t Jin raien ^k« iu premikov. U.ued ■ Suod»y> Holifer* ROSVETA »i * . GLASILO SLOV EN SK t NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravntftki proHturl: 806T bonih lawmli.lt Av«, Office of Publication: 2667 South Uwndale A v«. Telephone, Rockw«ll 4UU4 XXXII. Cena lista Ja $6.00 ____--»»tur Juuvi u. INI. ti Um M^ffl« nuaetfc usder U. Act of Cuu.r. ot Mtrch I. I«*. CHICAGO, ILL., TOREK. 19. MARCA (MAKI H 19), 1940 .omatična ofenziva nemčije in italue fotanovitev zveze proti Angliji in Franciji ,0GA ROOSEVEL- TOVEGA odposlanca gj*, 18. marca. — Vsa Evro-nestrpno pričakuje rezultata -govorov med Hitlerjem in [unsolinijem. ki sta se danes sena konferenci v Brenneru, tt v vasici ob Brennerskem tu. kjer je meja med Nemil Italijo. Naznanilo o kon-enci je bilo objavljeno, ko je er odpotoval iz Berlina. Konferenci pripisujejo veliko bost, ker je Hitlerjeva bese-ie zdaj zakon v Nemčiji. Av-riji, Češkoslovaški in poljskih »krajinah, ki so prišle pod nje-}vo oblast. Mnenje prevladuje, je konferenca nova diploma-ia ofenziva proti Veliki Bri-iji in Franciji. Pričela se je v du, ko se Sumner VVelles, ame-iki državni podtajnik in Roose-rltov odposlanec, mudi v Rimu. liktatorja sta si izbrala prime-fn čas za sestanek, ki naj bi tudi mirovno gibanje, li nobenega znamenja, da bi in Francija sprejeli mirni program, ki bi ga diktiral litler. To je prvi sestanek med Hit-rjem in Mussolinijem od iz-vojne in prvi od konferen-v Monakovu, kateri je sledilo ničenje češkoslovaške repubuli-6 Od leta 1984, ko je bila ustavljena os Rim-Berlin, pa do- AccepUnce far mailiny at »poctal rate of pontage provided for ln aection 1103, Aet of Oct. 8, MIT, authoriied on Juna Subecription 88 00 Yearly STKV.—NUMUEK 56 ....vzročil veliko konfuzijo med ita w Hitler in Mussoltof) francoskimi komunisti, kar zla-krat osebno sestala. 8ti dokazuje akcija Splošne zve- Nikateri krogi napovedujejo, ze francoskih delavskih unij, ki l>o konferenci v Brenneru je izključila vse komuniste. Vodja te organizacije, ki ima okrog dva milijona članov, je Leo Jou-haux. ila "ustanovitev zveze vseh dih držav proti reakcionarni eliki Britaniji in Franciji." Tej rezi »e bo pridružila tudi so-iet«ka Rusija, ki je že tesno rezana z nacijsko Nemčijo. Zdaj. ko se dogodki odigrava-) h silovito brzino, se širijo gorice. da je Rooseveltov odpo-mec VVelles boter, če ne oče, irovne ofenzive. Vsa znamenja rtejo, da je dal svoj blagoslov ij ofenzivi, ko je ponovno do-*l v Kim po obisku Berlina, ondona in Pariza. Mussolini se nirekel za sestanek s Hitlerji. ko sc je v njegovem uradu Beneški palači ponovno oglasil *«eveltov odposlanec. Ireditev meje med insko in Rusijo , 4 Železniški promet obnovljen Hekinki, Kinnka, 18. marca.— finska komisija je da-»«potovala proti Moskvi, da ""razpravlja glede ureditve ** Nej« na Mlagi mirovne Fod,V katero je morala Fln-" Podplati in katera je usta- * rainosti. Finska bo mo- * iti na delo, ki Jo čaka Jv«' z rehabilitacijo države. J* cinika komisije je bil dr Juho paaMik|vi mi. Portfelja. On je bil «tltn delegacij«, ki Je podpi- POfOdbo s Stallno- Lr"'"k- i« morala odstopiti r^ ^rog šest milijonov a- r *™lje. kljub temu pa so hI, ^ "•favni viH. 2*'«odittlJi pravijo, da se bo kfnalu opomogla. Njen d«|K je narasel na *e- "" Bl,l"»«rd finskih mark Francoski komunisti pred sodiščem [ l Vfi to obtoženi zarote proti viatii Pariz, 18. marca. — Francija je odločila, da bo obravnava proti 44 komunističnim poslancem, ki se prične v sredo, javna. Pred sodiščem se bo moralo zagovarjati 44 bivših komunističnih poslancev na obtožbo zarote proti vladi, ker se niso hoteli pokoriti odredbi, da morajo pretrgati vse stike s komunistično inter-nacionalo v Moskvi, ko je bila francoska komunistična stranka razpuščena v "septembru preteklega leta. Nad devetimi komunisti bo izrečena obsodba v nenavzocnosti. Med temi je Maurice Thorez, bivši vodja francoskih komunistov, ki je pobegnil iz dežele. Tu prevladuje mnenje, da se nahaja v Moskvi. Vsi begunci so obtoženi tudi zločinov proti varnosti države in podvrženi smrtni kazni. t Obravnava bo trajala več dni. Njena značilnost izvira iz dejstva, ker se bo vršila v času, ko je francosko ljudstvo razkačeno zaradi usode, ki je doletela finsko republiko. Pogodbo, katero je vsilil ruski diktator Stalin Finski in jo prisilil na kapitulacijo, je izzvala silno ogorčenje v Franciji. V zadnjih dneh je policija aretirala 26 uslužbencev pariške podzemske železnice, ki so razpečevali komunistične tiskovine in kopije lista L'Humanitete, glasila komunistične stranke, katerega je vlada zatrla. Mili-tantni komunisti te vrste tvorijo malo skupino. Pakt, ki sta ga sklenila Hitler in Stalin, je po- 14, 1011. O- Mehika proslavlja zasego oljnjakov Mexico City, 18. marca, krog 100,000 delavcev in šolskih otrok se je udeležilo parade v zvezi s proslavami druge obletnice zasege lastnine tujih oljnih kompanij. Parado sta opazovala z odra pred državno palačo Lombardo Toledano, tajnik Mehiške delavske zveze, in general Heriberto Jara, načelnik revolucionarne (vladne) stranke. Predsednik Cardenas je v svojem govoru po radiu poudarjal, 'da je zasega prinesla velike ekonomske in socialne koristi mehi-šemu ljudstvu. Dalje je rekel, da bo Mehika obdržala oljno industrijo v svojih rokah. Letalski minister je.naznanil, da so angleški letalci včeraj napadli nemške patroljne ladje, ki so se nahajale med nemškim obrežjem in otokom Heligolandom. Eno izmed ladij so bombe potopile. Vsi letalci so se'po napadu srečno vrnili v svoja oporišča. Istočasno so se angleški letalci spopadli z nemškimi, ko so se slednji pojavili v zraku nad pomorsko bazo v bližini Rosytha, Škotska. Drugo poročilo pravi, da so Nemci vrgli več bomb na hiše in ceste v zapadni sekciji otoka Po-mona. Devetnajst bomb je treščilo na vas Bridge of Waith, osemnajst pa na ozemlje Queen nemški letalci napadli angleško bazo Ena bojna ladja poškodovana NAPAD PRESENETIL ANGLE2E ~ London, 18. marca — Štirinajst nemških bombnikov je sinoči napadlo z bombami pomorsko bazo v Scapa Flowu. Letalci Sircelj," stir M^et^in"'domaT* so vrgli sto bomb, ki so poškodovale eno bojno ladjo in ubile sedem mornarjev. Domače vesti Minncttolak4 novice Duluth, Mino. — V lronvvoo-du je zajlnje dni Umrl Marko A. Govednik, star 58 let in rojen v Suhorju pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je živel 40 let in prvih 28 let t Towerju. Zapušča ženo, štiri ^sinove in pet hčera. — V Duluth u je umrla 67-letna Helena Anzič, ki je tu /.ivela 26 let. Tu zapušča brata Antona Moharja, »v Cieeru, 111., pa sestro Ano Ko«. • • • v ' Vesli iz Penpsv Ivani je White Valley, Pa — Dne 14. marca si je tu vzel življenje Jos. Topolca na Notranjskem. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. V Ameriki je živel blizu 40 let, bil je vdovec in tu zapušča dva sinova in dve hčeri. Bil je član društva 232 SNPJ. — John Sire iz Midwayja, Pa., član društvb 8« SNPJ, je prejel ialostno vest, da je 3. februarja tri. na Visokem, pošta Šenčur pri Kranju umrl njegoV oče, po poklicu kovač, v starosti 77 det. — V poročilu pred nekaj dnevi o Johnu Lajovcu iz Strabana, Pa., članu društva 138 SNPJ, ki je bil operiran v bolnišnici vCanonsburgu, je manjkalo pojasnilo, da je to bil John Lajovec starejši. Nov grob v atarem kraju Chicago. — Joe Sernel, Član društva 1 SNPJ, je te dni prejel A«n.n. K r url« -r. ' tn * i^><»^"0 vest, da Je v Ponikvah W v Okolici Cerknice lo, več drugih pa poškodovale. dne 18. febr. umrl njegov brat Janez Sernel, star ®5 let. V Ame-Berlin, 18. marca.-—Tu pravi-/'ki zapušča tri hčere, brata in jo, da so se tri največje britske «estro Frances Kalep v San bojne ladje — Hood, Renown in Franciscu, v starem kraju pa Repulse — nahajale v Scapa dve hčeri in mnogo dru-Flowu, ko so nemški letalci na->«h sorodnikov. padli to pomorsko bazo z bom- mm bami. Letalci niso gotovi, ali so bomte poškodovale te ladje, ker so bili visoko v zraku in niso ClevelandHke v en ti Cleveland. — VJsrfnllnici je umrl (»oznani rojak Louis Sterle, mogli čitati imen. Poročilo pravi H*Htr 61 ,et {Joma Bttča ^ St" le, da so bile ena križarka in tji l *1™"* f*?1™^?™* a J* bojne ladje poškodovane v na^-j*'™1 ^ ZTi m* du. Angleži niso pričakovali na-!" ' "" * pada, ^n so bili silno presenečeni. dru*tva 5 SNPJ" Sedemnajst poljskih profesorjev umrlo Uradni krogi naglašajo, da ni nobenega izgleda, da bi Velika Britanija in Francija prekosili' Nemčijo v številu i-n ltvaliteti-r , bojnih letal, ker so se pogajanja v 1ooortscu med njimi in ameriškimi kom pa-ni jami, da dobe letala naj no vej- Pariz, 18. marca. Tu izročajo, da je sedemnajst poljskih še vrste, razbila. V zadnjih še-'profesorjev, ki so poučevali na stih mesecih je Nemčija pospeši-!univerzi v Krakovu, umrlo v la gradnjo bojnih letal na stop- nemškem koncentracijskem ta-njo, da ni nobenega upanja, da borišču v Sachsenhausenu pri bi jo zavezniki prekosili v šte- Berlinu. Smrt je bila posledica vilu bojnih letal. mučenja in pomanjkanja. ^ reorganizirane vlade francije napovedano Kritika Daladier jeve ___ politike BITKE NA ZAPADNI FRONTI Pari«, 18. marca. — Politični krogi napovedujejo reorganisi-ranje Daladier je vega kabinet« v tem tednu, kar je posledica zahtev, da morata Francija in Anglija prenehati z oklevanjem in začeti veliko ofenzivo v tej "čudni" vojni z Nemčijo. Dalje pr^vi-jo, da je mirovna ofemtiva, kl bo morda prišla kot resultat razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem v Brenneru, Italija, i« obsojena na polom. Velika Britanija in Francija ne bosta sprej«-11 mirovnih pogojev, katere bi tiitl^r diktiral. Zahteve glede reorga nizi ran ja kabineta so se pojavile po tajni seji francoskega senata. Zdaj j« bilo naznanjeno, da se je 60 senatorjev vzdržalo glasovanja glede zaupnice premier ju D«1a-dierju. V prihodnjih p«r dneh bo prišl« odločitev in nekateri trdijo, da bodo vsi člani Daladierje-ve vlade reBignirali. Daladier ni samo predsednik vlade, temveč tudi zunanji in vojni minister. Možnost je, da bost« prišl« v novo vl«do Louis Marin, vodj« republič«nske politične grupe, In Pierre L«v«l, bivši premier. Jutri se bo niija zbornic« ponovno sest«l« v svojem z«sed«nju, ki bo med drugim r«zpr«v|j«l« o kapitulaciji Finske pr«d Stalinom. Kritiki vlade trdijo, da st« D«ladi«r in «ngietki promier Chamberlain deloma odgovorna za finski debake). V Parizu objavljeno vojno poročilo pravi, da s« bitke meti francoskimi in nemškimi vojaškimi enotami nadaljujejo na zapadni fronti pri gorovju Voh-gesu. Nemške straže so včeraj napadle francoske pozicije v tem sektorju, a so bile vržene nazaj. Ha zel fivira, 18. m«rc«.—-Krogle iz francoskih topov so r«z* bile nemške n«pise s propagandno vsebino na drugi atrani Ke* na in severno od tega mesta, "Ne žrtvujte svojih tivljenj za Angleže," so se glasili napisi, Nemci niso odgovorili n« francosko topniško bombardiranji. Sestanek diktatorjev vznemir ja Angleže Ustanovitev nevtralnega bloka v Sredozemlju / -»— London. 18. marca. — Velika Britanija, ki je šla skozi težke preizkušnje zadnji teden,-sluti prihajanje dogodkov Še večje važnosti. Poleg političnih aktivnosti, sklenitve miru na finski fronti, sporazumu med rumun-skim kraljem lit člani železne garde, nacijske organizacije, so pričele prihajati vesti iz Instau-bula, da se bo Turčija pričela pogajati s sovjetsko Rasijo. Naznanilo o soRlanku med Mussolinijem in Hitlerjem J« povečalo vznemirjenje v angleških vladnih krogih. Kaj vsi ti dogodki pomenijo, je še predmet ugibanja, Možnost, d« bo Hitler z Mussolinije-vo kooperacijo skušal ustanoviti nevtralni blok v Sredozemlju in n« Balkanu, d« prepreči anglc-ško-francosko prodiranje tamkaj, ni izključena. Druga motnost je velika nemška ofenziva n« zapadni fronti. Politični dopisniki angleških stična «11« v listov so uverjeni, da ima Sumner VVelles, ameriški državni podtajnik in Rooseveltov odposlanec, Hitlerjeve mirovne pogoje v svojem žepu. Ti med drugim uključujejo zahteve, da Nemčija obdrži vse teritorije, ki so zdaj pod njeno domin«cijo. Doslej se ni pokazalo še nobeno zn«menje, d« st« Angllj« in Francija revidirali svoje vojne cilj«. Ekonomi so porinili v o-spredje vprašanje, ali j« Velika Britanija sploh za sklenitev miru. VodiUljl unij so fte opozorili vl«do n« poostritev problema brezposelnosti, ko bo vojna končan«, kar bi bilo posledica demobilizacije oborožene sile in omejitve operacij vojnih industrij, poleg tega pa so zahtevali od vlade uvelj«vljenje ukrepov glede ZHŠČlte delavcev. Zaščita neodvisnosti Rumunije Narod mora doprinašati žrtve nacuske intrige proti rusiji razgaljene Skupni poljsko-nemiki napad na Rusijo DEKLARACIJA ^POLJSKE VLADE Parig, 18. marca, — ObdoUl-tev, da se je nacijska Nemčija več let trudila, tla pridobi Polj'-s ko za skupno vojno proti sovjetski Rusiji, vsebuje bela knjiga, ki jo je pravkar izdal« poljska vlada v izgnanstvu. Feld-maršal ln let«lski minister Goe-ring j«, ko je obisk«l Poljsko I. predlagal, d« Nemčija in Poljska n«p«det« Rusijo in ai potem razdelita sovjetsko Ukrajino med seboj kot vojni plen. Adolf Hitler je sam i«j«vil v razgovoru z Josefom Lipskim, poljskim poslanikom v Berlinu, j. HNIft, da je general Kurt von Schlelcher, ki je bil umorjen v prvi nacijski krvavi delov«! pri formir« SO- čistki, vi milltarj?_ Rusiji in I kazen, ki (o- Znanstvenik dvomi v upreienje kos-mičnih žarkov San Francisco, Cal., 18. marca. — Dr. Robert A. Millikan, sloviti ameriški znanstvenik, ki se je pravkar vrnil z raziskovanega potovanja ob ekvatorju, je izral dvom glede možnosti upreženja kosmičnih žarkov. On in dr. Hr V. Neher ter William H. Picke-ring ao se mudili v Indiji sedem mesecev, kjer so študirali učinke koamičnega žarenj«. Dasi so kosmični žarki tisočkrat silnejši od atomskih eksplozij, ki so bile uprizorjene v laboratorijih, ne prihajajo v bližino .zemlje Uko pogostoma, da bi tvorili stalni tok energije. 26 odstotkov meščani, 76 odstotkov pa kmetje. Med glavnimi mesti, ki so prišla pod sovjetsko kontrolo. J« Viipuri. S"............Mediir«. 18. m«rca. — Izvesti- >00.000), kar Je manj ja, glasilo sovjetske vlade, poro-c zn^l I. 1931, ko Je do- čajo. da Je bil železniški promet r točko $176.000,- med Viipurljem in Leningradom K^ obnovljen. Rekonstrukcija Vil- L, ! prebivalci, ki se purija, ki Je bil tarča topniške- fe 1 .'JlfTuknitl il krftj«v'U® bombardiranja in napadov it * dobil Bukarešta. Rumunija, 18. marca. — Premier Talarescu Je sinoči v svojem govoru po radiu IMiudaril, "da ni nobena žrtev previsoku, da Rumunija olidrži olsiroženo silo na vojni stopnji,i ker nihče ne ve, kaj lahko pri-j nese bodočnost." Kumuulja Je mobilizirala urmado I ,(100,000 in stroški vzdrževanja te sile bodo znašali 80,000,000,000 le-] jev v Uim letu (okfog f 165.000, OO0) ' Šibkost \\t n«|*rlpr«vlj#Aeai| izzivala grožnje, toda olsirožeuu nila držita grožnje proč," Je rekel premier, "Za obrambo neodvisnosti Rumunije in njenih mej ni nobena je zaradi tega zaslu ga je sadel«. V beli knjigi je rečeno, d« Poljska ni hotela spr«j«ti nacijske ponudile glede impovedi vojne Rusiji, ker Je v tej videla prvi korak v Hitlerjevi k«mp«njl, katere cilj j« bil nacijsk« dominacija Kvrope. Dalj« je rečeno, d« j« bil V«cl«v Grsybowakl, poljski posUmik v Moskvi, tfbujen ob 2:30 8jutr«j 17, septembr« preteklega let« ln i n lor m I ran. d« se sovjetska arm«d« prlpravlj« n« lnvapijo poljskega ofemlj«. Poslaniku J« bila Isročen« nof«, k«-, tero j« podpisal sovjetski pre mier ln sunanji komisar Molotov, s naznanioim, da j« Stalinova vlada pretrgala dlplomatične odnošaje s Poljsko, Gr8yl>owsk! ni hotel pri8ii«ti not«, niti informirati svoje vlade o tem dogodku, temveč sačel debatirati s sovjetskim |>odkomis«rJem Po-potem kinom. Dvp uri poeneje J« bil obveščen, da so ruske čete prekoračile mejo in udi*!e na Poljsko. Knjiga vsebuje tudi trditev, da nemški zunanji ur«d ni hotel izročiti Hitlerjevih zahtev polj-skemu iHislaniku v Berlinu, dokler niso nemške čete prekoračile meje 1. septembra ln invadirale poljsko ozemlje. Izjava Hitlerjeve vlade, da J« Poljsk« v celoti odbil« nacijske z«hteve, nI imel« nobene |x>dlftg«, Železniška nesreča v Jugoslaviji 25 potnikov izgubilo življenje lielgrad, 18. marce. — Petindvajset oseb je izgubilo življenje včeraj, 70 drugih pa je bilo žrtev previsoka. I ranjenih, ko je plaz uničil pot- niški vlak, na katerem so se vozili kmetje in rezervisti, v ozki soteski pri Ozlju na Hrvaškem, Kden izmed sedmih kupejev je zdrknil v reko Kolpo in vsi potniki ao utonili Vsi ostali kupeji Mi tiiii (»oškodovani. Vladne avtoriteta, ki pravijo, da mt plaz isivsročili silni deževni nalivi, so poslale zdravniško pom<*č nu pozorIšč* nesreče, Letalska nesreča v Italiji; 14 ubitih I -Rim, IS marca. Atirinajst om'I) ae Ja ubilo, ko je potniško letalo padlo na tla v bližini ognjenika Htromboli na l.iparsklli o-tokih in ae razbilo. 2rtve so bile deant prominentnih industrij-tav iz Milana in štirje člani posadke. » Rusija, tvorijo zraka, se je že pričel«. Za*aro%alni«»ke dražbe žanjejo. Ne vem, k«J nam bo prinesla bo ilornost, toda pripravljeni moramo biti aa vse." Talarescu Je apeliral na vsakega kmeta, naj dela za dva moža. To j« potrebno, dokler rezervisti ostanejo v armadi, Rumunija hoče mir, ta pa mora biti tak, da pravice države ite bodo v nevarnosti. On je govoril I Mi radiu potem, ko Je izpustil SOOO članov Železne gsrde, na-cijske organizacij«,' iz končen-traciJakih taborišč. Vsi mt bili izpuščeni v veri, da bo s tem nerodna enotnost ojačana. Splošni lov na gardiste se Je pričel po umoru premiarja A rmanu* lineacuja v aeptembru preteklega lela,- Roosevelt ponovno oplazil Stalina Waahington, D. ('., IM. marca. diu. Ibjai je, da pravega miru Predsednik Roosevelt Je ponovno ne bo, d<»kler t h »do male državice ožigoaal ruako-finako mirovno (živele v trajnem atrahu pred mo-jaitfiellKi v svo)#m govoru po r«- gočmmi s•(« i for Hm U»lu4 Sta«« (iu«t ChUmgo) t»4 Cim* M M m* »«*. u4 Ctear* flJt 9m pmr. (Min nnlria n.n p«r r«f. po |u((/»i(r(i Aupto^v to m m hukopbl iturrsrm vmmm («rtto*> ^ rItmm, »Mi iu.) M rrmto »oAUtoUlto I« v atototo. to to »ril*il pol t nI »o. A4*«rtt>m« raiaa m •aro«*«, t UaaaaMtoto iMMlklito »rtkM vid nto to nturoM. OOm iitl m aferi«. »tor«. to«, »lli to rturnU Mir »IMB MMiHiM k/ Mit P KOS V HT A Uvtoli A'«, CMmm or tbi rioKuno v tua v <*M*j« im »rin»r (Mardi II, IMI), pttUg tU««* mlin I, to >•■ to • toM totoa« ?«Mrtto to to m fm lia« m aatort, Norčevanje iz Fincev— in vseh poštenih Slovencev Dobro j«, da polteni Finci ne razumejo klo-basarskega katoliškega Amerlkanskega Slovenca, torej ne vedo, kako »e ta list krvavo norčuje iz njih. " , ~ V uvodniku od 15. t m. ne tu hlpokritaki list prav pobalinsko norčuje iz Fincev, ko-pohvali njihovo junaštvo, v lati sapi jih pa sramotno tali s pogrevanjem stallnovskega argumenta, da so ae dali potegniti od Anglije, da so šil za Angleže po kostanj v trjavlco . ,. Ce bi bilo to rst, bi bili Finci veliki tepci, ne pa junaki — če ne bi bili enostavno branili svojega teritoriji* svojega imetja, svojih zadrug in svoje politične ter civilne svobode, ki jim je bila ogrože-, na z brutalnim Stalinovim napadom in katero ao zdaj izgubili vai oni Finci, ki ostanejo na amputiranem ozemlju . . . Da bo žalitev Fincev le večja, je pisec tistega uvodnika s svojo, ukrivljeno logiko zažgal kadilo Stalinovi Ru-siji — imenuje jo Velika Rusija« kakor imenuje Hitler svoj rajh Velika Nemčija! — kateri in-direktno čestita na veliki zmagi nad Anglijo! — ne nad malo Finsko, ker ta ae menda nI branila kot Finska, marveč kot angleška kolonija! — in na koncu mu je brutalen udarec za Finsko sijajno dejanje slovanstva: Bodočnost je slovanska !. ,, ,' ,„• Z drugimi besedami, prostimi vsake sgrivlje-ne logike, bi pisec tistega uvodnika lahko povedni Fincem, sledeče, kar bi bilo bistveno isto: Bravo, mali Finček, velik junsk si! Nič se ne jokaj, saj nisi premagan, čeprav ti razbito meso visi od kosti in čeprav ti je Stalin Veliki odrezal desno nogo do kolena in desno roko do lakta! . . . Ampuk Finček, ti si bil velik tepček, ker si se dal za|>e|juti od Angležev, da si se branil, ko ti Je Stalin Veliki hotel odrezati nogo in roko ,., Raje bi mu bil pustil, nsj ti odreže In Izreže kar koli hoče, kajti tako zahteva bodočnost slovanstvs!--- — Slovenci smo tudi Slovani, p tem mendu ne bo spora,-radi bi pa poznali resnega Slovenca v Ameriki in starem kraju, ki bi mogel izračunati korist, katero imajo slovenski Slovani od tega, da je Stalin razbil malo Finsko. Koliko imajo Slovenci kot Slovani od tega? Koliko imajo od tega Rusi sami, ki so plačali kanlbal-skl račun za Stalinovo pustolovščino nu Finskem? Kdo ims sploh največjo korist od Stalinove "zmsge" na Finskem? Najnovejša evidenca dokazuje, da glavni zmagovslec je— Hitler in nihče drugi. Hitlerju je bila Stalinova avantura na Finskem nadležna, ker on potrebuje sovjetski material ns svojih frontsh, prsv tuko Hitler |>otrebuje švedsko rudo in drugo blago Iz Skandinavije pa je še enkrat uapel s svojo znano metodo — brutalnim zastražen jem. /daj je znano — kar pred petimi dnevi še nI bilo isitrjeno — ds je Hitler zastrsšil Sksndinavcc, ds niso dovolili prevoza zavezniškim tetam, ki bi bile šle us pomoč Fincem. Francija je imela srmsdo pripravljeno in Anglija Je imela brodovje, pripravljeno, (tomoč je pa padls v vodo, ko so Švedi in Norvežani odrekli prevoz, ker so se ustrašili Hltlerjs. __ Pisec pri A. S. ae pa dosledno poslužuje jezika staUnovske propagande, dani nastopa kot načelni hasflrbtftik Stalinovega režims. Trditev, ds so Angleži nshujsksli Fince k odporu, ds ae Angleži bore le z besedami itd., je stali-nov aks propsgsnds. Trebs je samo še, da A. S. zapiše, ds ao sedanjo vojne izzvali angleški in frsncoaki imperlalistl — in atalinoviks prV p« g« nt!« A. S. Imi populit«. • Proavets je zadnja, ki bi branila zarea im-perialiatična pustolovstvu Anglije in Francije v preteklosti, zlasti njunih kspiUlistov in finančnih magnetov. Zločinov lis debelo je bilo na ku|te, tods moramo biti doaledni in če hočemo pokszstl roparske Čine velikih nsrodov, se ne smemo ustaviti samo pri Veliki Britaniji in Franciji — udariti moramo vae s Ameriko vred!- A kaj homo dosegli « tem? Ali nuj bivša zlodejatva angleških In franrimkih režimov upravičijo Hitlerja in Stalina, da Ishko DANES počenjata kar koli hočeta? V tem momenti^ moremo gledstl na »tvsr, kakrtns je danes ih odkod preti večja nevarnost demokratičnim ljudstvom. To je danes važno in nič drugega. Kak t Je, ds dane« at« Anglija lo Krnite!js — l*r*z ožim ns to. kak* tl>slK v Mdnji Ukwl.) Glasovi iz I naselbin ako bi se trgovci pobrigali bolj za bodočnost, ali njim je deveta briga, ker biznes jim Je vse eno v dobrem cvetju. Ce bi meščani in sosedje rekli: Mi ne bomo več pri vas kupovali, marveč 4rugje, bi se rtajbrže zganili. Tako je rekel neki višji uradnik: Povejte vašim trgovcem, ako ne bodo gledali za bodočnost našega mesta in naselbine, za |iosta-vljenje kake industrije, tudi mi ne bomo gledali za vas; torej kupovali bomo drugje. Potem bi trgovci tudi drugače mislili, ker profit, katerega izžemsjo od nas, bi šel drugam. v ■ Dne 29. februarja je tu preminul znani rojak Frank Rataic v starosti 65 let. Doma je bil iz vasi Studenec pri Krškem na Dolenjskem. Tukaj zapušča soprogo in dva sinova Adolpha in Wil-liama, Franka v Scrantonu in Jamesa v Clevelandu, sestro E-llzabeto Penič v Little Fallsu, N. V., ter brata Martina v starem kraju. Rajnki je bil naprednega mišljenja, že od mladosti aktiven v delavskem gibanju in v starem kraju je stopil še kot fantič k socialdemokratski stranki. Bil je tudi odbornik omenjene stranke, dokler se ni preselil pred več leti v Forest City, kjer bival do sedaj. Tukaj je tadi spadal k socialistični stranki od začetka prihoda do par let nazaj, toda radi nesporazuma v socialističnem klubu je pustil klub, kakor tudi drugi člani. Omenjeni je bil ustanovitelj društva 124 SNPJJn njegov prvi predsednik, obenem je bil večletni tajnik in je večkrat zastopal društvo na konvencijah SNPJ, bil dober agitator za Časopisje — za Prosveto, Proletarca in druge delavske liste. Pogreb He je vršil civilno in pokopan je bil na pokopališču SNPJ na Uniondalu. Kljub slabemu vremenu in ledenih potov se je udeležilo veliko ljudi in društvo mu je izkazalo zadnjo čast. Prišli so tudi iz daljnih krajev na pogreb —- iz Scranto-na, Miners Millsa, Nanticoka in Madisona, Ohio. Pred kratkim je tudi preminul rojak Louis Cebular il Vandlin-gu, Pa. Znano mi ni, ali je bil pri katerem društvu aH ne. Zapušča soprogo in precej otrok. FeM* Rozina, 124. h antracit nepa kota Forest Clty, Pa. — Nekoliko hočem poročati o razmerah iz tukajšnjega antracitnegn kota Forest C|tyja. Kot je vsem znano, so slabe razmere y delavskih vrstah po vsej Ameriki, tu pri nas pa smo dvakrat udarjani. Nekdaj lepo cvetoče mesto, polno dela, zabave in veselja, je sedaj mrtvo; minul je šum in ro-potsnja premogovnih mlinov, v katerih so mleli premog vsakovrstne debelosti. Enkrat so obratovale svilopredihiice, katerih danes ni več; edina tovarna je delavnica otročjih oblek, v kateri je nekaj žensk in nekaj deklet zaposlenih, ki zaslužijo, kot postava zahteva, $12 na teden, a-ko spoštujejo zakon. Pred enim tednom se Je tu priselil iz Haw-leyja, Pa., Žid z vso svojo opremo. V najem je vzel staro to-vsrno Klotz Silk Mili. Izdelava!! bodo, kakor slišim, spodnjo obleko za ženske in otroke, ne vem pa koliko je zaposlenih v podjetju/ Pred nekaj leti so še obratovali rovi D. & H. Erle, Oray Slope, Stillvvater, Northwest, kateri Še nekaj dih*. Drugi še nekaj dela znani rov RIchmondale. Tam je cvetela že od nekdaj sutnost, odkar ga Ima v posesti znani žid flieben. Rov Erie, v katerem so zaposleni le Forestcltyčenl, gre h koncu in bodo tudi v tem kmalu pobrane podzemeljske rebra, katere še stojijo; kakor kaže. v dveh letih bomo brez vsake opore. Drugi, ki si ne morejo tu pomagati, se morajo voziti na delo daleč po dolini drugam proti Scrantonu in okolici in dalje proti Miners Millsu. Tu In tam se komu posreči dobiti delo v rovu, a ga je težko obdržati zaradi slabih prostorov, obenem se mora pa drago plačati. V sedanjih časih se je treba silno napeti, ako hočeš kaj zaslužiti, ker gospodje slabo plačajo, seveda samo od premoga, katerega pro-duciraš; za mrtvo delo v sedaj-nlh časih ne plačajo nič. Torej delaj, ako želiš košček kruha in mrtvo delo Je za bofflonej, kot povsod. " Mladina raste tudi tn kot povsod!. Ker pa ni prostora ta zanje, se seveda morajo razpršiti; kot mi nekdaj, ko ni bilo prostora za nas v domovini, smo se morali podati v tujino. Mladina in drugi so al poiakali zavetja in še dandanes iščejo bolj i krsj po mestih na vzhodu in zupadu — v Clevelandu, Chicagu, drugi zopet v New Jerseyju, New Yorku in drugod. Seveda v sedanjih časih, kateri so zaposleni, so tudi odvisni od dela in zaslužka. Nekateri zaslužijo bolje, drugi zopet le toliko, da se preži ve ssmi, ne da bi mogli kaj pomagati do-ms svojcem. Teh je nekaj, ki r« bijo pomoči, toda pomoči je le malo. Pregovor pravi, da lažje oče preživi devet sinov, kakor pa devet sinov enegs očeta. Za o» stale tu, ki ne morejo nikamor, nI druge pomoči kot WPA, koli kor ga je še in se sliši, du je tu di to umrlo. Koliko Je resnice, ne vem, za verjeti bi bilo, ker je to cilj našegu guvernerja Ar-thurju Jamesu, bivšega "coni breaker boyja", kateremu so tako pri srcu delavci In premogar-ji. da to vsakdo občuti. Pač tsko ljudstvo želi. Kakor prej omenjeno, zsradi slabih razmer so tudi društva, zveze In jednote prizadete v tem. Stari člani komaj zmagujejo redni mesečni aaeament; zs pustiti ni In obdržati je U*žko. Skrbi jih tlačijo, ksj bo v bodočnosti za kruh in zato se člunstvo o-brat « zA pomoč ua zveze In jednote. Vrnimo ne nazaj v preteklost ni skup. T«krat tam še nake naselbine in našegu mosta. |gaailakega društva, (riedal sem. Večkrat se je nudila prilika za kako so žene in sploh kdor Je postavitev te in one tovarne, to-^noffel hitro nosile vod«t iz stu da zaradi alabih mestnih goapo- j denea Sosrdnja M*s. s «lamo darjev ali \oditaljev so vedno krita, je stala komaj tri metre odklonili, češ mi ne maramo, mi od gorečega poslopja; na njej so imamo rove aa tisoč let, dela do bffl moški drug poleg (trugega. rame In kruha do vratu. To de- ki so pogrinjaH mokre rjuhe in lo je bilo gotovo tuksjlnje pre-• Jih polivali. !n tako ao ubranili mogoro\ne družite, katera Se je hišo pred ognjem, le šipe so po» raiis utaknil« v lake stvari in ftokale, Slmončičevn poalopj« pa nasprotovsla dobri akciji, ker se je do tal pogorelo. V nevarnosti i Je bala. ds bi ne mogla take lah- je bila tudi farna cerkev. Ljud-ko Izkoriščati delavcev Tako ao Je ao rekli, da' Itrfdo od vročine skupaj delali z mestnimi vodite-.zvonovi impokali Gospod Sitar Iji, v bodočnost ni nihče ffl««dal., je stal poleg cerkvene ograje In sata id«j t ulimo in iA*-ulek ho gledul potoir. Polem *» rekli, tla še večji. Ootovo še ni prepozno, je tdt\«ro\«l sosedovo hišo s John P. Frey (levo), predsednik departnienta kovinarskih nnij ADF, in John L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij. > tem, da je požar "panal", ampak bi je ne bili tako vneto gasili, bi najbrže tudi župnikovo "pana-nje" ne pomagalo. Šentjurska fara ima tri podružnice in 12 vasi, pred petimi leti pa je štela 1?0O prebivalcev. Od železniške postaje pa Grosupljem do Šentjurja je pet kilometrov ali dobro liro huda. Naj nekoliko opišem posamezne vasi. Vas Pece, moj rojstni kraj, je na prijaznem hribčku in šteje 18 gospodarjev. Med njimi je bil učeni tišler ali clmperman, a ga ni več; njegovo mesto so zavzeli samouki, katerim gre vse delo od rok. Nekdaj je bil tam tudi jev, tri gostilne, dve trgovini z mešanim blagom, gasilsko društvo z brizgalno in lepo urejenim domom. V tej vasi so tudi zidarji, tišlerji in cimpermani, meše-tarji in kovač. Ponovci imajo med seboj tudi župana Jožeta Permeta, ki županuje šentjurski občini že več let. On je tam tudi odkril podzemsko jamo, ki se imenuje Permetova ali Zupanova jama (o tej jami še pride). Kar jaz pomnim, sta bila tam dva požara, ki sta uničila več poslopij. Zato je bila vas tudi prenovljena in so tam vse boljše hiše z opeko krite. Preko Šentjurske doline vodi mlin. Ta vas je bila nekdaj zelo'cesta preko Ciplena, Skocjana, O Sentjuraki dolini Sharon, Pa. — V Združenih državah je naseljenih precejšnje število rojakov in rojakinj iz šentjurske občine pri Grosupljem. Mnogi potem niso videli več svojega rojstnega kraja. Raztreseni smo po vsej Ameriki. Svoje čase je bilo dosti Sent-jurcev v Minnesoti, največ pa jih je bilo v Pueblu, Colo. Sedaj so se gotovo preselili v razne kraje rsdi brezdelja, nekateri tudi na kmetije, kjer gotovo bolje izhajajo, ker Sentjurci smo bili včasih pridni delavci. Pred par leti sem bil v stari domovini, kjer sem si nabral dosti podatkov o tem in onem. Naše Sentjurce In mogoče tudi druge bo gotovo zanimalo, če opišem našo dolino. Šentjurju! se je menda prvotno reklo pri Sv. Jurju, ker tam je farna cerkev sv. Jurja. Tam je zdaj šestrazredna ljudska šola s petimi učiteljskimi močmi. Ko sem jsz v šolo hodil, je bils štiri razrednim in en učitelj. V vasi je :t0 hiš ali gospodarjev, med njimi dva gostilničarja, tri trgovine z mešanim blagom, kovač, mlin. gasilno društvo z brizgalno in gttdba na pihala. Bilo mi je nekako devet let. ko je bil tam velik požar. Gorelo je ko slama, ljudje z vseh stra ni bilo kamnita. Vas Bič je ima 22 gospodarjev in eno gostilno s trgovino. Tam sta bili tudi dve kovačnici — poslopje Še stoji, a kovača ni. Nekoč je bil tam tudi trgovec, ki je trgoval z vinom na debelo, toda njegov sin se s tem ne ukvarja. Ta vas leži za Vinskim hribom. Med njo in našo vasjo je ravnina, po kateri teče potok. Voda je dobra, ker izviraja iz skal Vinskega hriba. Voda se je nekdaj razlivala po tisti ravnini, da je raslo bičevje — od tod ime Bič-ja vas — sedaj so pa tam lepi travniki, na katerih že o sv. Jurju kosijo "za frišno"; na teh travnikih kosijo po trikrat in tudi štirikrat na leto. Preko Vinskega hriba je vas Vino, v kateri je 17 gospodarjev. Ce bi se tam zavzeli, bi lahko pridelali tudi'dobrega vina, ker je lega vasi obrnjena proti soln-cu in zato se tudi imenuje Vino, dasi po nedolžnem. Imajo tam pa dosti sadja. i— Vas Smer jan i šteje 18 gospodarjev. Tam je podružnica sv. Štefana — 'konjskega pomočnika." 8o pridni gospodarji in pridelajo dosti raznega sadja, iz katerega najraje kuhajo žganje. Tam je bila tudi gostilna, v kateri si dobil najboljše sllvovke — če je gostilna Še tam, mi nI znano. V vasi Udje je 22 gospodarjev in trije mHni, o katerih so včasih rekli, da so mleli takole: kadar je moča, noče, kadar je suša, pa posluša. Ta vas je na nerodnem kraju na hribčku; kadar je povodnja, imajo izhod le v eno smer. V vasi Rogatec je samo sedem gospodarjev s podružno cerkvico. Tja smo večkrat hodili moliti za dež v procesiji. Tam sta tudi dva taka mlina, kakor sem jih prej omenil. Vas se menda zato imenuj« Rogatec, ker težko tja prideš in je bilo nekdaj tudi vse rogato, sedaj pa je tudi nekoliko ravnine. V Vrhlčju je 15 gospodarjev In mlin. Ta vas se gotovo tako imenuje, ker Je nekoč tam raslo mnogo vrh in tudi dosti robid. Vrhove vejice so rabili za privezovanje trt In slame na strehah. Dane* ni tam ne vrb ne robid; mesto njih Imajo dosti »adnega drevja, hiše pa so z o|>eko krite. Podgorica ima 10 gnx|>odarjev, enega čevljarja in enega mizarja. Vas se imenuje po svoji legi, ker leti poleg hribčka aH gorice. Mala vas je ob cesti, ki vodi v Šentjur je Ima 15 gospodarjev. Vasica je prijazna in ima enb gostilno. Tam je tudi žganjeku-ha In mlin na elektriko. Vas Ce-rovo ima osem gospodarjev in en mlin. 1**1 v skritem krAju in pot do nje vodi skoti gozd. oziroma je oltdana z gozdom, v katerem rastejo hrasti in ceri W zato tudi ime Cerovi vas. Nekoč so tsm rasle velike smreke, bukve, hrasti, orehi in cer, sedaj |ta je vaega tega tam bolj ms kt. V Ponovi vsa! je 55 geipodsr- Turjaka, kjer se združi s cesto, ki pride od Pij ave gorice, potem pa na' Lašče itd. Ta dolina leži v kotu med dvema hriboma: med Ahcom in Taborom, ki sta znana še iz turških časov in s katerih se vidi daleč okrog. Ahec je precej visoka gora, na vrhu katere je cerkvica. Ko so Turki tam rogovilili, so se ljudje zatekli v to cerkvico, sovražnik pa za njimi, da jih pokonča. Ko je s konji prljahal do cerkvice, se je neki konj s kopiti udri v skalo-— kukor gre govorica -— na kateri se konjska podkev še danes pozna. Turki so bili takrat premagani in pregnani. Tabor ni tako velik hrib, toda je dolg; razteza se od Ponove vasi do Lipljen. Na tem hribu je cerkvica sv. Miklavža, toda ga praznujejo o sv. Jerneju — ne vem zakaj, saj je Miklavž tudi fest fant za otroke, ki jim tam 6. dec. nanosi daril, tukaj v Ameriki pa 25. dec. Okrog te cerkvice je debel zid, za katerim so se naši predniki borili proti Turkom. Zid je še dobro ohranjen in so v njem še strelske luknje. Govorica je tudi, da so v to trdnjavo ljudje nanosili čebel, katere so potem metali preko zidu na Turke in jih s temi "hudimi muhami" pregnali, da se niso potem nikdar več vrnili. S tabora je lep razgled. Kakih sto korakov pod cerkvico je v skalnati duplini iz kamna izklesan sv. Anton, katerega so napravili delaci pod vodstvom bivšega rajmoštra Sitarja z namenom, da bo tam božja pot. V tem hribu je tudi Zupanova jama, v katero je opravo romanje ljudi od vseh strani. V njej so prave krasote. Kako je Župan Perme odkril to jamo, bom še povedal, toda prej moram povedati, kako se prebivalstvo šentjurske občine preživlja. Tam (na Grosupljem) je tovarna za vrvi. Nekateri delajo na železnici, drugI pa zidarsko delo. V zimskem času je navadno vse zaposleno pri izdelovanju zobotrebcev, pretežna večina se pa peča s kmetijstvom. V Šentjurski dolini so lepi trsvniki in rodovitna polja. Ko greš tam ob času, ko žito dozoreva, se ti zdi kot bi bil v vrtu. Toda premalo je tega prostora in zato je obdelan vsak kotiček. V Šentjurju je več društev, ki pa niso vsa aktivna; obstoji godbeno društvo, gasilsko društvo in prosvetno društvo. V političnem oziru pa je bolj mrtvo, ker politično udejstvovanje je prepovedno. Ce se zanimaš, si gotovo pregsnjsn, to je če dru-gsče misliš kakor pa vladajoči režim. Pri vsem tem pa so v Šentjurski dolini vsi veseli, ker vsi delajo za — nebesa, kamor jih vsako leto nekaj pošljejo — v Ameriki se s tem toliko ne ukvarjamo. I*ta f§63 se j* občina Liplje-nje pridružila šentjurski občini in od takrat, kakor tudi le prej, združeni občini županuje Jože IVrm#, odkritelj prej omenjene (Oal> n« 1 itraal .) TOREK, 19. MAftr* Kakšna je Rnšija? Norman Thomas in Joel 8hdm% ALI SO RUSI SVOBODNI?—24 Izkušnje Sovjetske unije pokazujejo h pravo svobodo ni mesta v državi ene gt^ ? " Ko je demokraciji poteptana v atranki asT' kar se je zgodilo v USSR, tedaj je tudi «JT gotovo mrtva. Toda, kar se je v sovjetakiT siji zgodilo s svododo in demokrati ,„ ni ^ voren samo Stalinov režim. Pravilneje pravimo, da je on nategnil do ekstrema L? tere prakse in metode, ki so capopadene v ^ ševizmu samem. ^ Rusi gotovo niso svobodni, ako ima ta W da kakšen resničen pomen. Njih pravic neprimerno manjše kot pravice državljan*,v* i Združenih državah in v drugih zapadnih u mokracijah. V prvi "delavski državi" ima «i,i!" 1 vec manj svobodščin kakor pa v kapifcliatiS demokracijah. Pravice do svobode govora J rovanja, organiziranja in tiska sploh ne ub*£ je. Ruski delavec pa uživa resnične prednosti glede dela, kakor tudi socialno zaščito do neki meje, toda le pod pogojem, da ni kritičen tu pram režimu; toda življenjski standard je jz redno nizek tudi za bolj srečke i z vežba ne delavce. j Teoretično ne more biti v Rusiji nobene« izkoriščanja in sredstva produkcije in narodni dohodki so last vseh delavcev. Faktično i* imajo ruski delavci izredno malo besede glede i distribucije narodnih dohodkov, od katerih gre visok odstotek za kapitalne investicije, oboroževanje in za ogromno birokracijo. Yes, drži. va lahko prav tako izkorišča kakor privatni kapitalisti. Pod sovjeti so Rusi izgubili deloma ali pa popolnoma nekatere pravica, katere so uživali Še celo pod najbolj despotlčnimi carji. Sovjet-ski državljan je na primer izgubil pravico do odhoda v drugo državo. Pod carji je bilo vtf svobbde govora, več svobode za tiskanje iiitov in knjiir, zborovanja in ustanavljanja organiza. cij. Sleherna imperialna duma, ki je bila izvo-1 ljena v caristični Rusiji, je imela v svoji uredi veliko število nasprotnikov režima, med njimi tudi boljševike. Leta 1906 »o ti nasprotniki tvorili veliko večino v dumi. S političnimi jetniki so pod carji lepše postopali, navadnim kri-minalcem pa ae je godilo igfabše. Težko je primerjati življenjske standarde, toda pod carji je bil delovnik daljši, uposlitev manj gotova in prilike do izobrazbe bolj omejene. Pod carji je bila Rusija manj politična država, toda to mogoče le vsled tega, ker je bila carska tajni policija manj "efficient" kakor pa je OGPU in NKVD. Sovjetskim državljanom dajejo po-budo, naj »e pritožijo, ako se jim bo zgodili krivica, toda so brez vsake moči, ako birokn-cija ostane gluha do njih pritožb. (Dalje na 3. strani.) (Iz Prosvete, 19. marca 1920) Domače vesti. Na Elyju, Minn., je umrl 63-letni Frank Zaje iz Ribnice. Delavsfke vesti. Delavci pri plinarni v Chicagu zagrozili s stavko in dobili desetodstotno povišanje plače. _ i Iz inozemstva. Izjalovljena monarhističm revolta v Nemčiji je spet izzvala komunistično reakcijo, stavke in izgrede po vsej republiki. Antanta spet grozi z intervencijo. Sovjetska Rusija. Sovjeti stoje pred novim konfliktom s Poljsko, katera prejema orožje od antante in Amerike. (Dalja la prva kolone.) šna sta njuna režima — v smrtnem spopadu z nacijsko Nemčijo, zakletim sovražnikom vsi-ke svobode in vsake človeške dostojnosti, in ^ izida tega spopada zavisi bodočnost Evrope i« morda tudi Amerike. To je danes važno, ne pa, kdo v tem hipu kontrolira Dardanele •« Gibraltar. . Rojaki pri A. S. se radi brigajo za bodoonort Slovencev v starem kraju; to je prav, tudi mi se brigamo. Dali se pa zavedajo, šna bo bodočnost naše stare domovine. & v tej vojni zm«Vi Hitler? Kaj vidijo s stalil svoje naivne panslavistične romantike od svoje slovanske bodočnosti V shičaju Hitlerje« zmage? Mar ne vidite totalitarne Evrope, kateri bodo Slovenci prav tako izginjali kakor zdaj izginjajo Poljaki in Cehi? Kdo jtk Slovanska Rusija s svojim neslovsnskim terorističnim režimom? Ali niste tako nsivm, ® se vam is lastnih črk cedi vodeno mleko?! Ce je torej spopad tukaj, ali ni teresu, s stališča naše male narodnosti ka*« s »taHšča vseh demokratičnih delovnih lestev, da je Hitler v tej vojni poražen is njegov morilski stroj zdrobljen? In kdo m zdaj to doseže, ako ne Anglija in Franc,)« z vsemi onimi vred, ki jima še prisknojo pomoč — s svojo organizirano silo? Odgovor na zadnje vprašanje mora biti d»\ matlven od slehernega Slovenca, ki »,,krpn'' ruje v demokracijo in socialno pravico, ki no veruje v človeško difniteto in srečno tam nost lastnega naroda ^ Sleherni alovenskl delavec v Ameriki. ko veruje, ae mora zgražati nad pustolovk mi terrialskegs Amerikanskega Slovenca, • teriml ae norčuje it težko ranjenega f >"* ^ ljudstva, ksr je obenem norčevsnje Ii v«* lih ljudstev, na drugi strani ps servirs podporo onim. ki poiifcaMo Hitlerju m razbojniški tolpi. - ■ovice z starega kraja ; Slovenijo ndi žganj* je zmrznil Poljane, 15. febr. Franc Skedl iz Zarigelca nad L'nami pri Dol. Toplicah »e r reteklo soboto odpravil v zi- voZi|a zapuščala vas, pa 1 "Mke in lahke sani s svati zadele z zadnjim koncem ob ne ko močno ograjo. Sunek je bil tako silovit, da je svate vrglo v loku iz sani. Blizu ograje je nepremično obležal Niko Simčič. Siromak je bil priletel z glavo ob štirioglati steber ograje. Sila velika, zevajoča rana, ki jo je dobil na vratu, je z gostimi curki krvi rdečila sneg. Smrtno ranjenemu tovarišu so takoj pri skočili na pomoč, toda mogli so ga le za silo obvezati. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico v Kandiji, kjer mu še upajo rešiti življenje. LANSKI ZASJ^ZEK DELAVSTVATV SLOVENIJI Zaslužek delavstva za va rova nega pri OUZD v Ljubljani je lani znašal 788 milijonov din Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistični^ pregled o lanskem rgzv6ju članstva. Iz tega pregleda povzemamo naslednje zanimive podatke. Povprečno število zavarovanih članov je znašalo lani 99,995, t. j. za 1226 več nego v prejšnjem letu. V primeri z najslabšim letom 1933, ko je bila gospodarska kri-za na višku, smo imeli lani pri OlIZD v Ljubljani za 24,431 zavarovancev več (leta 1933 je bilo le 75,564 zavarovan jev). V primeri z najboljšim letom pred nastopom gospodarske krize, to je z letom 1930, ko* smo imeli 97,688 zavarovancev, pa je bilo lani le za 2307 zavarovancev več. Zanimive so nekatere podrobnosti, ki nam jih kaže statistika, zlasti glede razmerja med moškim in ženskim članstvom. Povojni razvoj je pokazal, da je v etih gospodarskega poleta naraščalo bolj moško članstvo, v dobah krize pa se dviga odstotek ženskega članstva, ker si v takih časih mnogi podjetniki pomagajo s tem, da obdrže cenejše ženske delovne moči ali pa zamenjajo moške delovne moči z ženskimi. V konjunkturnem le-:u, pred nastopom gospodarske krize, t. j. v letu 1930, je odpadlo na ženske člane 32.6%, leta 1935. je ta delež narasel na 39%, v naslednjih letih pa je pričel zopet padati in je lani znašal samo 36.5%. Zanimivo je v zadnjih letih zlasti gibanje povprečne dnevne zavarovane mezde in celotnega letnega zavarovanega zaslužka delavstva, kar je razvidno iz naslednje primerjave: dnevna zav. celotni letni mezda zaslužek 1923 20.55 din 475 milj. din 1926 22.43 " 529 " " 1930 26.45 " 798 " " 1933 23.23 " 560 " " 1934 22.63 " 560 " " 1935 22.40 " 556 " " 1936 22.57 " 607 " " 1937 23.51 " 696 " " 1938 24,80 " -W7 " " 1939 25.17 " - 78g „ M Najvišje stanje delavskega zaslužka smo zabeležili leta 1930, ko je znašal zaslužek pri OUZD zavarovanega delavstva skoro 800 milijonov din. V tem letu je bila tudi dnevna zavarovana mezda najvišja, namreč 26.45 din. Čeprav smo imeli lani nekaj več zavarovancev nego v letu 1930, je celotni zaslužek zaostajal za 10 milijonov in sicer predvsem zaradi tega, ker je la- ni povprečna dnevna zavarovana mezda dosegla šele 26.17 din, nasproti 26.45 din v letu 1980. Najnižje atanje povprečne dnevne zavarovane mezde smo imeli leta 1935. od tedaj se je povprečna dnevna zavarovana mezda dvignila za skoro . Prispevki so znašali KM milijone din Od skupne zavarovane mezde je Okrožni urad v lanskem letu predpisal vsega 104 milijona din prispevkov (prejšnje leto 100 milijonov), in sicer za bolezen 54 milijonov (5J), za starostno zavarovanje 23 milijonov (21), za nezgodno zavarovanje 15 milijonov (16), za brezposelnost 10 milijonov (10) in za delavsko zbornico 2 milijona din (2). Sedaj ae plačuje za bolniško zavarovanje 7% delavske mezde, za starostno zavarovanje 3%, za nezgodno povprečno 2%, za brezposelnost (borzo dela) 1.4% in za delavsko zbornico 0.8%. Kakšna je Rusija? (Nadaljevanje t 2. strani.)^A Na drugih poljih, predvsem v pobijanju nepismenosti, v področju znanosti in s postopanjem do žensk in narodnostnih manjšin so sovjeti napravili napredek. Kadar bo dograjen industrijski aparat, se bo življenjski standard ruskih mas lahko dvignil do stopnje kot je Rusija do zdaj še ne poznu. Mogoče — kar pa je dvomljivo — bo tud[ svoboda lažje iztrgana od strankine birokracije kakor pa od veleposestnikov, kapitalistov in dedne gosposke. Vsekakor je demokracija naglušen cilj v US-SR, medtem ko je v fašističnih državah diktatura trajni ideal. Nekega dne bodo sovjetski delavci mogoče uresničili svoj na-glašeni cilj. Pri vsem tem je treba upoštevati, da se je sovjetski režim morul baviti z velikanskimi problemi pri gradnji razbite ruske ekonomije po vojni, pri Trans-formiranju primitivne poljedelske ekonomije v moderno industrijsko državo in pri odstranjen ju privatnih kapitalistov. Z vsem tem se je moral baviti, dasi obdan s sovražnimi silami in v očigled stalni vojni nevarnosti. Za vse njih resnične uspehe zaslužijo sovjeti vse priznanje. In kljub zunikanju človeških pravic in ^civilnih svobodščin, komunizem' vseeno nadkriljuje fašizem. V Nemčiji in Italiji so delavci izgubili civilne svo-jodščine, toda niso ničesar pridobili na ekonomskem in drugih poljih. Pod fašizmom ostane kapitalizem z vsemi svojimi zlo-česti: civilne svobodščine in demokratične pravice izginejo, glorificirana sta nacionalizem in militarizem, narodnostne manjšine zatrte. Pod fašizmom ni nobenega upanja. Na drugi strani povprečen delavec v Sovjetski uniji nima nič več civilnih pravic kakor pod fašizmom, vendar pa je bil uničen privatni kapitalizem, ki je vir marsikaj slabega. V pogledu civilnih n demokratičnih pravic in pri uporabi terorja za zadušitev o-[)ozicije sta fašizem in komunizem enaka. Beseda "totalitar-nost" se lahko aplicira ua oba režima. "Prava svoboda," je Stalin izjavil v intervjuvu Royu Howar-du, "lahko eksiatira le tam, kjer e odpravljeno izkoriščanje, kjer ni brezposelnosti, kjer se človek ne trese, da bo jutri ob delo, ob dom in ob kruh. I m v taki družbi je mogoča prava, ne papirnata, osebna in sploh kakršnakoli svolnsia. . . Mi nismo zgradili te (socialistične) družbe v svrho, da okrnemo osebno svobodo, ampak s namenom, da bo čtovek res Čutil, da je svoboden. Zgradili smo jo v intereau prave osebne svobode, svobode brez narekovanja." Pogumne so te besede. Toda videli smo, kako prazen je bil njih pomen v pretekkwti in kakšna spaka je danes v UftSR že sama beseda "svoboda." Toda človek lahko upa, kar ae tiče bodoč nosti. Človek upa, da spadajo masne čistke in masni iz-dajniški procesi v preteklost. Človek upa, da bodo sovjetske mase, katerim pripovedujejo, da je njih dežela demokratična, nekega dne tudi faktično dosegle demokracijo in svobodo. Človek upa, da si bodo ruske mase nekega dne zopet priborile revolucijo, katero jim je ukradla Stalinova birokracija. Človek upa. da bo v komunistični stranki zopet dosežena demokracija in da bodo smele funkcionirati tudi druge stranke. Človek upa, da bodo materialne dobrote državnega lastništva . bolj pravično razdeljene med mase in podprte s svobodo, katero smatrajo socialisti, da je prav tako važna. Človek lahko smatra, da komunizem nadkriljuje fašizem, obenem pa odklanja totalitarni terorizem, ki je sorodni del obeh in katerega tendenca je, da reducira življenje v državi na stopnjo tlača-nov. Predvsem pa človek upa. Glasovi iz J B naselbin (Nadaljevanje s «. strani.) podzemske jame, o kateri bom poročal prihodnjič, Anton Valentinčič. 262. y*taj**j§ aortah: »m West Allis, Wis.—"They Will Arise" je naslov članka Ernesta Untermanna v Mllwaukee Poatu. Glasi se: "Socializem je upanje sveta. Mogoče se ga začasno ustavi, za-treti ga je nemogoče. Vzemimo primer nemške sdcialne-demo-kratske stranke. Hohenzollern-ci so skoraj uničili upor srednjega sloja leta 1848. Potem je so-cial-demokrutska stranka dvignila zastavo demokracije za delavstvo leta 1864. V času 14 let je zrasla tako močna, da jo je Bismarck proglasil za neustavno leta 1878 do 1890 — ampak stranka se je obdržala in poslala celo par svojih zastopnikov v rajhata g. Večina voditeljev je bila v izgnanstvu ali v ječah. Njihovo časopisje ae je tiskalo v zunanjih deželah, na skrivaj prenašalo preko meje in raznašalo po deželi, kljub strogi policijski odredbi. Ko je doba "proglasa" potekla leta 1890, je stranku zrasla močnejša kot kdaj, smejala se , . . . . .-. Bismarckovemu "krvavemu in tu^■ i lV\ demokracij* železnemu" strahovanju, na kar uključivši Združene države, nekega dne uživale blagoslov ao. cializma, ne da bi jim bilo treba trpeti agonije take prehodna dobe, skozi kakršno ae |M»miče Rusija že nad 20 let. -(KONEC.) t r. Preiskava aktivnč-sti ruskih agentov J$talinov spion aretiran Washington, D. C., 17. marca. — Kongresnik Martin Dieti, načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je naznanil odkritje aktivnosti agentov tajne sovjetske policije (OG-PU) v tej deželi, zaeno pa je izjavil, da bo načelnik te policije kmalu nastopil pred njegovim odsekom. Na kakšen način je prišel v stik s tem načelnikom, Dies ni povedal. Znano je le, da je bil neki Stalinov špion a-retiran v Floridi, ko se je Dies nahajal tam na počitnicah. Da-lekosežna preiskava uktivnosti ruskih agentov se bo pričela po prihodnji seji članov Diesovega odseka. "Namen preiskave je razkritje načina operacij agentov sovjetske tajne policije v Ameriki," je rekel Dies. "Odsek upa, da bo pri zaslišanju dobil nadaljnje podatke o delovanju teh agentov." General Walter K, Krivitski, ki je pri zaslišanju pred Dieso-vim odsekom pred nekaj meseci povedal, da je bil načelnik sovjetske policije v zapadni Evropi, je tudi izjavil, da ima Stalin svoje agente v vseh državah. TI niso samo udeleženi v špionaži, temveč so tudi ugrabili in umorili mnogo oseb, ki so bile znane kot sovražniki ruskega diktatorja. Dalje je rekel, da ima Stalin veliko število agentov v Ameriki in nekateri ao aktivni tudi v ameriški armadi in bojni mor. narici. George O. Pral I, preiskovale« federalnega delavskega odbora. se je začel njen triumfalni pohod v rajhstag. Ob izbruhu svetovne vojne 1914 je stranka prejela okrog 10 milijonov glasov. Vojna je ni mogla uničiti. Kuj-zer je moral pobegniti na Ho-iandsko. Prva nemška republika je dobila socialnega demokrata Frltza Eberta za predsednika. Zavezniki so pomogii nemškim reakcionarjam, de so |>oatavlll Hitlerja do moči, ki je proglasil socialno demokratsko stranko spet za neustavno, Ampak Hitler ima kratko dobo svoje slave In VL Nemčiji je Ae vedno 10 milijonov socialnih demokratov — siotisoče v armadi in mornarici —- in Hitler ne more uničiti njihovih Idej. Ne bo dolgo ,du bodo nemški socialni demokrati spet prišli do moči. Sedaj njihovi pregnani voditelji tiskajo časopisje ponovno v tujezemstvu. In to časopisje se raznaša v Nemčiji pod nosom policije. Njihova ideja je zane-Aena celo v stranko nacljev. Stalin mogoče sanja o boljševlškem pučti v Nemčiji, ampak se Ik> zmotil, Če bi poskusil. Komunisti ne bodo nikoli prišli v ospredje socialnim demokratom v Nemčiji. V Nemčiji bo socialno demokratična republika kljub Hitlerju, Stalinu, Daladierju, Mussoliniju in Franku. Ko pride "Der Tag", tedaj bo močna socialistična stranka v Angliji in Franciji.* Ameriški burbonci, kateri mislijo, da bodo obdržali kapitalizem, bodo ravno, tako razočarani kakor boljševiki. Bodočnost človeštva je fcojreJ v jtrankl socialnih demokratov." Untermann je vsekakor dober poznavalec zgodovine. Kapitalistični sistem je pri-| gnal ljudstvo do skrajnega roba. Kom peticija in borba za obstanek je neznosna. Žato ae vae, kar čuti nevarnost |>ogina, opri jemlje rešilnega predmeta, namreč organizacije; močnejša je organizacija, bolj ae počuti na varnem. In mivo vse to opazovati, ali sedaj je vse drugače. Ko grem po svojem poslu skozi departmente, vidim dosti strojev, ki počivajo. Ce bo tako šlo, bodo kmalu tako slabi« delavske razmere kakor so bile leta 1931.1938, ali pa še slabše, ker sedaj imamo v obra tu boljše stroje kot so jih Imeli pred osmimi leti. Torej prav slabo izgleda za delavsko in revno ljudstvo. V naši naselbini se dostikrat kaj zgodi, bodisi VlSSllga ali ža-loatnega, kar ne pride v Prosveto. Pa tudi jaz ne bom poročal drugega kakor to, kar se tiče društva Triglava 48 SNPJ. Društvo 170 v Akronu je dne 17. febr, priredilo veselico. Na to veselico Je šla tudi družina Jose-pha Valenčiča, vsi člani nušegit društva, s svojo karo. Ko so se po veselici vračali domov, so imeli avtno kollzijo, tako da je bil avto razbit in tudi sami so se pobili, najbolj pa hčerka Franees, članica mladlnskegn oddelka, kl Je bila tri tedne v bolnišnici. John Jankovich, predsednik Ttašega društva, je bil pri delu dne 29. febr. jHiblt na nogi. Zdravi se doma. Anton Jnkich, predsednik nadzornega odboru, je bil marca in se zdravi doma. Frank Ocepek je padel na domu |>o stopnicah in si pobil palec na levi roki. Frank Starle j« Imel pljučnico. Tmell smo tudi smrtni slučaj. Dne 8. marca je zn pljučnico umrl šest tednov star Reginald Fudala, član mladinskega oddelka. Apeliram na vse, ki Ae nimate svojih otrok zavarovanih, da Jih vpišete v naše društvo. Asesment za mladinski oddelek je tako ma jhen, da ne more nihče reči, da ga ne zmore; znaša le 18c na mosec do 10.'letu, Ce slučajno pride neMreča, da otrok umre, pa smrtnina le prav pride. Torej zavarujte otroke in tudi sami IkrSju, Morda Ima kak muzej a sebe, dokler nI prejiozno, ker nesreča nikdar ne počiva. Alois Oeepek, 48. Zasedanje ruskega parlamenta Ustanovitev sovjetov v finskih krajih Dva svetova Ko ste prišli v Ameriko, ste se bržkone nastanili med svojimi rojaki in ste pristopili TTiiJIho-vim društvom. Mi vsi, s« i».i , godno počutimo med/vojtfl. sSo smo dorastli. so običaji in uazi* ranja našega ljudstva postali takorekoč dei našega bitja kakor naAe roke in noge. Mi smo zadovoljni le, ako jemo gotove jedi, se zabavamo po svojih običajih, opravljamo življenuke do« godke kot poroko, . rojstvo in smrt po svojih starih navadah in sploh, ako moremo tako živeti, da one stvari, ki se nam zdijo važne, uživajo primerno spoštovanje. Potem prihajajo otroci, ki rastejo v drugačnem svetu s svojimi lastn'mi idejami/Dostikrat ne Vstopajo v naše organizacije, ne čltnmn naših časopisov, se ne ravna io po naših običajih in I-majo drugačne ideje. Tako imamo v eni in isti družini, med ljudmi late krvi, dv« svetova. Kaj nam je storiti? Odgovor nI lahak. Rešiti moremo ta problema le, ako smo kot starši pripravi leni gledati globoko v svoja lastna čustva In nazirunja,«da vidimo jasno svojo ljubezen do svojih otrok, To nam bo pomagalo. Raikosajmo ta problem In poglejmo v nekatere njegove dele. Mnogi roditelji, ki so prišli v to deželo, ko niao bili več mladi, imajo težave z učenjem angleščine, Otroci na drugi strani dostikrat ne razumejo niti ne govorijo dobro jezika staregu kraju. Kjer je temu tako, pomeni, du starši in otroci imajo težave v medsebojnem razumevanju. In .brez razumevanja more biti nič dobrega. 8 tegu stališča vprašanje Jezika postaja jako važno. RecJmo, da bl rekli svojim trokom: "Ml zares ne moremo govoriti med seboj, VI ue ra«u-. mete, kar jaz pravim, jaz pa ne razumem, kar pravite vi. To je pobit na nogf v tovarni dne 8. H,ttbt° ,n Uko M mon l),tl' Jut se bom potrudil naučiti angleški, pa bom pohajal državljsn-sko šolo. AII se boste tudi vi potrudili naučiti se Jezika vaših pradedov? Jako lep je in boate toliko na boljšem, ako ga pozna« le." Monla to ne bo šlo, pa se boste izmislili kaj boljšega. U-pam, du boate o tem premišljali I»1 da, karkoli Ntorite, bo v duhu dobrohot nost i. Ako naši otroci ne marajo za načine In ideje starega kraja, dajmo spoznati zakaj. AH smo mi sami zares storili vse za nas7 Ako Je to težko storiti, morda |>ozriamo nekoga, kl zna kaj lepega povedati o starem Moskva, 17. marca. Vrhovni sovjetski sovjet (parlament) se lio sestal v svojem zaaodnfftu 29. marra. Nekateri krogi natega ae je v polni m^rl rM,vedujeJo, da bo takrat raz- Ameriiki letalec Dahl dospel v New Yorh New Vork* 18. marca. — Ha-rold* K. Dahl, ameriški letalec, ki ae Je Imrfl na strani lojallstov v španski civilni vojni in Je bil ujet ter obsojen na smrt na ob- poslužilu denarna reakcija, zato prHV|jM| glad« formiranja so- je najmočnejši* organizirana vj,,uke socialistične republike v skuplljs. pokrajinnh, katere j« morala Med tem ko se je delavstvo le Kj|wkj| ^i^pltl Stalinu na |a»d. deloma oprijelo organizacije, nkl.njene mirovne pogodi*. n«mr,č eko,.omake, Je pri orga | y T#p|Joku llrt,kMr,,|Jakl ze- mziranju ,sdltlčne zai lje J . ; ^ , ^ m#. si« anarhija. In to Je zlo, katero f nas ter>e. Frank Matkovich. Ilarbt rhinttkc aorirt ............ .. ..........- 'tarkarUm. O,— V mojem zadl vm( v ....... .. ,„ ravna vi. pred fašističnim sodiš- n J* m doplau aem poročni, da *»;briin w načelnika te vlade. čem, |H>zneje pa ga je diktator v nsšl naaelblnl dobre driavake Fraaeo oprostil, ae je včeraj vr- razmere Danea Is»m |s»rrWal rac-nil domov. V New Yorku, ko ae no obratno, ker sedaj no pričeli je izkrcal a parnika, no gs po- P" v*"h (ovarnsh ksr na delielo zdravili njegova žena in l»po*rdH,avU,,t, Tisti, ki Ae terji, katerim je povedal svojetjMnJfi. I« I udi mslo zaslužijo, dolmjajt v ftpanlji. ' Amariča-l**r nekatere kompanlje zni- ,Stalin |H>atavll novo finski) vlado v prvih dneh po izbruhu vojne ter jo proglasil "za pravo finsko ljudsko vlado." Otto Kuuainen, finski komunlsf, RT je bival v«<* let v Moskvi, je bil |z- svnril pred vstopom v armade tujih držav in izjavil, da je on spoznal, "da vojna ni Igrača.'* • Kopenhagen, Danska, IN. mar-Nemško vojaško letalo je Soujetški pritisk na Švedsko in Norveško Hti*keolm, Švedska, 10. mar- Menocal (na sredll, bivši predsednik Kube, otvarja sejo država« zbornice. - Najzanesljivejše dnevne delavske vesli na e dnevnik« "Pr»-isveti/* Ali Jih litale vssk daaT Žale obrat na dva in tri dni mt teden. V tovarni, kjer jaz delam, še delamo 40 ur na teden, toda m« vemo nič, koliko časa bo to tre-j so Ju našli v bližini razbitega le-jda bo Kuaiša zahtevala avohod-jalo. Pred dvema mesecema so tala. ata bili dokaz, da sj» m < la ne luke na Švedskem in Norve- ca. treščilo ns danski otok Lsttsndjta. — Tuksjšnjl,list Aftonbla-v bližini obrežja. Dve padsll, ki ,det Je objavil poročilo iz Moskve, bili še vsi stroji v obratu po vseh od sklenitvi trgovinske no j# letali» padlo ns tla, hsksr pogodi* a Finako. Katere ao te ao poiiegniii, iiuka, poročilo na omenja. Sedel sem ua klopi in premišljal if postajal vae srditejši na boga in te neprekinjene misli, ki mi jih je naložil. Ce je mialil, da me lahko dvigne k sebi in poboljša, a tem, da me je mučil do smrti in mi polagal na pot zmerom nove neprilike, je bilo to zmota; to je bilo sigur-no. In skoro ihteč od upora sem pogledal kvišku in sem mu povedal to enkrat za vselej v svoji tihi misli. Ostanki tistega, česar sem se naučil kot o-trok. so mi prihajali na um. Glas svetega pisma mi je zvenel na ušesa in čisto tiho sem pričel govoriti s samim seboj in sem zasmehljivo postrani povesil svojo glavo. Zakaj sem se pe-hsl za tem, kaj bom jedel in pil, v kaj bom o-deval svoje borno telo? Ni-li moj oče v nebesih skrbel zame, kot za vrabce na strehi, in mi dodelil milost, ds je pokazal ua svojega nevrednega služabnika? S svojim prstom se je dotaknil bog mojega živčevja in spravil vaa njegova vlakna počasi v nered. In bog je odtegnil svoj prst in vlakna in nežne koreninice mojih živčnih niti so obvisele na njem. In božji prst je izvrtal luknjo in rsnp v mojo lobanjo. Ampak ko se me je bil dotaknit bog s prstom svoje roke, me je pustil pri miru in se me ni več dotaknil ter ni dal, da se mi ne bi zgodilo nič hudega. Marveč mi je dal iti v miru in mi dal oditi z rano v lobanji. In nič hudega se mi n<[ zgodi od boga, ki je Gospod na vse veke vekov . . . Iz Dijaškega gaja je nosil veter muziko k meni; bilo je torej dve proč. Izvlekel sem svoj papir, da bi poskusil, če morem pisati, v tistem trenutku ps mi je psla iz žepa knjižica z oba-^ nentskimi listki mojega brivca. Odprl sem jo in seštel liste, bilo je še šest kart. Hvala bogu ! sem rekel nehote, se vendar lahko dam Še nekaj tednov briti, da bom videti vsaj nekam človeški! To malo premoženje, ki mi Je še o-stalo, me je takoj navdalo v boljšo vo^o; skrbno sem zrsvnsl listke in vtsknil knjižico v žep. Pisati pa vendarle nisem mogel. Po nekoliko vrsticah mi že ni prišlo nič več na misel; misli so mi blodile vse drugje in nikakor se nisem mogel povzpeti do kakega določnega napora. Vse in vsakoternost je vplivala name in me raztresala. Muhe in mušice so mi sedale na papir in me motile; pihal sem, da bi jih prepodil, pihal in pihal vse ailneje, a zaman. Te male živa lice so se vsedale na zadek, delale se težke in se upirale, da so se krivile njih tenke notice. Ni jib bilo moči spraviti v mesta. Našle so o-INiro, ob katero so se lahko držale, zagozdile se z nogami na vejico ali ua grapo v papirju in o-stalo tako dolgo nepremično, dokler se jim ni polj ubilo odstraniti se. Za hip sem se popečal s temi malimi žlvali-cami, prekrižal noge in Jih opazovtf nekaj časa. Zdajci mi je zatrepetalo iz parka na uho I »ar visokih klarinetnih glasov, ki so dali mojim mislim nov sunek. Ozlovoljcn, ker nisem mogel dovršiti svojega Članka, sem vteknil papirja v žep in se naslonil na klop. V tem hipu je moja glava Uko čista, da lahko razmišljam najfinejše misli, ne da bi se utrudil. Ko sem tako zleknjen napol ležal in mi je pogled spol-' zel čez prsi preko nog, sem opazil, kako mi je noga vztrepetavals ob vsakem utripu žile. Vzdignil sem se napol in pogledal ns svoje noge in v tem trenutku me je objelo fantastično, tuje razpoloženje, kakršnega nisem nikoli popreje občutil; tih, čuden sunek mi Je spreletel živce, kakor bi brizgnila vanje groza mrzle luči. Ko sem pogledal na svoje čevlje, mi fa bilo, kot da srečal dobrega znanca in prejel nek izločeni del svojega jaz-a; Čuvatvo tega spoznanja je vztrepetavalo v mojih čutih, solze so ml pri-hajale v oči in bilo ml j«, kot da so moji čevlji tiho šumeč zvok, ki mi je udarjal v uho. Sla- bost! sem rekel trdo in sključil pesti in rekel še enkrat: slabost! Zasmehoval sem se rsdi teh smešnih občutkov, se smešil s polno zavestjo, govoril strogo in razumno s samim seboj in mežikal ter s silo zapiral oči, da bi zatrl solze. Ko da nisem bil nikoli poprej videl svojih čevljev;, sem pričel študirati, kakšni so; njih mimiko. če sem premsknil nogo; njih obliko in obra-bljeno gornje usnje in pri tem sem odkril, da jim gube in beli šivi dajejo njih izraz, oblikujejo njih fiziognomijo. Nekaj mojega lastnega jaz-a je prešlo v te čevlje, vplivali so name kot dihljaji v moj lastni jaz, kot dihajoči del mene samega , , . S temi občutki sem basnosnovil dolgo, nemara celo uro. Majhen, star mož je zavzel dru-ki konec moje klopi; ko je prisedel, je po storjenem maršu krepko zaaopihal in govoril pri tem; "Da, da, da. da, de!" Kakor vihra mi je zavelo skozi glavo, ko sem zaslišal njegov glas; čevlje sem pustil pri miru in že je bilo, kot da je blodno duševno razpoloženje, ki me je še pravkar obvladovalo, izviralo iz davno minulih dni, vršilo se nemara pred enim spominom. Jel sem opazovati starca. Kaj me je brigal U mali mož? Cisto nič! Niti najmanj ne. Le da je držal v roki časopis, staro številko, s stranjo z oglasi nazven; zdelo se je, da ima v njem nekaj zavitega. Postal sem radoveden in nisem mogel odtegniti pogleda od časopisa; polastila se me je nora misel, da bi utegnil to biti čisto poseben časopis, edini svoje vrste; moja radovednost je naraščala, pričel sem se premikati sem in tje po klopi. Lahko da so dokumenti, nevarni spisi, ki jih je ukradel iz kakega arhiva. V glavi mi je mrgolelo od tajnih traktatov, zarot. Možak je tiho sedel in premišljal. Cemu neki ni nosil svojega časopisa tako, kot nosi časopis vsak drug človek, z naslovom nazven? Kakšne kovarske zahrbtnosti so bile to? Zdelo se je, da ne mara spustiti iz rok svojega zavoja, za nobeno ceno na svetu ne; nemara se ga ni niti drznil zaupati svojemu lastnemu žepu. Svoje življenje bi stavil, da je nekaj tičalo za vsem tem. Gledal sem predse. Ravno radi tega, ker mi je bilo nemogoče prodreti v to mistično zadevo, sem skoro blaznel od same radovednosti. Pre-iskal sem svoje žepe, da bi kaj našel, kar bi lahko (UI temu možu, da bi pričel ž njim po-menek; prijel sem za svojo brivsko knjižico, a sem jo spet izpustil. Zdajci me je obšla'ne-čuvena predrznost, udaril sem na svoj prazni žep na prsih in rekel: "Ali vam smem ponuditi cigareto?" Hvala; mož ni kadil; moral je nehati, da čuva svoje oči; bil je malone slep. Sicer pa najlepša hvala! Ali ga že dolgo bole oči? Potem takem tudi ne more čltati? Tudi časopisov ne? Zal da niti časopisov ne. Mož se je ozrl vame. Bolne oči so bile prevlečene s tenko kožo in se zdele kakor iz atekla; hjegov i »ogled je bil top in delal zopern vtis. "Ste mar tujec tukaj?" je vprašal. Da. — Ali ne more prebrati niti naslova časopisa, ki ga je držal v roki? Komaj. Sicer pa da je takoj opazil, da sem tujec; nekaj v mojem naglasu da me je razo-dek>. On sliši tako fino; ponoči, ko vsi spijo, sliši v sosednji sobi dihati ljudi . . . "Kaj sem hotel reči, kje pa stanujete?" Takoj sem imel pripravljeno laž. Zlagal sem se neprostovoljno, brez premisleka in brez za-Jirbtnc misli: "Na trgu Sv. Olafa. številka 2." (Dalje prihodnjič) Francelj in Franzl Izbiramo kape. Vse so pre-k let s buča! — Pa jo napravite po meri! Do jutri! — Drugi po-merjajo |»aseče, kupujejo epole-te, embleme. Trgovina polna kakor čakalnica. " Zdaj gre pšenica v klasje. Pri vsaki cerkvi Je enkrat žegnanje. Nekateri sedemo v ozadju na stole. \Vstopi debeluiast, starejši očanec: * — Je ka|ta za fanta priprav-Ijena? In še Vse drugo, kar j«-naročil? — Prodajalki pokaže li-*tič papirja. 8 polhovke otresa I v je in zre po ues: — Precej se vas je nabralo. Morda bo |»a le kaj?! — In nadaljuje v mehki dolenjščini. kakor je ua\ada starejših, da bi z apostolsko goreč n«»at jo preprtrait mlajše: -11 — Ampak vsi le ka|»e?! Pa e. |»olete In embleme. Kantu |*a-vlm, če me manj sveti na glav i. is*i v ratooi mi krag ramen "I a lan cilj ima sovražnik. Sploh pa. ali veste, kaj je najvažnejše m , Vsi napeto prisluhnemo — Žlica in jedilna skodelica \ ilice t«< nadomeste prsti, pipe« j« v vsakem žepu. To Je erodje, k i no« i vojsko od zmage do ima Thšk, mitraljec, topov, vse ga se naveličate; žlica in skodelica drže do zadnjega. — —- Na kapo treba maio |s>ča-kati, drugo je v redu! — pravi debeluharju prodajalka. Možakarju ponudimo sedež. Hvala, gospodje! Kar žal mi Je, ko zaradi let ne morem z vami. - Takšno kuhinjo bi vam organiziral, da bi vas srce bolelo, kadar bi se vojna nehala. — Cmok ne z jezikom. Tudi nam zalljejif sline usta. — Srečo sem imel pa izvrstne komandante, zato se v štirih letih naučim vojskovanja kakor malokdo. Kj. kje ao čaalTl Nagrnilo se nas jt črnovojni-ko\ na dvorišče domobranske vojašnice kakor listja in trave. V treh dneh pa napravijo stari feldveblji ln i.ivu kvltirani off« crrjl regiment, da je kakor ia Škatlice. Pridem k četrti kom-panijl. Pol soldat. pol civilist. Hlač ni v magacinu. da bi Ale go. ri. bluza še, še; samo gumtie prelijemo ua skrajni rob. Tak ho-dim veš teden na vežbe in se močno znojim Go*|*mI oherlajt- • oaiii Uomsmtftttt kotnpanite, * praša: — Frajtar. koliko tehtate? — Pokorno meldam, sto osemnajst kil«»gramov, Kaj ste v dvllu? -r— Gostilničar in mes«r. Grupa delegatov, ki se Je udeležila konvencije Ameriškega mladinskega kongreaa v VVashing-tonu, D. C. Cez štirinajst dni v Trst. Tudi tu še nima kuhinja pravega poleta. Vsega je dovolj po gostilnah, v kasarni šablona. Toda v Bosni! Od Tuzle v Kladanj, čez klance na Oiovo. Po Romanji planini o-vamo, onamo. Intendanca bog ve kje ob železnici. Kaj kuhati? Tudi Skočir bi bil mojster, če bi bilo kaj za v kotel. Tu se izkaže Lahonšek — mezzo ladro, mezzo asossino — hrabrega voj-ščaka. Ppfvlečemo mršavo, sestradano bušo. Pobijemo, izkoži-mo, razsekamo, Francelj in Franzl kuhata, kompanija je. Lahonšek privleče tudi ovce, koze, prašiče, Koljemo, kuhamo, jemo. Francelj za kompanijo, Franzl za oficirje. Francelj se je sicer prvi prijavil, toda je bil Franzl prvi in zato prvi izbira. Naša četrta je štabna pri ba-talijonu, zato jedo pri nas gospod major, adjutant, računski oficir n bataljonski zdravnik. Lahonšek vodi. Privleče tudi sira, kaj-maka, jajec, soli, slanine. Prebivalstvo pobeglo v naglici, domovi prazni. Nekje iztakne medu, od drugod privleče dve vreči orehov. Kakor kanarčki rumene orehove kifeljčke speče Franzl, [in ko drugi pficirji stradajo, si naši oblizujejo prste. Hrabrost narašča. Pridemo v Višegrad in kar naprej: Dobrun, Ravno Brdo, Bijelo Brdo, Uvac. Zapik če, cvre, Francelj žehta v kotlu jasni, zato počasi stokam naprej : "Prav za prav imamo dva, kličemo jih pa po krstnem imenu." — "Pa kako se zove prvi?" —nadaljuje s trdovratno radovednostjo polkovnik. ~ Melde gehorzamst, prvi se zove Franc Skočir. — "Na, , also — Hans," — pravi adjutantu — "zapiši si to ime!" — Obrazi naših oficirjev se zjasne, major me ohjem-lje s svojimi očmi."Cez'dvtt/dni za kompanijo, V gorovju regjja-jo strojnice. Bataljona do večera ni v Višegrad. Drugi dan tudi še ne. Nihče ne ve, ne kod ne kaj. Tretji dan zvečer pa prica-pljajo, lačni kakor volkovi. Francelj deli z veliko žlico, Franzl reže z ostrim nožem rumeno pečenko, greje ocvirke. Lahonšek kuha čaj in kavo. Vsi papori so pozabljeni, dobra volja se vrne. To, gospodje — dobro pomnite! 7— je dobra kuhinja. Brez dobre kuWnje ni dobre armade! To imejte vedno pred očmi! Zato pa pazim nanjo kakor na vid mojih oči. Drugi dan se preselimo gor na Vidovo Goro, drugi na Bukovo Stijeno. Kom-panij pol doli ob Drini, pol gori pri nas. Oficirsko barako obložimo z važami in našo kuhinjo tudi, Francelj se preseli globlje v jarek, življenje teče mirno. Razen uši nas nihče ne vznemirja. Postaja dolgčas. Le kaj l>i bilo z ubogo armado brez dobre kuhinje?! » TITostane centralno zanimanje. Tega, gospodje, tudi pod lepimi kapami nikoli ne pozabite ! — Dolenjskemu očku silijo solze v oči. — Seveda, najteže gre Lahon-šku. Ce je armada dolgo na istem kraju, postune vse kakor pa stoji v zapovesti, da se pre mešča kuhar Četrte kompanije Franc Skočir k enajsti kompani- »»»♦»»♦»»»s-^s-ifss-^s-s-^s-s-s-s-s-s-s-a-s-s-s-s-s-s-s-s-s-s-ss-s-sss******^ ji na Bukovo Stijeno Ukoj j.v*i v kuhinji?1* ga štaba. ,K)M Drugi dair odhaja vr Skočir s puško inTrni » solzami v očeh od naše k k je. Lahonšek ga toUti^ di bako, jaz garantirala t*? kmalu nazaj!" ^Hc,,^ £ tri dni ga pošljejo nazaj ^ deli kavo in juho i« ^ da je ni na svetu nad^S kompanijo. ~ Takw vidite, KOj4pod končuje veseli Dolenjec Zi ~ sem pred četrt stoletji? tvaril kuhinjo, da ji ni b«o J ra; pa jo tudi branil in obj ko je prišla v nevarnost. _ fj KJE SEM DOBIL TA Pr7 HLAD? Največkrat je zelo težko voriti na to vprašanje. ZatTj bolje, da izboljšate vaše telesa stanje, kot pa praskati po vii možganih ko je že mmt Stalni prehlad je znamenju vaše telo ni zmožno ubraniti napadov tega. Zvišajte vašo ±h Ijensko možnost, vzemite ft nerjevo grenko vino, katero va očisti želodec, izboljša apetit.pi more prebavi in poveča odpm nost vašega telesa. Sedaj ko j originalna formula Trinerjevt ga grenkega vina. ki je poznu že 50 let; kot želodčna tonik veliko izboljšana. Vitamin B-l ki izboljšuje apetit in prebm je bil pridjan drugi zmesi. Ki pite vaše Trinerjevo grenko »1 no pri vašem lekarnarju in t prepričajte o povečani možno* Trinerjeva grenkega vina. (Adv. Lahonšek vrši kontribucijo,'pogorišče. Pojavi se ideja, da bi jaz koljem. Kar je dobrega, gre poskusili priti do Sarajeva. Na-< naši kompaniji, slabše dele od-,porno! Lahonšek dobi na pot dva dajamo drugim. Heršaftnohaj- pomočnika. Cez pet dni se vrne-m«l, oficirji so prvi. seveda. Dru- jo.z vsemi mogočimi dobrotami, gi pa bodo že skuhali. Saj se tu-!Od pajceka, gosjih jeter do kodi trta omehča in guma tudi. Senjaka in finih vin. Našega ober podplat. Ce ne zmore Lahonšek lajtnanta popade nesrečna misel. sam, dobi pomoč. In kjer so lju d je še doma, ne gre vse za božji on ali pet prstov, nego tudi pla-i!amo. Prav nu večer, ko prej mem od da bi se pobahal z dobro kuhinjo. Tega slavni vojskovodje nikoli ne delajo. Povabi polkovnika in adjutanta na kosilo. Franzl pripravlja in cvre tri drtt. Heršoft- doma pismo, kako na preljubem nohamol, kakšni orehovi kifeljč Kranjskem zvoni in pritrkava, 'ki, pa torte, pa sirove maže in fcer smo "hrabri Avstrijci zavze- narezki! Polkovnik ln adjutant i Beligrad", pa nas napadejo zijata. Kaj takega na fronti, Črnogorci odJUvca. V mraku za- umazani baraki na Vidovi Gori?! — To je izvrstno! Pojdite v kuhinjo in Jo organizirajte, kakor se spodobi! Tadellos, ste razumeli? Kuhinja je glavna. Brez kuhinje ni kompanije, brez kompanije ni regimenta, brez regimentov ni vojske! Tako začenja. Za kuharja se prvi javi France Skočir. Kliče- \ mo ga: Francelj. Kuha pa tako »In bo, da bo komaj za pomival-j ko. Zato se brž ozrem za drugim. Ta pa se piše Franzl, ime mu je Johaiin. Dvanajst let Je kuhal pri jezuitilK Kalkeourgu' ogrskim plemičem in |K»lem še na Dunaju |m> prvovrstnih hotelih. Heršaflnohamol! Samo— pravi ira kuha pri vijakih ne veeell, ker preveč kolnejo in |>a doatikrat ni kaj. Ampak zna.1 »na. vam pravim. — Dolenjec komaj požira slino. — Nekega dne nam olierlajtnant privleče še črnikastega Tržača-na z imenom Arnoldo l.ahon*eg. Govori th jezike: po italijansko, nemško in slovensko, zato ga nič ne razumemo. No, kaj malega: kOr|H» di bako In podobno. Po stroki je ključavničar, po poklicu je vlomilec, drugače 1* zlata duša. Komandant pravi, da aa bo-1 mo na terenu krvavo u»trelN>\a-II. . . . J Tako oboroženi čakamo sovražnika ob Gruberjevem kanalu.' doni ukaz: kuhinje pospraviti, pa irt po cesti z njimi v Višegrad. Bataljon se umika po grebenu, krije cesto. V Višegradu pa se h pet vidimo, Če je božja volja. To je marš. Sedemdeset kilometrov v eni noči. In še do Ljubljane bi šli, če bi nas pustili. Ob zori počivamo.— Lahonšek iztakne prašiča. Za osemnajst fo-rintov je naš. Zakoljen kar v snegu in na debelo slečem. Meso ip mast v vreče, vreče na konjiče; drugo pobero domačini. O-poldne smo že v Višegradu. Pošljejo nas čei m«mt v Okullšte. Tam \>a je že intendanca s ko-misom, kavo. rumom, cigaretami. Potem kuhamo. Franzl pe- Po kavi. pri čaši dobrega vina, vpraša polkovnik: —- Ti> gospod oberlajtnant, ka ko pa ae piše tvoj kuhar? — Vse prebodi, major najbolj. Zaslutijo utemeljeno nevarnost, lahonšek in jaz streževa ter gledava obupano gos|x>do. Oberlajt nant dolgo ne more odpreti ust. Naposled zajeclja:> "Naš kuhar se sove, čakajte 110 malo, težko pamtim ta vindišarska imena, frajtar, kako se piše naš kuhar?" — Pete mi z glasnim ropotom sk(»čijo kar same skupaj: "Go-*P«»d, oberst, meldegehorzamst, naš kuhar se imenuje Franzl._ Vsi naši oficirji gledajo obupa novmoja usta. Nekaj se mi TISKARNA SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča dola Tlaka vabila aa veselice In shode, viaitnice. časnike, knjige koledafo btake Itd V slovenskem, hrvatskem, slovakkem, čeakem, nemškem, angleškem jeaiku in drugih vodstvo tiskarne apelira na članstvo 8.n.pj da ti8rovine naroča v svoji tiskarni • ■ ■ ■ • Vsa ja..,,. daj. ? ...............................drnštva št........ mfaalae ,....SB..aaa . _____........ ........••i.,,.,,,,,,,..**.....•.•«...•«•«••••*** l/stavite tednik In Vs pripitfte k s»JI ser*sini ad aledačik fla*" mul« draiiaes / D............ t)............ 4>............ •)............ Mesta .. .t..... Nov naročnik,. ..Čl. draštva št. }».&. draštva M. ..CL drnštva šl. ..ČL Mt*. št 'It.Mt..,,,. Drftava. 1 e e e e e e t