119. številka. Ljubljana, v soboto 24. maja XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračaju. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. V Ljubljani 24. maja. Kranjski Nemci in nemškutarji so že nekaj čaBa malo mirnejši postali, nič več ni slišati o njib delovanji. Tudi v poslednjej sesiji kranjskega deželnega zbora neso kazali več prejšnje bojevitoBti, celo za nov volilni zakon so glasovali, Četudi bi ga bili lahko podrli. A iz tega nikdo ne sme sklepati, da mirujejo, da ne delajo več na ponemcenje S ovencev, kjer je to le mogoče, njih delovanje je le bolj skrito, tajno, zaradi tega tem nevarnejše. Od nekdaj bilo je tem našim nasprotnikom ponemcenje šol najboljše sredstvo, doseč: svoje namene. Zato so se povsod dosledno ustavljali, da bi se slovenščini v šoli dale tiste pravice, kbtere jej gredo bo božjih in človeških zakonih, poleg tega so se trudili, kjer mogoče v šolo uriniti pouk nemščine, in začeli so plačevati one učitelje, ki so s poučevanjem nemščine in z zanemarjanjem druzih predmetov začeli begati našo mladino; kjer pa sami neso mogli, jim je pa pomagal zloznani nemški schul-verein. Z velikimi težavami posrečilo se je v Ljubljanske ljudske dole uvesti slovenski učni j« zik. Od tistega časa pa skušajo nemškutarji, da bi v Ljubljani ustanovili posobno nemško ljudsko šolo, katere pa nagemu mestu ni prav nič treba, ako 86 pomisli, da skoraj vsi otroci, tudi oni naših nem-škutarjev, znajo slovenski jezik boljše, nego nemški, in je tukajšnja vadnica večinoma nemška, kar sta dva nemškutarja sama v deželnem zboru priznala in tukajšnja evaugeljska šola popolnem nemška. Ali ti gospodje bi radi dokazali, da je Ljubljana nemško mesto, „eine eehte deutsche Patr zier-atadt,u kakor je nek tukajšnji nemškut&r pred leti pisal nekemu nemškemu illustrovanemu listu, ki izhaja v Lipskem. Zato pa jim treba nemške šole. Že precej časa so po mestu nabirali podpise za tako Šolo, da bi potem prisilili mestno občino, jim jo ustanoviti Poročali so že nemškim listom, kako veliko otrok so že dobili za nemško šolo, potem je pa zopet cela stvar v vodo pala, že neso imeli toliko sreče, kakor se so bahali. V nekej tuksjšnjej tovarni je poslovodja res bil pregovoril nekaj delavcev, da so se podpisali, da pošljejo otroke v nemško Solo. Delavci so pa to storili samo zato, ker so mi- LISTEK. Potovanje križem domovine. Opisuje Prostoslav Kretanov. XXXVII. Na Š »biče ve in domu. Prekoračil sem bil v drugo na svojem potovanji mejo slovenske domovine, da bo umaknem odurnim prizorom po njej razsajajofiega strankarskega prepira in ondu na solnčnih obalih kvarnerskoga zaliva v divni, s trtami, oljkami, lovorjem in ko-8tanjevjem prepleteni Liburniji, mej blagimi, s politično strastjo neokuženimi ljudmi, preživel sem blažene, srečne dni, utopljen v arkadično-brezskrben „dolce far niente". Neizbrisni mi ostanejo v duši slastni utisi, katere sem si prisvojil na pr. na Trsatu, v Opatiji, v Lovranu, MoŠčenicah itd. — toda o tem bodem poročal o drugi, ugodnejši priliki! Prišedši čez poldiugi mesec nazaj v Ljubljano, zagledam po ul či ih vogalih prilepljene volilne oklice. Ker mi zdaj umirjeua, s svetlobo južne lepote na- Blili, da gospodar tovarne to želi, a ko so zvedeli, da to ni res, so pa preklicali svoje podpise. Nafte nemškutarje pa označuje še posebno neka lastnost, po katerej se ločijo od njih moravskih bratov, ki sedaj na lastne stroške zidajo veličastno poslopje „ Nemški dom". Ta lastnost je, da ničema* ne marajo žrtovati iz svojega lastnega žepa, radi bi, da bi oni sami gospodarili, drugi pa plačevali. Čehi na Dunaji so na lastne stroške postavili svojo šolo, kaj tacega pa našim nemškutarjem ne pride na um. Hoteli so le, da bi jim mesto ustanovilo tako šolo, ali pa, da bi jim pripomogel schulverein, kateri je neki obljubil vsem učencem bodoče nemške šole v Ljubljani preskrbeti knjige, ako je to res, kar so takrat pripovedovali, ko so po mestu podpise za nemško šolo lovili. Ta verein pa vender ni bil pripravljen, sezidati jim nemške šole, ali kali, kajti obrnili so se zato drugam. Že več let opazujemo, da kranjska hranilnica posebno podpira nemštvo na Kranjskem. To društvo so dobili nemškutarji v roke, in potem skrbe, da noben narodnjak vanj ne pride. Tukaj je tisti kapital, » katerim ho se že toliko let babali naši nem-škutaiji, kateri je na razpolaganje njih namenom. Ko so letos delili razne svote za dobrodejne namene, dovo'ili so za razna nemška društva jako zuatne svote, dobro so obdarovali nemški okraj Kočevski, narodnim za vodom so pa dali ravno toliko, da so jih odrajtali. Pa vendar vsak nepristransko sodeč človek ve, da jedino narodna diufttva in narodne šole pospešujejo omiko v debeli, pa kaj je nemškutarskim kolovodjam za omiko mari! Zko/. vse delovanje kranjske hrauilnice vleče se rudeča nit, nit ponem-čevanja naše dežele. Tako smo tudi sedaj izvedeli, da je kraujska hranilnica dovolila na predlog gosp. dr. Suppaua in dr. Scbreia, katera jedina tam odločujeta, dru^i le prikimujejo, jako znatno svoto, več tisoč, za ustanovitev nemške šole v Ljubljani. Od neke strani se nam pa poroča, da hoče dati poleg tega še zavetje tej šoli v poslopji sedanje realke. Ko to slišimo se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali je Kranjska hranilnica bila opravičena to storiti? Gotovo nikakor ne! Kdo je skupaj na nosil tisti denar, ki leži v hranilnici. Morda kranjski nemškutarji in Nemci? Ne, ampak naši slovenski pojena duša ni bila vzprejemljiva za hripavi krik volilnih agitacij, obrnem se nemudoma ter se napotim nazaj na kolodvor in — prvi vlak, ki je od hajal iz Ljubljane, ponesel me je zopet ven v širni svobodni svet in sicer proti zapadu, na — Gorenjsko. Bilo je vedro vzpomladno jutro. Po dolgotrajnem deževji pomaknili so se bili oblaki za gore in blagotvorni solučui svit je oblijal pomlajeno, z nežnim zelenjem pregrneno zemljo. Po drevji se je zibalo pisano cvetje in po sinjih višavah žvrgoleli so škrjanci svoje jutranje pesni ... A glej ga, porednega vetrnjaka aprila ! Jedva je vlak pridrčal na Sorsko polje, ulije se nepričakovano zopet dež. Uvidel sem, da sem se vrnil še prerano z juga. Izstopim na — Loški postaji, ter se peljem v mesto. Na „Štemarjih", kjer sem predlanskim v senci zelenih kostanjev preživel par mirnih dnij, — vsled deževnega vremena tedaj ni še bilo tiste sladke, idilske prijetnosti, ki se po leti tukaj razgrinja. Sedem zopet na vo», ter se odpeljem ob Poljanfiiici nori po dolini in črez poldrugo uro sem bil v — Poljanah. večinoma gorenjski kmetje, hlapci in dekle. Ko bi teh ne bilo, bi naši nemškutarski gospodje v hranilnici ne imeli s čim gospodariti, ne bilo bi tistega kapitala, na katerega so prejšnja leta tako radi pri-trkavali. Ti kmetje slovenski pa gotovo ne žele", da bi se ponemčevalo po Kranjskem, nemškutarji gotovo sami dobro ved6, da na kmetih jim pšenica ne raste, tega so se pri vsakih volitvah lahko prepričali. Spodobno bi že tako bilo, da bi se oziralo na uložitelje, ne pa delalo proti njih volji, pa to je celo v §. 12 ces. ukaza s 2. sept. 1844, ki se tiče hranilnic, zapovedano Sicer pa dolučujejo pravila Ljubljanske hranilnice, da se sme, ko je že dovolj storjeno za varstvo ulog, darovati za splošne dobrodejne in deželne koristi. Kaka korist bode pa imela dežela ali mesto Ljubljansko od nemške dole. Nobene druge, nega da bo bode v tej šoli vzgojovala mladina v antipatiji do slovenskega prebivalstva, da se bode tedbj ohranil narodni prepir v deželi. Za iz-učenje nemščine pa taku šole tudi ni treba, ker je v vseh mestnih šolah za izučenje tega jezika že dovolj skrbljeno, kolikor je to mogoče brez škode družim predmetom. Da bi se pa ponemčevalo na škodo družim predmetom in v mlada otročja srra cepilo sovrA-štvo da večine prebivalstva Ljubljanskega mesta in kranjske dežele, to pa ni nikaka občna korist dežele ali mestu, ampak le škoda, to mislimo, da j:a-zume vsuk, komur je korist dežele nii mesta kaj mari, ali kogar ni popolnem oslepila strast. Mi mislimo, da že iz tega vsak previdi, da bi nemška šola v Ljubljani, kakeršno zahtevajo naši politični sovražniki, v deželi imela le političen in provokacijsk, a nobenega pedagogičnega smotra. Ravno tako so hranilnične gospode mogli le pol.tični nameni voditi, da so dovolili to veliko svoto, da omogočijo tej šoli stopiti v življenje. Naloga prvega denarnega zavoda v debeli pa nikakor ne sme biti pospeševati take strankarske nameue. Ekonomični položaj dežele pa tudi ni tak, da bi opravičeval tako postopanje, da bi smela kranjska hranilnica, katere ustanovitelji so gotovo imeli občne koristi dežele pred očin;, kur tako denar proč metati. Kmetski stan je že propal, obrt-nija peša, deželni zbor je že bil prisiljen sklicati etiketo, da se je posvetovala, kako opomoči temu slabemu staniu. Ali bi ne bilo umestno in hvalevredno, da bi Tu sem krenil najprej k cerkvi ter fi jo ogledal od zunaj in znotraj. Poljanska cerkev je nenavadno visoka, jednakomerno vzgrajena, ima lep, arhitektonski proizveden portal, visok zvonik, z lepo izdelano streho; pet ličnih altarjev, mej katerimi se odlikuje glavni altar s posebno vzvišenostjo in lične hrastove klopi, okrašene ob straneh z izrezljanimi arabeskami in na vrhu pročelja so angeljci z raznimi verskimi znamenji. Jako ličen jy tudi cerkveni tlak. Okrog cerkve stoje prijazne, lepo pobeljene hiše z nadstropji, svetlimi okni, z višnjevimi okviri in vetrnicami. Mej hišami je razno sadno drevje in vrti ob katerih se proBtira zeleni travnik tja do Poljanščice, tekoče od zahoda sem doli mej nedaleč vsaksebi razmaknenimi holmi . . . Od cerkve šel sem preko Ločivnice mimo pisano slikane kapele ven na konec vasi v pohode na. — Šubičev dom, stoječ tu ob vznožji zelenega, s slivjem in jablanami obsajene^a, smelo navzgor se vzpenjajočega unča. Ondi me \zprejme pred i ekimi dnevi domov došli BtarejŠi sin, goBpod Janez Šubic ter me hranilnica, ki jej denarja ne manjka, tudi prihi- } tela na pomoč in tako koristila deželi. Ali naj bi i vsaj kmetskim posestvom dovolila višji kredit, s tem bi rešila marsikatero rodovino propada. To bi bi j uzvišeni smoter, in kranjsko prebivalstvo bi zato \ bilo hvaležno Posoplnicam, ki delujejo za povzdigo j ljudskega blagostanja, bi pa tudi hranilnica lahko j kaj pomagala, kar store nekatere druge hranilnice. Se ve, da tu ne gre za kako darilo, a posodila naj bi jim denarja na zmerne obresti, to že delajo druge hranilnice, ki neso tako bogate kakor je kranjska, katere pa ne zlorabijo svoj h kapitalov v to, da bi sejale sovraštvo mej deželane. Ako prav prevdarimo, ravno kranjska hranilnica prav malo stori za povzdigo blagostanja dežele, to se pa posebno vidi, ako jo primerjamo z dnuimi hranilnicami. Danes ne bomo navajali v tem oziru nikakih številk, ker smo že pisali o tej stvari, in morda še nekaj pridemo na to, sedaj pa nam zato manjka prostora. Vprašanje nastane, kako temu priti v okom, da ne bi mogla kranjska hranilnica tako pospeševati germanizacije v deželi, kakor jo sedaj, s svojimi denarnimi sredstvi. Seveda mnogo bi pri tem lahko storila politična oblast, ker hranilnica to dela mnogokrat, zlasti v danes omenjeuem slučaji, proti zakonu o hranilnicah. A od te strani nam ni pomoči pričakovati, kajti ponemčevanje jo danes pri nas v modi. Morda bi pa vender ne bilo napačno tudi tu poskusiti poiskati pomoči. Kar se tiče nemške šole bode Ljubljansko mesto gotovo še imelo kako besedo govoriti, ker ni misliti, da bi ves Čas hranilnica sama vzdrževala šolo. Storila bode najbrž, kakor skuša nemški schulvereiu, da. bo nekaj sama dala, nekaj pa skusula dobiti od mesta. Sicer je pa dolžnost vsakega narodnjaka v mestu s poučevanjem na to delati, da ta ponemčevalnica ne bo dobila dosti otrok. Pred vsim je pa treba na to gledati, di se kmalu oživi koukureučni zavod, Ljubljanska mestna hranilnica. Ni dvombe, da bode ta kmalu dobila do volj denarja, ker narodni slovenski kmet bode gotovo rajši nosi prihranjeni denar v mestuo hranilnico, ki bode v rokah narodnjakov, kakor pa v sedanjo, ki je v rokah najhujših naših uasprotuikov, zlasti, ko se bode preveril, da garancija mesta daje dovolj varstva za uloge. Mestna hranilnica bi pa potem s svojim denurjem tudi, kolikor bi bilo v njenih močeh, podpirala naše posojilnice, in tako si pridooila neprecenljive zdsluge za povzdigo narodnega blagostanja. To bi pa tem ložje storila, ker bi svojega denarja no izposojevala iz dežele, kakor kranjska hrauiluica, ki daje denar, da si Gradčani hiše zidajo, ker je njih vodjam a la Schrei, Suppan etconsottes največ ležeče na blagom in veličanstvu Nemcev. Politični razgled. \o1ranJe dežele. V Ljubljani 24. maja. Zasedanje ilr/avne^a zbora se bliža h koncu, v ponedeljek bode baje poslednju seja. Včeraj so bilo volitve v delegacije. Zadeva severne železnice tedaj ne bode rešena v tem zasedanji. Notranji razpad levičarjev je vedno vidnejši. To kaže tudi to, da je toliko javkanja zaradi odstopa dr. Koppa. Kf.r naravnost se priznava, da tej stranki manjka nadarjenih elementov. Zato pa tako prizadevanje, da bi dr. Koppa zopet v kakem okraji urinih v državni zbor. „Prager Tagblatt" toži, da celo v središči našega državnega življenja, na Dunaji, radi nejedmosti Nemcev narašča moč njih narodnih nasprotnikov, ravno tako, kakor v planinskih deželah, kjer so ultramontanci se odločili od narodu h Nemcev. „Bobemia" pa pravi, da bi obupal, ko bi premišljeval, kako je „zjedinjena levica" potrebna oživljajočegf. pomlajenja. V parlamentarnih krogih se govori, da bode mesto barona Widraauna grof Vetter imenovan moravskim deželnim glavarjem. Grof Vetter ne pripada k nobenej stranki, a v važnejših vprašanjih se strinja z desnico državnega zbora. v nanje države. Srbsko miuisterstvo je predložilo skupščini finančne predloge. Skupščina se bode posvetovala o finančnih zakonih, o tiskovnem zakonu, o varstvu trgovinskih znamk in o potrebuih specijalnih kreditih. Za posvetovanje budgeta se bode po žetvi v Belem gradu zopet sešla. Radikalci imajo 14 mandatov, vseh pet liberalnh mandatov je zavrgel ve-iihkacijski odsek. V Parizu se je osnovala „francoska družba za Tonking in Indo-Kitaj", katere namen je ukoristiti se novih francoskih pridobitev. Družba bode v Toukingu, Anainu in Cochinchini osnovala trgovska podjetja, zidala železnice, nakupovala posestva, obdelovala rudnike in kamnolome, zidala fužine in ustunovljala banke — Princ Viktor Napoleon, ki ne živi prav v prijateljstvu s svojim očetom, ker bi proti njega volji rad igral rolo pretendenta, ostivil jo hišo svojega očeta in najel svoje stanovanje. To bo še povekšalo razpor mej bonapartisti. Odkar je bil shod narodnih liberalcev v Bero-linu in so se ti malo približali politiki nemškega državnega kancelarja, so se mišljenja v Berolinskih vladnih krogih nasjiroti katolikom na slabše obrnila Vsaj vladni listi jih zopet hujše napadajo in videti je, da jim vlada v noben* j zadevi ne bode več pripravljena odjenjnti. Vatikanu očitajo ti listi, da se vedno bolj uduia poljskim uplivom. Ob jednem z Midhadom pašo je v Taifu umrl še drugi pregnani tur*3*i državnik, Mahmud Dumat paša. Nagla smrt teh dveh državnikov, ki uesta bila v 8ulianovej milosti, se mnogim dozdeva čudna, in misli se že, da sta morda umorjena, kar bi na Turškem ne bilo nič novega. Taif je daleč in se bode težko kdaj kaj gotovega izvedelo. Angleška ekspedicija v Sudan je že sklenjena stvar. Angleška admiraliteta je že naročila, preskrbeti 30 majhnih Nilovih pamikov; angleški oskrbovalni urad v Kajiri misli nakupiti 12.000 vel-blodov in v angleških arzenabh je veliko gibanje. Kar se tiče časa kedaj odrine ekspedicija, je omeniti, da bode koncem julija Nil že toliko narastel, da bodo mogli paruiki od Assuana dalje voziti. Abi-sinska misija angleškega admirala Hevvetta se je ponesrečila. Abisinski kralj neče nič vedeti o kakem pogajanji z Angleži in je celo prepovedal Hevvetto-vim ljudem prodajati živež; po drugih poročilih je pa ekspedicija bila v Addovi, kamor je prišla 6. maja, prijazno vsprejeta. Dopisi. 8 Primorskega 20. maja. [Izviren dopis.] (Stritarjevo prepričanje o sedanjem stanji slovenske uarodnosti.) Kdor se spominja iz šolskih let srečnih utisov, ki mu jih je napravil Stritarjev javn; nastop v slovenskem slovstvu, ne more se znebiti z lehka prepričanja, da tega pisatelja odlikuje posebna Listi ost. in premišljenost. Saj so bili ravno njegovi prvi pojavi polni soli in popra, I in izvedeli smo takrat, da odslej bomo imeli lite- uvede v gorenje nadstropje. Tu sem došel v pristen umeteljniški dom, olepšan takoj pri uhodu, po stopnicah, hodnikih in vseh sobah prvega in druzega nadstropja z raznovrstnimi slikarskimi in podobar-skimi izdelki. V prvem nadstropji je podobarska delavnica, kjer se pod vodstvom starega g. Štefana Šubica, očeta naših bratov-slikarjev, Janeza in Jurija Šubica, izdelujejo raznolična cerkveno-mizar-ska, podobarska in pozlatarska dela. Ta dela izvršujeta mlajša sina s tujimi pomagači. Dospevšega gori v drugo nadstropje v slikarski atelije, pozdravita me presrčno prijazna roditelja nadarjene naše slikarske dvojice in ob ogledovanji mnogovrstnih po stenah razobešenih slik, studij in tvoril razvil se nam je živahen razgovor o — slikarstvu, za katero je zavzeta vsa ŠubiČeva obitelj. Štefan Šubic je visokostasen čestitljiv mož s prijaznim, Ijudomilim obrazom, zanimivo glavo, nad visokim, izbočenim čelom dičijo mu srebrni kodri. Ljubeznjive njegove oči se mu iskrijo pri govorjenji o priljubljenem mu predmetu, kateremu je posvetil vse svoje življenje in imenje. Štefan Šubic je zdaj V ti-l. letu, čvrst in dobrodušen. On je samouk, ki se je popel po neumorni svoji marljivosti in ne-omahljivi vztrajnosti do visokosti samostojnega ume-teljnika. Njegov oče, Pavel Šubic, bil je podo-bar in v njegovi delalnici vzbudil se je sinu Štefanu umeteljniški čut, katerega je negoval in razvijal ter blažil ob vzglednih umeteljniških uzorcih. Izdeloval je po svojeročno risanih načrtih: oltarje, tabernakelje, svetnike, s kratka, vse cerkvene reči, katere je ob jednem sam pozlačeval in bojisal; slikal je na platno in steno: z oljnatimi hojami in al fresco svete podobe za raznovrstne cerkve po vsem Kranjskem in Dolenjem Štajerskem. Za Poljansko cerkev je izdelal altarje v arhitektonskem, podobarskem, pozlatarskem in slikarskem pogledu; istotako nahajajo se na pr. v Celji v kapucinski cerkvi in v kapeli sv. Maksimilijana na tamošnjem pokopališči slike od njegove roke . . . Baš zdaj izdeluje se po njegovem črteži krasen tabernakelj za Poljansko cerkev. Ni j čudno torej, temveč po vsem naravno je, da je njegovim sinom tako rekoč že prirojena ume-teljniška nadarjenost, katero je za umeteljnost na-udušeni oče zgodaj vzbujal, razvijal in plemenitil, rata mej nami, ki bo neusmiljeno bičal, kar je kritike potrebno. Ce tudi je temu plodovitemu in učenemu pisatelju in pesniku pozneje mladeniski ogenj v veliki meri pouebal, premišljenosti pa mu vender ni mogel noben Slovenec odrekat*, in smo videli, da se je kritik Preširnov vedno trudil, kako bi pravo pogodil in če tudi daleč od domovine, kako bi slovensko slovstvo po potrebah in sposobnosti našega naroda boga t'1 sam in v to druge z vzgledom spodbujal. Zaupanje je torej ostalo, da Stritar ne stori za slovenski narod nikakega koraka, ki bi ga ne bil prej dobro preudaril, in tako smo z veliko radovednostjo opazovali, kako jo je v politiki vodil, potem ko ni davno, kar je začel v „L)ub-Ijanskem listu" objavljati svoja tedenska „Dunajska pisma". Stritar si je izbral v tem najnovejšem slovenskem dnevuiku pod črto prostor za raznotera premišljevanja in mnogotere nasvete, katere namerava slovenskemu svetu izročiti. Moramo tedaj tukaj plod njegovega duha soditi po prostoru, ki si ga je izbral. Do sedaj nam je ponudil že lepo kito nasvetov in naukov, ki se drže večinoma v s p loš n obliki, in torej imajo že za naprej lastnost, da se raztezajo na veB narod, da zadeuejo z obširnim okvirjem prav to in pa ono, ali ob jednem se pre-grešajo tudi v tem, da jih mora slišati tudi oni del naroda, katerega ne zadevajo. Največo napako pa smo zasledili v tem, da gospod Stritar prepogostem generalizuje in tako deli kazen in plačilo vsemu narodu namesto določeuim oddelkom vsega naroda. Najhujše jo je pa zasolil v zadnjem pismu od dne 17. t. m., in sicer s tem, da svetu objavlja nekako srečno stanje, v katerem se zdaj nahaja neki ves slovenski narod. Da mu ne bomo delali krivice, povemo naravnost, da ima pred očmi neke malenkostne in dvomljive koncesije, ki jih je vlada podelila kranjskim Slovencem s tem, da jim je n. pr. dovolila pouk v nekaterih predmetih na srednjih šolah tudi v slovenskem jeziku, in morda še kako drugo za gotovo bodočnost neznatno mrvico, in ta dvomljiva pridobitev jako pohlevnemu g. Stritarju zadostuje; on je ž njo tako zadovoljen, da jo razglaša, kakor da bi bila podeljena Slovencem vseh pokrajin, in kakor da bi Slovenci ne biti „za sedaj" v nobeni nevarnosti več. Prepričan je sicer, da nesmo še vsega dosegli, nkar imamo želeti ali zahtevati; ali naša narodnost", modruje dalje, „zdi se mi za sedaj že dovolj utrjena in zagotovljena, tako da se nam ni bati za njo, Če hočemo pametni biti . . .'• To in jednako modrovanje nas je v naši pokrajini silno osupnilo, in s kraja nesmo verovali, da bi mogel naš slovstveno vedno zaslužni bistri kritik kaj takega objaviti. Ob jednem so nas te besede jako užalostile, ker se glase kot največja ironija v primeri z dejanskimi in sedanjimi razmerami slovenskega naroda, in ker nam utegnejo v hudem stanji naše gorje samo še pomnožiti. Nasprotniki naši take izjave hlastno ponatisnejo in navedejo po pravici, če tudi kriv, pa zanje vender dober dokument, kakor da bi v resnici Slovenci stali na onih trdnih tleh, ki se „hočejo" g. Stritarju kot taka „dozdevati". ter jih zavedel na pravi pot sistematičnega umetelj-niškega izobraženja. Ko sta si sinova, Janez in Jurij, doma prisvojila potrebne prvotne, osnovne pojme o slikarstvu, dal ju je v Ljubljano k slikarju VVoll'u, kjer sta se pripravljala za daljši svoj poklic. Od Wolfa poslal je Janeza v Benetke na akademijo „delle belle artiu, kjer se je učil in vežbal tri leta. V tretjem letu dobil je ondu premijo (diplom) za bvoj s kredo risani karton »Rafaelova smrt". Fotografski posnetek tega kartona bil je razstavljen v Ljubljanski reduti 1875. 1. in se je tudi v tamošnjem slovenskem gledališči predstavljala živa podoba te Blike. Original tega kartona nahaja se tu na Šubičevem domu. Iz Benetk šel je Janez Šubic 1875. 1. v Rim; tam je bil dve leti završevaje svoje slikarske studije po vzgledih nesmrtnih italijanskih slikarjev. Ondu je izvršil sliko sv. Martina za Šmartno pod Šmarijino Goro. Iz Rima napravljal je razne izlete, mej drugim tudi v Napolje. — Iz večnega mesta se je preselil na Dunaj, kjer ae je vežbal v Haus Makartovi šoli ter Bodeloval v Času cesarjeve petindvajsetletuice Mi se v resnici čudimo, kako more mož bistrega uma, ki sam trdi, da „pregleduje in premišljuje naše stanje", h takimi objavami slovenskemu narodu toliko ueresuice v obraz metati! Prvič so vse vladne malenkostne koncesije brez stalne podloge, in še koncesije glede na srednje šole je naučno ministerstvu tudi za Kranjsko samo kot za poskušnjo podelilo m proglasilo. Če se ta poskušnja vladi opise, kar se lahko zgodi, kot neugodna, vzame ista vlada tudi Kranjskim Slovencem te podelitve. Tudi na Kranjskem torej slovenska narodnost ni toliko .zagotovljena", kolikor hoče g. Stritar misliti, in kolikor je dovoljeno iz takih malenkosti „ utrjen je narodnosti" zagotavljati. Drugod, po vseh drugih slovenskih po krajinah pa še takih podelitev neso Slovenci dosegli, in g. Stritar naj si za nadaljnja premišljevanja tudi za politiko blagovoli zapomniti, da Slovenci prebivajo tudi še po drugih pokrajinah in ne samo tam, kjer ima on svojo ožjo domovino, V tako ozkem smislu se nikomur ne spodobi govoriti o vseh Slovencih, kakor je to gosp. Stritar storil, in z veliko nejevoljo moramo tukaj glasno proteste va ti , da bi bilo komu dovoljeno govoriti o podelitvah glede na primorske, štajerske, koroške Slovence, kjer ima kdo za kak oameu samo kranjske Slo* vence pred očmi. Ravno Slovenci zunaj Kranjske pa neso od vlade čisto nič dosegli, kar bi dajalo povod tolažbi, da se nam ni bati za obstoj naše narodnosti, in Slovencem na Koroškem, Primorskem in Štajerskem se pod prejšnjimi vladami glede na bodočnost ni nikdar slabše godilo, nego se zdaj godi. G. Stritar naj dobro pomisli, kakega mišljenja namestnike imamo v teb pokrajiuah, pa bo drugače sodil. Naj pride pogledat v naše šole, k našim okrajnim in porotnim sodnijam, pa bo vedel, kako se sodijo ljudje naše narodnosti v jeziku, katerega ne umejo. Prepričat naj se pride, kaj je dovoljeno Italijanom na Primorskem, pa Nemcem na Koroškem in Štajerskem, potem mu bode zasvetila druga luč o utrjenosti za našo bodočnost. Ali g- Stritar ne bere „Mira", „Slov. Gospodarja", „Soče", „Edinosti" in drugih poročil iz imenovanih pokrajin, da se tako po krivici ziblje v sladkih nadah za našo bodočnost? Pa če tudi iz takih virov ne zajemlje dejanstev, iz katerih izvaja svoje za na« neverjetne posledice, bi moral vender pa od drugod izvedeti dejanske razmere o našem stanji, kajti le na taki podstavi človek odločno Bodi, „pregleduje" in „premišljuje"! Pa če se že gospodu Stritarju dozdevajo naši Časniki premalo pametni, bi moral vender premišljene naše politike ločiti od mladih in nepremišljenih, in mi menimo, da imajo naši deželni in državni poslanci pravico zahtevati, v celoti prištevati se k premišljenim politikom. Ravno naši državni zastopniki pa so tudi v najnovejši dobi v državnem zboru celemu svetu opisali žalostno in neznosno stanje Slovencev po raznih pokrajinah. Kar je n. pr. Vitezić letos razkril o Istri, to velja za vso Primorsko; kar so pojasnili letos naši poslanci o Štajerski in pred par leti tudi o Koroški, to je vse resnica, ki se vedno v hujših oblikah kaže, in mora tudi g. Stritar v to verovati, ko ima pred seboj zanesljive priče samih naših za- stopnikov, in mu morajo izjave poslednjih znane biti v toliko večji meri, kolikor je pokazal v posebnem Dunajskem pismu, da ve\ kako se zastopniki sedanje dobe obnašajo po raznih parlamentih. Verojetnih virov torej g. Stritar ni pogrešal, in kot kritik na drugi strani bi bil moral jednako premišljeno soditi in oglašati se o stanji naše narodnosti in uaših pridobitvah ali še bolje o zavrnitvah naših pravio. Krivice, ki se nam torej gode', krivice, ki nam ne dajo pokoja glede na našo bodočnost, je g. Stritar s Bvojimi izjavami v poslednjem Dunajskem pismu tudi sam pomnožil, in ker ga imamo za poštenjaka v preiskavanjih, se trdno nadejamo, da to krivico v tu opisanem smislu zavrne. Če bodo nam taki možje vkljub raznim in leto za letom vsak dan ponavljanim pojasnilom tavali v temi in razglašali krive nazore o našem sedanjem stanji, potem si moramo misliti, da je pouk glede na nižje ljudstvo za ta del de neuspešniši. popolnem brez sledu; potem je bolje, da poberejo naši listi z vsemi delavci vred kopita in izroče narod onim silam, katerim g. Stritar pripisuje vse dosedanje pridobitve našega naroda. Kaj bi se rodoljubi trudili, ko po g. Stritarji naš narod doseže vse brez zaslug naših delujočih rodoljubov. Pa obračuoimo za reano 1 G. Stritar piše v Dunajskem pismu tudi to-Ie: „No dosezajmo, česar ne moremo doseči, ne zahtevajmo, ker se nam ne bode nikdar dalo, kar se nam dati ne more." — Te besede so non plus ultra dosedanje naše politike. Po takem bi mi ne smeli šs toliko pohlevni biti, da bi zahtevali primernejše administrativno vladanje nad Slovenci, da bi se vsaj v tem smislu združili; potem na Koroškem, Štajerskem, Primorskem ni nam dovoljeno nikdar prositi srednjih, oziroma najmanjših ljudskih šol; potem naj nas na ječo in smrt še vedno po tuje osnovane sod-nije s tujimi porotniki obsojujejo, in naj Nemci in Italijani z nami počenjajo na vso bodočnost, kar mirno in celo demonstrativno počenjajo zdaj proti Slovencem, razkosanim po raznih pokrajinah itd. itd. Pa mirna Bosna! Srečno, g. Stritar 1 Z Dunaja 20. maja. [Izv. dop.] Učeni naS rojak gosp. prof. dr. Karol G laser prejel je od naučnoga mioisterstva častno ponudbo, da nadaljuje in dovrši etbimologički sanskrtski slovar, ki ga je pričel februvarja meseca 1881 v Pragi umrši Češki učenjak V a n i č e k, G. prof. dr. Glaser je to Slovence in njega častečo donudbo vzprejel, svojo potovanje v Pariz odložil, ter se pred kratkim podal iz Dunaja, kjer je zopet prebil nekaj daij, v Prago. Slovenci si pač smemo Čestitati, da štejemo mej svoje odločno narodne može učenjaka, katerega izvanredno zmožnost pripoznala je cesaska akademija znanostij in sedaj zopet naučno ministerstvo. Čehi imajo v VBakej stroki lepo število učenjakov, a po umrlem Vauičku neso našli moža, ki bi bil sposoben, nadaljevati pričeto delo. In glejte! tacega moža našli so v Slovencih, in ta učenjak je gosp. dr. Glaser! Poljakom spisal je naš rojak poljsko — sanskrtsko slovnico! V nemških strokovnjaških listih vzprejemajo se razprave g. prof. dr. G1 a b e r j a. Izmej naših listov priobčevali so posebno .Slovenski Narod", bivša „Zora", „Kres", „Edinostu in v novejem času tudi rZvon" Glaserjeve spise. In uverjen sem, da pri slavpostnem sprevodu; pozneje je risal za album tega sprevoda, ki ga je naročilo Dunajsko mesto, ter izvršil samostojno skupino : trgovstvo. Potem je bil jedno leto v Pragi, kjer je v družbi češkega slikarja /miška slikal v „Narodnem divadlu", pred požarom iu tudi po/m je Na to je dobil nalog od Praškega mesta izdelanje z Ženiškom osmerih historiških slik v zgradbi Praškega vodovoda; od tega čusa Živi Janez Šubic na Dunaji, kjer samostojno delti. Ne davno i/.vrši l je razpisane načrte za Kaiserslautern. Jurij Šubic šel je od Wolfa na Dunaj, na slikarsko akademijo: oudu je bil tri leta in je dobil zlato (Fiegerjevo) svetinjo za najboljšo koncepcijo Schillerjeve pesni: „Der Gang zum Eisenhammer." Toda. v kratkem je moral ostaviti slikarsko stojalo, ter zamenjati kist z vojaš'co puško: dve leti je prebil v Trstu v voiuštiici Ko se je vrnil na Dunaj, risal je za Stritarjev „Zvon" ilustracije njegovih pesuij „R>ija". Žal, da je moral zopet odložiti spretni svoj risalnik ter iti prisvoje.vat Bosno in Hercegovino, vsled česar so v „Zvonu" prenehale ilustracije. Vmivši so iz Bosne, izvršil je po državnem naročilu sliko sv. Roka za neko cerkev na Tirolskem; za katero je razen nagrade dobil pri akademijski raz- stavi akademijsko darilo. Potem ga je poslal arhitekt Hansen v — Atene, kjer je v Schliemanovi, v pompejanskem slogu vzgrajeni palači slikal razne prizore, iz grške mitologije in Trojanske vojake. It Aten se je preselil Jurij Šubic v Pariz, k češkemu slikarju H^nesu, kateremu je pomagal izdelovati oljnate slike za češko „Narodno gledališče". Od tega živi vedno v Parizu, kjer slika samo-btojno. Lani je razstavil v Pariškem „Salonu" žaner sko sliko: „Avant, la chasse" (pred lovora). Slika predstavlja kmeta iz Normandije, kateri, pripravljajoč se na lov, preiskuje svojo puško. Mož stoji v sobi pred odprtimi vrati, skoz katere sije Bolnce v Bobo. Vrednost slike moremo presoditi po tem, da je dotični odbor od 10.000 napovedanih slik, vzprejel samo kakih 3000 slik. — To sliko je izvršil naš umeteljnik na počitnicah v graščini madame Deriver. — Zdaj je znani trgovec z umetniškimi izdelki in pokrovitelj umeteljn;kov, Sedelmaver, za katerega slikata, razen mnogih drugih, slavni ogerski slikar Mihael Munkacz^ in čeBki slikar Vaclav Brožik, — naročil dve sliki pri našem rojaku, Juriji Šubicu. Vrla naša brata-umeteljnika nahajata ae zdaj v najlepši dobi: Janez Šubic ima 33 let, Jurij pa Slovenci zelo radi čitajo Glaserjeve spise, ker ob-delavajo polje, ki ga do danes nihče izmej Slovencev ni obdeloval; in ker prof. Glaser ume pisati popularno, za to se njegovi spisi čim bolj prikupil jej o. Iz I*tuja 21. maja. [Izv. dop.] Precej dolgo časa smo molčali, nadjaje se, da dosežemo toli za-ži I,mi mir. Toda zaman. Naši vitezi nemajo miru in ker nemajo druzega posla obirajo naa v židovskih listih. Naše mestice ima mnogo takih obiračev, huj-skačev, postopačev in še mnogo družin „nebodijib-treba". Njih posel obstoji v samem denuncijanstvu, njihovo tuhtanje pa je vedno škodoželjnost; kamor otopiš, stoji ti že denuncijant za hrbtom in ako ti taki ovaduhi neso znani, izgubljen si 1 Te druhali se je treba ogibati in to že gre, ker so poznati. Imena tacih ljudij priobčevati, zdi se nam nevredno, ako pa bode to ščuvauje dalje trajalo, potem pa bodemo tudi mi zgrabili za drugo orožje. Zapomnijo pa naj si te baze ljudje, da to, kar oni zamorejo, zaraoremo tudi mi. Povod k temu dopisu daje mi neki daneB v „Tagespostiu priobčeni dopis, zadevajoč izlet tukajšnjih Slovencev k sv. Margareti. Slovenski pevci — ne Čitalnica — prirejajo namreč marljivo izlete. K pevcem pridružijo se tudi drugi Slovenci. To pa se zgodi prav tiho, vender se zbere takoj mnogo občinstva, ko čuje slovensko petje. Tako bilo je tudi pred zadnjo nedeljo pri prijazni sv. Margareti. Od vseh krajev privrelo je poslušat mnogobrojno število občinstva in tudi Ormožki rodoljubi udeležili so se tega izleta. Pevci so peli, zopet drugi so igrali različne šaljive igre v hosti, govorili pa smo, kakor znano, nekateri slovenski, zopet drugi nemški. O politiki ni bilo ne duha ne sluha. Toda že taka nedolžna zabava je tem denuncijantom trn v peti. Koliko so se trudili, da zaprečijo ta izlet, da celo iz čas« okrajnih volitev slaboznanega zdravnika, ki pa je znal izprosjačiti spričevalo za slovenski jezik, kajti inače bi ne bil dobil nikdar te službe, naprosili so, da naj nam žuga z — nalezljivo boleznijo! Potem pa naj kdo reče, da neso ti ljudje skrbni za naše ljubo zdravje in Bog se ga vedi za kaj še vse, kajti inače privoščili bi nam gotovo gostilno v „Nar. domuu. Ti denuncijanti denuncirali so danes vse udeležence tega izleta 1 Radi bi vedeli, kaj bo jim nali Izleti mari! Ali mi kedaj o vaših pišemo ? Zabavajte se, kolikor vam ljubo, aH nas pustite pri miru. Toda mi dobro vemo, kaj hočejo naši denuncijanti in njihova vlačuga. Nevošljivost, hudobija, jeza, da se vam kaj jednacega ne posreči, povod je tej denuncijaciji! Za danes ne več, odslej se bomo večkrat videli. Domače stvari, — (Odlikovanje.) Dosedanji c. kr. stotnik pri mestni komandi v Ljubljani, gospod Viljem Eckel, jako prijazen mož, dobil je, ko gre sedaj v stalni pokoj, dostojanstvo c. kr. majorja. — (Vse po starem.) Piše nam prijatelj našega lista: „ Vse po starem" tako sem si mislil daneB zjutraj, ko sem videl na staroslavnem rotovii viseti zeleno zamazano tablo z napisom : Heute Nucb-mittags um 3 Uhr wird geimpft. Vprašal sena so, vlada li še emirom nemškovalna večina na rotovii, se li stavijo koze jedino le nemško umečira sinom in hčeram matere Germanije, in koliko stroškov bi -. .. .-:- L!'- . . .-—rrr-r- - l. . i- ix ----J ~----—stt je stoprv v 29. letu svojega umeteljnosti posvečenemu življenja, čast mi je poznati oba brata; s Jurjem sezuanil sem se bil lani tu na njegovem domu Jurij je burnega, sangvitskega nravu; dočim je Janez bolj miren, rekel bi otožen. Po svoje umeteljniški smeri sta oba — realista. Janez se drži italijanske šole, glavni predmet mi je: dekorativno historijsko slikarstvo — Juriju pa ju vsgled slikar Rabi; v poslednjem času se nagibne k franeoskej reulistnej šoli. — Tu na svojem domu imata izvoljena brata-slikarja uagromadeno bogato zbirko, raznih, v akademij :h in na potovanji nabranih pospetkov, studij in obširno strokovnjaško knjižico. V a hiš* jo okrašena s slikami in že od zunaj se jej pozna, da bivajo v njej umeteljniški izobražeui ljudje . . . Mnogo zanimivega se more tukaj izvedeti, in ko bi hotel navesti sodbo in mnenje, tega ali onega brata, zlasti Janezi o naših žalostnih kulturno ume-teljniških razmerah, osramotil bi marsikaterega „c. kr. Slovenca", ki mu je umeteljnost le predmet za neslane dovtipe. Pozno večer sem bo loeil od blagih, uzornih ljudij, ter se odpeljal po dolini proti zapadu. prizadelo, ko bi se razobesila poleg nemške i tab lica v slovenskem jeziku. — (Gozdni pot) v Spodnjo Šiško, kateri je kaj krasno i/peljan, pokvarila sta dva malopridna fanta iz Spodoje Šiške na več krajih. Žandarmerija pa je istima že na sledu in odšla ne bosta ostri kazni. Naj bi vender fantje tako lepih sprehajališč, ki so v kras vsej okolici, ne kvarili, merodajni uplivni možje pa nerazumne poučevali, da puste pri miru, kar je za zabavo vsemu občinstvu brez razločku stanu. — (Podkovska konkurenca) bila je od 30. aprila do uštetega 3. dne t. m. na Dunaji. Udeležilo se je je 14 nemških vojaških kovačev (4 Sakdonc', 9 Bavarcev, 1 Badenec), 49 c. kr. vojaških kovačev, 10 civilnih kovačev iz Nemčije, 42 civilnih kovačev iz Avstro Ogerske, tedaj vsega vkupe 115 kovačev. Mej vsemi temi dobil je 4. dan t. m. prvo darilo — 50 cekinov — Slovenec gosp. Josip Arzenšek, zdravnik-kovač v c. kr. topničarskej kadetnej šoli na Đunaji. — (Vabilo.) Jutri popoludne 25. t. m. bode v gostilni gosp. Ferlinca „pri Zvezdi" izredni občni zbor „Slovenskega delavskega pevskega društva" pri katerem se bodo prečitala društvena pravila in stavili razni nasveti. Opozarjamo p. n. prijatelje delavskega stanu in petja, da se blagovolijo mnogobrojno udeležiti te skupščine, h katerej je ustop vsakemu dovoljen. Osnovalni odbor. — (Pod kolesom umrla.) Včeraj zvečer proti 7. uri zavozil je Tone Jaklič iz like vasi 8 težkim vozom v Gruberjevih ulicah, da se je voz z zadnjim kolesom ugreznil. Hišni posestnik 11 rovu t, ki blizu ondu stanuje, hiti na pomoč, s svojo 63 let staro ženo Marijo Hrovat. Z železnim drogom uzdi-gujeta mož in žena zadnji del voza, mej tem ko je Jaklič konje nagnal, da bi izpeljali. V hipu, ko konji potegnejo, se Mariji Horvat zdrsne, pade pod voz in kolo jej je zdrobilo glavo, da je bila pri tej priči mrtva. — (Redka priložnost) si prelepih Lipi-eanakih konj, čiste in mešane Arabsko krvi, kupiti bo 3. junija, kateri dan bo v Lipici očitna dražba (katere že 18 let ni bilo). Na tej se bo 16 konj (brez napak od 2—4 let) prodalo in sicer 5 žrebi-čev in 11 kobilic. Dražba so bode pričela ob Vali-Ne zamudite toraj priložnosti Slovenci, ki ste prijatelji konjiču tej najlepši živali, se isti dan v Lipico podati. Ko bi se vam tudi ne posrečilo Arabskega konjiča domov pripeljati, ne bode vam žal, da ste Lipico, najlepši kraj v Tržaški okolici in že čez 300 let slovečo dvorno kobilarno vidili. Lipica je Va ure od Sežanske postaje oddaljena. — (Stari petdesetaki) bodo se seveda morali umakniti novim namestnikom. Shajali se bodo pa le počasi nazaj od vseh stranij sveta — Bog ve", če kateri ne ostane pa v roki kakega culukafer-skega glavarja, kateri ga hrani kot posebna rari-teto y Če mi norimo za tujim denarjem, kaj da bi ne Culukafer ? In tako se bode sešlo, da ne bo več vseh nazaj. Tisti pa, ki se bodo vrnili, stari bodo, trudni in od sile počitka željni. Kdo pa je tudi toliko pota storil po človeških rokah križem sveta, kakor le-ti? Od 25. avgusta 18G6 so, Bhodivši v nekoliko dneh, bili zmirom na nogah, sedaj pa jih kličejo nazaj. In zbirali se bodo kakor čebele po svojih panjovih! Do 31. maja 1885 bodo dobili odprto pri vseh cesarskih denarnicah in uradih avstro-ogerskega cesarstva in veljali toliko, plačali tako dobro kakor so poprej. Od 1. junija 1885 pa do 31. maja 1886 se bodo zastaro plač i lo jemali le pri C kr. centralnih denarnicah na Dunaji in pri kr. ogerski centralni denarnici v Budapešti, a pre-menilo se jih bode v tem času tudi lahko v vseh za to poverjenih denarnicah in uradih. Od 1. junija 1886 naprej ne bodo vzprejemani več od cesarskih uradov za plačilo, pač pa jih uode še mogoče zmenjevati pri glavnih deželnih, deželno-finančnib, deželno-plačiluih uradih in pri centralnih denarnicah. Od 1. junija 1888 pa do 31. maja 1889 treba bode b kolekovano prošnjo potrkati pri c. kr. državnem finančnem ministru na Dunaji, ako se bode stari petdesetak z novim zameniti moglo. Od 31. maja 18 89 naprej pa bode zastonj vsa pota, ki jih bodeš storil zavoljo starega petdesetaka! Telegrama »Slovenskemu Narodu": Dunaj 23. maja. V zbornici poslancev predlagal je poslanec Matuš, odsek 18. članov, da pregleda na podlagi dobljenih skušenj zbornični poslovni red in stavi dotične predloge. Predsednik odgovori na neko vprašanje, da bode gledal omogočiti, da peticija Dunajskega mesta, zastran podraženje mesa še pride pred odloženjem zborovanja na vrsto. Specijalna debata o obrtnem redu se nadaljuje. Dunaj 23. maja. Pri volitvah v delegacijo bili so za (Jesko izvoljeni češki kandidati s 46 glasovi, Nemci so dobili 38 glasov; pri volitvi za Moravsko so se Čehi uzdrže-vali glasovanja; za Kranjsko je izvoljen grof Hohemvart. Razne vesti. * (Turškega sultana neveselo Življenje.) Sultan se tako boji svojih bližnjih ljudij, da vedno nosi pri sebi nabasan revolver, katerega samo takrat dene od sebe, kadar moli, kajti po koranu je prepovedano pri molitvi pri sobi imeti orožje. Ker se boji vedno, da ga ne bi kdo umoril, zato je celi dan le v haremu mej ženskami, ali v konjski staji mej konji, ali pa v evojej obširni pesarni. Živali so mu ljubše kakor ljudje, kajti še ženskam prav ne ?aupa. Nedavno je dal iz harema neko favoritko in prisilil jo živeti z drugim možem, in to iz prav ni-čevnega uzroka. Ko je on namreč pri molitvi položil no stran svoj nabasani revolver, pritekel je njegov sinček, dete te favoritke, in začel se je igrati z orožjem. Sultan je vsled tega napravil velik hrup, kajti mislil je, da je mati naščuvala dečka, da naj ustreli svojega očeta. Sultan se čuti najvarnejšega mej konji, psi, ptiči in drugimi živalimi, katerih je veliko na njegovem dvoru. V njegovih stajah je skoraj 1200 konj, katere on neguje in krmi, ne da bi jih komu pokazal. Ko se naveliča konj igra se s ptiči, ki jih je polno v sobah v njegovej palači in v njegovem parku. Po dvorišči teka na tisoče golobov najrazličnejših plemen. Ko se naveliča razgovarjati se s ptiči gre skušati v park nova ognjestrelna orožja, katerih mu morajo vedno preskrbeti. Vse te igre stoje, kar se razume samo po sebi, silno veliko denarja. Pa za to se dosti sultan ne meni, kadar mu manjka denarja, pošlje svojega adjutanta k kakej državnej blagajnici, in veli pobrati, kar je tam. Zato govori narod: da sultan Mahmud ni imel nikoli dovolj krvi, Medžid nikoli dosti žen, a Ha-mid bode pa kmalu požrl denar cele države. Sta,T7-Toen.a, diažloa bode v mestnem uradu v Rudolfovem v 20. dan maja ob 8. uri dopoludne za oddajo zidarskih, mizarskih, tesarskih, ključarskih, steklarskih in pleskarskih del v dodelanje poslopja „Narodni doma v Rudolfovem. I. Zidarska dela: stene 36 m. 30 cm. dolžine, 760 m. vi-sočine, 74 stopnic s 4 stebri, obokan mostovž 17'65 m. dolžine 2 m. širjave, omet za celo poslopje, izimši pritlične prostore, dolgost poslopja 26*65 m., Sirokost 18 m., visokost 1190 m., za II. Mizarska dela: Tla 466 m.a površine, 17 dvoknlnih, 11 jednoki ilnih vrat, 13 oken, popravljanje in natikanje 42 oken, 74 stopnic za . . . III. Tesarskadela: Strop 166 m.1 na trame in strop 300 m.a na deske, podboji in odvodi za IV. Ključarska dela za 55 oken in 28 vrat...... V. Steklarska dela za 55 velikih oken 4 mala okna in 5 vrat ....... VI. Barvanje oken in vrat . . VII. Barvanje 8 sob za . . . 2800 gld. — kr. 1604 90 1227 „ — 477 244 349 96 30 10 90 Stavbeni odbor. Poslano. ^Teizog-iToljl-v© I S to besedo začenja so anonBa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Koborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih (u osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nečemo na dolgo in Široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Umrli so v LJubljani: 19. maja: Ana Lampio, kajžajeva hči, 4 leta, Ilovica štev. 7, i.& davico. — Amalija Kontnv, vojaškega ko-larja hči, 3 mesece, llilfierjeve ulice štev. 5, za katarom v črevesu. 20. maja: Matevž Čep, komis, 22 let, Kravja dolina št 11, za j etiko. —Marija Kavčič, postrežnica, 58 let, Hra-deckijeva vaB št. 2, za 21. maja: Marija Perovšek, delavčeva hči, 10 let, Opekarska cesta št. 2*5, za jetiko. V Me/riti i j bolnici: 17. maja: Jurij Knez, gostač, 63 let, za prsno vodenico. 19. maja: Peter Koch, marker, 57 let, za spridenjem jeter. Tujci: dne 23. maja. Pri Mlonu t Karpelaš iz Prage. — Mukvič iz Reke* — Haebl iz Laškega trga. Ph l*lalf 41: plem. Weisenthurm z Dunaja. — Dr. Schelle iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji s Giller z Dunaja. Pri baTarskem dvorut KOber iz Budimpešte. — Kinstler iz Maribora. — Praschen iz Celja. Meteorologično poročilo. i D*n Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. t 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745-53 mm. Ti:: si Um. 743-28 mm. + 10 6 C 4-19 3JC +124" C ■i jvz. si. jvz. si. vzh. d. jas. jas. jao. 0 00 mm. Srednja temperatura + 141°, za 0*7° pod normalom. Tržne cene v IJubljanl dne 24. maja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . , Ajda, „ . . . Proso, m . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah - . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Špeh frifien „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , . gld. j kr. 7 W 5 53 4 87 3 25 5 30 5 53 5 40 9 — 9 —. 10 — 2 32 — 94 — 86 — 64 74 — 85 — 2 — 8 — 64 66 — 74 — 40 — 45 — 18 2 05 1 78 7 — 4 50 ZDuLnaJsisa "borza, dne 24 maja t. 1. (Izvirno telegrutično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 45 kr. Srebrna renta .... ..... 81 r 25 Zlata ren.......... 101 , 80 * 5°/„ marčna renta......... 95 , 75 Akcijo narodne banke ...... 854 . _ " Kreditne akcije........ 308 , 50 * London........... 122 „35 , Srebro............ — n — fJaPo1- ; ,........... J . 70 V. ; C. kr. cekini.......... 5 „ 74 , Nemške marke ..... 59 „ 80 „ 4«/o državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 124 .10 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 173 „ 80 , 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 ,85 „ Ogrska zlata renta 6°/«...... 122 „ 70 „ papirna renta 5°/0 ..... 88 , 55 „ 5% štajerske zemljifič. od/ez. oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „25 „ Zemlj. obč. avstr. 41/,4/© zlati zast. listi . 122 „75 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 „50 . Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 107 „25 „ Kreditne srečke......100 gld. 176 , 50 „ Rudolfove srečke ..... 10 „ 19 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 115 „ 25 „ Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. . 224 , — Poslano. (15—13) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« lzkuian liek proti trajnom kašlju plučevlne I želudoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III \ li K MATTOKflJA Karlovi vari i VVidn. Št. 272. Razglas. (350—2) Pri županstvu Mar J ja-Gradec poleg Laškega (Tllffer) razpisana je služba občinskega tajnika z mesečno plačo 20 gld. a. v. in s prostim stanovanjem. Zahteva se popolno zmožnost slovenščine ter slovensko uradovanje. Prošnje naj se uložijo do 89. Junija t. 1. pri omenjenem županstvu. Županstvo Marij a-Gradec poleg Laškega, dm- 19. maja 1884. Župan: K le z in. (349—3) "V" kavarni pri Slonu vsak ciaxi < sladoled, FvtofBS slivovka: 1883 leta slivovka 1878. „ 1883. „ tropine«' gl. 39 1883. leta bela vina gl. 10 , 50 1879. „ „ , 16 „ 30 Pristni i luski jesih. „ 9 prodaja po hI. (224—8) •los. Kravagna v PtuJI, Štajersko. 3*5 T Važno za gostilničarje! Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor j vsako leto, vsake velikosti ledenice (Eiskasten), v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (212—8) v LJubljani, Trnovo it. 10. -tsrr?- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X Umetne (32—39) t : zal)« In zobovja | ustavlja po naj novejšem amerikanskom načinu ^ brez vsakih bolečin ter opravlja plouibov ranja in * vse zobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, | poleg Br*deckyjevega mostu, I. nadstropje. a MOKA iz najboljše prave banaSke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljenu, prodaja po n u j n i žj i h cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, <279-e> v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50. JOSIP RAUNICHAR, v I > j n l»l i j» /iOovslio tiliot? .št. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—10) I za gospode, dame in otroke, | dobro in elegantno izdelane, (♦♦^♦♦■■♦♦1 ntno izdelane, po najnižjoj ceni. ■ 0.k. privilegij jffa za zboljšanje šivalnih Vljtf strojev. v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, uia—ie> G letna garanoija! 'oduk brezplačno. Na mesečno obroke po 1-5 gl. sooo ostankov 1 (788—41) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. L. Storcli \ Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. V-^l « S. 1l ; 1 in kolesa za vozove vsake vrste. CARL M0RGENSTERN & C™«1 Tovarna strojev za plinske vodne in (m 111 line naprave. (298—4) Wieu, 1 u I liuuM, CausfjaNse 6. Uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da sem ' prevzel I krčmo „pri Guziji" y Šiški. Za okusna jedila, dobro vino in izvrstno Kosler-^ jevo pivo, vse po najniijej ceni, bodem vedno skrbel. || Obilnemu obiskovanju priporoma se z odličnim spoštovanjem Iv. Kavčič. (361 aah— -2) adolf eberl Uspeh zajaničon. • I stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec L slikanih napisov. Lakirnik. . Lnstnu fabrlkacija ^ oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► Prodaja na debelo in drobno. ^ IL.jiil>lj»iia, (301-4) ► % Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ► % Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ Takoj delujoče. JVei&offiMjivo I Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče Bredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesali, lzpalih in osivelib laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. JT. Ciri-olioli "v Brnu. V B, JHltljttiii se dobiva pri g. JKdvarttu iffaht'-§st v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffole/ti; v lieki lekar C. Šilhavg; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Jiovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: E'lll i\t± IIorijentalsko lepotilno Bredstvo, ki (lil U" Jflt?«*!. j nar ^ja nežnost, belino iu obilnost, telesa, odstranuje pege in lase cena 85 kr. Ni sleparija! -^o (333—2) Zdravniške kapacitete v inozemstvo zapisujejo dr Popp-ovu Aiiatherin ustno vodo kot najboljše sredstvo za usta iu zobe. Gospod dr. J. G. Popp, c. kr. zobozdravnik, "Wien, I_, Bog-nerg-asse 2. Podpisani z zadovoljstvom izjavlja, da je rabil Vašo Anatherin ustno vodo, kakor tudi Anatherin zobno pasto in ju more najbolje priporočati. (216—i) V Bukareštu, 11. decembra 1881. X>r\ Vladesco, profesor na medicinskoj fakulteti v Bukareštu, načelni zdravnik Coltzove bolnišnice, član mnogih rumun-skih iu inozemskih druttev, imejitelj mnogih redov. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Eil. Mahr, J. Karinger, F. M. Schinidt, V. Petričič, L. Pirker, P. LaBsnik, Terčok & Nek rep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauno, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; r Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. BencB, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Novem mestu: D. Ri/.-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecbt, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v 1'ontajlu: P. Osaria, lekar. l.ek, pripravljen pu Romanu Vlahov-a v Aibenlkn t v Dalmaciji). Poddraisles: V Trsta, Via della pesa it. 8. Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan. Patentovala ga i« vlada združenih držav Severo - Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!! Kako se je priljubil ta lek v zadnjdi desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so do4la izumitelju. Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav -ljenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in \ ranici in pri morskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiSčenje in sploh jako utrjuje zdravje. Vsakcj Bteklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce. paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Roiuauo Vlabov zaznamovano in ravno tako už^ano na zatnaskn. (340—2) Zaloge imajo: t' Ljubljani: II. L. VVenzel, M Kirbisch, Ant. Stupao, Fran Erfelt, G. Gnesda, J, Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann. Rud KOnig, reBtavrater južne železnice; v Lackih Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Schuch, hotel Elefant, A. Bareck, lekarnar Bamubach, Karol Petricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelmina Irstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Scbibert, sladčičar A. Reichman; v Celovci: Jos. IvoS; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tiir-novskv; v Trbižu: A. Fiebinger, hdtel de la Gar. I Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei \ne bolezni v zelodiJ, in noprcsc/.uo zoper noslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdooo sapo, napihne-njo, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja peaek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz i želodca), zoper krč v £e-j lodoi, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, J črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavnu tt&lofltiVi Lekar C. Ilriulj. Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se, rabi, stane :*s Brv U13 lE'ra.tt-e ima sa.irs.0: V L j u b 1 j a n i: lekarna Gabriel Piccoli, na dunujskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PrcSimovein trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielino. V Celji: lekar J. K u pferso h m led, V K r a ti j i lekar D r ti^. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar At Roblok. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Č r no m1 j i: lekar Ivan Blaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. V0T Svaritev! Kcj se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijineeljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Maria/.eller Magentropffn — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinculjske matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono sod-nijsko spravljeno varstveno suamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zunuie-11 i c m. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—140) VIZITNICE v elegantnej obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" v IiiJubijani. I ..Narodnoj Tiskarni" in pri Ja Giontini-ju v Ljubljani se dobiva: Časnikarstvo is naši časni Spisal S; * * Stat Domini« umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. ved. BUDIMSKA jt(Ak6czy ^3^6£o Ok katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stiilzel v Mottakovem, profesor dr. Hardj v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (iehhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Hokitanskv v Inomostu, profesor dr. ZeiN.sel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove hogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih jirebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi greneicami posebno izredno pripuroeu. Dobiva se po vseh lekarnah in prodalatniCtth uiine-ralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rakoczy (240—13) Lastniki bratje Loser v Budapešti. 33 Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: \.l<-l;i nI i u studenec, Itiliusku kisla voda, <'arinthia-stiidfnec, Kioski Viktoria-studeiier, Krnski hi-enčfki. Kram- Josipov grenki vir, Kriedrichs-liallua grenka voda. tileirlieiibei ^ski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Kinin vir. Klousenski jekleni vir, (tiesnliuhlerska kisla voda. Htillska jodna voda. Iliinvadi-jevu miki voda, Karlshadska nilinSica, Gradska voda in vrelce, Marienbudskn križna voda, Preblavska kisla voda. Ki-oii-dorfska kisla voda. Itilnaskn iu Snidseliiidsku grenka vodu. ltodunjska kisla voda, Kakoe/v grenka voda, Kogntska kisla voda, Rimski studence-, Ofenski Viktoria-studenee, Soltors voda Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelsku sol. Maiienbadska iu llallska jodna sol, Kinske pastile, Itilinske pastile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenicu napolnene s pravimi friš-nimi imenovanimi vodami. S spoštovanjem (317—3) Peter Lassnik v Ljubljani (Popise o Trocietla. in "brošure zastonj.) ooo Zalivala &m p^lpnF®e£ln, ] Udano podpisani se zabvaljujc svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantuejše upravljenih po n.i j m/1 iti cenah; potem swr- dežnike v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botany (blago iz konjske žime), pol svila, svila, double faoe-svlla itd., ravno tako na navadnih, kakor na pntttntovaiiih avtomatnih stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih oenah. d Npeeijiililetr dežnikov: patentovanl samootvorni, pa- [1 tentovanl samozaporni, v kovčegu shranljivi, dežniki s palico od titanlja, ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo so točno po volji naročnika a poštnim povzetjem. Prekupcem pošlje se na zahtevanje obširne cenilnike. X-. MISUSOHf liil >i*i 111 dežnikov in solnčnikov, v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (197—6) Mark 50Q.OOOTngfm Velika, od llanihurške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki se. bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi bc nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, Bpo-cijelno pa: 20 dobitkov a mark 10.000 1 premija a mark 300.000 1 20 d( 1 dobitek a n 200.000 | 56 2 dobitka M n 100.000 106 l dobitek a n 90.000 253 1 dobitka a n 80.000 6 2 a n 70.000 515 1 dobitek a 60.000 10.16 2 dobitka a n 50.000 2^020 1 dobitek a 30.000 19463 d r> dobitkov a a 20.000 150, 121 8 dobitki a 15.000 5.000 3.000 2.000 1 500 1.000 500 145 : 200, Od teh dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v s steni na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijelno pa na mark 300.000, 200 000 itd. itd. Za prvo žrebanje velja cela originnlun srečka :i..*>o, l»ol originalne srečke 1.75, četrt originalne srećke 99 —.90. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po poštnij nakaznici aH proti poštnemu povzetja se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi origiualno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni nnčrt, iz katerega se izvč vso podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dau žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udtleženec uradno listino dobitkov, kater* ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo Na z htevanje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načit, in izjasljamo, da srečke, katere ne ugajajo, na/, .j vzamem », ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da botuo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je mu.oče, vsekako pa pred 31. majem 1SS4 direktno naročiti se. Bankgeschaft, (327-4) II «, 111 l) 11 !• ' i Sreča in slučaj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način duHcei, kakor uikaj. NaSo glavno kolekto jc že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev. Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi ti daj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, no da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srečke vselej po v naeru nastavljenih cenah brez vsakega povišanja. WffP Pivovarna in gostilna v Žavci. jt Udojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem posestvo in pivovarno od g. Žuže, vulgo Kolenea, kupil in vse na novo priredil. — V mojej pivovarni se dobiva izvrstno pivo, ravno na ta način izdelano, kakor Plansko. Pivo se toči v lastnej gostilnici, dobiva se pa tudi v sodčkih in brneli juh. Preskrbljeno je sploh za dobro pijaco in okusno kuhinjo. Tu so tudi lepo opravljene sobe za tujce, potem konjski hlevi itd. itd., ravno tako se lahko vsako uro, bodi-si po dnevi ali po noči, voznik dobi. Sploh je vse storjeno, da se ustreže p. n. gostom. g spoštovanjem Simon KZ-akec, (338—2) pivovar in gostilničar v Žavci. Podpisani s tem naznanja p 83 let obstoječo Preselitev trgovine. občinstvu, da je svojo v Zvezdi št. 8 že n r ar sko in optično trgovino preselil v Seschkovo hišo, Mestni trg h. št. 8, vis-a-vis kranjskej eskomptnej banki. — Zahvaljuje se za zaupanje, ki se mu je toliko let skazovalo, iu se bode še nadalje prizadeval z dobrim blagom, najboljšo postrežbo in nizkimi cenami k sebi vabiti p. n. kupovalce. \lltl \> RIJDHOLZER, kr. avstrijski in ogerski liferant stražnih kontrolnih ur, zapriseženi cenivec v optičnih stvareh. urar in optik, c ;342—4) jsj Vaše blagorodje! Dolgo časa sem bolehal ta kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim uuiverzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dni j dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svoj' dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnemu povzetji. Z veleBpoštovanjem J. W.f c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji. ■litra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, i upravlja kri zdravo »n čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. VHled tega svojega izvrstnega upliva je zdai gotovo iu priznano ljudska domače sredstvo postal in se »plošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. 9V S^z-atrjezmje I Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. itosov sdravllnl baisam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali Baino zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovoga zdravilnega balzama. r»i*«.vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu* v Pragi, Ecke der Sporuergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Blrsohitz, lekar; Josi Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooarclob, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu': Dom. Rizzoli, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofolettl, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kttrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogle j i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendini, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak. Sorravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanotti, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. Vse lekarne in večjo trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko d-or^o-siče zdo-^zIIo zoper bule, rane iu vnetje vsake vrste. Ako so ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vBake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, 6e si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka iu vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. „ Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne maztlo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica, ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo toniti, potem Še le se mazilo nanje prilepi. V >(.„t/ji<