1Z8. številka. f LiBhllaii, i torch, 8. jnnija 191S. XLU!II. leto. ^^^^^^m ^^B^ffim iBaL^csV UH ALfl ^EL. v^h Hek^^^V .^sL^^^L. ^^^L. ^^^L ^^h ^^k. J^^L. ^^^L ^^L ^^LJ^V JsSk^sB m^ .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejcman: ćelo leto naprcj . . . , K 24 — cc!o !«to naprej . . . - K 22*— pol leta m • . . • . 12— pol leta „ • • • r , U — na mesec » » • . . » 2*— na meHC . • . • • . 1-fO Doptst naj se frankirajo. RokopW te ne vračijo. Orednlitvo i Saallova »lica *l 5 (v priUiCju IcvoJ tolttoa *t 9V Isfea|a vuk dan ivećer Unemil oetiel{e in prauilke. Inserati veliajo: peterostopna petit vrstu *a enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin.. za tnkrat ali vetkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih inserci;ah po dogovoru. UptavniStvu naj se po'iljajo naročnine, reklamacije. Inserati i. t d* to je administrativne stvari ———. Fesameuta itevilka velfa 10 vinarjev. ————• Mi piamona naročit brcz tstođobn? vpoglatve n.iročnine se ne ozira. paradna tlakama" UUlon *L SS. .Slovenski Narod* ¥elja po poiti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— ćelo leto napraj . . . K 3fr— pol leta „ „ . . . 13 — M AtJ!erik0 in Wi druge jjaietef' četrt leta m * . • • ooO ^ na mesec m ...» 2-30 ćelo Itko naprej . . . . K ML« Vprabanjem glede Instratov se na; priloži za odgovor dopUmct aM n Upravnistvo i spo daj, dvonšče levo), KnaHova »Usa iž. i, UUi&i SI II 1 v jf • #vl #I v 4 bP B# ### SILNI, TODA BREZUSPEŠNI NAPORI RUSOV OB PRUTU. — KA-LUSZ ZAVZET. — PRI PRZE-MYSLU 33.805 RUSOV VJETIH. Dunaj, 7. iuniia. (Kor. urad.) Uradno porcčilo. Po hudein porazu pri Przemvslu je rusko armadno vodstvo uporabilo silen trud proti našim pozicijam na crti ob Prutu, da izsili tu nasilno prebitje naših ert. Zlasti proti prostoru Kolomea - De-!atyn je metal sovražnik vedno nove čete v boj. Med tem ko so se vsi šunki ponesrečili ob žilavi hrabrosti armade generala kavaierlje tarona Pflanzer - Baltina z velikanskimi iz-gubami za Ruse, so se pribiižale z zapada pod pove!jništvom generala v. Linsingna stojeće zavezniške čete. Včerai so zavzele Kalusz, pokrajino severno od tega mesta in vrhove na levem bresni Dr'estra sevsrno od Zurawna. Med Naduorensko Bistrico in Lomnico so se naše čete pridružile napadu. Boji vzhodno od Prže-my«fa in Jaroslava trajaio, severno ods važno, da ga držimo, kakor dolgo so nam pozicije na severu in zapadu olnišavale boj ob Sanu. Ker pa je sovražnik zavzel Jaroslav in Radvmno in se je razširil na desnem bregu Sana, nas je prisililo držanje omenjenih pozicij, da smo se bojevali na neenakomerni in zelo težavni fronti, ki se je vsled tega razširila za 35 vrst. Ćete, ki so stale v teh nozicrih. so hile izpo-stavljene koncentriranemu ognju sovražne težke artiljerije. Zato smo že pred nekaj časom začeli odvažati s te točke različni materijal, ki smo ga bili Avstrijcem odvzeli. Ko je bil ta transport končan, smo 2. juniia odstranili zadnje baterije in naslednjo nr,č so ispraznile naše čete, kakor je bilo zapovedano, pozicije na severni in zapadni fronti okrog Przemvsla ter se postavile bol] proti vzhodu v bolj gosti poziciji. Sovražne napade med Przemv-slom in Dnjectrom dne 1. juniia smo odbili. V pokrajini onstran Dnjestra se je posrećilo sovražniku, ki je bil zbral zelo močne čete ob dohodih do mesta Stryj, prodreti na fronti med Tvsmienico in reko Strvi, pri čemer je pač imel velike izgube ter pustil pri našem protinapadu 1000 vjetnikov v naših rokah. Na bregovih Sviće in Lomnice smo 1. junija pritiskali na sovražnika ter uspešno zavrnili ob Bistrici njegove napade. Na drugih dellh velike ironte je položaj ne- izpremenjen. * * * VTIS NAŠE OFENZIVE V INOZEMSTVU. Švicarski list o porazu Rusov. Bern, 6. junija. (Kor. urad.) Ste-gemann izvaja v »Bundu«: Po za-vzetju severne utrdbe Przemvsla so Bavarci kot rojena naskakovalna četa v naskoku zavzeli utrdbe in srednje utrdbe ter vdrli v mesto. Przemvsl ie padel; ne več nepriča-kovano, marveč kot strategična po-sledica zadnjega predora ob Dunaj-cu. Ker so dogodki ob Strvju večje-ga pomena, je tem važnejše, da je tuđi Linsingenova armada zavzela ob Dnjestru trdne pozicije. Rusi so že pričeii seliti svoje upravno sredi-šce v Brodv. Njihov optimizem jih ie zopet enkrat varal. V kakšni meri so še zdaj zmožni za operacije, ali še vedno upajo, da bodo držali crto ob Visli ali ćelo razvili novo ofenzivo, mora pokazati bodočnost. Težko otresene, za več nego 2 in pol miii-iona mož oslabljene, nezmožne. iz-vežbati in razvrstiti nove čete, brez zadnstnega materiala in napadene od epidemicnih bolezni so ruske armade v stanju, ki bi dovedlo pri za-hodnoevropskih četah do popolnega bankerota. Pri ruskih razmerah ta moment še ni dosežen. ker je neob-cutljivost ruskih čet izvanredno velika. Angleški list o našem napredovanju v GaiicijL London, 5. junija. (Kor. urad.) vPailv Mail« piše: Zavezniki so osvojili Przemvsl in se bližajo Lvo-vu.. Nemci z veliko močjo napadajo fronto pred Varšavo ter razvijajo nov grozen sunek v baltiških provin-cah. Mogoče ie. da je blizu ura, da je nemški generalni štab zadovoljen z uspehi in bo vrgel velike okrepitve na zahodno fronto. Prihod teh okre-pitev bo znamenje, da se ponovi taktika, s katero je bila prebila ruska fronta. Mi moramo v bližnji bodoč-nosti pričakovati mnogo močneiši napad, nego je ta, ki smo se mu do-zdaj upirali. Edino sredstvo proti temu je, odgovoriti na obstreljevanje z še Ijutejšo tučo krogeli. Zadostna množina krogelj pa se more Ie dobaviti, če narod takoj energično odgovori na oklic Llovd Oeorgesa. Izdaja teli iista »Daiiv News« o vojni. London, 5. juniia. (Kor. urnd.) Izdajatelj lista I >aily News,, Ciardi-ner, piše: Mi se morda nahajamo v najbolj kritični fazi. odkar se je pri-čela vojna. Padec Przemvsla je dokaz neizčrpljive rezerve moči, ki omogočuje Nemčiii, ne Ie da kljubuje svetu, marveč tuđi da zadaja udarce občudovanja vredne moči. Toda prava nevarnost je bliže: nahaja se doma. Največje upanje Nemcev ie, da se aliiranci moraliČno uničijo. Ne more se tajiti, da je to nekako upra-viceno. Gardiner je imel zelo ne-ugoden vtisk od zadnje seje spodnie zbornice. Parlament se more, pravi, izprevreci v anarhijo. Stališče An-gliie vsled koa'icijske^a kabineta ni ojačeno. Povsod, v in izven hiše vprnšuieJD. če bo nova vlada dali 7ie-go tri mesece na krrniiu. Govori se o skoro gotovem padcu vlnde, kakor o morebitni slabi letini. Če pa pade; kaj potem? BALKANSKO BOJIŠČF. PRASKE NA MEJ!. Dunai. 7. iuniia. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Balkansko bojišče: Na balkanskem hoilšč^ vlada, ražen posameznih prask ob meii, mir. Namestnik načelnika generainega štaba pl. Jiofer, fml. * m m SRBIJA PROTI BOLGARSKL Sofija, 6. junija. (Kor. urad.) »Agence tel. bulgare-. Listi priobču-jejo ta-le komunike: Že par dni je LISTEK flmErihanka. Francoski spisa! Pierre d e C o u -levain. (Dalje.) Vojvodinja ie čimdalje bolj uvi- ' devala, da mora izginiti. Iskala Je poti, kako bi mogla dostojno umreti, ne da povzroČi skandal ali vzbudi kake sumnje. Nikakor ni hotela^ da zapusti svojemu stricu in svojim prijateljem mučen spomin, da se tiho pogovarjajo o njej, kakor govore o samomorilcih. Ni hotela, da ljudje pospešijo svoje korake pred krajem, kjer izdihne svojo dušo. Kristijanija je imela globok ver-ski čut, ko pa je življenje spoznala, je prenehala verovati v to in ono ter si ustvarila svoje lastne nazore. Po nje-nem mnenju prostovoljne smrti sploh ni bilo. Odhod kakor prihod sta ne-izbrisljivo zacrtana in v človeški moči ni, pospešiti ju ali zakasniti. Će umre od lastne roke, tedaj je taka božja volja. Povelje od zgoraj ji priđe potom inspiracije. Kakor hitro se je gospa de Blan-zac odločila, se je njene duše po-lastil velik mir. Cutila je, da ima po-gum umreti. Ta zavest jo je navdala s ponosom ter jo povzdigniia v nje-njh lastr^ očeh Doktor Morean je poln radosti opaža! njeno jasno lice in njen pro-žen korak — po njegovem mmnju najboljše znamenje fizičnega in mo-ralnega zdravja. Naslikala mu je prizor v Saint-Oermainu in doktor ji je na njenem ravnanju toplo čestital. Bilo je nekako maščevanje z njene strani in doktor je temu pripisoval prijetno spremembo njenega bitia. Dočim pa se je veselil, da se je vse tako dobro izteklo. je Kristijarn mislila na smrt in mirno ureievala svoje zadeve. Pod vtisom svojega sklepa je napisala obširna in natančna navodila za prihodnjega gospodarja na Blanzacu. V svoje veliko zadosčcnje si je mogla priznati, da je bil l.ons de Challans vreden mesta. določe-nega mu po njegovem stricu. Poznala je deklico, katero je ljubit; tuđi njej je bilo po volji m misel. da jo bode mogel poročiti, jo je navdajala z za-doščenjem. Vojvodinja je takoj napravila s\ ujo oporoko. Rabila je za to več dni in prvič v svojem življenju je občutila. kako težko je biti po-polnoma pravičnim. NiLogar ni po-zabila, ne sorodnikov, ne prijateljev, ne služabnikov. »Koliko ljudi osreči moja smrt!« si je dejala z neko otož-nostjo. Izvršiteljem svoje oporoke je dolocila barona de Keradieu ter mu zapustila v spomin vse, kar je hranila v Rosetti. Svoje premoženje je raz-delila na tri dele. Užitek ene tretjine je zapustila svojemu stricu de Creil, užitek druge doktorju Moreau z na- logom, da ima izvršiti in z bodočim vojvodo de Blanzac voiliti vsa do-brodelna podjetia, katera sta skupno ustvarila. fina tretiina pa je bila do-ločena za ta dobrodelna podjetja, za volila in pokojninc. Po smrti njenega strica in doktoria Moreau pa ima njeno premoženje pripasti Ludviku de Challans. Enako pa je tuđi slcd-niemu naložila -^ol/nost. da nadaljuie po njej ustanovljena dela ter jih zapusti svojim otrokom. Rosetto naj po-dro. Na njenem mestu naj zgrade vzgojevališče za dvaiset osirotelih deklic, katere naj vzamejo naravnost iz zibelk ter vzgaiajo do osemnaistega leta. Ob od hod u iz Rosette nai preime vsaka petsto frankov za doto, balo in opravo. Vsi nacrti in druga navodila za ta zavod so bili že gotovi. Kristijana ie izrekla še želio, da naj se v spre-iernnici nnmesti njena slika, delo Chartranovo. Nato je vojvodinja mislila na-se. Babamirati se ni hotela pustiti. Edi-na Toni. njena dojilja, naj jo pokop-!je. Pokopališče Blanzacov se je na-haialo na mestu, kjer je stal stari grad, na vzvišenem prostoru v prekrasni legi. Kristijana je izrazila željo, da je ne pokopljeio v grobnici, anrpak na desni strani kapele. Za svoje truplo je odklonila mramor in kamen . . . niČ težkega, nič mrzlega. Polože naj jo v krsto iz prav lahke-ga lesa ali. če mogoče, v krsto, spleteno iz vTbovja in postlano z ma- hom. Slednjo, samo smejo spustiti v grobnico — zelo široko in zelo glo-boko grobnico, obzidano od treh strani ... na njo pa naložiti prsti... prah na prah. V to prst — tako je že-lela — naj presade najlepse rastline iz njenega evetličniaka — rdeče rože, same rdeče rože. Okoli groba železna ograja in kot simbol velik križ iz kovanega železa . . . To je bilo vse. Nič ne bo oviralo njenega te-lesa, da sveže zopet vstane. Ohrani si gorkoto in lice živečih. njeno telo se navzame sokov in vonja . . . Ne. to ni bilo strašno, ni bilo odurno. V duhu ie zrla prekrasni učinek te množice živobarvenih rož poleg stare kanele in smehljala se je. Iz vseh teh misli na smrt in na oni svet se je za Kristijano porajala neka slast, ki ji je od dne do dne bolj ugaiala. In kakor njena Ad-dolorata je skrivala svoje pravo lice pod smehljaiočo se krinko. Redno je iz-polnjevala svoje družabne dolžnosti, posečala svoje znance in jih spreje-mala. Od časa do časa pa je postala razmišljena, kar so ji pripovedovali, se ji je zdelo glupo in nesmiselno; rekla si ie, »ne morem se več zanimati za te ničevosti« in čutila se je od vsega in vseh že zelo oddaljeno. Vojvodinja je strastno ljubila glasbo. Bila ji je resnična potreba. OdkaT se je vrnila, še ni bila v operi. Prihodnji večer je sklenila iti v gle-dišče in povabila je Keradieujeve in Guya de Nozay. Mislila je, da bode slišala »\'alkiro^, toda spremenili so vspored. PriŠedša pred opero, je vi-dela »Hamleta« na oglasu. Hamiet! to ime jo je izvanredno pretreslo. Vsaka izmed teh velikih crnih črk se ji je zajedla v možgane. Smehljala se je rekoč si, da je v ćeli dvorani ne bode osebe, ki bi bila bolje pripravljena uživati delo Ambroisa Thonuis. Žal! še predobro ie bila nanj pripravljena- V tem boiestnem stanju je njegova glasba morala usodepol-no vplivati na njeno dušo in njene živce. Vse te silne besede, v kaierih čutiš ljubezen in smrt. so v njej glo-boko odmevale. Lice ji je pobledelo in njen pogled je postal nemiren; umaknila se je v ozadje, da uide opa-zovanju. Pesem Ofelije ji je privedla solze v oči in nehote so ponavljale njene ustnice: Soproga! Ijubezni družica, Od sreče oči ti žare Moža se oklepa desnica, Zavida te moje srce. Vicorntu de Nozav ni ušla Kri-stijanina razburjenost. Ni se je upal več pogledati in ni si mogel kaj, da v svojem srcu ne prekolne Hamleta, Ofelije in še Ambroisa Thomas po vrhu. Uprav odleglo mu je koncem predstave. Ta večer je, dasi je bilo že 18. aprila, vlekel ledenomrzel veter, ki se je skozi odprta vrata lovil v stopnišču opere. Vojvodinja se je stresla pod plaščem. (Dalje prihodnjič.) »t.in 2. .SLOVtilNSKl NAKOLT, Une 8. junija iyi5. 128 štev, srbsko časopisje zbesnelo. Vsi listi brez izjeme nastopajo rezko in ne-spravno proti Bolgarski, kar vlada očividno inspirira- Tendenca te nove protibolgarske kampanje je le pre-očitna. Srbi hočejo namreč vzbuditi domnevanje, da se javno mnenje protivi eventualnim koncesijam Bolgarski in da vlada pod temi okolišči-nami ne more priznati nobenih kon-cesij. To je nova naklada tega, kar je storila Srbija glede Dalmacije. V tem slučaju pa ni naročenih ljudskih zborovanj. Pač pa prihaja kampanja časopisja vedno boli besna ter dosega paroksizem v članku lista > Politika«, ki ima zveze z vlado. Ta list reklamira bolgarsko ozemlje do rek Iskra in Strume ter pravi, da se Srbija nikdar ne bo odpovedala tem pokrajinam in da bo delala vedno z vsemi silami na to, da se doseže končni obračun med Bolgarsko in Srbijo. Vojna z Italijo. BOJI OB TIROLSKI IN KOROŠKI MEJI. — ITALUANI PREPODENI IZ KRNA. — OB SOČI. Dunaj, 7. junija, (Kor. urad.) Uradno poročilo: Itali jansko bojišče: V tirolskem obmejnem ozemlju ie delovala naša artiljerija z vidnim uspehom. Ob koroški meji vzhodno od prelaza Plocken so zavzele nate čete včeraj nazaf vrh Freikofe!, ki ga Je bil sovražnik mimogrede za- seđel. V pokrajini ob Krnu se boji na-dalfulejo. Italijani so morali zapustiti krai Km. Ob Soči se je nasprotnik mestoma primaknll bltžie. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 i e r, fml. * POLOŽAJ NA JUŽNEM BOJIŠČU. Dunaj, 7. junija. (Koresp. urad.) Na južnem bojišču so se vršili manjšl uspesnl boji naših obmej-nih čet. Kakor se zdi, se pomikajo Italijani z moCnejšimi silami proti Soči. * • A ITALIJANSKE VOJNE LADJE PRED DALMATINSKO OBALO. Dunaj, 8. junija. (Koresp. urad.) Vojni poročevalski stan. Dne 5. junija je priplulo nekaj italljanskih kri-žark in rušilcev v dalmatinske vode. Cilj sovražnega podvzetja ie bi!o obstreljevanje železnice pri Mihani-ćih, posameznih morskih svetilnikov in svetilnih hišlc na Visu, Lastovu (Lagosti) in Cazzi. Obstreljevani objekti so bili lahko poškodovanL (Mihanići so mala postaja na progi Uskoplje - Zelenika v južni Dalmaciji, na obronku Snježnice.) * JUNAŠTVA O3 ITALUANSKI MEJL Iznenadni napad malega našega oddeJka na Italijane pri Bovcu. Dunaj, 6. junija. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Na jugozapadnem boiišču se fe posrećilo majhnemu odde*ku naših ćet, pasti dne 2. junija v okolici Bov-ca sovražniku neopaženo v hrbet in mu prizadejati veliko škode. Razstre-Ifli so pri tem sovražni tren, neko poljsko taborišče in neko leseno hišo, najbrže skladišče za živila. Sovražnik je ime! pri tem izgubo 50 mrtvih in njegove vrste so se moćno zmed-Ie. Pač so prihitela z vseh strani oja-čenja, toda naš oddelek se \e mogel pred irnogokratno premočjo ob pra-vem Časa in v redu umaknitl. Duna], 8. junija. (Koresp. urad.) (Vojni poročevalski stan. Oddelek pod poveljništvom praporščaka Ke-rekesa, ki je prenašal vesti, s finanč-nim nadpaznikom Rozmanotn in 20 možmi je včeraj dopoldne v nasko-Icu zavzel pri Gramaledisu strelski jarek, zaseden od 20 alpincev. —^ Osemnajst mož sovražnika je bilo' ubitih ali ranjenih, hišo, v kateri so bile zaloge, so zažgali, sovražno krit-je razdejali. Lastne izgube so: en Jahko ranjen, enega moža pogrešajo. Kerekes in Rozman sta bila odlikovana. * * Italijanske z ni ote. Dunaj, 6. junija, (Kor. urad.) Iz vojnotiskavnega stana poročajo: V italijanskem oficielnem poročiiu z dne 1.1. m. se pravi: Zelezniško ravnateljstvo Ancona poroča, da škodo, povzročeno 24. maja na železniškem mostu Marechia pri Rimini, nišo po-vzročile sovražne ladije, marveč av-stro - ogrski zrakoplov, ki je imel prav jasen naprs »Čita di Ferrara« in pa italijansko zastavo. Nasproti temu je treba predvsem konstatirati, da se naši zrakoplovi nišo udeležili te akcije. Ce poroča železniško ravnateljstvo Ancona o pogodbi želez-niškega mostu pri Rimini, tedaj je ta faktično morala biti povzročena, kar jso prve objave tajile. Ker se nadalje v dosedanjih poročilih poroča o nekem italijanskem zrakoplovu, ki je skušal ćelo naše brodovje napasti, tedaj moramo, če sog!aša)o navedbe iotezBtškega ravnateljstva Ancona, misliti, da je italijanski zrakoplov »Čita di Ferrara- zamenjal jadransko obal ter sam bombardiraj italijansko železniško progo. O italijanskem brO'J.ovju se poroča v komuni-keju z dne 2. junija, da je, ojačeno z angleškimi ladijami, ponovilo ono operacijo, ki jo je jeseni p. 1. izvedlo franeosko bradovje. Kakor takrat je tuđi zdaj sovražna eskadra svojo premoć nanram nezaščiteni signalni postaji izborno dokazala, peškođova-Ia stanovanje ubotrega stražnika svetilnika s kakimi 50 streli ter s tem. kakor se pravi v objavi, uničila važno stražno postajo. SKROMNE NADE V ITALIJI. Preko C u r i h a javljajo: Milanski listi so začeli pripravljati javnost na to, da naj »zaenkrat,< ne pričakuje od italijanske armade posebnih in velikih uspehov. Sedaj da gre še samo za izvidne akcije, ki so zlasti v Furlaniji zadele na močne avstrijske obrambne crte. Glavna avstrijska sila v boj se ni cosetrln, kakor tuđi ita-lijanska ne. Generalni štab mora naj-preje dognati, kako močan da je sovražnik, predno se prične prodiranje. Dosednnja vojna ie pokazala, da je treba 4 do 5 tednov, predno je mogo-če izvesti, zlasti v goratem terenu, večja podjetja. Listi pozivljajo javnost, »naj potrpi« in naj ne postane vsled kratkih uradnih poročil malo-dušno. Zvezna pogodba Italije s trosporazumom. Najzanesljivejša verziia o vsebi-ni poredbe med Italijo in tripelenten-to, ki ie bila podpisana dne 24. aprila v Pnrizu, se glasi: 1. Italija dobi posojilo v znesku 5 milijard lir. 2. Anglija prevzame garancijo za 500milijonski kredit Italije v Ame-riki v s\Tho dobave municije. 3. Nadaljni kredit ^00 miliionov lir se dovoli Italiji v s\Tho preskrbe z ameriškimi živili. 4. Franci ja dobavi Italiji gotovo število težkih Creuzctcvih topov. 5. Trosporazum garantira Italiji znano pridobitev ozemlja, medtem vso Adrijo, izvzemši Bar in pristani-šča, ki ga dobi Srbija. Po poročilih ruskih Iistov, sta zadnjo točko pogodbe podpisali le Francija in Anglija. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Grof Voltolini objavlja v »Neue Zii-richer Zeitung» sliko o razpoloženju v Italiji ter poudarja težko stališče vlade, da vzdržuje z različnimi pri-redbami bojeviti ogerj in narodno navdušenje mas. Na deželi se že po-javljajo posledice, ki se jih je Ipilo bati: Needostaja delavskih sil, da bi pokosili in poželi. Vsled novih vpo-klicev se beda sleherni dan veča. — Ker so izostale velike mase rezervi-stov iz Amerike in Nemčije, je do-vedlo armadno vodstvo do tega, da je začelo že zdaj deloma vpoklicava-ti letnike 1896 in 1897, da izpolni rezervne formacije, ravnotako mobilno milico, tako da stoje zdaj pod orožjem vsi možje od 18. do 32. leta. Poljedelci prodajajo vse za vsako ceno, da jim tega ni treba oddajati vojni epravi za rekvizicijske nakaz-nice, ki se jih zelo boje. Povsod se sliši, kako revni Ijudje tožijo, da tuđi zdaj ne bodo dobili od vlade obljub-Ijenega denarja. kakor nišo dobili onih 30 milijonov lir, ki so bili dovo-Ijeni, da se olajša beda, nastala vsled potresne katastrofe. Pomanjkljiva sanitetna organizacija se je zdaj po-polnoma pokazala. Manjka lazare-tov, zdravnikov in izvežbanega stre-žajskega in pomožnega osobja. — Kmečko ljudstvo je že zdaj pričelo z romanjem, ne da izprosi zmago, marveč da se vrnejo njihovi dragi m da se konca vojna. Italijanska vlada je proglasila amnestijo za vse one, ki so se udele-ževali protinemških izgredov v Milanu. Seveda daje ta amnestija le po-tuho nadaljnim izgredom. Milansko sodišče je obsodilo 14 sodnijskih uradnikov radi opetovanih tatvin na škodo države. Princ Louis Napoleon je prosil, da srne vstopiti v italijansko arma- do, toda vojna uprava je prošnjo z ozirom na Francijo odklonila. ItaJijanski listi priobčujejo vesti iz avstrijskih obmejnih krajev, v ka-terih da vlada pomanjkanje in glad. I judje jedo le še skisano komzno moko; hleb koruznega kruha stane 3 K, 1 liter slabega mleka 1 K . . . Papeška kongregacija je ustva-rila mesto poljskega škofa, ki ima vodstvo vsch duhovnikov v italijanski vojski. Za poljskega Škota je pa-pež imenoval dosedanjega pomožnega škofa v Tur inu Bartoiomasija. * * ITALIJA IN PAPE2. Iz C u r i h a poročajo: Italijanski listi se trudijo, izra-biti papeža popolnoma za italijanske svrhe. Klerikalna >Sera-< priobčuje čla-nek II papa italiano«, v katerem pravi: Papež je krenil na novo pot. Ne čuti se v e č vjetnika v Italiji, temvee čuti se s o s e d a italijansketra krnliestva. Pač se je pnpež trudil, delovati v Avstriji za mir, toda sedai, ko je izbruhniln vojna, bo kot dobri sosed Italije skrbel za to, da se odpravijo vsa nespo-razumljenja. Ako bi se smei vdnjati papež občutkom svojega srca, po-tem bi bil c e 1 o i t a 1 i j a n s k o a r-mado pred od hodom na bojišče blagoslovi!. Tuđi nacijonaliftična »Idea Na-zionale izjavlja, da papež ne bo de-lal italijanski vladi nikakih tezkoč. ZAPADNO BOJiŠČE. BOJ? OB VRHU LORETTO, PRI SOISSONSU IN VARENNESU. Berolin, 7. junija. (Kor. urad.) Uradno. Francoski napadi na vzhod-iem pobočju vrha Loretto so se v našem o^niu pofrotnonia razbili. Širok fran-coski nar^d severozanadno od Sois-sonsa ie biJ veći del takoj odbit. Naša pozicija Jugovzhodno cd Varenne-«a je bila včerai ponoći r.apedena. Kijub :wor9l i nelžinih bomb, ki so o;*cvlek!e naše ja»-ke z lahko gerijivo tekcčino, se Francozom «1 posrečiio vdreti v ns^e r>o?:cue. Sovražnik se Jo urr?£knil 3 tzžkum izgubami v svoje jarke. Vrhovno 2r;nadno vodstvo. NEMSKI ZPAPOPLOVI ZOPET NAD ANOLUO. Berlin, 8. junija. (Kor. urad.) VVolffov u rad poroča: V noči 6. ranija so nemški mor-rsriški zr£l:o^!ovS uspešno napad'j doke v Kin£Ptownu in Grimsbviu. V^rnili so se nerjoškodovani. London, S. junija. (Kor. urad.) Admiraliteta javlja: V nedelio pono-d ie bombardiral neki zeppelin vzhodno obal z vži.^alnimi in eksplozivni rn i bcmbcimi. Izbrulmila sta dva požara. 5 oseb ie ubitih, 40 ranienih. Nemslcl ietalec nad Parizom. Berolin, 6. junija. (Kor. urad.) \VoIffov ur?d poroča: Neko ncmško letalo je vrglo dne 22. ma;a na Pariz 8 bomb ter vr^lo potem se 3 bombe na Javel. »Temps<' poroča k temu, da so Ncmci opremili letalo tako. da je bilo podobno franeoskemu dvo-krovniku tina Aroisin« in da so je spoznali sele, ko so padale kroglc. — Temu nasproti izvemo z zaneslji-ve trani, da je bilo letalo dvokrovnik tina Albatros', opremljeno s pred-pisanimi znaki in prav nič napravljeno nerazločno. Izmišljotina »Temp-sa« ima očividno nnmen, preslepiti prestrašeno prebivalstvo glede po-rnanjkliivosti opazovalne službe v zraku nad Parizom. Nemski zrakoplov nad Lunevinoin. Pariz- 8. junija. (Kor. urad.) Petit Parisien« poroča iz Liinevilla: V petek je letel neki nemski zrakoplov preko Lunevilla in vrge! dve bombi. §koda na materijalu ie maih-na. Sedem oscb je mrtvih. 14 ranjenih, od teh so 3 osebe umrle. Franeosko uradno poročilc. Franeosko uradno poročilo z dne 4. junija popoldne se glasi: Vzhodno od siadkorne tovarne pri Souchezu so prodrle naše čete proti vaši istega imena ter zasedle neko gostilno na samem, ki jo je bil postavil sovražnik. Vjeli smo kakih 50 mož in vplenili 3 strojne puške. V Labvrinthu smo dosegli nove uspe-he. Na ostali fronti artiljerijski boji. Uradno večerno poročilo: V pokrajini severno od Arrasa so trajali boji. Naši napadi so napredovali. Severno od siadkorne tovarne v Souchezu smo se polastili nekega so-vražnega strelskega jarka ter tam vjeli kakih 30 sovražni kov. V Neu-ville - St. Vaastu smo z ročnimi gra-natami preprečili poskus nemškega protinapada. V Labyrinthu južno od Neuvilla smo pridobili še nekako 100 metrom Sovražnik, ki je obstreljev^I Verdun z daleč segajočimi topovi, ]e izstrelil nekaj granat na mesto. Mi s svoje strani smo obstreljevali južno fronto utrjenega taborišča v Metzu. Nemci so izstrelili tuđi neKaj kro^el na St. Dić, ki pa nišo provzročile no-benih izgub niti škode. DELO NEM$K!H PODMORSKIH ĆOLNOV. London, r,. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Parnika f!namavv< in -Stratharn«, ki sta imela službo pri mrežah, sta bila dne 3., oziroma 4. junija v Severnuiii inorju torpedirana. Posadki sta sl* resili. Pri otokih Orkney so bili včeraj še nadaljnji triie tovorni parniki torpedirani. Posadke so se tildi resile. Po drugih poročiiili pa sta bili dve ri-biški latili pri Lo\veeju in en t:,vorni parnik pri otokih Orkney od podmorskih čoliiov potopljeni. Pariz, 5. junija. (Koresp. urad.) Listi poročajo. da ie angleški tor-pedni čoln »Mohav.'k« zadel v Se-vernem morjis na mino. Čoln pa je lahko kljub temu dosegel bližnje pri-stanišče. KristijSižiia, 5. junija. (Kor. urad.) Po neki brzojavki ladjedelnice Wil-helmsen je izjavi! voditelj nem:rkega podmorskej?a čolna, ki je potoni! >-Ouhnno-.<, da je parnik smatral za angle podmorskih čclnov. Zdi se. da so do^od-ki upra\ičili to domnevanje. Velike pomorske bitke so prenehale. Raz-umljivo je. da općinstvo sprasuje, za-kai brodovje, za katero se je toliko žrtvovalo, ne poišče sovražnika v njegovih skrivališčih. Voditelji bro-ćovja so prisi'jeni, žalibog. k vojni metodi, ki je nišo pričakovali. Nasproti podmorskim čolnem je na me-stu le neutrudljiva pazljivost. Že tekom zadnjega meseca se nam je po-srečilo. vzeti sovražniku vsako veselje, da bi se približal naši obali v Kanalu. Operacije v Dardanelah ni-kaker ne bo molilo nastopnnje nem-ških podmorskih čolnov. Nemogoče je, uporabiti nodmorske Čolne proti podmorskim čolnom; sovražne velike vojne ladje se izogibajo odprte- ea morja. • ♦ * V LONDONU IN PARIZU NE ŽELE MIRU. Berclin, 5. junija. (Kor. umd.) »NorddeutFche A'.lgemeine Zeitung« piše: V »Berner Tag\vacht- se pona-tiskuje neki socijalno - demokratični poziv, v katerem se v strastnih izra-zih trdi proti imperijalizmu, da je Nernčija odklonila neko anglesko mirovno ponr.dbo. Tuđi v tukajšnjih delavskih kro mož. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. Iz Amsterdama poročajo: V svojem zadnjem govoru v Manchestru je izjavil lord George, da splošna vo-jaška dolžnost nikakor ni nedemo-kratična. Ko je pohvalno govori I o novačenju na Angleškem, je izjavil, da se bo ta vojaška dolžnost na in-dustrijskem polju izkazala kot potrebna. Njegove kratke izkušnje kot minister za preskrbovrmje municije so mu pokazale, da dežela ni dosegla niti polovico onih zmožnosti, da bi končr.b. zmagoskivno to vojno. Mi 5mo bili, je rekel nadalje, za vojno slabo organizirano ljudstvo. Iz Žencve poročajo: Listi poro-č iio iz Londona: Večina londonskih eksponnih hiš in onih irgovskih ter industrijskih podjetii, ki ne delajo za potrebe armade, so sklenile, da bodo odpustile 75'-< moškega delav-stva, ki je za vojno sposobno in kl ga lahko pogrcšp.jo. Ta odpu^titev se bo zgodila dne 30. junija ter bodo podietniki skiišai: delavce pregovo-riti, da prostovoljno vstopiio v arma-do Kitchcnerja. »Morningpost« smatra to za prvi uspeh napadov »Zep-pclinov« na predmestja. Kove kanadske municijske tovarne. London, 6. junija. (Kor. urad.) >.Da:!y Telegraph« poroča: V Kanadi so se zgradile nove tovarne za iz-delovanje velikih množin municije. Te tovarne so žc pričelc z obrato-vanjem. Angieška sodba o neraškem vojaštvu. London, 6. junija. (Kor. urad.) -Dailv Telegranh« priobčuje napade nekega kanadskega častnika, ki pravi: Sovražniki so popolnoma oprav-ijeni in izvežbani. Kljub vsem na-snretnim poročilom so izborni bojev-ir'ki. Ce kdo misli, da imaio sovražniki malo municije, naj pri'de semkat :n na) se pusti skozi 24 ur obstre-lievati. Angleška mornarica. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Lord Chur-chill je izjavil v nekem govoru, ki ga je imel v Dundeeiu: Nevarnost. ki jo tverijo podmorski čolni, se razteza samo do gotovih mej. Razmerje pomorskih moči postaja vedno u?od-nejše za Anglijo. Proti koncu leta bo angleška mornarica dobila že tak« ojačenja, da bi se to smatralo za ne-verjetno, če bi dejstva ne potrjevala resničnost teh trditev. Glede Darda-nel se je izrazil lord Churchill: »Stojimo pred zmago, kakrsne se še v tej vo;ni ni videlo in ki nas bo oškodo-vaia za vse desedanje izgube.« Angfefka industrija in poljedelstvo. London, 5. junija. (Kor. urad.) Poslujoči odbor splošne zveze obratov priobčuje manifest, v katerem kaže na to, da se lahko tekom dveh tednov cei okrai Lancashire nahaja v velikanski stavki. Manifest obža-luje, da je vlada nezmožna, uspesno kontrolirati cene živil in premoga ter vojnih dobičkov in poudarja, da so cene živilom tekom enega leta poskočile za več kakor 25%. Zvisanje cen premoga je še resnejŠe. Umetno povzročene cene premoga zmanišu-jejo delavno priložnost. Razni pod-ietniki že pravijo, da bodo morali svoie obrate zapreti. V slučaju, da se bo vojna še raztegnila, bo nastal jako resen položaj. Manifest opravi-čiije zahteve delavcev po vojni do-kladi v Lancashiru. Medtem ko dobiva 1 milijon delavcev to doklado, jih 10 ali 12 milijonov ne dobiva nobene doklade. Vlada zanemarja organiziranje železniških in prekomor-ykili transportov. Dosedaj ni vzroka za ustavo panike in za industrijalno ali vojaško oboroževalno dolžnost. London, 5. junija. (Kor. urad.) -Times« pišejo: Lord Oeorge je sto-ril v 48. urah več, da zbudi narod iz spanja, kakor vsi ministri skupaj v več mesecih. List pravi nadalje: Ne samo statuti obratov bi se morali za dobo vojne suspendirati, marveč država sama bi mora-a za dobo vojne nastaviti trdne mezde. London, 5. junija. (Kor. urad.) Poljedelski urad pozivlja vse far-marje, da naj kolikor možno pomnože med vojno stanje svojih živin, da naj ne zakoljejo telet in naj ne prodajo mladih živali zaradi sedanje visoke cene živine, marveč naj mi-slijo tuđi na bodočnost. Angleški izvoz. London, 3. junija. (Kor. urad.) Izvoz pšenice in pšenične moke, kakor tuđi ovsa je popolnoma prepo-vedan. Francoska industrija in vojna. Pariz, 6. junija. (Koresp. urad.) »Temps« poroča: Zbornica je price-la včeraj debato o zakonski predlo-gi glede pravične razdelitve in bolj-šega izrabljanja mobiliziranega mo- 128. Stev ,SLOVcNSKl NAKUD\ dne 8 junija 1915. Stran 3. štva, ki ga je se mobilizirati. Začetkom posvetcvanja je prišlo državne-mu podtajniku, ki je bil sedel na mi-nistrsko klop, močno slabo. Po izva-ianjih poročevalca o zakonski predloži, se je zbornica odgodila. Mero-dajne osebe za vojne in moroariške potrebe delujočih industrijalcev so poslale predsedniku zbornice in senatu pismo, v katerern naglašajo, da je organizacija za deželno brambo delajočih industrijalcev sedaj izborna in oeebno stanje na potrebni visini in popolno. Ce se zakonska pred-loga sprejme, bi nastala nevarnost, da bi bilo večie število v industrijah zaposlenih tehnikov, inženinev in specijalnih delavce mobilizirano ter bi bila tako organizacija indtistrij motena. Zato je potrebno, dati za-konskemu nacrtu tako obliko, da ostane redni obrat indusfrij zajamčen. Boj za Carigrad. TURSKA OFENZIVA NA GALI-POLIJU. — OKLOPNICA »BRUIX« POSKODOVANA. — POTOPLJENA SOVRAŽNA VOJNA LADJA. — FRANCOSKI ISKALEC MIN »CASABLANCA« POTOPLJEN. Carigrad, 5. junija. (Kor. urad.) (Poročilo Agence telegraphique Mil-II.) Glavni stan poroča: Na fronti ob Dardanelah sovražnik v pokrajini Sedil Bahra s pomočjo oiačeni. ki jih je dobil zadn:'e dni, resno napada. Od včeraj opoldne pa ga pođimo s svo-jimi protinapadi. Doslej smo vplenili 5 strojnih pušk. Boj traja se danes za nas zelo ugodno. Naše baterije na anatolski obali bombardirajo, kadar je njih pozicija ugodna, z uspehom napadalne kolone in artiljerijo so-vražnika. enako tuđi vojne ladje. ki se prikazujejo. Ena krogla je zadela oklopnico ^Bruix«. Pred Ari Burnujem se ni zgodilo nič pomembnega. Neki nemški podmorski čoln je torpediral in potopil dne 30. maja ponoči pri otoku Stra-tos, južno od Lemnosa neko sovraž-no vojno ladjo. Tipa potopljene ladje ni bilo mogoče doloeiti. V noči od 3. na 4. junij se je potopil franeoski iskalec min »Casablanca« vsled eksplozije med otokoma Keusten in Kekim nasproti Smirne. Dele ladje je prineslo r;a obal. Na drugih bejiščih se ni pripeti-lo nič pomembnega. Carigrad, 6. junija. (Kor. urad.) Glasom zanesljivih vesti iz Darđa-nel, so prešle turske čete včeraj v odseku Sedil Bahr v ofenzivo, ko so odbile napade sovražnika ter so za-sedle važne okope sovražnika, ki je imel težke izgube. Turki so osvojili 17 porabnih strojnih pušk. ražen tega mnogo pušk in municije. Tuđi včeraj poskušen napad sovražnika v odseku Ari Burnu smo na enak način uspesno odbili. Sovražrrik je imel mnogo mrtvih in ranjenih. Atene, 4. junija. (Kor. urad.) Brzojavka iz Mitilen potrjuje potopitev neke angleske linijske ladje tipa »Majestic« in trdi v nasprotju z an-gleskim poročilom, da se ie večji del posadke potopil. Gre za linijsko ladjo »Majestic«, od katere je. kakor uradno poroča angleska admiralite-ta, !e 49 mož mrtvih ali jih pa po-grešajo. Carigrad, 4. junija. (Kor. urad.) Danes je pripiul eden izmed podmorskih čolnov, ki vrše v Egejskem morju in pred Dardanelami tako slavne čine, v Zlati rog. Na obrežju je stala ogromna množica ljudi, ki je burno pozdravljala prihod podmor-skega čoln a. Bojazen pred podmorskim! čofnl. Solun, 4. junija. (Kor. urad.) Iz bojazni pred podmorskimi čolni je dosnel sem italijanski brzi parnik »Milano« brez pasažirjev. Potniki na franeoskem parniku »Caledonia« so imeli ves čas vožnje rešitne pasove. Do Athosa je parnik spremljalo več franeoskih torpedovk. BLOKADA MALOAZIJSKE OBALI. London, 5. junija. (Kor. urad.) »London Gazette- poroča: Angleška vlada je razglasila nad maloazijsko obaljo blokado, ki se je pričela dne 2. junija opoldne. Biokadni okoliš se razteza od 37° 35' do 40° 5f severne širine in obsega vhod v Dardanele. Nevtralne ladje smejo 72 ur po začetku blokade, zapustiti blokirani okoliš. Nasprotujoče si vesti v Romuniji. Iz Berlina porocajo »M. N. N.«: Vesti, da so pogajanja med Ru-sijo in Romunijo prerušena, nišo točne. Res je le, da je stavila Rorau-nija take zahteve, da jih Rusija ni hotela akceptirati. Sedaj pa Je začela diplomadja teo&iega sporazuma Rornuniio znova obdelavati. Vprašanje Je, ali ne bo Rusija nudila po svojih galiških pora-zih več, kakor pa poprej, oziroma ali ne bo Romunija prišla do prepriča-nja, da se nima od tripelentente ni-česar nadejati. Zdi se, da je vse odvisno od razvoja dogodkov na severnem, pa tuđi na italijanskem bojištu. Ako ne bodo imeli Italijani nobenih uspehov, po-tem Romunija pač ne bo želela, pridružiti se ententi. Položaj ostane torej nerazjašnjen, dokler ne bo izgovorila diplomacija kanonov svoje odiočilne besede. Demonstracije v Bukarešti. V nedeljo so priredili romunski intervencijonisti velike manifestacije. Pri tej priliki je imel italiianski poslank silno netakten govor, radi katerega ga razni listi oštra napada-jo. Tuđi nevtralisti so manifestirali. Na dveh impozantnih shodih se je predvsem delavstvo izreklo proti vojni. Ifaši [fiiovoiii kot tojne [ete. V dolgi mirovni periodi se je zelo udomaćilo napaeno mnenje o erno-vojništvu. Ćestokrat se je rabila be-seda »Črnovojnik« za ljudi, ki se te-lesno nišo več smatrali za polno-vTedne. Sedanja vojna pa je dopri-nesla dokaz, da črnovojništvo ne le polno in popolnoma v vseh položajih vrši svojo dolznost, marveč da enako kakor najhrabrejši med hrabrim! popolnoma sodeluje pri velikih činih armade. Zreli možje v starosti čez 32 let, ki jih je cesar poklical pod zastave. Vsi so z navdušenjem sledili temu klicu in ponosni so, da vrše isto kakor njihovi očetje in pradedic in te če le mogoče še nadkrilijo v hrabrosti in žrtvovanju samega sebe. Crnovojništvu pripadajoči vojaki so vsi v najboliši moški starosti, večmema v sigurni ekzistenci z last-nim ognjiščem. imajo v domovini ženo in otroke; razpolagr.jo s potrebno resnostjo, da morejo spozr.ati, kako velike stvari so v tem ogrom-nem boju v nevarnosti. Vedo. da faktično branijo hišo in ognjišče. ženo in otroke pred sovražnikovo silo, če se v prvi vrsti pogumno postavit kot možje ter pornagajo. da naši so-vražniki ne vderejo v drago domovino ali pa osvoje več ozemlja. Naši črnovojniki resno in dostojno vrše svoje težavne službene do!žr.osti in se odiikujejo pri tem z velikim žrtvovanjem samega sebe, kar bo gotovo nosilo svoje sadove. Ceprav ž? dal] nišo vršili svoje vojalke službe, so se vendar tako] zepet privadiii in se morejo danes pnšteva:i, s ponosom k najboljšim ćetam, ki stoje na bo-jišču. Navzlic vsemu temu pa vlada v zaledju še vedno mnenje, da se vpo-rabljajo naši hrabri črr.ovoiniki !e v etapne svrhe ali v svrho perlustra! čmovoiniški bataljoni in Črnovojni-ški polki se že mesece v prvi vrsti bojuiejo odlično, tako da se je njihove dclovanje ćelo z visokega in naj-višjega mesta opetovano po zaslngi priznalo. Pomenjalo bi, celati našim hrabrim črnovojniškim četam težko krivico, če bi ne izvedela splošn-ost za to dejstvo, da so se vedno izborno bili. Med mnogimi izbornimi črno-vojniškimi polki, ki so se vporabljali kot bojne čete, so se posebno oni odlikovali, ki so bili formirani iz pol-kov 13, 15, 25, 31 in 38. 2e koncem avgusta 1914 na Ruskem Poliskem ob Msli, potem začetkoma septembra Puszno Gode\vskie (južno od Lublina) se se odlikovali ti Črnovoj-niški polki vsled svojega izbornega držanja, nrav posebno pa se je od-likova! črnovojniški pehotni polk št. 32. pri pristavi Pozvsle dne 9. septembra. Sijajno dobo njihovih Činov v jesenski vojni je tvorilo zavarovanje Visle meseca oktobra. Imeli so va-rovati progo Sandomierz - Solcc ter kriti pohod prve armade proti Ivan-gorodu. Sleherni dan so bili na ćeli progi y boju in so morali posebno ponoči opetovano odbijati močne ruske napade. Plačilo za te čine ni izostalo. Ne le poveljnik te skupine marveč tuđi armadni poveijnik general kavalerije Dankl je odlikoval te čete z izredno toplo pohvalo. Pač najboliše pa je ocepil delovanje te divizije tedanji divizijski poveljnik v Saudomiersu generalmajor Richard v svojem povelju: »Čas najtežjega, najpožrtvoval-nersega izpolnjevanja dolžnosti je za nami. Naše čete so se sovražniku ob Visli skozi več nego 14 dni na naj-večjega občudovanja vreden način vpirale ter zvesto in neomahljivo stražile, kar je bilo za važno pregiba-nje armade ob naši fronti glavni POgOJ. (Konec prihoclnjiC.) Dnevne vesti. — Cesar za »Rdeči križ«. Njegovo Veličanstvo cesar je podaril v svrho pospeševanja društvenih smo-trov avstrij^ke družbe »RdeČega križa« in ravnateljstva družbe »RdeČe-ga križa« v deželah svete ogrske krone 100.000 kron in bos. - herceg, ponioinemu društvu za prostovoljno službo bolnikov v vojni in splošno pomoć v mirnih Časih 40.000 kron \z privatnih sredstev. — Dodatno prebiranje onih, v letih 1878 do 1890, I $92 do 1894, 1S97 in 1865 do 1872 rojemn čmo-vojnikov, ki iz kateregakoli vzroka nišo prišli k prvemu, na Kranjskem koncem maja in začetkom junija t. 1. izvršenem prebiranju, ss vrsi: Dne 15. junija v Postojni za politična okra.ia Fostojna (sodni okraji Postoj-na, Ilirika Bistrica, Senožeče in Vi-pava) in Logatec (sodni okraji Lo^a-tec, Idri^a, Lož in Cerknicn). — Dne 16. junija in 17. junija v Ljubljani za politične okrajc Ljubljana, mesto, Ljubljanska okolica (sodna okraia liiibljanska okolica in Vrhnika); Li-iijja (sodna okraja Litija in Višnja gora); K°čevje (tvo. da nekateri ljudje na prav nesmiseln način nabi-rajo in shranjujeio drobiž. V prometu se nahajajoči drobiž in mnli papirnati denar popolnoma zadostuje, da se poravnalo manjši računi in placi-la. V tem oziru opozariamo. da se je od konca julija preteklega leta izro-čilo prometu za okroglo 400 milijo-nov kron drobiža (in sicer med tem približno 107 milijonov kron srebrnih gfoldinarjev ili. 120 milijonov kron drugega drobiža). V prometu se na-hajajoči znesek takih plačilnin ^red-stev, ki ko v normalnem času po-vsem zadostovali, se je zvišal za okroglo 8 kron za eno glavo. Ako se novci v večjem obscgu sh^anjujeio, ni mogoče v isti meri nadaljevati kovanja novcev, ki se je sicer od začetka vojne z veliko naglico nada-Ijevalo. Ako se bodo novci tuđi še vnaprej shranjevali, morajo zopet nastati težkoče v plačilnem prometu. V interesu splosnosti je nujno potrebno, da se preneha z brezmisel-nim nabiranjem gotovega denarja, ki hudo ovira plačilni promet, ter da se ga zopet vrne prometu. — Centrainemii skladišču »Rde-čega križa« v Ljubljani so prispeli od 1. do 30. maja 1915 sledeči darovi: Gospa Hermina del Cott 1 zavitek vate in 12 malih podvzglavnikov; gospa Pintar 1 zavitek zrezkov za podzglavnike napolnUi; Gospod le- karnar Piccoli 50 steklenic železna-tega vina: gdč. Fridrich 2 odeji; c. in kr. vojaško monturno skladišče v Gradcu 200 srajc; gospa Elsa Galie 24 srajc, 24 spodnjih hlač in 72 parov noga vic; gospa Kiihnel 7 molitveni-kov; gospa Matilda Hladik knjige; gospa Vera pl. Valenta s podzglav-nikov; gospa Renee Schonta pl. See-dank, Trst, 7 oblek, 8 srajc, 4 pare obojkov, 3 čepiće, 1 zavitek šarpija; gospa .Jakobina Kastner 20 trivogla-tih robcev, 3 pare papuče, 26 povij-kov; učenke VI. in VII. razreda nem-ške kuratorijske sole 8 parov noga-vic; gospa Marija Deu 1 zaboj ja-bolčne marmelade in 1 zaboj jabolk; Neimenovan 1 steklenico malaga; rekonvalescentnica v Zagorju 8 pre-vlečkov zt podzglavnike, 114 svilenih robcev za podzglavnike napolni-ti; c. kr. učiteljišče po gdč. pl. Ren-zenberg 3 pare čevljev za bolnike, 2b parov copat, 7 parov obvezi Inih nou'uvic, 19 parov obojkov; gospa Melanija Luckmann 3 spodnje hlače; gospa Fleischmann 4 steklenice kompota; gospa Antonija Nehenftihrcr 4 l):ire noga vic; baronica Helena pl. Miči Pechbach 36 žepnih r(jbcev; gt^spa Roza Janda 4 riuhe, 1 spodnje hlače. 3 prevlečke za podvzglavnike, 1 obrisačo; gospa Beti pl. LasclKin 2 zavitka šarpija; gospa Marija pl. Laschan 12 parov nogavic. — Prisrčna prošn'a. Visji predstojnik ganiizijske bolnišnice s tem prisrčno prosi čestito prebivalstvo, ki je svojo domoljubno darežljivost ili pomoćno požrtvovalnost vsikdar sijajno posvedočilo», naj mu blago-izvoli za okrevajoče častnike v tu-kajšnjem »Marijanišču« prepustiti večje število povrtnih stojov - plete-njakov (Korbstuhl). — UfK>raba "rcsla. Poljcdelsko ministrstvo ne more dati nikakega /.igotovila glede prevzetja čresla, ki bi ga utegnili napraviti nekateri last-niki gozdov. V tem oziru li se bilo obrniti neposreriro r.n tovarnarie za strojarske in usnjarske izdelke, od-iosno na »Haute- und Lederzentrale, akcn?1-."'1 druž%' Mi--— : r'atz št. 4.<% ali pa na dotične tr^o-"\'ins1ce ir* ^"^rtn^Vr1 *7'bornice. — »G!asbeni Matici« je podarila ■-Ljubljanska kreditna banka < 500 K: jarospod c. kr. notar Ivan Plantan ji je nakloni! 100 K; gospa Jerica Accetto 5 K. Gospod koncertni vodja M. Hubad je popustil od plačila za nadure meseca marca, aprila in maja 161 K 66 vin. na korist društvu in ie podarii nagrado 50 K penzijskemu fondu. — SedemdesetSetnica. Danes praznuie iz znane odlične ljubljanske rodbine nekđanjega rnestnega zdrav-nika in rne^čana ?. Bv^stjana Rogrla, sin gospod Viljem I?ogf. c. kr. visji sodni oficiial v p. v ožiem obiteljskem krosni svoj 70. rojstni dan. Jubilant, ki je še pri ronolnem zdravju se je leta 1S66. udeležil vojne na severnem bojišču. Ml je ranjen in postal invalid. Služboval ie potem kot sodni uradnik 11 let v \'ipavi. \2 let v Kaninik u in 12 let v Ljubljani ter sto-pil pred par leti v zasluženi pokd1]. Želimo vrlemu možu še mnoga srec-na leta! Žiipanstva. r*Gzor! Leta 1S42. v Celju roieni in tiakaj pristojni potnik Nikolai Halm se klati po tostranski državni polovici ter pri raznih žu-nanstvih izvablja denar na račun svoje domovne občine. Županstva se opozarjajo, da. ako se navedenec še kie pojavi, naj se mu, ražen nuine potrehe, ne daje ničesar, marveč naj se f njim pestopa po odgonskih pred-pisili. Smrt vsled opefdin. 2. t. m. se je z vrelo kavo onarila 21etna hčerka nosestnika Valentina Velencca iz Ihana v oVraiu Brdo. Otrok ie dobil take opekline, ća so ?a morali pre-reljati v deželno bolnico, kjer je v petek opeklinam podleg 1. Tat vina n:esa in pšenice. Koncem rnimiteca meseca so vlcirili neznani vlomilci v kasčo posestnika Antona Bregarja v Gradcu ter ukradM 30 k * prekajenega inesa in več pšenice. ZrelostP' iznU« na c. kr. državni gimnaziji v Novem niestii. Pismeni zrelcstni izpiti so se vršili 29. in 31. maja ter 1. in 2. junija. Udeležilo se jih je sedem javnih učencev in ena privatistinia. Ustmeni zrelostni izpiti so se vršili 4. t. m. pod predsedstvom ravnatelja g. Trana B r e z n i k a. Z odliko sta prestala zrelostni izpit pri-vatistinja Mira Rogina iz Novega mesta in § t u l: e 1 j Jožef iz Ru-četne vaši pri Črnomlju. Ostalih šest javnih učencev je tuđi prestalo uspesno zrelostni izpit. Nezgode. Na Savi pri Jesenicah si je zlomil triletni sin tovarniškega delavca Stanislava Merkuna desno nogo. — 15 mesecev stari sin neke-ga žele7niškega nastavlienca v Selu pri Mostah je padel tako nerodno iz postelje, da se mu je razbila stekle-nica, ki jo ie držal v roki in so ga drobei težko ranili. — V Pristavi pri Sv. Križu ie nabasa! 12Letni Albin < Gomilšek prazno patrono s smodni--kom in svincem, pri čemur pa je patrona eksplodirala in ga težko ranila na desni roki. Saniomor. Dne 29. maja so našli v blizini ceste pri Kilovčah truplo neke ženske, ki je imela strel skozi prsi. Truplo je bilo spoznano za An-gelo Kalužo, rojeno leta 1S94. v Ja-neževem brdu v sodu em okraju Ilirska Bistrica. Po!eg nje so našli naba-san revolver in več pišem, iz katerih je razvidno, da je ženska izvršila samom or. Mlad vlomilec. Koncem minule-ga meseca je vlomil neki vlomilec, v odsotnosti domačinov. v zaprto stanovanje Alojzija Hrastnika v Postoj-ni. V cni sobi je ukrade! vlomilec 1S6 kron 40 vin. denarja, dve župni uri, eno srebrno verižico, ženske čevlje in dokolenske hlače. Čevlje in hlače ie vlomilec takoj na licu mesta oble-kel. V drugi sobi je ukradel damsko kolo. ki ga je skril v neki drvarnici. Orožnikom se je posrećilo prijeti vlo-miica v osebi nekega 141etnega čev-^iarskera vajenca, pri katerem so našli ukradene stvari. Mlađega vlo-milca so oddali okrajnemu sodišču. IzsHiivi mesar. Kaksnih sredstev se ponekod poslužnjejo razni barantači in mešetarji z živino po deželi, o tem priča slučaj, o katerem je razpravljalo te dni mariborsko okrožno sodišče. Mesarski pomočnik Farics iz Ptuja je hodit po deželi ter silil kmete, naj mu prodajo živino, češ, sicer jim jo bo vzela država in nič plaćala. V enem slučaju se mu je to dobro posrećilo. Farics je grozil kmetu Vavpotiču v Pavlovcih tako dolgo s tem, da mu bo država njegove vole nasiloma vzela, ako jih ne proda prostovoljno in potem še ko-maj po polovični ceni ali pa nič pla-čala, dokler ni Vavpotič iz strahu pred grozečo izgubo, pristal na kup-čijo. Farics je kupil lepe vole po 1 K 05 vin., prodajal pa ie meso menda po 4 K. Sodišče mu je prisodilo 2 meseca. Hrvatsko viada Je razpustila »Savez srbskih zemljoradničkih zadruga- radi velikosrbske propagande. Zveza srbskih kmečkih zadrug je bila največja gospodarska organizacija na lirvatskem živečih Srbov. Kino - Ideal. Spored za danes torek, jutri sredo, in pojutrišnjem četrtek: 1. Kinematografsko teden-sko vojno poročilo. 2. Ne sodite. Dru-žabna drama v 3 delih. 3. Zdravilo za ženske. (Krasna veseloigra v 2 dejanj^h). — Petek > Severna roža^. (Igrokaz v 3 delih z Henny Por-ten.) Zlat poročni prstan je pozabila neka gosoa preteklo nedeljo popol-cirie na mizi v gostilni ^pri Malnarju« ob cesti na Ig. Pošten najditeli naj ga izvoli oddati proti primerni nagradi na upravništvo »SIov. Naroda«. Izdubila 5e belkasto - rdečkaste velike koralde v soboto zjutraj neka gospodična od Sp. Rožmka do Knaf-ljeve ulice. Pršfer naiditc:! naj jih odda proti nagradi v ureciništ^ o našega lista. * V Stettinu na Nemškem je mestni magistrat z javnim oklicem oštro ožigosal, da gotovi ljudje v slaščičaniah svojim psom kupujejo smetano, dasi je zaukazano največje štedenie z mlekom. * Grof Berchtold avtomobillst. Kakor piše dunajsko časopisje, na-merava grof Berchtold v kratkem spremiti svojega sina, ki se bo ude-leževal bojev proti Italiji, na južno fronto. Grof Berchtold namerava služiti kot avtomobilist. Zdaj se uči voziti. Namerava se kmalu odpeljati proti jugu. * Vesti Jz Bolgarije. Listi poro-čajo, da je mestni zapovednik v Sofiji prenovedal ruscfilskima Iistoma »Mir« in »Zarja« ter demokratiene-mu listu >Preporec« za deset dni iz-hajanie. Poštni promet z inozemstvom je popolnoma ustavljen. 2e več tednov ni prišlo nobeno pismo in noben časopis iz inozemstva v Bol-garijo. * FrancO5ko darilo švicarski ar-inadi. Pred par meseci se je moral spustiti na švicarska tla neki franeoski aeroplan, katerega so švicarske vojaške oblasti v smislu nevtralnih predpisov konfiscirale. Pozneje se je obrnila švicarska vlada na franco-sko, da naj bi le - ta prodala aeroplan ^vici. Francoska vlada je od-govoriia, da daruje aeroplan švicarski armadi v znak priznanja za humanitarno delovanje Švice v sedanji vojni. Švica je darilo sprejela. * Rafinirana špijonaža. Vojaško poveljstvo v Brixenu opozarja javnost na rafinirano špijonažo, ki jo vr-šijo razni vohuni po Tirolskem. Ti vohuni mečejo v reko Adižo prazne steklenice. izdolbene kose lesa, tur-šične storže in dr., v katere vlagajo lističe z vojaškimi vestrni v reko Izako, da na ta način spravijo svoje informacije v italiianske roke. Moja^ Stran 4. .Si OVtiNSKl NAROD-, dne 8. junija 1^15. 1L'8. stev ško poveljstvo pozivlja prebivalstvo, da naj pazi na podobne, po vodi pla-vajoče predmete, jih polovi in odda najbližji vojaski oblasti. * 65Cletnica Dantejevega roj-stva. Dne 30. maja bi bil kuiturni svet slavil 6501etnico entga izmed naj-vecTV resnikov, kar jih je r^Jila zemlja. Dante Alighierija. V vojnem potresu je minul ta spominski dan skoraj da neopaženo. Dante je bil ro-jen 30. maja 1265. leta. Zanimivo je, da je morala literarna /^odovina roi-smo leto in dan se le izračunati, \\i\\-ti neposredne ioza'k-vne navedbe sploh ni. Račun ;e ostavljen na po-dlagi Dantcievih izrtk v.Jz »Nebeske komedije« sledi, ela se je ođpravil Dante na Veliki petek I. 1300. v Peklo »v sredi svoje življenjskc po~ ti.« Literarni zgodovinarji so določili to »sredo življenjske poti« kot 35. leto starosti, torej je bil rojen L 1265. Dante izpričuje nadalje, da je rojen v »zvezdnem znamenju dvojčkov« to je, kakor so dognali astronomi med 18. majem in 17. junijem leta 13fc5. Dante opetovano naglaša po-men praznika sv. Lucije v svojem življenju t. j. dan 30. maja. Te tri navedbe, katere podpirajo se razne druge okoliščine, govorijo torej za to, da je bil rojen Dante res 30. maj-nika 1265. Napvejša poročila. GRŠKI KRALJ NA SMRTNI POSTELJI. Atene, 7. junija. (Koresp. urad.) Ob 9. zvečer. Temperatura kralja je narasla ob 5. popoldne na 39'9'\ žila 138, dihanje 23. — Poročilo ob S. zvečer: Temperatura 4O'l°, žila 134. dibanje 24, izločki iz prsne mreže malenkostni in smrdlih i. Položaj je skrajno resen. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno. 2ENSKA VOLILNA PRAVICA NA DANSKEM. Kodanj, 5. junija. (Korespw urad.) Kralj je danes sankciioniral radikalno konstitucijo Danske, ki razteza splošno volilno pravico tuđi na ženske. Tovor »Lusitanije«. Koln, 5. junija. (Koresp. urad.) »Kolnische Zeitung« priobčuje poročila uglednega ameriškega strokov-nega lista »Journal of commerce« z dne 18. maja o tovoru »Lusitanije<, ki so tako popolna opravičba nem-škega postopanja. da je z njimi vsak nadaljni prepir izključen. List je po-snel svoja poročila na podlagi tovor-nega seznamka >•■ Lusitanije« pri dav-kariji. Pri tem seznamku je imel par-nik za 200.000 dolarjev municije, za 112.000 dolarjev bakra, medi in že-leza ter za 67.000 dolarjev drugih vojaskih potrebščin na krovu. Veči-na tovora je obstajala iz bakra, bakrenih žic, mednih plošč in drugega takega materijala in je bila očividno namenjena za izdelovanje municije. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. junija: Antonija Toman, vdova kamnoseškega mojstra, 82 let. Resljeva cesta 24. — Josip Tusset-schlager, sin finančnega nadpaznika, 1 mesec, Tobačna ulica 5. — Anton Ungerer, predmojster gorskega top-Tiičarskega polka št. 14, v garnizijski bolnišnici. Dne 4. junija: Stojan Gjenadija, pešec bos. - herceg, rez. bataljona št. 2. — Peregrin Stiny, pešec 47. peš-polka, oba v garnizijski bolnišnici, Zaloška cesta 29. Dne 5. junija: Franc Rupnik, ru-idaTJev sin, pol leta, Barvarska steza 6. — Fran Polovšek. skladiščni moj-«ter, 56 let, Dunajska cesta 58. — Fran Rus, c. kr. stotnik domobran-skega pešpolka št. 27, 48 let, Zaloška cesta 11. V d e ž e I n i b ol n i š n i ci: Dne 31. maja: Marija Jagodnik, služkinja, 36 let. Dne 2. junija: Mana Karun, po-sestnikova žena, 39 let. — Ivan Uli-mann, tovamiški uradnik, 61 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne jlskarne«. Neteorolosicno poročllo- fliini nađ nerjem 301*2 Sređn 1 ručni tlak 73« ■■ i cis s.!"Je: žt» ' 1 1 «MZ8- „!£ ' IS < Vetiovi Nebo - "«J« ,*« JI 1 7. 2. pop. 7378 1 27 8 ' sr. jvzh. jasno „ 9. ZV. 738 6 19 9 si. sever „ a. 7, *j. 738 7 i 16-9 ! si. jvzh. mcgleno Srerfuia včerajšna ♦em^erahira 21 1°, HfBk 16 S°. Padavina v 24 uraji mm 0'U. Mladenlč tš&m ■ mib* bodisi kot pisarniška moč, pisarmški slupa ali kaj podobnega. Svojča^ je že služboval kot pisarniška moč notarske pisarne. 138') Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Slov Naroda« pod „Takofften vstop ftl. 442 13tQ«. Koncipijenta sprejme takoj pisama 1373 dr. Toneta Gosaka, odTetnika ▼ Maja. 2 n konja I 171;2 pesti visoka in 1387 VOZ se proda pri Ivanu Marinšek, ne- sar|o na Olincah (gostii. Amerika). 1 SANATORIUM • EMONA / PaRuO^DS^aGA i7L-tJUBLUANA • kgmenskega ulica ^ Ti Sprejme se takoj trg. pomoćnik ali prodajalka pri tvrdki 1 374 Anton Vodenik, Žalec. Kocijaz Ja]^ se is6e. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 13^1 Franc Ra useli, c. :n kr. stotnik, in Ana Toplak, c kr višjega I sodn. svetnika sopioga, naznanjata v lastncm in v imenu vseh sorod- I nikov, da je dne 3. junija 1yl5 umrla nepričakovano v staiosti 67 let 1 njuna ljubljena mati, gospa 1 Ana Rausch i odvetnikova vdova. I Obenem se prisrino zahvaljujeta za mnogoStevilno udeležbo pri I pogrebu. 1382 1 KOZJE, dne 5. junija 1915. 1 Posebna naznanila se ne bodo razpošiljala. i •__________________________________:__________________ ..........-------------------- ----------------------------------- J Zahvala. Ob smrtnem odru naše prisrčno dobro mame, gospe Anionije Tomanove vdove po 1J ubijan, mešćana in kamaoseškem moj stru, sočustvovali so z nam ljubi sorodniki, prijatelji in znanci na izredno ganljiv način. Izrazujoč svojo spoštovanje blagopokojnici s tem, da so jo obsuli z živim cvetjern, 7X>kIonili jej obilo vencev, pismeno in ustmeno priobČevali 1 nam svoje sožalje in spremili nepozabno nam rajnico do hladne gomile. NemogoČe nam je, zahvaljati se za veliko to ljubav in prijazen pojedincem. Zato izvoli vsa p. n. poštovana gospoda, ki je s svojo nežno pažnjo na katerikoli način počastila pokojnični spomin, ter tešila nam kruto bol, vspre-jeti tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 8. ržnega cveta 1915. Žalujoče obitelji: fran fodlrajSck, H Stcnorcc, fcl Taman. liteoopfa - sfrofepisca I im~ isče -wm notar Baš v Celju. I Vstop 15. junija. 1370 5pec. mehane stroke. starejsa, zmožna samostojno v diti filijalko in ima tuđi smio koncesijo, želi s 15. julijem aiesto premeniti. i384 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. M£«»« 1362 U C & H I§ S Želi VStopiti v kako trgovino, nnj-iaje na dežt-li z ^pecer. in manufakt. blagom. Starost 13 let, ter dovršivii sed^ mrazredno ljudsko Solo. \'a^iraL 1386 aaaa bbbC b^bV bvp m^l^r^^^^ P-sH fi[^3 ^P^U m A^H^^^Sa> u mesarska iii mlm\U M sprejme Fran Golob, mesar in prekajevalec v Spodnji ŠiškL DežGlno gledališče. Ljubljana. — Telefon št. 231. SPORED za torek 8., sredo 9., četrtek 10. fnvtifa. Velik senzacijski spored. Te predstave trajajo 2 uri. Začetelc ob !/25.f !/27. in ^9. 1 Ćez 60 vojnih »lik 60, med temi Zeppelinov napad na Angleže- 2. Mali nađležnež. Komično. 3 Tema in nje last. Dramatični filmski igrokaz v 6 dejanjih po enakoimenskem romanu Antona pi. Perfalla. Moto: Kdar hoče temi irtrg»H nje last, mora biti močan kot ona sama, otresti se mora vseh pređsođkov, vse nevo!|e. vsega sovraštva. samo tri reci sraeja biti v njeoi: Pravifnost, resalčnost io ljabezen. Za mladino primerno. Cene navadne. 1345 Zaradi pozne sezije ^^^ se prodaja, kar je še v zalogi ^^^ damskih in otroških slamnikov pod tovarni&ko ceno v modnem salonu Stuchly - Maschke Židovska ulica 3 Ljubljana Dvorski trg 1 b; s« «* w~ j «^ «a ^ 2 večlctno praks f vc^ća slovenska i;i n^mške stenor»rafiie in stroiepisja, £ŠCO Službe. Grc* tuđi nn deželo Naslov pod „SteiSOgrafinSa 1349" r.a uprav. »Slov. Aarocla«. 1349 Jvo^a^fd arpnn ki so ostali bre?. mojstra. sprejmem za nadaljno ueno dobo, ali pa samo za t.i čas, da priđe njih mojster iz vojne. MATIJA TEHmP, izielovatelj v^zov in podkov-ki kova'1. S«Ška, Sv- Jer- neia cesta št. 3S. i3<3 Bzcshr^žena 5 * k fc ° * k dvema deklicama se spale pos uoodnfmi moji Pismene ponudbe sprejme upravništvo »Sloven. Nareda« pod šifro MVziJO- _________JHelfEca 1S72". 1372 7možen nem?>čine in slovenščine, SO takof spre'me, Ponudbe z navedbo zahteve pla^e in preni?' izprirov?] na naslov : VIB manufaktura 1383" na upravništvo »Slov. Naroda«. 13S8 sprejme izho] več-Ja trgoFlisa. Imstl mora kcfigovotlslso prakso, te? bit! vešča slo-veničice in nemrčine. Ponudbe pod „Trgovina 13651* na upra n. »Slov. Naroda« 1365 Sprejme se tako] Iznrfen tuđi ženska moč, in izurjen železninar. Plača po dogovoru. 1346 Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda pod „Takoj 1346". I čc 5c ucčj« |teui!e «9zia*omt& 1379 proti dobri plači, vsak dan od 5.—9. ure ziutraj. Prednost imajo starejŠe in resne ženske z malo kavcijo. V rasa nai se osebno pri ŠpG- diciiski tvrdki „Balkan", Ljubljana, Dunajska cest^ štev. 33. krojač ppue vrste &\ Ljubljana, 2S2^« v hotelu,pri ^iliču* 4j3* (I. nadstropje) ^^ I (nasproti glavne pošte) :: se priporoča. :: ; Zalogo w$šm ft.! I Sprejema zavarovanja ČloveSkega 2iv-I ljenja po najraznovrstnej&h komblna-I kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko I no bena druga zavarovalnica. I ZlasH je ugodno zavarovanfe na do-I Živetje in smrt z manjSajočimi se I 11 vplačili. ■•.-.■- Yzajemno zavarotalna banka v Pragi. .-.-.". mrnimrvml toadtt ■ 71,Mt.St216. — IspUćas* ođikodnlna ln kapltmllje K 143,150.178*29. Po vclikostl druga vzajerana zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --------------------------------¥»• po)««Mii« daje 1-------------------------------- iawm tamn 1 ljuljali "'"' l'^,ni|J rni han- v GosposHi Hiti stev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim §kodam po najnižjih cenah 1 Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. I Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimt pogoji. — Zahtevajte prospekte. | i ------------------—■