janigro o ctijskem ol;Cinst\u Znana stvar je, da mora biti med koncertanti in občinstvom topla, prisrčna vez, zasnovana na oboje- stranskem iskrenem odnosu do glasbe, kajti le tako se morejo na- stopajoči umetniki docela predati muziciranju. Celjsko občinstvo je po mnenju Antonia Janigra tako občinstvo, ki s svojim iskrenim razumevanjem glasbe prav sodeluje pri koncertnih i^zvedbah. Ce je tak kompliment dal človek, ki je spoznal nešteto kon- certnih dvoran po svetu in prav to- liko publik, potem to ne pomeni malo. Se en vzrok je, da pridejo taki gosMe r?di k nfim. O naši koncert- ni dvorani so dejali, da spada po svoji akustiki med najboljše v državi. ^^^ CELJSKI TEDNIK štev. 41 — 16. oktobra 1959 Veš svoj dolg, hmeljar? Mnogi hmeljarji se še dobro spominjajo usodne krize na tržišču pred desetletji. Hm.elji- šča po Savinjski dolini so kop- nela kot sneg v maju, v krajih izven izrazitega hmeljarskega področja pa so popolnoma iz- ginila. Kljub velikim zasluž- kom v prejšnjih letih pred na- stopom gospodarske krize, hmeljarji niso mogli vzdržati posledic in so množično opu- ščali gojenje »zelenega zlata«. O teh stvareh ni treba govo- riti. Lastni spomini so močnej- ši od pisanih. Tudi letos je nastala na sve- tovnem tržišču s hmeljem pre- cejšnja težava. V Nemčiji pro- dajajo hmelj daleč pod proiz- vodnimi cenami. Tudi v dru- g.h državah, ki poznajo hme- ljarsko proizvodnjo, ni mnogo bolje. In pri nas? »Hmezad« odkupuje hmelj. Vsak dan vidimo ceste polne traktorjev, ki vozijo visoko na- ložene vreče hmelja. Hmeljarji so se oddahnili. Za položaj na tržišču so dobro vedeli in skr- belo jih je, kaj bo s pridelkom. Vprašanje letošnjega pridelka je torej rešeno. Hmeljarji bodo za pridelek dobili dogovorjeno plačilo. Vendar moramo pri tem po- udariti nekaj. Skupnost je za izravnavo cene na notranjem tržišču pri- spevala milijardo in pol. To pa je velika vsota, ki predstavlja domala vse tiste dohodke, ki jih je skupnost v preteklih le- tih imela od prodaje hmelja na račun deviznih razlik. Ce se je kdo lahko prepričal o prednosti socialističnega go- spodarstva, o velikih ugodno- stih sodelovanja posameznega proizvajalca z zadrugami in z družbo sploh, potem se je mo- ral hmeljar. Ce je družba v preteklih letih, ko je bila pro- daja hmelja koristna tako za kmete kot za družbo, je sedaj ko bi ob vsaki drugi obliki mo- ral čutiti posledice kmetovalec, vrnila proizvajalcem tako ogromna sredstva. V teh dneh bodo hmeljarji sklepali pogodbe za proizvodno sodelovanje z zadrugami. Kaj ob tej akciji lahko in upravi- čeno pričakuje družba od hme- ljarjev? Pričakuje lahko prav tak odkrit odnos do naporov za povečanje kmetijske proiz- vodnje. Pričakuje upravičeno, da bodo kmetje-hm.eljarji poka- zali svoje zaupanje do družbe. Iz tega primera pa se lahko mnogo naučijo tudi drugi kme- tovalci, čeprav ne gojijo hme- lja. Interes družbe je večja proizvodnja in s tem povečanje blagostanja vseh delovnih lju- di, tudi kmetov. c. k. Iz življenja na naši vasi KONFERENCA VODSTEV KMETIJSKIH ZADRUG V CELJU Temeljit pogovor o zahtevnih nalogah PLAN KMETIJSTVA ZA LETO 1960 SE NE RAZLIKUJE OD AK- CIJSKEGA PROGRAMA ZA POVEČANJE KMETIJSKE PROIZ- VODNJE — IZPOLNITEV PETLETNEGA NAČRTA V ŠTIRIH LE- TIH - POVEČANJE ORNIH POVRŠIN V OKRAJU ZA TRI OD- STOTKE — KOOPERACIJSKE POGODBE V HMELJARSKEM PODROČJU DO KONCA OKTOBRA, ZA VSE OSTALE PREDELE DO SREDINE NOVEMBRA V ponedeljek je bila na Okrajni zadružni zvezi konferenca predsed- nikov zadružnih svetov, predsedni- kov upravnih odborov zadrug in upravnikov. Na tej 'konferenci je predsednik OZZ Franc Lubej obraz- ložil naloge zadružnih organov za izvršitev planskih nalog v kmetij- stvu, hkrati pa analiziral vrsto sla- bosti pri sedanjih naporih za izpol- nitev akcijskega programa za na- predek in povečanje kmetijske pro- izvodnje v letu 1960. Uvodoma je tov. Lubej poudaril, da se akcijski program, ki so ga zadružne organizacije s široko de- javnostjo razširitve kooperacije že pred tedni začele, prav nič ne raz- likuje od plana za kmetijstvo, ki ga je za leto 1960 že potrdil okraj- ni ljudski odbor. Plan predvideva 30,7 % povečanje kmetijske proiz- vodnje in od tega ni moč odstopiti. Da bi bili tem nalogam kos, je treba dosledno in do kraja izpolni- ti akcijski program, do kraja vztra- jati pri tem, da bo predvideni ob- seg kooperacije dosežen, hkrati pa terja iskanje najrazličnejših mož- nosti za povečanje proizvodnje ne- posredno pri kmetijskih zadrugah samih. Slabši potek akcije za skle- panje pogodb ne postavlja v nevar- nost zgolj dosledno izpolnitev plana za setev visokorodnih pšenic, tem- več obstaja bojazen, da bi ob ta- kem obravnavanju problemov prišlo do manjših odstopanj pri izvršitvi najvažnejšega — živinorejske pro- izvodnje. Te dni bodo občine sprejele pla- ne za kmetijstvo na svojem pod- ročju. Letos je sprejemanje kmetij- skega plana tako zgodnje zato, da bi proizvodnja v novih obsegih lah- ko nemoteno potekala. Ko bodo ob- čine plan sprejele, je naloga zadruž- nih upravnih organov, da plan za svojo zadrugo temeljito obravnava- jo ter da poskrbijo, da bo sleherni zadružnik, slednji kmetijski proiz- vajalec vedel tudi za svoj delež._ Pri tem je treba poudariti, da je v jugoslovanskem merilu dana mož- nost, da bi bil petletni plan v kme- tijstvu v glavnem izvršen že v šti- rih letih. Ce bo doseženo vse, kar plan za letos, oziroma za leto 1960 predvideva, potem za prihodnje le- to ostane do izvršitve planskih na- log v kmetijstvu samo še okoli 3%. Letošnji plan za kmetijstvo pred- videva tudi povečanje ornih površin za okoli 3%, ali okoli ICOO hekta- rov. Hkrati pa predvideva znižanje površin, ki bi bile posejane z žita- ricami za okoli 26 %, kar pomeni od sedanjih 17.000 hektarov na 12.000 hektarov. Plan vsebuje tudi poveča- nje pridelovanja industrijskih rast- lin, nadalje znatno povečanje pri- delovanja vrtnin in končno, kar je najvažnejše, veliko povečanje pri- delovanja krmnih rastlin in to za 77,2 % več. Krmne rastline, ki so osnova za predvideno povečanje ži- vinoreje, naj bi v glavnem bile: de- telja, lucerna in silažna koruza. Na konferenci je b lo sklenjeno, da bi se kmetijske površine ne po- večale, čeravno je predvideno, da bodo slaba hmeljišča, v skupni iz- meri okoli 400 hektarov, izkrčena. V hmeljarski proizvodnji je treba z vsemi sredstvi doseči ustreznejšo rešitev, to je doseči povprečen do- nos 1500 kilogramov hme ja na hek- tar. Izredno važen del plana je vse- kakor živinoreja. Ne samo to, da je treba doseči predpisan stalež ži- vme, temveč je treba imeti pred očmi izpolnitev plana mesne proiz- vodnje. Takih količin pa kmetje sa- mi in kmetijska gospodarstva ne bodo zmogla, zato je bilo na kon- ferenci rečeno, da postaja akcijski program zrel za spremembe. Orga- niziranje zadružnih obratov, kjer bi nastala središča intenzivne in viso- ke proizvodnje, je treba postaviti zdaj v ospredje. Zadruge naj orga- nizirajo lastno proizvodnjo živine in to po ključu, ki velja za družbe- na posestva. Da bi to mogle zadru- ge uresničiti, je njih naloga, da od- kupijo in vzamejo v zakup vsa raz- položljiva in ustrezna zemljišča, da odkupijo vsa teleta, ki se narodijo in da pri tistih kmetovalcih, če le-ti ne gredo na pitanje in vzrejo živi- ne, sklepajo pogodbe tudi za proda- jo krme. Zvezni zakon, ki bo te dni sprejet, vsebuje vsa potrebna na- vodila za te odkupe in zakupnine. Napačno je tudi to, da se strokovni kadri v zadrugah in po poslovnih zvezah ukvarjajo z administrativ- nimi nalogami. Njih dolžnost je v prvi vrsti ta, da iščejo vse možno- sti za organizacijo lastne proizvod- nje pri kmetijskih zadrugah. V razpravi na konferenci so se vodilni ljudje iz zadrug temeljito pogovorili o dosedanjih izkušnjah, pokazali na vrsto pomanjkljivosti in na težave, s kakršnimi se bojujejo. Ugotovili so, da planskih nalog ne bo mogoče rešiti z drobnjakarskirpi posegi, temveč z odločno in širšo akcijo, s pogumnim stopanjem v močno tržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov, predvsem pa ž.vinoreje. Glavni sklepi konference so bili naslednji: # Da na področju, kjer gojijo hmelj, zadruge do konca oktobra iz- vedejo akcijo podpisovanja koope- racijskih pogodb, v vseh ostalih krajih pa do 15. novembra. # Da zadruge takoj nabavijo po planu predvidene količine umetnih gnojil. 9 Da poslovne zveze prevzamejo čimprej ves odkup živine ter tako zagotovijo, da bo ves prirastek pri- vezan za pitanje in plemensko vzre- jo, hkrati pa da bodo potrošni cen- tri v okraju kolikor mogoče založe- ni z mesom. OVČJI SCIEM V SOLČAVI Ovce solčavsko-jezerske pasme so zelo iskane, ne samo za zakol in zaradi kvalitetne volne, temveč tudi za pleme. Vsakega sejma v Zgornji Savinjski dolini se udeležijo nakupovalci tudi s kranjske strani. Ob takih dneh je na sejmišču precejšen promet. Prodane ovce, ki gredo v zakol, kar na sejmišču striže jo. Pri tem so ovčje- rejci taki strokovnjaki, da od ovc včasih odpade pravi kožuh, kot da bi jim slekli kožo ... Kam čez leta z živino? Pravzaprav je skoraj ironično, da v času, ko v vseh naših potrošnih središčih primanjkuje mesa, nače- njamo to vprašanje. Toda izzvali ga nismo mi, temveč nekateri kme- tovalci ter na žalost celo nekateri starokopitni strokovnjaki. Spričo široke akcije za povečanje živinorejske proizvodnje so se po- javili nekateri neupravičeni pomisle- ki. Res je, da tudi pri povprečju 1,5 glave in 1 glave na hektar ob- delovalne zemlje, odvisno od lege, ne bomo mogli ostati. Družbena po- sestva že »startajo« na 3,4 in še več glav na hektar. Zato se lahko neinformiranemu človeku zazdi, da bi utegnilo priti do pretir«ne proiz- vodnje. Vendar je ta skrb popolnoma ne- utemeljena. Povprečje, oziroma od- nos prebivalcev v industrijskih sre- diščih na prebivalstvo podeželja s« naglo spreminja. V Sloveniji ima- mo že danes komaj 36% izrazit« kmečkega prebivalstva. Le-ti mora- jo preskrbeti hrano za 64% ostalih ljudi. Prejšnja leta so v Celju na pri- mer letno zaklali in prodali okoli 2000 svinj. Za leto 1960 na primer želijo celjska podjetja dobiti vsaj 7000 do lO.OCO svinj. Podoben po- rast potreb je tudi pri goveji živini. Toda Celje ni izjemno. Vsa mesta, recimo Velenje, pa tudi vsa ostala m.esta v državi, zlasti v Sloveniji, prav tako nimajo dovolj mesa. Tržiščna poročila pa kažejo enak položaj v vsej Evropi, čeprav tudi druge države, nekatere mnogo več kot naša, dvigujejo živinorejsko proizvodnjo. Ce imamo ta dejstva pred očmi, potem ni bojazni, da bi proizvajalci ne mogli vnovčiti svojih živali, ki jih bodo imeli za trg. Skupnost vrh tega garantira cene, daje celo pre- mije na nekatere vrste pitanih ži- vali. Od proizvajalca je samo od- visno, kakšno , razliko med stroški in prodajnimi cenami bo dosegel. Gotovo ne s primitivnim, nesodob- nim načinom vzreje. Cim bolj bo moderniziral proizvodnjo, tem več bo dal mesa za tržišče, toliko več pa mu bo ostalo tudi v žepu. Kr. OBNOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA Minulo soboto so v Podčetrtku odprli obnovljeno zdravstveno po- stajo. Ljudje so se že bali, da bodo po smrti obeh zdravnikov ostali brez stalnega zdravnika. Toda, zdaj so veseli, da je med nje vendarle prišel dr. Kralj. Upajo, da bo ostal dolgo pri njih. Želeli bi pa še, da bi ustanovili tudi zobozdravstveno postajo, ker zdaj ni zobozdravnika daleč naokoli. Najbližji je v Šmarju. PERUTM\ARSKA FARMA TUDI V TABORU Potrošniki so se naglo preusme- rili in privadili na nove možnosti preskrbe z mesom. Pomanjkanje te- letine, hkrati tudi manjkajoča pre- skrba z govej m mesom jih je pri- peljala do večjega nakupa perutni- ne. Se pred leti so nekatera po- sestva smatrala perutninarstvo za deficitno panogo. V kratkem času pa se je to močno spremenilo. Jas- no je, da se perutninarstvo izplača v velikih vzrejnih farmah, ki moč- no zmanjšujejo stroške režije. Danes smo že v položaju, ko far- mi v Ločah in Podčetrtku domala nič več ne pomenita. Tudi perutni- ne ni dovolj. Zato posestvo Lava v Celju organizira tak obrat, po- dobnega pa bodo v kratkem imeli tudi v Taboru. CELJSKA MLEČNA RESTAVRACIJA? Ureditev nove celjske mlečne restavracije je zaradi nenehnih zastojev pri gradnji postala že zanimiva. Najprej so bile težave s stanovanjskim problemom, tega so s težavo rešili. Ko smo upali, da bo zadeva končno stekla, so ugotovili, da ne bo pravočasno izdelan kotel za centralno kurja- vo. Zopet so bile potrebne vse mogoče intervencije, tako da lahko — sicer še vedno s precej pesi- mizma — sporočimo, da bo mleč- na restavracija odprta v začetku novembra. CITAJTE CELJSKI TEDMK ^^MOJCA.^^ JE ZAŽIVELA KONČNO OBRTNA DELAVNICA OTROŠKE KONFEK- CIJE V CELJU — MODNA REVIJA OTROŠKE KONFEK- CIJE ŠE TA MESEC Začelo se je pravzaprav takrat, ko so se mamice vse pogosteje pritoževale nad izdelavo in viso- kimi cenami otroških oblačil, ki jih je bUo dobiti v Celju. Izbira je bila majhna, nekaterih izdel- kov pa sploh ni bilo. Tako so bile vse te pritožbe upravičene, saj je bila potreba po cenejši, kvali- tetno izdelani in raznovrstni otro- ški konfekciji že prevelika. Za- stopniki podjetij, ki so bila zain- teresirana bodisi na njeni produk- ciji, bodisi na razpečavanju, so se pred dnevi zbrali na sestanku v Zavodu za pospeševanje gospo- dinjstva, kjer so pretresli vse možnosti za izdelovanje teh ar- tiklov v našem mestu. Sestanek je bil ploden, saj se je že tu videlo, da ima proizvodnja otro- ške konfekcije velikansko per- spektivo, spričo tolikih žena, ki znajo šivati in 90 pripravljene sodelovati; da ima vse možnosti za razvoj, ko je že sama ideja naletela na razumevanje pri pod- jetjih in ustanovah, ki so ponu- dile svoje usluge. In tako se je na tem sestanku osnoval inicia- tivni odbor, z nalogo, da utre pot novi prepotrebni panogi indu- strije. Težave, ki so se pojavljale, ko se je ideja uresničevala, so bile premagane in sedaj je že usta- novljeno podjetje z naslovom Obrtna delavnica otroške konfek- cije »Mojca«. Zanjo so kaj kmalu zvedele tudi žene in z veseljem pozdravile njeno osnovanje. In, ko se je v oknih Zavoda za pospe- ' ševanje gospodinjstva pojavila objava, da se lahko žene, ki znajo šivati, tamkaj zaposlijo, so bili celo sami organizatorji presene- čeni nad tako številinm odzivom. V nekaj dneh se je v Zavodu pri- javilo več kot 160 žena. Lahko rečemo, da je »Mojca« že uspela. Žene, ki bodo izdelovale otroško konfekcijo, bodo imele pravza- prav lahko delo, saj bodo v pod- jetju prevzele že krojene modele,- ki jih bodo samo sešile, ometanje, izdelovanje gumbnic in druga manjša dela pa bodo prevzeli »Mojcini« stroji. Šivale bodo na domovih, in si bodo tako tudi svoj delavnik same sestavile. Te dni izdelujejo vse prijavljenke svoj prvi, poskusni model, tiste, ki so kvalificirane same, druge pa pod nadzorstvom v poslovalnici Singerja. Prav podjetje Singer je za »Mojco« pokazalo največ razu- mevanja, saj ji je zastonj posodilo svoje prostore za usposabljanje kadra in celo svoje učne moči. Prve modele bomo lahko videli na modni reviji, ki jo bo pripra- vila »Mojca« 26. in 27. oktobra v Narodnem domu. S tem bo začelo podjetje tudi uradno poslovati. Na reviji nam bo »Mojca« pred- stavila le izdelke lahke konfek- cije, vsa težja oblačilca pa bodo izdelana v drugih celjskih pod- jetjih, ki so ponudila svojo pomoč in udeležbo na reviji. V malem pa prireja »Mojca« že nekaj dni modno revijo; zaen- Krat le revijo šolskih halj. MaM manekeni prikazujejo staršem na roditeljskih sestankih v šolah več praktično krojenih šolskih halj, različnih krojev in barv. Halje so namenjene tudi dečkom, seveda primemo krojene. 2e v kratkem jih bodo lahko mamice v Celju kupile za svojega šolarčka in bodo s tem očuvale otrokovo obleka Takšne halje bodo stale komaj 1500 do 2300 dinarjev. »Mojca« je torej zaživela. V garderobo naših otrok ne bo vnesla samo spremembe, ampak jo bo izpopolnila tam, kjer so bile doslej največje vrzeli. Po nizikih cenah bo izdelovala igralne hlač- ke, krilca in oblekce, predpasnike in srajčke, pižame in spalne srajčke, skratka vse tisto, kar smo doslej predrago plačevale ali pa celo zaman iskale. Bolj dobro- došla s svojo dejavnostjo, kot jei, ne more biti. Eva V svetli učilnici šivalnega in prikrojevalnega tečaja pri »Singerjn« vedno drdrajo šivalni stroji. Vsa mesta so vselej do zadnjega zase- dena... KJE JE KROIVIRR? Ce ga je človek, 15 in več — če svinje, je komaj 9 dinarjev vreden Vsi vemo, da smo letos pride- lali za okoli 30 % krompirja manj kot lansko leto. To velja zlasti za zgodnje jedilne sorte krompirja. Zaradi vlažnega vremena ta krom- pir ni bilo mogoče očuvati pred na- padom krompirjeve plesni — zel se je prezgodaj posušila, zato je obil- ni nastavek gomoljev ostal droben. Krompir je pač za močo najbolj ob- čutljiva rastlina, zato je kljub bolj- ši agrotehniki v letošnjem letu manjši donos razumljiv. Ni pa razumljivo pomanjkanje •krompirja na tržišču! Računali smo, da je bilo v sezoni 1958-59 pokrm- Ijenega prašičem in pitovnemu go- vedu okrog '/3 lanskoletnega jedil- nega krompirja. Saj smo celo iz- dajali posebne brošure, v katerih smo učili ž.vinorejce, kako najbolj koristno uporabiti tako obilen pri- delek. Dobro izpolnjevanje plana pi- tanja mesnatih prašičev nam to do- kazuje, saj jih je bilo dovolj na tr- žišču. Lansko leto je bilo tako ravnanje pridelovalcev krompirja razumljivo, saj so z mesnatimi prašiči ali s pro- dajo kmetijski zadrugi, dosegli ena- ko ceno. Pitanje s krompirjem je bilo ekonomično za proizvajalca in za družbo, krompir vsaj ni propa- del... Letos pa je zadeva drugačna. Pri- delovalni stroški so bili višji, mimo iega pa je bilo zaradi bujne rasti plevela več dela z okopavanjem, po- trebno je bilo tudi večkratno škrop- ljenje. Pri realni oceni pridelka krompirja bi mogli postaviti tudi realne odkupne cene. Ker pa se to ni zgodilo, je mnogo kromp.rja ro- malo v kleti pridelovalcev, namesto na tržišče. Znano pa je, da pridelo- valec prične špekulirati s krompir- jem, čim je enkrat v kieti! bivja »hajka« sindikatov in ostalih naku- povalcev, kakor h.tro se je izvedelo za letošnji nižji pridelek, je pričela krompirju dvigati cene. Vendar pa bi jedilnega krompirja moralo biti dovolj. Toda le tedaj, če bi ga ne krmili živini. Da pa ga kmetje nameravajo krmiti, napove- dujejo tudi mnogi pridelovalci. Kaj- ti prašiči, tudi pitana goveja živi- na, so za veliko večino kmetovalcev že postali sta.en način tržne proiz- vodnje. To je razumljivo, ker je plan pitanja le.os še ViSji. IMismopa pri sklepanju kooperacijskih pogodb tako jasno posiavili vprašanje eko- nomičnosti piianja, posebno pri pra- šičih. 2e prej je rečeno, da se k.lo- gram krompirja vnovči s pitanjem prašiča ob današnji ceni 195—205 din za 1 kg žrve teže le z 9 do 9,5 din. Vemo pa, da je ob temica- su, ko je kromp.r že v kleti, odkup- na cena navadnemu jedilnemu krompirju 15 din aH pa še nekaj višja za 1 kg. Pitanje s krompir- jem torej ekonomičnosti ne vzdrži! Vendar je treba za krompir kot krmilu poiskati nadomestilo. Letos ga na srečo imamo v koruzi. Saj že nekaj časa čitamo, da je v žitorod- nih področjih koruza rekordno ob- rodila in je nimajo kam spraviti. Zato bi bilo pridelovalnim okolišem koruze zelo prav, če bi že sedaj odkupili koruzo in to takoj z njive, ko jo imajo še v svežih storžih, si- cer se bo lahko v pomanjkljivih sklad ščih pokvarila. Cena koruzi v storžih je, kolikor je znano, okoli 17—19 d n za kilogram na nakla- dalni postaji. S prevoznimi in osta- limi stroški bo posušena in olušče- na koruza v hlevu slovenskega zadružnika vredna okoli 32—34 din za kilogram. Po grobem računu pridobi mesna- ti praš č 1 kg prirastka s približno 4 kg koruze ali pa s 16 kg krompirja (zraven še nekaj beljakovinskega dodatka v obeh primerih). Z malo računanja je lahko ugotoviti, kate- ro krmilo je primernejše. Mimo tega pa velja še ena ugotovitev. Koruza se s pitanjem prašičev vnovči po 34-36 d.n. Izgleda, da posebno upravniki kmetijskih zadrug doslej niso bili dovolj iznajdljivi in so se zadovo- ljili zgolj z ugotovitvijo, da jim pri- delovalci pač ne ponudijo krompir- ja! Razen špeku'antsk'V' "pp-^iov precejšnjega dela pridelovalcev krompirja je vzroK pon,aiijKkiiju na tržišču tudi opisano stanje, ih iz- vira seveda iz nepoučenosti. Ce bi to akcijo upravniki zadrug začeli pravočasno, jim ne bi bilo po- trebno tožariti sindikate, ki so mar- sikje bili prisiljeni oditi na teren na lastno pest, ker jim zadruge in odkupna podjetja krompirja pač ni- so mogla preskrbeti. Inž. Cizej Iz Celja in zaledja »Atomske toplice" še dihajo Topli vrelci pri Podčetrtku so zasloveli daleč naokoli. Videti je bilo, da se bodo zadušili v gneči obiskovalcev, ki so prihajali od vseh vetrov z avtomobili, s kole- si, peš. V redko naseljenem po- dročju je nastala stanovanjska »tiska, da so prenočevali na ko- zolcih, v steljnikih, na podstreš- jih in je že vsaka kajžica bila hotel po soraznnerno hotelskih cenah. V hipu se je ob vodi zna- šel blagajnik in ob mlaki na hrvatski strani je zrasla zasilna baraka za preoblačenje; toda še poprej na obeh straneh Sotle go- stišči z žafransko dragimi pijača- mi in obloženimi kruhki. Kljub »labim cestam je proti Podčetrtku vozila vrsta avtobusov, v katerih •o v silni stiski potniki opravili svojevrstno parno kopel. Lani je zaradi gradnje obsotel- ske proge obisk občutno padel, toda letos, ko je proga stekla, posamezniki še prihajajo. Čeprav so barake skoraj popolnoma raz- drli, pozimi raznesli deske in vrata, je ob letošnjih bolj redkih ■uhih in toplih dnevih vselej bilo tam nekaj ljudi. V sončnih jesen- skih dneh pa je obisk spet pora- sel. Ob črnem močvirnem blatu na slovenski in ob ograjenem ba- zenčku na hrvaški strani smo srečali kopalce iz Gorenjske, iz Ljubljane, iz Zagreba, a posa- meznike celo iz Švice, iz Holandi- je in Avstrije. Torej so »atomske toplice« trdožive in še uporno di- hajo. Morda bodo z dokončno do- graditvijo proge, ko bodo prene- hala dela na ogromni pečini pri Toplicah in bo stekel fedni pro- met, »čudežne« toplice ponovno zanimive? Radioaktivna topla voda, ki je spontano pridobila še prilastek »atomska«, je pač pri- vlačna v današnji atomski dobi in zato ima še posebno učinkovitost. Sotelski Združitev trgovskih podjetij v Celju Decentralizacija trgovin, ki je bila izvedena 1954. leta, je imela več negativnih posledic. Prevelika razdrobljenost trgovin, saj je od 2 trgovskih podjetij v celjski občini nastalo kar 31 manjših trgovskih podjetij, ni ugodno vplivala na re- žijske stroške, postrežba je bila marsikje slaba, prav tako tudi zu- nanja ureditev trgovin, komercialna služba pa je v večini primerov še- pala. Zato je svet za blagovni promet pri celjski občini na svoji zadnji se- ji razpravljal o združitvi trgovskih podjetij. Predlagal bo občinskemu ljudskemu odboru združitev nekate- rih trgovskih podjetij. Po tem pred- logu bo v celjski občini le 6 trgov- skih podjetij, število prodajaln pa ostane seveda enako kot doslej, združitev naj bi izvedli s 1. janu- arjem prihodnje leto. -ma PRIJETNA PRIREDITEV Pretekli teden je bilo v Cilelju več mladinskih in pionirskih pri- reditev. Tudi cicibančki v vrtcu Otona Zupančiča so s skromno prireditvijo počastili teden otroka. Obiskali pa so jih tudi pionirji iz druge osnovne šole s prijetnim in veselim programom. Najprej so cicibane razveselili s pesmijo »Cuk se je oženil«, nato so poslušali zgodbico Mižek Figa na otoku Niga. Harmonikar Janez pa je spremljal pevke, ki so zapele »Na planincah«. Pionirji še odmora niso pustili, saj je ta čas Marjanca recitirala »Ptiček kliče« in zopet je Janez z vižo »Jager pa jaga« požel mnogo jpri- T-.n 3 n i 3 IZ NAŠIH KOMUN ZAEEC Lani ustanovljena javna pral- nica že po nekaj mesecih ni več zadoščala vse večjim potrebam. Zato je stanovanjska skupnost že spomladi morala nabaviti .še drugi pralni stroj. Javna pralnica v Žalcu ima sedaj v obratu dva pralna stroja, centrifugo, sušilnico perila z grelnimi odnosno toplo- zračnimi napravami, poleg tega pa še sušila na prostem. Ugotovili so, da tudi to ne zadošča več, čeprav ljudje in stroji delajo od zgodnjega jutra do pozne noči. Zato bodo nabavili še tretji pralni stroj, * Po začetnih težavah se je delo šivalnice, ki je tudi servisni obrat žalske stanovanjske skupnosti, tako razmahnilo, da niti zasilni delovni prostori, niti število za- poslenih ne zadošča. * Sklenili so že pogodbo o dobavi stroja za kemično čiščenje oblek 6 kapaciteto 15 kg oblek v 25 mi- nutah. Dobili ga bodo iz vde- sejmske kvote letošnjega jesen- skega zagrebškega velesejma. Po- trebna dinarska sredstva so tudi že zagotovljena. * Stanovanjska skupnost je tudi sklenila, da se takoj prične z ure- ditvijo zgradbe, v kateri bodo vsi servisni obrati. Servisni center bodo uredili v adaptiranem go- spodarskem poslopju v centru trga, na dvorišču bivše Kalanove hiše. * S tem pa še ne bo konec nalog in težav žalske stanovanjske skupnosti. Prostori, ki jih upo- rablja obrat družbene prehrane, so dokaj pomanjkljivi, razen tega pa so premajhni za sedanje šte- vilo abonentov, ki se tudi nenehno veča. Ljudski odbor bo sedaj raz- pravljal o predlogu, da bi se usta- noviteljske pravice za gostišče »Pri kolodvoru« prenesle na sta- novanjsko skupnost. TRGOVCI SO TUDI DOBRI GODBENIKI V soboto so v Vojniku gostova- li mladinci Trgovske vajenske šole iz Celja. Dvanajst vajencev iz različnih krajev celjskega okraja je pripravilo prikupen glasbeni &ix)red. Med glasbene točke sporeda so uvrstili tudi ne- kaj odlomkov z vrhov slovenske proze in nekaj zabavnih točk. Vojničani so bili s tem gostova- njem izredno zadovoljni in so pri- silili izvajalce, da so nekatere stvari ponavljali, vojniška de- kleta pa so jim darovala šopke nageljnov. TURISTIČNI DELAVCI IZ TR2ICA NA OBISKU V CELJU Srečanja turističnih delavcev Tržiča in Celja imajo že nekaj- letno tradicijo. Tako je preteklo nedeljo znova prišlo do sestanka zastopnikov turističnih društev iz Tržiča in Celja. Pred tem so gostje obiskali Logarsko dolino ter si ogledali Velenje in Dobrno. Se en VRTEC v velenju Razvoj novega Velenja zahte- va vedno bolj popolno organiza- cijo raznih dejavnosti javnega in kulturnega življenja, in sicer od zdravstva, komunale, šolstva do onili, ki se ukvarjajo s predšol- skimi otroci. Tako beležijo izre- dno veliko zanimanje prebivalcev za usposabljanje otroških vrtcev in zavetišč. Ker se je v velenjski vrtec vpisalo že preko 100 otrok in ker to število sproti narašča, so postali prostori pretesnL Zato se prebivalci Velenja zavzemajo, da bi ustanovili še en otroški vrtec. SPOR ZA PIVO! Prebivalci Griž in okoliških va- si so sprožili zanimiv predlog. Pravijo, da bi pri njih spričo dej- stva, da primanjkuje gostinskih obratov, bilo umestno, če bi pivo v steklenicah prodajale tudi trgo- vine. Saj le-te dejansko že pro- dajajo vino in alkoholne žgane pijače. Povpraševanje po pivu pa je večje in ga trgovine ne morejo po nekem tihem dogovoru go- stincev s pivovarno nabavljati. To zadevo bi morali obravnavati trgovski krogi, pa tudi oblastni organi, saj gre za upravičeno in umestno zahtevo. LETNO ZGRADIMO V CELJU • OKOLI TRI DO ŠTIRI STO STANOVANJ Za leto 1960 so že določeni zazi- dalni okoliši ob Dečkovi cesti in na dveh mestih ob ulici Miška Kranjca. Leta 1961 bi se morali odločiti za predel na Otoku od kopališča do Čopove ulice. V letih 1960/61 bi do- ločili tudi komplekse za individual- no gradnjo. Ta bi bila možna na Polulah, Aljaževem hribu ali v Lis- cah. Naslednja tri leta (1962-64) bi gradili popolno stanovanjsko sose- sko pod Golovcem zahodno od Ma- riborske ceste. Tu bi hkrati mogli graditi tudi manjše stanovanjske hi- šice — zasebniki enodružinci. Ob zaključku teh gradenj (1963/64) pa bi določili komplekse za gradnjo v prihodnjih letih. Nove delavnice tekstilne tovarne »Juteks« v 2alcu. V ospredju nov® asfaltno košar karsko igrišče. Celjski trg Jajca po 72 din Na irgu smo v zadnjem tednn še vedno in še bolj kot prej poffrešnli krompir poleg fega pa še paradižnik in papriko. Cene zelenjavi so visoke. Vedno bolj pogoste pritožbe so umestne, upamo pa, da bodo le prinesle kakšno dobrodošlo spremembo. Letos je žal tudi grozdje »labo in mnogo predrago. Krompir 24 (25), čebula 30—40 (50), česen 80—140 (140—180), fižol visok v stročju — (70—80) fižol v zrnju — (70— 80), solata 40—100 (40—100), špinača M (60-100), cvetača 90-100 (100), radič - (100), ohrovt — (50), zelje glavnato belo r>—16 (20—30), zelje glavnato rdeče — (40). zelje ribano 40—45 (50), repa sveža — (20), repa ribana — (40—50), zelena — (60-100), paprika 40—60 (50—60). para- diževec 68 (40), paradižnik 45—50 (30- 80), bubče 20 (30), kumare navadne 35 (40—60), kumare za vlaganje — (120), pesa 25—34 (40), orehi 180 (180), hruške 68 (?0), jabolka 40 (35—50), slive — (40-50), grozdje 130 (70—100), smokve suhe 180 (—). kostanj 60 (54—'60), breskve — (60—80), skuta — (160), smetana — (240), jajca 24 (24-27), gobe - (80-300), roHkvirn — flOOK Gibanje prebivalstva v času od 3. do 10. oktobra 1959 je bilo rojenih 18 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Franc Redenšek, uslužbenec iz Radne p. Novem mestu, in Štefanija Šantej, matičarka iz Orešja p. Novem mestu. Jožef Juretič, strojnik iz Dolnjega La- hoša in Uršula Kužner, bančna uslužben- ka iz Gotovelj. JaiTio Govejšek, trgovski poslovodja in Jožefa Jankovič, stroje- piska, oba iz Celja. Dragotin Ramšak, jedrar iz Stor in Branka Jazbec, admi- nistratorka iz Celja. Franc Rojnik. va- rilec in Bogomira CvikI, učiteljica, oba iz Celja. Umrli: Mateja Potočan, otrok iz Vranskega, stara 1 dan. Iztok Krajnc, otrok iz Žalca, star 3 dni. Marijan Zupane, otrok iz Vojnika, star 1 dan. Finia Taucoš, gospodinja iz Slavon. Požege, stara 60 let. Jože Doberšek, otrok iz Slov. Konjic, star i leto. Ana Rezar. upokojenka iz Ruš, stara 72 let. Lovrenc Brejc, pose- stnik iz Malih dol, star 55 let. Nedeljko Levart, otrok iz Draže vasi, star 2 me- seca. _ NESREČA v RUDNIKU V rudniku rjavega premoga v Zabu- kovci se je pri delu poškodoval Ivan Potočnik. Zdravi se v celjski bolnišnici. Za nesreče ni predaha Pretekli teden se je na območju celj- skega okraja pripetilo devet hujših pro- metnih nesreč. V najhujši med njimi pri Vojniku je izgubil življenje kmeto- valec Lovro Brejc doma iz Malih Dol pri Vojniku. Tovornjak podjetja »Elek- tro« Celje je privozil iz mariborsite smeri. Na ostrem nepreglednem zavoju na kraju nesreče je na glavno cesto pripeljal pokojni Brejc. Pripeljal se je brezskrbno in niti ni pogledal, če je cesta prosta. Trčil je v tovornjak, ki ga je zbil daleč po cestišču. Zaradi hudih telesnih poškodb je kmalu po nesreči umrl. Isti dan se je pripetila tudi pri Rim- skih Toplicah huda prometna nesreča. Voznik Štefan Bogovič, doma iz Celja, je na nepreglednem ovinku skušal pre- hiteti tovorni avtomobil. Ko je uvidel, da na ovinku ne bo mogel prehiteti drugega vozila, je začel močno zavirati, kljub temu, da je splošno znano, da je zaviranje na ovinkih najbolj nevarno. Tovornjak je začel drseti s ceste, voznik pa je nad vozilom popolnoma izgubil oblast in se zaletel v obcestni smernik. Tovornfi avtomobil je nato zdrsnil še po nasipu v Savinjo. Tokrat k sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je nastala škoda za okoli 650 tisoč dinarjev. Pretekli teden se je pri Vojniku pri- petila še ena huda prometna nesreča. Motorist Vinko Kovič je pri prehite- vanju zadel v kolesarko Justino Jezer- nik. Do nesreče je prišlo, ko je kole- sarka hotela zaviti v levo stransko cesto in pri tem ni nakazala smeri, niti ni dala prednosti motoristu. Oba sta se pri nesreči hudo poškodovala. Isti dan se je v Pirešici motorist Rudi D., uslužbenec podjetja »IDROc, zaletel v mostno ograjo. Na motorju je bila tudi njegova žena. Sodijo, da je do nesreče prišlo zaradi nepazljivosti, pri tem pa sta bila oba hudo poškodo- vana in so ju prepeljali v celjsko bol- nišnico. Pretekli teden se je pri Skalni kleti pripetila dokaj nenavadna prometna ne- sreča. Voznik vojaškega tovornjaka se je zaletel v nosilni steber daljnovoda. K sreči na daljnovodu pri trčenju ui nastala okvara, sicer bi razen gmotne škode bilo še smrtnih žrtev. . v nedeljo se je v Latkovi vasi v Sa- vinjski dolini zaradi megle ponesrečil voznik avtomobila Angel Preatoni. Voz- nik je zavozil najprej po strmem nasipu in ko je kazalo, da se bo prevrnil in naprej kotalil, je slučajno zadel ob telefonski drog, jci ga je zadržal. Pot- niki so bili le lažje poškodovani. Pri' Vranskem je motorist Bogomir Urec zadel in podrl kolesarja Ivana Vodlana iz Celja. Do nesreče je prišlo, ker je kolesar nenadoma prečkal glavno cesto in pri tem ni z roko nakazal spre- membe smeri. Motorist je sicer skušal preprečiti nesrečo, ven« veliko njivo v Spodnjih Trnovljah. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo »Puch« 250 ccm v voznem stanju. Ogled pri Helcl, Celje, Pokopališka 5. PRODAM vseljivo, enosobno stanovanje s pritiklinami, 5 minut od postaje Celje. Naslov v npravi lista. SLUŽBE Upravni odbor MESTNE KLAVNICE CELJE razpisuje delovno mesto računo- vodje. Plača po pravilniku o plačah. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na upravni odbor Mestne klavnice. ISCEM gospodinjsko pomočnico, po mož- nosti starejšo, za takojšni nastop. Soba razpoložljiva. Celje, Pokopali- POSTRE2NICO za nekaj ur v popol- danskem čaisu sprejmem. TVaslov v upravi lisia. IZGUBLJENO IZGUBLJENO AKTOVKO z važnimi do- kumenti in dežnim plaščem, vraite proti nagradi na naslov: J. G., Dečko- va cesta 44, Celje. KUPIM 2ENSKO KOLO v vrednosti do 20.00( dinarjev kupim. Lojzka JavornJk, Voj nik 38. OBVESTILA OBVESTILO Naslovov za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne pošiljamo. Za takšne oglase vlo- žite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere se inaslovi in informacije dajejo v npravn lista, bomo pismeno od- govarjali le, ?e bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za 30 din. Sprejemanje oglasov in objav zaključujemo vs^o sredo ob 12. Uprava Celjskega tednika OBVESTILO Odprti so novi mostovi Obveščamo, da bodo od sobote, 17. t. m. od 17. ure dalje odprti za promet: most čez Voglajno pri pošti, most čez Ložnico pri Joštovem mlinu ter prome- nadna brv v Mestni park. Podvoz pri pošti je poglobljen za 20 cm, tako da je omogočen skozi podvoz ves kamionski in avtobusni promet; vseeno pa opozar- jamo, da naj strehe avtobusov ne bodo naložene, kamioni pa naj ne bodo pre- tirano naloženi v višino. Občinski ljudski odbor Celje Oddelek za gradnje in komunalne zadeve OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Celja, da bo naše podjetje v času od 19. X. do 19. XI. tega leta izvršilo javno derati- zacijo (uničevanje miši in podgan) na ožjem področju mesta, vključno predel Dečkove ceste. Mariborska cesta do Be- žigrajske ceste nadalje industrijski tir do mesta. Teharsko cesto. Breg in Otok. Poleg ulic se bo izvršila tudi derati- zacija stavb last SLP. Zaradi učinkovi- tosti te akcije priporočamo tudi privat- iiiiii lastnikom hiš, ki jih sami uprav- liajo, kakor tudi vsem lastnikom loka- lov, trgovin, delavnic in gostišč ter in- ucscrijSivim obratom, da naročijo pri ekipi za razkuževanje, ki jih bo obi- skala ali pa predhodno v upravni pi- sarni podjetja izvršitev deratizacije nji- hovih prostorov. Opozarjamo vse lastnike domačih ži- vali, da pazijo na nje, da n,e bi prišlo do zastrupitve. JAVNE NAPRAVE Celje, Zidanškova IS RAZNO V NAJEM vzamem dober pisalni stroj, mogoč je kasnejši odknp. Naslov t npravi lista. GLEDALIŠČE Petek, 16. oktobra ob 14. uri — PaTd Golia: Sneguljčica — Zaključeaa pred- stava za osnovno šolo iz Šentjurja. Sobota, 1?. oktobra ob 20. uri — ErwiB Sylvanus: Korczak in otroci — Premi- era — Izven — v mali dvorani Na- rodnega doma — Vstopnice so še na razpolago. Nedelja, 18. oktobra ob 10. nri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — nedelj- ski dopoldanski abonma, ob 20. uri Erwin Sylvanus: Korczak ia otroci — Izven — v mali dvorani Na- rodnega doma — Vstopnice so še na razpolago. Ponedeljek, 19. oktobra ob 20. nri — Erwin Sylvanus: Korczak in otroci — Izven — v mali dvorani Narodnega doma — Vstopnice so še na razpolago. Torek, 20. oktobra ob 15. uri — Pavel Golia: Sneguljčica — Zaključena pred- stava za I. osnovno šolo. Sreda, 21. oktobra ob 19. uri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Gosto- vanje v Šentjurju. Četrtek, 22. oktobra ob 19. uri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Gosto- vanje v Mozirju. Petek. 23. oktobra ob 15.30 — Bratk« Kreft: Krajnski komedijanti — II. šol- ski abonma. Sobota 24, oktobra ob 20. uri — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Izvea Vstopnice so še na razpolago. KINO UNION Od 16. do 20. 10. 1959, »Risarka modelor« ameriški barvni cinemascope fila Od 21. do 24. 10. 1959. »Titti, ki mora umreti« francoski film cinemascop« KINO METROPOL Od 18. do 22. 10. 1959, »ProizTajalec dežjac ameriški barvni VV Od 22. do 25. 10. 1959, »Tri are d« umora« ameriški barvni film MATINEJA Dne 18. 10. 1959, »Gotpa mimistricsc incoslovanski film »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR OBVEŠČA POTNIKE, DA BO OD 15. OKTOBRA 1959 DALJE VOZIL AVTOBUS V MARIBOR IZ CELJA OB 17.30 IN NE OB 16.30, KAKOR DOSEDAJ. AVTOBUS PRISPE V MARIBOR OB 19.15. OD ISTEGA DNE DALJE BO VOZIL AVTOBUS V PIRAN OB 8.00 IZ MARIBORA IN OB 9.35 IZ CELJA, S PRIHODOM V PIRAN OB 14.40. AVTOBUSNI PROMETc Maribor Zanimivosti MIR ALI VOJNA RDEČI TELEFON Ramstein ... Malo, nepomembno ■lesto v Zahodni Nemčiji. Težko ga boste našli na zemljevidih. Obdaja- jo ga žitna polja in ljudje navidez- ■o brezbrižno hodijo na delo, na sprehod, v kino, ali pa posedajo do- ma, zadovoljni, da lahko v miru po- •žijejo svoj prisluženi kruh ... Da, navidezno. V tem malem ne- liomembnem mestu je nekje soba, v njej pa pred velikim zemljevidom Evrope težka preprosta miza. Na ■jej sta dva rdeča telefona. Ta dva telefonska aparata še ni- sta zazvonila odkar so ju preizku- sili. Strogo resni možje v unifor- mah, ki sedijo za mizo, ju imajo na llosegu roke. Toda niso še stegnili rok po slušalki... Ce bi to storili, potem je nastopila katastrofa za človeštvo. Ramstein je sedež zračnih sil NATO. V tej sobi dežurnih oficir- jev se stekajo zveze dvajsetih letal- skih oporišč v Zahodni Nemčiji. Štirje visoki štabni oficirji so stalno pri mizi in čakajo. Kam peljejo žice •beh rdečih telefonov in od kod lahko povzroč.jo, da bi zazvonila, tega še nihče m zvedel. Mars.kdo fa ve, da ta dva rdeča telefona po- menita strahotno signalno sredstvo. Ce bosta zazvonila, se bo svet za- tresel v temeljih pod bobnečim voj- nim strojem ... Letalske enote, ki pripadajo ame- riški, angleški, kanadski, francoski in, na še večjo žalost, tudi nemški armadi, imenujejo »Taktično zračno ladjevje«. Tretjina vseh letal na dvajsetih letališčih je stalno v zra- ku. Ne za vaje. Oborožena letala nosijo smrtonosni tovor, v magazi- nih so pravi naboji, orožje je vsak čas pripravljeno na spopad. Na šte- vilnih raketnih oporiščih sredi njiv in travnikov štrlijo v nebo zlovešče rakete na katapultih. Pr tisk na gumb in zvrščale bodo v nebo in s sistemom elektronike same iskale cilj. Od dveh rdečih telefonov je torej odvisno... Včasih se vse premalo zavedamo, kako neprecenljivo koristen je sle- herni poskus zmanjševanja napeto- sti hladne vojne, ki se v minuti, kaj v minuti, v eni sami sekundi spre- vrže v morijo, kakršne svet še ni doživel. Ta oboroženost do zob, ta živčna pripravljenost, podžgana od gluše- čega propagandnega stroja, je že sama po sebi nevarna. Se gospodje oficirji pri mizi zavedajo svoje od- govornosti? Mar ni možno, da ena sama usodna napakica, ena sama nepremišljena beseda, ena edina ne- kontrolir^ gesta povzroči nesre- čo? Mar ni možno, da se v labirintu šifriranih sporočil nekaj zamota? Ce se telefona oglasita, je na mah po- sredovanje stoterih diplomatov ja- lovo. Toda Ramstein ni edini. Kdo ve kakšne barve je telefon nekje za Uralom. Sicer pa barva ni prav nič važna. Zaskrbljujoče je to, da si stojita nasproti dve ogromni sili, ki se lahko medsebojno uničita in spravita ves svet v poguben objem smrti. Pa se najde kdo, ki se mu zdi škoda sredstev, vloženih na oltar miru. So na žalost taki, ki naporom za mir ne pripisujejo pomena, češ, odvisno je le od dveh glav na sve- tu, kaj se bo zgodilo. K sreči taki ljudje brez vesti ne sedijo pri mjzi, na katerem sta dva rdeča telefona. Človeštvo upa, veš svet si želi, da bi se telefona nikoli ne oglasila. Da se ne bosta, daje upanje vsak, pa še tako droben uspeh na poti k sporazumu. c. k. Poglejmo jih. Se vam zdijo tile trije visoki oficirji vredni zau- I>anja, da sedijo pri rdečem telefonu, ki pomeni vojno? No, upaj- mo, da so... Kaj vse se zgodi... HIJACINTE — DRŽAVNA NADLOGA ŠTEVILKA ENA Pri nas toliko opevana in priljub- ljena cvetica je nekje drugje posta- la prava nadloga. Tako je v zgor- njem toku Nila v Egiptu razširitev vodnih hijacint postala resen pro- blem. Rože se tako naglo širijo, da postajajo nevarne tudi za velikan- sko vodno zapornico pri Asuanu. Da bi odvrnili invazijo rož, bodo v Kairu sklicali konferenco mednarod- nih strokovnjakov, ki bo proučila možnosti uničevanja »cvetlične nad- loge«. NOREC S SEKIRO V KINU V Sydneyu je sredi kinopredst«- ve vdrl v dvorano človek s sekir« in začel z njo mlatiti na vse stra- ni. Nastal je strahovit preplah, k» so prvi okrvavljeni obiskovalci ki«« padli po tleh. Se več poškodb jr nastalo ob brezglavem beganja. Neka ženska je skočila naravn»si pod avtomobil, medtem ko jo je ne- ki policaj skupil, ko je hotel obse- dencu sekiro iztrgati iz rok. Ko s« norca obvladali, je le-ta izjavil, da je to storil iz maščevanja, ker sc ljudje norčujejo iz njega. Mladi rod v štorski godbi na pihala Godba na pihala »Svobode« iz Stor pri svojem delu ni pozabila na vzgojo mladih ljudi. Od petnajst pionirjev in mladincev j!h kar pet uspešno nastopa v prvem zboru. Najmanjšega in najmlajšega med njimi (drugi od leve) — trinajst- letnega Viktorja Potočnika je pri- peljal h godbi oče. Ostali trije v prvi vrsti (od leve proti desni) ima- jo po štirinajst let, sicer pa vsi že po dve leti učenja. To so Franc Ta- ler, Karel Kompolšek in Alojz Pav- lič. Vsi trije obiskujejo osmi razred osnovne šole. Zanimivo je še to, d? ima Pavličev Lojzek v godbi še dva brata. In. končno — »najstarejši« v tej družbi je 15-letni pekovski va- jenec Janko Bobek (na sliki zadaj) Čeprav so mladi in pravzaprav otroci, so se učenja pri, godbi lotil z največjo resnostjo. Prav zaradi tega tudi kapelnik z njimi nima te- žav. I Sary Granta Ido ga ne pozna iz filmov >Bil sem ■levesta«, »Opičje zadeve« in drugih. Mislim, da se ne bi veliko zmotil, če rečem, da se ob imenu Garj« Grant zasliši vzdih marsikatere gimnazijke pa tudi takih, ki imajo »zrelost« že za seboj. Toda Gary ima poleg filmskega tudi srroje zasebno življenje, ki zanj pripo- vedujejo, da je včasih precej čudno. Ko je bil star trinajst let in se je imenoval še Archibald Leach, je prvič mšel z doma, da bi se pridružil nekakšni akrobatski skupini. Ko je ušel drugič, ■i papa niti s prstom več mignil, da hi Scotland Yard poiskal ubeglo črno ov- čico iz stroge angleške malomeščanske staje. Tako se je potikal po svetu z raznimi gledališkimi skupinami in nastopal z vse večjim in večjim uspehom v raznih gle- dališčih, dokler niso celo v Holywocdu postali pozorni. Od tu ni več bežal, celo pred svojimi ženami ne, saj je imiil »samo« štiri. Sedaj nima nobene, pa tudi X otroci ga niso osrečile. Strogo zaupno šepetajo, no pa o tem se ne sme govoriti, da sedaj vse noči fcere knjige o aktualnih vedah. Da bi pa kil položaj čimbolj tajinstven, bere pri lači starih svečnikov vseh mogočih vrst ia starosti. Tudi o tem. da je strasten zbiralec ■aslonjačev, ne smemo govoriti. Nek indi- skreten trgovski pomočnik je povedal — ■o, njemu ne smemo mnogo verjeti, ker je baje zaljubljen v Grantovo četrto ženo Betsy Drake — da je Gary stopil aekega dne v njihovo trgovino, si sezul čevlje, slekel suknjič, si odvezal kra- vato in sedal iz naslonjača v naslonjač, dokler ni našel takega, ki se mu je zdel dovolj udoben. Ko se je oblekel, plačal in naročil, kam naj mu naslonjač poš- ljejo, je odšel v drugo trgovino s po- hištvom in tam počenjal isto. Možaku pa ni dosti verjeti, ker ljubezen ne pozna meja tudi pri trgovskih pomoč- nikih. Še bolj pa skrivajo njegove sposob- nosti za avtohipnozo. Neka ostarela bol- niška sestra, ki ji ni hotel dati avto- grama z njenim, temveč s svojim nalivnim peresom, pripoveduje sedaj kaj čudno storijo. Gary je nekega lepega dne opazil, da bradavica na čelu kvari skladnost nje- govega obraza in izraza. Zatekel se je v neko luksuzno kliniko, da mu jo ope- rativno odstranijo. Ležal je na opera- cijski mizi. Vstopil je primarij s štirimi asistenti in ukazal anestezijo. Kar na- enkrat Gary sede in zavpije: »Stoj!« Ob začudenju vseh prisotnih se je oprl na levo roko in dvignil desno ter začel z njo delati čudne kretnje pred obra- zom. Potem je spet legel in dejal: »Ane- stezija ni potrebna, sem se hipnotiziral. Izvolite!« Boleča operacija je bila izvršena brez anestezije, a videti je bilo, da igralec ni čutil ničesar. Na koncu se je lepo zahvalil in odšel domov. Pri nas pravijo: »In ko je s postelje padel, se je zbudil.« Tako bi lahko rekli tudi za tiste propagandlste, ki si izmiš- ljajo in tvezejo vse mogoče, da bi bilo o njihovih zvezdnikih vedno kaj slišati, četudi nima ničesar skupnega s stvar- nostjo in napornim življenjem umetni- kov kot je Gary Grant. Mylene je prikupna črnoaska... Mylene Demonget, prikupna, pa tudi nadarjen^, mlada francoska filmrka zvezda, ki jo poznamo najbolj iz filma »Salemske ca- rovnice« in iz slovensko-fran- coske.^ra filma »Vrabci«, je v res- nici črnolaska, čeprav v filmih spremeni barvo las. Vendar tudi originalni »Milici« ne moremo najti prigovora ... Zanimive iz Duge Rese Car, Kralj, Princ, Despot, Ban, Vitez, Beg, Bela, Knezič, Papa... so visekakor precej nenavadni pri- imki. Zato ni čudno, da je tujec, ki pride v Dugo Reso, kjer povsod sliši podobne priimke, trdno pre- pričan, da so to le vzdevki. V soteski Korane, nedaleč od Sadilovca, še danes vidimo ob vhodu v znamenito »Jankovičevo pečino« rdeči križ — simbol borbe proti Turkom. Med zadnjo vojno je bilo tam zaklonišče za žene in otroke pred nič manj krvoločnim okupatorjem — Nemci. V gozdu Babina Gora pri Tuši- loviču so pred kratkim ubili stru- penjačo — naočarko ki je v naših krajih res zelo redka. baca, se razvija prav tako hitro in normalno kot ostali zajčki. TELEVIZIJA v službi vernega prometa Televizija osvaja svet. Ne samo za zabavo in vzgojo, tudi v gospo- darstvu, znanosti in naposled še v prometu. Na sliki snemalec , za kam ero ... V Zahodni Nemčiji so na križi- ščih železnice z avtocestami posta- vili posebne televizijske kamere, ki neprestano snemajo promet v oko- lici. Uslužbenec železnice spremlja vsako premikanje po cesti ali želez- nici na televizijskem sprejemniku ter avtomatično dviga in spušča rampe. Tako se promet normalno razvija, a možnosti prometnih ne- sreč zaradi trčenja vlaka in cestn h prometnih' sredstev so tako rekoč popolnoma odstranjene. Prejšnji sistem obveščanja pilo- tov o položaju posameznih letal, ki se približujejo letališču ali ga zapu- ščajo, je bil mnogokrat prepočasen ter ni mogel preprečiti trčenj in drugih nezgod. Zdaj opravlja to na- logo avtomatično in z bliskovito na- glico sam robot, ki odkriva letala, preračuna njihovo gibanje (smer in hitrost) ter takoj javlja te podatke' pilotom v letalih. Tako dobijo piloti pravočasno vse potrebne podatke za varno pristajanje ali vzletanje, kar je zlasti pomembno v gostem letal- skem prometu velikih letališč, pa tu- tudi ponoči in v gosti megli. Taki govoreči in misleči roboti niso koristni samo v letalskem pro- metu, temveč prav tako za meteoro- loške postaje na raznih točkah sve- ta, za gigantska gospodarska pod- jetja, za bankarstvo itd. Tudi obve- ščanje v raznih tujih jezikih baje ne bi povzročalo več nobenih resnej- ših težav. P. S. Lrovro Frlan iz Vojvodine ima Kljub temu, da se s težavo ko- MALA križanka Vodoravno: 1. Priimek hrvaškega skladatelja in pedagoga; 5. pregovor; 6. tuja črka; 8. začetnici priimka in imena slovenske pesnice; 9. država v Indokini; 10. fran- coska telegrafska agencija (krat.); 12. gtra v švicarskih Alpah; 13. sredstvo za umivanje; 15. ime in priimek narodne junakinje, ki so jo med vojno Nemci ustrelili v Celju; 16. moško ime: 17. allanski pakt; 19. začetnici angleškega filozofa in matematika (1872); 20. štev- nik; 21. izcedek; 22. vrsta volne. Navpično: 1. okrajšek; 2. starogrško preročišče; 3. okrajšan podredni veznik; i. izvr^ek; 6. reka v Indiji; 7. pripadnica zimskega športa; 11. grški filozof, ustanovitelj novoplatonizma; 14. okrajni ljudski od- bor; 18. naplačilo; 19. iglasto drevo, ki ima mnogo smole; 21. osebni zaimek. Na vrsti je prvi junak ... V tekmi Vzhoda z Zahodom, ali bolje Sovjetske zveze z ZDA na znanstvenem polju se sicer prestiž nagiba vedno na vzhodno stran, če- ravno tudi Amerika ni brez po- membnih uspehov. Uspeh, ki so ga Rusi dosegli z izstrelitvijo »Bliska« na Luno, je precej obledel poskus, ki bo v bliž- nji bodočnosti omogočil polet žive- ga človeka s fantastično hitrostjo okoli Zemlje.' Na ameriškem poiz- kusnem terenu Cap Canaveralu so izstrelili raketo, ki je v vrhu nosila natančno kopijo kabine, v kakršni naj bi se podal človek na tvegano pot okoli Zemlje v veliki višini. Ka- bina sama je bila težka 900 kilo- gramov, težo človeka pa je v njej nadomestovala kopica raznih in- strumentov. Raketa »Atlas«, ki je kabino v dveh stopnjah ponesla s hitrostjo 23.C00 kilometrov na uro v višino, je po »stari navadi« spet sabotirala. Prva stopnja se ni ho- tela odtrgati, potem, ko je njeno go- rivo pošlo. To je raketi zmanjšalo daljavo dosega, druga stopnja pa je izvrstno uspela. Kabina se je v veliki višini ločila in s pomočjo po- sebnih priprav vrnila na Zemljo. Pol ure po izstrelitvi so jo že našli na površini Atlantika. Ruski uspeh je brez dvoma večji. Vendar bi bilo zanimivo vedeti, ka- teri izmed tekmecev bo prvi lahk» sporočil: Človek leta okoli Zemlje- s fantastično hitrostjo in si z last- nimi očmi ogleduje naš planet kot vi globus na šolski mizi... Tako Amerikanci, kakor Rusi, imajo pri- pravljenih več ljudi, ki so prestali vse preizkušnje, telesne in dušev- ne, da.bi bili prvi vsemirski letalci. Poleteli bi bili že davno, če bi za- gotovo vedeli, da se bo tak prvi ja- nak tudi srečno vrnil na Zemljo. DOMISLICA Gledališki genij še nisem, toda turdil se bom, da postanem. (Iz domačih logov) O STAROSTI Kdaj se moški postara? Kadar mu odraslo dekle v avtobusu odstopi se- dež. In kdaj se postara ženska? Ka- dar ji sedeža v avtobusu odrasel mo- ški ne odstopi več! O MLADOSTI Čudne nazore imamo: vsak bi rad bil mlad, toda »nezrelost« šteje vsak za neodpustljivo žalitev. 600 TISOČ ŠKODE ZARA- DI ENE VŽIGALICE Pretekli teden je petletni otrok, ki se je igral z vži- galicami na kozolcu, po- vzročil požar obnovljenega kozolca v Vojniku. Kozolec je začel goreti v vrhnjih prostorih in je zgorel do temeljev. V njem je imel spravljeno seno celjski klub za konjski šport. Nastalo škodo so ocenili na 600 ti- soč dinarjev. Najljubše delo v življenju v svetli predsobi stoji visoka bela skulptura iz marmorja kot da po fi- nem kamnu kroži kri. Posebno roke in lica kipa so zelo živa. Odbijajo se od preprostega plašča, ki je vanj zavit, miren in. impresiven lik. To je skulptura predsednika Tita, ki so jo pred kratkim postavili v novi zgradbi Ljudske skupščine Sloveni- je. Umetnik se je nekajkrat srečal s tovarišem Titom. Boris Kalin — vnet sodelavec narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji in dolgoletni po- slanec v svojem rojstnem kraju — je imel priliko srečati se s tovarišem Titom med njegovimi obiski v Slove- niji. Neposredni stik pa je doživel šele v času, ko je prvič delal njegov kip. »Sprva sva bila«, se spominja umetnik, »v neki veliki dvorani. Ker pa ta prostor ni bil primeren, sva odšla v manjšega, intimnejšega, kjer sva v sedmih ali osmih dneh preži- vela 12 ur. Skušal bom razložiti svoje popol- noma osebno doživljanje. Njegov obraz je poln miru in istočasno ognja, poln odločnosti in blagosti obraz, ki mnogo pove, težko razum- ljiv, plemenitih črt, a vendar je na- loga — predstaviti ga — za umet- nika zelo težka. Da bi ga čim bolje doživel, razu- mel, je bilo potrebno mnogo več kot samo to, da je bil model miren in discipliniran. Treba ga je spoznati kar pri tovarišu Titu ni težko. Naj- bolj me je presenetila njegova spo- sobnost prilagoditi se sogovorniku in nenavaden spomin. Povedal mi je imena vseh slovenskih kulturnih de- lavcev, padlih v narodnoosvobodil- ni vojni, ki sem mu jih citiral takoj po osvoboditvi ob najinem prvem srečanju. Mnogo sva se takrat pogovarjala o problemih umetnikov in tovariš Tito je bil zelo zadovoljen, ker je v Sloveniji spet odprta umetniška akademija. S prav očetovsko skrbjo je glasno premišljeval, kakšna bo usoda umet- nikov z dokončano akademijo. Bo zanje dovolj dela? Kakšna bo njiho- va perspektiva razvoja. O mnogo- čem sva se takrat pogovarjala in spominjam se, da sem bil močno presenečen, ko mi je tovariš Tito povedal, da je prebral vsa Cankar- jeva dela v slovenščini. Maršalov portret sem delal ne- kako v sredini 1948. leta. To je bilo leto burnih dogodkov, čas težkih in krivičnih napadov na našo zemljo. Kadar je tovariš Tito prišel požirat, je vedno nosil S'Sabo velike svežnje časooisov. Njegov obraz je bil več- krat resen in trd in vedno je po- navljal stavek, ki se mi je posebno dobro vtisnil v spomin: »Samo mir naj nam dajo, pa bomo našo deželo znali urediti«, je govoril. Kakor ved- no, je bil tovariš Tito tudi takrat poln načrtov. Rad je govoril o bo- dočnosti naše dežele. Taki pomenki so mi bili v veliko pomoč, saj sem ga tflko lažje spo- znal. Mislim, da sem razumel tega. velikega misleca, ki je tudi odločen, človeka akcije, ki zna skrbeti, ven- dar vedro gleda v bodočnost, člove- ka, ki se rad sladko nasmeje kljub svojemu resnemu obrazu. Poskušal sem ga takega tudi predstaviti. To je bilo najtežje, pa vendar najljubše delo v mojem življenju.