m. sTBvmn.
f LMIlni, i nfciti, 31 ■» 1917.
L. Irto.

.Slovenski Narod" tolja po pofttl: z* Avstro-Og^sko:                                            za Ncmčijo:
ćelo lete skupaj naprej     .   K 28*— I cdo leto naprej   .   .   .   .   K 33-—
SetrMeta     Z         2     III    7*— I     M Amcrtko in v*e druge dežele: na mesec    .         „     •   .     .    2*50 |  ćelo leto naprej    .    .   ,    .    K 38.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraraiStTO (spodaj, dvorišče levo). KnaHova ulica *t 3, tolelon St 33.      '
Izhala Tiak taa tvefier Isvzeail aelatfa ta vrat tika.
Inserati   se  računajo   po  tx>rablfenem   prostoru   in   stcer:   1   mm   visok,   ter
63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vln., dvakrat do 7  vin ,  triknt  po 6 v.
Poslano  (cnak  prostor)   16  vln.,   p.irte  in   zahvale  (enak   prostor)   10  vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Na pismena narobila brez istodobne vposlatve nanćnfne se ne ozira. nlfaro3aa tiskanu" tolofoa ft. 83.
Upravoištvu naj se po5iljao mročnine,  rekla nacije, tnserati Lt d., to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja v L]nbl(aill dostavljen na dom ali če se hodi ponj :
ćelo leto   iaj>rej    .    .    .    .    K 2V40 I  četrt leta      „        .....6*60
po! leta       „        .....13*20 |  na mesec     „       .....    2*20
—-—   Posantena sievilka velfa 10 vinarje*.    —■——.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva: KnaZlava alica 41. 3 (v prltllčjii levo,) tolelon Si 34.
Hijfp iirn r|nn itiirpriln
Dunat,  30. marca.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JLGOVZHODNO
BOJIŠČE. Nobenih posebnih dogodkov.
ITALUANSKO    BOJISCE.
Na Krasu ie artiljerijsko delova-nje v bojnih odsekih naših zadnjih pod je ti j zcio živahno.                          I
Rovereto In Arco sta stala vče-raj ped osnje-n srednjih in težHh to-pov. V Arcu je bila zadeta civilna boinišnica.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
tSflinilii! firsitan ^nfiinln iiciliiu UlOiiilll iiuIDlul!.
BeroJin, 30. marca. (Kor. urad.) Wolf?ov  urad poroča:
\Volffov urad poroča:
ZAPADNO   BOJISCE.
Na fronti pri Artoisu je bil artJ-fjerljskl boj živahen. Zapadno od Neuvi'Ic - St. Vaasta so napadi! kanadski pOiki naše pozicije štiiikrat čez noč. Vedflo smo jih z izgubaml vrgli nazajf, nekaj vjetih Je ostalo v naših rokah. Na obeh straneh ceste Peronne - Fins so se umaknHe naše varstvene čete po boju z močnrrni aneteškim! čciarni v crti Ru$*aul-court - Sorel. SevercvzhotJno od Solssonsa so poskusiii franeoski ba-taHoni brezuspe$no pri Neuviilu in Marjrivalu pridobiti tal. Naše posto-janke so Jih z izgiibanif zavrnile. Ob kanalu Aisne - Mirne so kazala 7b1-rarja med Sapi§^ieu!oin in La Neu-villoin na pripravljen nspad, ki so ga na^e bateri;e drža?e nazai. V C!iam-pa^ni smo tuđi uspešno obstrel|eva!I pripravljene franeoske napada!ne ćete. V gozd?i Parroy (Lotanr?šf a fronta) so dvig?ii'e ni?5e ćete v su::ku 13 vietlh iz sovražnfh jarkov.
VZHODNO  BOJISCE.
Pronta        generalfeldmar-šala princa   LeoDolda   Ba-
varskega.
Zapadno od Dvinska se }e pone-srecil napad vec ruskih stotnij v na* šcm ognvj.
Na fronti Reneralobersta    nadv.
Jožefa in pri   armadni skupini   «ene-
rafeidmaršala v. Mackensena   :ube* nih pcmembnih dogodkov.
MAKEDONSKO   BO.IlSČE.
Izvfdnl oddelki so vplenili pri šunku v franeoske jarke med Ohridskim in PrespanskSm Jezerom več brzostrdnih pušk in mnogo zalog municije.
Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff.
Grof Czernin o ruski revoluciji in o miru.
DunaJ, 30. marca. (Kor. urad.) Minister zunanjih del grof Czernin je imel danes z glavnim urednikom »Fremdenblatta« pogovor o po-litičnem položaju.  Besedilo se glas1':
—  Kakšen konec zna imeti    ruska revolucija?
= Ne morem se spuščati v pro-rokovanja. Če provzroči prememba režima na Ruskem. da uvidijo trpin-čeni narodi ruske države, da je na-daljevanje vojne zločin, da pa lahko — kakor ententa — vsak dan skle-nejo s centralnimi državami časten mir, potem se približa to strašno klanje ljudi svojemu koncu. Nas ni uni-čiti, a tuđi mi nećemo uničiti. Naše fronte so močnejše, kakor kdaj po-prej, naš gospodarski položaj je za-gotovljen. Vzdržati moremo in bo-mo. Brezprimerna požrtvovalnost *n sila, s katero prenašajo narodi av-stro - ogrske monarhije pomanjkanje, jim zagotavljajo končni uspeh. Največja zasluga ne gre višjim tiso čim, nego srednjemu stanu in zlasti širokim masam, ki jih je usoda raz-jedinjila. Klobuk dol pred milijoni, ki r zunaj v strelskih jarkih, doma na bo-iiščih dela, ne da bi godrnjali prena-sajo vsakdanje pomanjkanje: klobuk dol pred njihovo veličino in njihovo silo. Priđe dan, ko prejmejo narodi monarhije plačilo za svoje junaštvo.
— Vzdržuje - li Vaša ekscelenca slej kakor prej pređiog, naj pošljejo vse vojskujoče se države svoje    za-stopnike na mirovno konferenco?
= Gotovo! Vidim odprto le to pot. da pridemo do splošneg:a knnca. Za tište, ki hočejo vojno nadaljevati, ne pomeni taka konferenca    nobene
premembe. Med tem ko zboruje konferenca, se lahko boj nadaljuje. Samo na mirovni konferenci je mogočc re-šiti one stotine vprašanj, ki jih je vojna sprožila in ki tvorijo ncrazloč-no celoto. Mi imamo obsežne teritorije sovražnikov, oni obširna naša ozemlja. Na morju se bori blokada naših sovražnikov proti vojni podmorskih čolnov. Vse mednarodne pogodbe so raztrgane; nemogoče je. da bi se resila posamezna teh vprasanj, iztrgana iz celega kompleksa. Kdor hoČe mir mora hoteti o njem tndi govoriti in razpravljatl. Če pokaže mirovna konferenca. da je zedinjenje nemogoče. prre pač med tem nepretrgana vojna  naprej.
— Ali pa bi ne bilo mogoče razglasiti v splošnem okviru naše mirovne pogodbe?
= To se je že zgodilo. Jaz sem javno razglašal, da vodimo nam vsi-ljeno obrambno vojno, katere namen je, zagotoviti svobodni in nemotent razvoj monarhije. Garancije za naš obstanek in za možnost našeiga ob-stanka moramo dobiti; čim opuste naši nasprotniki svoje neizpolnjlve ideje o našem uničenju in so pripravljeni se pogađati za časten mir, ni po-gajanjem nobene ovire več.
Položaj ns boilščih.
Francosko časoplsje o avstro-nemški ofenzivi proti Italiji.
Ženeva, 30. marca. Tuđi pariško časopisje se bavi intenzivno s stiska mi, v katerih se nahaja Cadorna. »Journal« priobčuje izvajanja itali-janskega generala Rossija: »Na nnšo fronto se pripravlja g r o z o v i t napad. Vsakdo pri nas občuti. Ja je neposredno pričakovati ta napor naših sovražnikov. Po usodi. ki je za-dela Srbijo in Romunijo. je italijan-sko javno mnenie umevno razburje-no.« General eovori potem o C o n -radu von Hotzendorf kakor tuđi o navzočnosti generala Falken-havna v Inomostu. K temu opaža urednik »Journala«, da so v vodihih italijanskih krogih pripravljeni na vse možnosti. Računa se z možnost-jo pohoda proti Vidmu iz Trbiza. na drugi strani sodijo, da ni izk'jučen nacrt, prodirati po dolini Jh»ese Brescia v smeri na M i 1 a n. Cador-nov namen glede T r s t a se mora na vsak način prer>rečiti. Tuđi ^Tcmns«
je v skrbeh glede vprašanja, kje bo-do centralne države napravile svoj prvi veliki udarec. Tajnostni nacrti starega mojstra Hindenburga in njego vega druga Ludendorffa sj osirJi neprodirni. »Tcmps« upa. Ja je Cadorna na vsak način ukrenil vse potrebno proti avstro - nemški ofenzivi. List se trudi, da bi opogumil ita-lijanski narod, katerega razpolože-nje je potrto. Preko Ženeve poročajo na to, da turinski dopisnik »Matina« poudarja, da potom italijanskega ća-sopisja ententnim organom sporoče-ne zaunljivo se glaseče izjave Ca-dornove so bistveno pripomogle k zboljšanju splošnepra razpolo/enja v Italiji. Prebivalstvo se nadeja. da Francija in Angina kljub svojim lasu nim težkim nalogam Italiji ne odre-četa svoje podpore.
Lugano, 30. marca. Iz dobrega vira se poroča. da oblasti v Milanu spravljajo proč vse umetnine. Kovine, vojni in drugi meterijal vozijo v Pijemont.
Z goriškega boušča.
Na goriškem bojišču smo žabe-ležili 27. t. m. lep uspeh. Oddelki pe-špolka št. 100 so vdrli v sovražne pozicije južno Bilj; podpiral jih je močan artiljerijski ogenj. Sovražae pozicije so obdržali kl.iub ponovnnrt nrr>tiriapadom sovražnika. 15 oficir-jev, 5OO mož, eno strojno puško in eno metalo min so pripeljali naši s seboj. Bilje so 9 km od Gorice jugo-vzhodno ob Vipavi. Italijansko uradno noročilo opisuje boje med V i -pavoin Fajtim grebenom obširneiše in pravi, da ko je sovraž-ni rr?7bil dve obrambni crti. je izvršil dva močna nanada in se mu je nri napadu v smeri visine 126 posrećilo, da je zas3ae! nekaj italijanskih izpo-siavijcnih okopov, drugi napad na PajTi greben pa je bil gladko zavr-njen Visina 126 je en kilometer iuž-no Bi1.;, ! iijti greben tri kilometre iu-govzhodpu Bilj na severnem strmem robu Kraške planote in je kotiran s 4^2 melti Razlika med obema visinama ^naša torei nad 300 metrov. ftalijarsko poročilo slika oba napada kakor da sta v medsebojni zvezi, da pa 'e imel napad na Fajti greben bolj demonstrativen značaj z narne-nom, da zavede sovražnika. Italijansko noročilo pa priznava uspeh na-*ih če v dveh točkah: razbite so icaiijanske obrambne crte in nekaj O'<it] nv je zasedenih. Polk št. 100 je
šlc7ki polk iz Tešina. Glede na raz-merc strelskih jarkov na    Goriškem • j? vrlo bojno delo hrabrega polka visoke vrednosti.
Zapadno bciiš3e.
Bern, 30. marca. (Kor. urad.) Pariški listi poročajo: Predno so Nemci zapustili gozd pri Coucvju, so zažgali 28.000 kg razstreliva. Vsled eksplozije je vsa ravnina kakor z moko potresena.
Berolin, 30. marca. (Kor. urad.) Severno in južno od Oise se je nem-ško gibanje izvršilo popolnoma v skladu z nameni Nemčijc. Pri tem gre za boje manjšega obsega, ki za-služijo k večjemu označenje z imenom praske. O kaki veliki bitki, o kateri govori francosko brezžično poročilo, ni govora. Zapadno od Mose so poskusili Francozi zopet izenačiti zadnje nemške uspehe na visini 304; posrećilo se jim je vdreti samo v kos jarku na vzhodnem po-bočju visine 304 ter se tam držati poldrugo uro, tako dolgo, da smo jih s protisunkom zopet vrgli ven. *
Amsterdam, 30. marca. (Kor. u.) Poročevalec »Times« na Franco-skem piše o položaju ententnih čet: Vse vaši med nami in takozvano Hindenburgovo crto so izpremenjerte v forte. Veliko Število strojnih pušk obvlada zadaj ležečo pokrajino. Ob križpotjih so jame, ki so jih izkopale mine, globoke povprečno 40 čevljev. Dohodi v vaši so zaprti z bodeča žico.
Boj! v Makedoniji.
Sofija, 30. marca. Med Prespan-skim in Ohridskim jezerom so se Francozi umaknili proti jugu, gotovo, da se po velikanskih izgubah na novo grupiralo. Enako na fronti pri Bitolju. Pri Crveni steni so zasedli zavezniki včeraj nekaj od sovražnika opušcenih jarkov. Vojaški stro-ko\Tijaki domnevajo, da boji, o katerih govorita včerajšnje in današnje vojno poročilo, nišo nič drugega, kakor markiranje umikanja. Gotovo je, da bo Sarrail pri svojih nadalnjih poskusih prebiti fronto imel Ie ne-uspeh in da je imela velika deset-dnevna ofenziva za posledico samo fiasko. Hrabrost in vztrajnost zavez-nikov, med njimi tuđi avstro - ogr-skih in turskih čet, ki so operarale med obema jezeroma, je bila brezprimerna, zlasti ker je sovražnik s tremi in pol divizijami neprestano napadah
LISTEK.
Po "ratek.
Franc. spisal P. M a r g u e r i 11 e.
>Kaj?« je zaklicala perica in ustavila štetje perila, »vi ne veste, kaj je postalo iz Kamile?«
Mladi mož, ki je hodil brez suknje in z zavihanimi rokavi srajce po svoji sobi, iskaje cigarete, se je pri tem vprašanju ustavil in je odgovoril:
»Kako pa naj to vem? Kako dolgo je že tega . . . oj, dolgo . . . sicer pa,« je končal blazirano . . . >saj me vse to nič ne briga.«
•»Jaz pa vem, kje stanuje in kako ?e ji godi. Sijajno, vam rečem. Ta je res im*la srečo.« Perica je lokavo pomežikuje spravljala perilo v košaro in se polglasno smejala. *Ce pa vas to nič ne briga — no. je pa meni tuđi prav.
Alaurier je puhal goste tobačne oblske iz ust. Od včerajšnjega ćne je bil doktor medicine, prebil je vse skušnje sijajno in se je zdaj pripravlja! na preseb'tev v svoje rodno me-sto Privas. Vzlic temu pa ie napravilo nekaj rtiska nanj, ko jra je perica gpomnilt na malo Kamilo, kl je bila em> leto njegova ftrtioa m totira
je bil on — nekam naglo pustil na cedilu.
»Kamila!* je mrmral. »Da. da ... kje so oni čaši.«
Pogledal je perico. debelo, že nekoliko priletno iz VersaHlesa, ki mu je s posebno pozornostjo oskrbova'a perilo in s katero je čisto zaiipno ob-čeval. in ta pogled je perici povedai dovolj.
»No. no. saj tišti čaši nišo kdn ve kako dol^o za varri,« je vzklik^ila perica in oprši roki ob bok, porlcdi-la tako, da Maurier ni vedcl. ali je to no^led matere ali pocried rufijsnke. Poznala je vse prnateliice, kar jih je imel mladi rnož in je natančno vedela, pri čem da je.
»Med nama rečeno, sosnod doktor — vi ste z dekletom postopali nekoliko premalo obzirno.«
»Naredll sem konec razmerju, ki 5cm videK da postaja resno. To je vse, Kar sem storil. Mili božje — za kratek čas si človck dovoli tako raz-merje, zlasti mlad člo\'ck, aJi riskirati svojo prihodnjost in si morda poka-ziti ćelo življenje .. . ne, ne, to pa ne gre. Na vaše zdravje, mati Lc^rain.«
Perica je nenstrašno 'zpraznila do vrha napolnjeno ča5o likerja ter je dejala:
»No, naj je že bilo kakorkoii — ehu« i» Kamila arećna.«
Ker ie na to molčala. je Maurier. ki je bil postal radoveden, vprašal:
»Kaj pa ie?«
»Poročena je z imovitim trgovcem. Veliko konfekciisko prodajalno ima na trjaru Clichv. Veste, tista pro-dajalna »Pri treh princezinjah« je njegova.«
»^h! Toliko bolje zanio!«
»Tn troje otrok ima: trije angelč-M so, debeli fn rdeči ka^or jabolka. Stavim ka\ da bi vi Kamile zdaj niti ne sr>O7na!i več,« ie hiteln pripove-dovati g^?tobe5;o^"i mpf' T^jrrain.
»Kij jo večkrat vidite?« se je začud;l Maurier.
»Ni osem dni tega, kar sem stala pred svojimi hišnimi vrati, ka je prišla po ulici Kamila s svojim mnžem, rejenim krepkim gospodom in s svojimi otroci. PrilHi so bili v Versailles. da si odedajo grad in park. Kamila me je takoj spoznala in me prijazno ogovorila. Nič ni postala ponosna, dasi se ji iako dobro godi. In oblečena vam je bila — kakor prineezinja. O, ne tako. kakor v tistih gotovih starih časih. nič več obrizgana blata, kakor mlade modistke. ki morajo ves dan s škatllami begati po mestu. Fino. fino ir bila opravliena in na nrvi pogled je moral vsakdo u^anit*. da ima njen moz dobro rnnolnjeno blagajno.
Manrier se ie prsili!, ria ie za-zer&L kakor da bi ga to pripovedo-
vanje nič ne zanimalo; mati Legrain pa je vedela, da ga je zbodla prav v srce in prav zadovoljno je vzela košaro s perilom in izginila čez prag, kličoč:
»Torej v ponedeljek, gospod doktor, in zdravstvujte!«
Maurier se je počasi oblačil in sam sebi govoril:
»Olej, glej! Ta mala, uboga Kamila! Toliko bolje zanjo. toliko bolje. Postala je srečna . . . meni je to Ie nrav. Čudno, da človek nekdanjo liu-Mco tako pozabi . . . Sai bi je ne bil zapusti!, a bal sem se, da se mi obesi za ćelo življenje . . . Lepo dekle pa je bila ta mala Kamila . . . nekoliko pre-vitka ... a Ijubka in srčkana in tako prešerno vesela. Vst hudički so ji ža-reli iz oči. vedno je bila vsa.bela du-dra. lasje pa so ji valovali okrog glave, kakor svetnici svit. Posebno sem se ji smejal. kadar je z jezičkom omo-čila oba palca m si z vsakovrstnirni s:rimasami gladila obrvi. Kako se pač vse premeni na svetu. Kako se Ijudje ranžiraio. Ona je omozena in jaz sem pravi doktor medicine ter zdaj zrel za prakso in za zakon! Će si je z las-rto iglo zapemnla gumbe na čevljič-kib, me ie vedno prevzela želja, da m noi]iib?m. nnsebno če je pn tem nridvfTnifa krHce. Krio bi misli', da je tega že pet let. Celih pet let! Res —
nisem sicer radoveden, a zabavalo bi me vendar, če bi jo videl, v preme-njenem okviru. In kdo ve!... Ko sem jo zapusti], me je ljubila ... pisa-rila mi je dan na dan blazna pisma... prjiskal sem si drugo stanovanje, v oddaljenern mestnem okraju ... tri dni po prešelitvi sem jo zvečer našel pred svojimi vratmi, sedečo na slamnati brisači , . . Kje že stanuje? Ah, da. na trgu Chichv . . . No, borno videli.«
»Ne, ne! Pozabi!a me je že davno. A zopet ni res. Ženska rtikoli ne pozabi tistega. po čigar krivdi je trpe-la. Gotovo ne! Vraga . . . bilo bi pa res komično, Če bi vzlic vsemu. kar se je zgodilo . . . Sicer pa — saj niS ne riskiram, danes teden me ne bo več tu. In ona? Zdaj vendar ne bo imela več pomislekov, kakor tedaj. Vreme je lepo, opraviti nimam niče-sar ... kaj mi vse mar... prepriča! se bom pa vendarle!«
5 takfmi mislimi je Maurier za-pustil svoje stanovanje, sedel na čest-no žeieznico in se tiho žvižgaje vese-lega srca odpeljal.
Izložba konfekcijske prodafalne »Pri treh princezinjah« je vzbujala občno pozornost. Svileno blago, oku-sno zloženo v mehke gube je lepo kotrastiralo snežni beloti srajc, dež-niki so biH fini, kravate pa so se zde-
stran 2.
•MOVCNaKi NAKUU*. aae 3l" marca  i^iT.
75. št v.
NEMŠKO   VECERNO   POROClLO.
Beroiin, 30. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča 30. marca zvečer:
Severno od Roisela in južno od Riponta (Cham-pagna) živahno bojno delo-vanje. Na vzhodu ničesar bist vene ga.
TURSKO  URADNO POROClLO.
29. marca. Fronta ob Ti-g r i s u. Poročati ni ničesar po-membnega. — Sinajska f r o n -t a. NaSe čete so vrgle sovrafne po-slednje čete južno od Vadi Gaze, 7 kilometrov južno od Gaze, nazaj. So-vražne glavne sile pa so se umaknile se delj — Kavkaska fronta. Posamezni spopadi izvidnih čet, ki so potekli nam v prilog. Z ostalih front ni poročati ničesar pornemb-nega.
ITALIJANSKO  URADNO POROCflO.
29. marca. Na irentinski fronti so se razvili včeraj mali boji okoli Seravalla v Lagarinski dolini in na levem bre^u potoka Maso v Sudanski dolini. Na Krasu je vdrl sovraž-nik zadnjo noč po intenzivnem ob-streljevaniu v naše crte na južnih po-bočiih v'šine 144; bil je remudoma vržen razaj in je pustil nekaj vojnih vjetnikov v naših rokah. Sovra?ni Ietalci so metali bombe na Gorico. Nobene žrtve.
FRANCOSKO    URADNO POROČiLO.
29. marca popoldnc. Od Somnie do Aisne nobene izpremem-be položaja. Od časa do časa artiljerijski boi ponoći. Naše čete so po-vsod v stiku s sovražnimi črtami. Tekom operacij zadnjih dni južno od Oise smo se polastili važnih skla-diše materijala in municije. Včeraj zvečer je neki nemški dalekosežni top izstrelil 7 granat na Soissons. V pokrajini pri Reimsu se nam je po-srečil nenaden nanad severno od La Pompella; v Ar^onih, pri Courtes Chausses v Cftampaeni in pri Tahu-ru so se v našem ognju popolnoma ponesrečili sovražni poskusi. Na levem bregu Mose so vzele naše čete v živahnem napadu zadnje kose jarka, ki jih je sovražnik v odseku go-zda Avocourt in visine 304 od 1S. t. m. še držal. Vjeli smo več mož. Na ostali fronti nobenega pomembnega dogodka.
29. marca zvečer. Od Som-me do Oisc razmeroma mlren dan. V odseku Margival živahen artilfe-riiski boj. Zelo silno artiljerijsko de-lovanie v smeri na Maisons de Champagne. Z ostale fronte ni ničesar poročati.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
29. marca. Naše čete so rano zjutraj po hućem boju. v katerem je imel sovražnik težke izgube, vzele vas Nemilie Bourjauval. Vjeli smo nekaj mož. Uspešni šunki v sovrr.žne crte pri Arrasu. Razdejali smo so-vražna kritia.
Mirovne   demonstracije   v    Milanu.
Berolifi, 30. marca. Došla so po-ročila. ki naznanjaio. da so bile 24. in 25. t. m. cestne demonstracije proti nadalje van ju vojne.
I talijanske trgovske ladje pod   voja-škim kazenskim pravom.
Rim, 30. marca. (Kor. urad.) Od-iok   kraljeveja   namestnika   odreja
vporabo vojaškega kazenskega prava na italijanskih trgovskih ladjah in trajanje vseh letošnjih pogodb do konca vojne. Noben mornar ne srne na kopno, razven ako je bolan ali nesposoben za službo.
Ruski vojni cilji.
Kristijanija, 30. marca. (Kor. ur.) »Aftenposten« javlja iz Haparande: Ruski zunanji minister Miljukov se je izjavi! napram nekemu easnikarju, ki ga je povpra?al po ruskih vojnih ci-ljih, zelo rezervirano. Naznačil je le, da bodo mali narodi na Ruskem osvo-bojeni in da se mora tursko vpraša-nje resiti v prilog Rusiji. Osvobojeni ruski narod ne more akceptirati ne-častnega miru in mora nadaljevati vojno, akoravno cilji nišo več isti, kakor poprej. Besedičenje o uničenju neinškesa militarizma mora prenehat i. To naj zadostuje, da si Rusija zasigura časten mir in možnost mirnesra notranjega razvoja. Pravi vojni cilj Rusije je popolnoma izrabiti dobrote prevrata. O tem cilju mora biti sedaj tuđi nemški narod ob-veščen.
Petrograd, 30. marca. (Kor. ur.) Pctr. brz. agentura. Oficijelni organ delavskega in vojaškega odbora piše o potrebi obrambne voine proti Nem-č\ii: Rusija noće biti lahek plen Hoh-enzollercev in njihovih pristašev. Monarhična Nemčija naj ve. da bo re-voh?cijonama Rusija posvetila vse svoje moči nalomi, da si zavaruje. kar je osvojila.
Petrosrad, 30. marca. (Kor. ur.) P. b. a. iavlja. da so nosili voiaki Se-menovskega polka v sprevodu zastavo z napisom: »Vojaki v strelske jarke! Dclavci v d:tovnice! Vojna do zadnjega diha! Zivela svoboda! ?ivc!a republika!« Ko je prispel do dume, je imel poslanec Tseidze rarovor, v katerem je zagovarjal sklicanje usta vod ajnega zbora za ustanovitev republike. Rodziianko Je nozval voiake. da naj se horijo proti »rncem. Državna posestva da se bodo. če tako sklerte ustavodajni zbo. brez odnora razdelHa med ljudstvo. Isti dan je prispel a v Petro-?rađ deputacija črnomorskega bro-dovji in sebastnnolske posadke. Prcd^ednik denutaciie je sporočil, da hoče Čmomnr^ko brnrinvje voino do popolne zmage in veliko svobodno Rušilo.
SkHcanfe usta vod afnega  zbora.
Ženeva, 30. marca. »Temps« poroča Iz Petro^rrada: Volitve v ruski s!stavodaini zbor se vrŠiio najbrž že 20. maja. Dnevni red konstituante je že določen. Kot prva točka se bo na-hajala na njem določitev vladne forme, kot druga pa sklepanje o držav-nem osnovnem zakonu. O vseh ostalih zakonih bo sklepala duma.
Za repub!lko.
Beroiin, 30. marca. (Kor. urad.) Ta^eblatt« poroča, da se je v nede-Ijo vršilo v Petrogradu približno sto shodov. ki so zahtevali demokratično republiko. OČividno je bilo. da ekstremno gibanje opasno narašča.
Veliki   knez?   nriseeaio novemu režimu zvestobo.
Amsterdam, 30. marca. (Kor. u.) »Times« poroča iz Petrosrrada 28. t. m.: Vsi velikf knezi in ostali člani rodbine Romanov so pris^glt provi-zorični vladi zvestobo. Bivši car in niegova robina se nahajaio še v Car-skem Selu. Aretaciie agentov stare tejne policije se nadaljujejo. Med are-tiranimi se nahaiajo jako odlične osebe.
Car moli u r^voluclip.
Kodaoi, 30. marca. Ruski listi javljajo: Car je izrazli željo, da bi se naj smel njegov sin radi zdravja podati na Norveško. Pri božji službi v grajski cerkvi preteklo nedeljo ie bil baje car prvi, ki je pokleknil. ko se je molilo mesto zanj — za provizerično vlado.
REVOLUCIJA IN ARMADA.
Petroerad, 29. marca. (Kor. ur.) Reufer. Včeraj so aretirali generala Ivanova. Prepeljali so ga v Petro-krrad.
Petrograd, 29. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura. Posianca Skobclev in Muranov sta se vrnila iz Kronštata, kjer je bilo re-volucijonarno gibanje najmanj organizirano in se je sprva grozilo pone-srečiti. Javno življenje v Kronštatu se sedaj polagoma vrača zapet v normalni tir, akoravno odnošaji med častniki in brodovnim poveljstvom še nišo urejeni. Med nemiri je bilo nekaj tucatov častnikov ubitih, mnojtf pa so bili aretirani. Ko sta bila oba posianca v Kronštatu, sta priredila velik sestanek vseh faktorjev bro-dovja in trdnjavske artiljerije. Sedaj je v nristanišču zoret pričelo delo.
Curih, 30. marca. (Kor. urad.) »Neue Ziircher Ztpr.« javlja: Vojaški poveljnik v iMoskvi general Mrazov-skti je bil aretiran ter prepeljan v Petro^rad. Provizorična vlada je nadalje odredila aretacijo bivšega Šefa ?emenovsket^ polka generala Rinana, ki je 1. 1005. kruto potlačil moskovsko vstajo. Vsega skupaj je dosedaj v Petrogradu aretiranih 4000 oseb.
Kodanj. 30. marca. General Poli-vanov je odredil, da smejo vojaki po končani službi zapustiti vojašnice v civilni obleki. Častniki morajo nazivati voiake z besedo tovariš.
Ruski kmeti in delavcl.
Petrograd, 30. marca. Kmetje orsjanizirajo povsodi politične shode ter zbiraio za svojo organizacijo de-nar. Ogrevajo se tuđi za žensko vo-lilno pravico. V &uberniji Jekaterino-slav so izvolili kmetje tuđi ženske v krajevni irvršilni odbor.
Petrojrrad, 29. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura. Delavci tovarn, v katerih se izdeluje vojni materijal, so se odpovedaii 8ur-nemu delavniku z ozirom na potrebo izdelovanja vojne municije.
Rotterdam. 30. marca. Delavski delegat Sokolov izjavlja, da obsega program ruskih delavcev sledeče točke: 1. separatni mir, 2. svetovni mir na podlagi narodne avtonomiie, 3. med^arodno razsodišče, 4. orneji-tev oboroževanja.
Stockholm, 30. marca. V delav-skem odboru ie nastal razkol. ker voditelji podpiraio vlado in njeno vojno propagando. Nezadovoljni delavci so si ustanovili poseben centralni odbor.
Sprava z delavsklm odborom.
Dunaf. 29. marca. Angleški žur-nalist W i 11 i a m s , vojni dopisnik »Dailv Chronicle«. je posetil novega ruskega vojnega ministra Oučkova. ki mu je povedal. da pokajanja med provizorično vlado in delavskim od* borom kakor tuđi zastonniki voja-stva so toliko napredovala, da se doseže kompromis. To spravo je dose-gel general Potanov. Po niegovi inicijativi so sklenili vojaki in delavci manifest na vojaštvo na bojišču, ki jih pozivlia, naj se borijo ramo ob rami proti skurmemu sovražniku. delavski odbori in odnoslanci vojaštva pa bndo čuvali svobodo naroda.
Skrbi v Parizu*
Lagano, 30. marca. (Kor. urad.) Da pojasni, za kaj sta se podala franeoska socijalistična posianca Ca-ehin in Lafont-Moutet v Petrograd, citira »Avanti« izvajanja pariŠkega r Mati na«, ki pravi, da je provizorič-ni vladi prav težkd* kanalizirati revo-lucijoname strasti. Člani provizorič-ne vlade da nišo pravi provzroČitelji revolucije. Petrocrradsko potovanje franeofkih socijalistov je torej prav koristno, da pospeši in zasigura to kanalizacijo in da predoči ruskim re-volucljnnariem, ki ?o vsled vresni-čenja svojih sanj nekoliko znoreli, njihove vojne dolžnosti.
gpiioni v RusUL
Petroprrr^. 20. marca. (Kor. ur.) P. b. u. Listi poročajo. da ie vdrlo <Lez Torneo mnorro snijonov v Rusijo. Vojaški odsek iziavlja. da je zastra-ženje me je s^daj izvrstno organizirano.
Odprava cenzure za inozemske Hste.
Petrograd, 30. marca. (Kor. ur.) Notranji minister je odredil takojšnjo odpravo cenzure za vse v inozem-skih jezikih izhajajoče liste.
Vo;ne priprsue v taliti.
Frankfurt, 30. marca, »Frankfurter Ztg.« poroča iz Novega Jorka: Senator Hitehock je sporočil Wilso-nu, da so zapadne države popolnoma proti napovedi vojne, pač pa za do sedaj storjene korake. Vsi v 1 a d n i oddelki pa so mnenja, da se bo kongres pridružil Wil-sonu, dasiravno utegne debata zavleči odločitev do 10. aprila. VVilson namerava sedaj vporabiti vso silo države v prilog zaveznikom, vendar se za sedaj Še ne namerava poslati Čet v Evropo, ražen v demonstrativne namene. ^Eveningpost« je mnenja, da ententa ne to ponudila formalne zveze.
Haag, 30. marca. Danes sem do-spela ameriska pošta je prlnesla newyorsT<:e liste od 1. do 10. marca. Listi dokazujejo, da za ameri-Ško časopis je ne obstoja več vprašanje ali vojna ali mir, marvečle ševpraŠanie o načinu in obsegu udelež-be Amerike na vojni. Ameri-§ko časopis;^ vidi vzrok vojne napo-ved! v podmorski vojni Nemčije.
Frankfurt, 30. marca. »Frkft. Ztg.c poroča iz Bazla: >^Havas« poro-Ča iz Novega Jorka: Državni tajnik Lafising je tziavll korri^iji za zunanje 7adeve, da studira Wilson predlogo, ki se bavi z eventualnim odposla-njem ekspedicije na Francosko ter zagotavlia Francoski zelo veliko fi-nančno pomoč.
»Amerika fe bfla  prisiljena k vojni.«
Rotterdam, 30. marca. Iz Wa-shinetona poročajo: Dne 4. ali 5. aprila bo Wilson v kongresu Iziavil, da ie bila Amerika k vojni prisiljena m da ji ne preostaja ničesar drugega kakor boj. Kabinet se posvetuje o vojnih načrtih.
Dsiaia na imM sosgendiraaa.
Madrid, 29. marca. (Kor. urad.) Agence Havas. Vladni dekret pre-klicuje konstitucijonalne garancije v vseh provincijali.
/^eneva, 30. marca. Glasom po* ročila iz Madrida polagajo tam po-glavitno važnost na one besede včeraj izdane note. ki pravi jo, da s o hoteli provzročitelji na-meravane   splošne   stavke
Ie gledale u pravi umotvori elegance in okusa. Prodajalna ni bila velika, a vse je kazalo, da mora biti lastnik v dobrih razmerah.
Ko je Maurier še tako stal pred izložbo, ga je naenkrat preletelo pri-jetno čustvp. Ni se upal stopiti v pro-dajalno, bojeČ se, da naleti na moža ali na prodajalca- Ker na tuđi ni hotel, da bi kdo opazoval njegovo čakanje pred prodajalno, je naglih korakov stopll k vratom in jih od pri.
Za blagajno je sedela Kamila. Spoznal jo je tak oj; spoznal je drobni, s pudrom pokriti obraz, spoznal svileno - mehke. široko okrog glave razčesane laske in vlažne, vroče oči. Kamila je dvignila glavo in vstopiv-šega tujca pogledala mirnim pogledom običajnih prodaialk.
> Izvolite, gospod?«
Na to vpraskmje Maurier ni bil pripravljen; jecljaje ie rekel:
»Nekaj kravat in ovratnikov bi rad.<f
Zapusti vsi blagajno, je rekla:
»Prodajalec :"e pri obed:i, a po-stregla vam bom sama.«
Pogledala ga ni, odorla škatlje, jih razrestavila in se vedla. kakor da ga ni še nikdar videla, kakor da je popolnoma neznan brezimen kunova-lect ki ga je slučaj pripeljal na trg in v to prodajalno. Njemu je bilo prav neugodno pri srcu in tud! zbe$an Je
bil, ona pa je mirno razkazovaJa blago in brez pretiravanja in brez obotavljanja     dajala  pojasnilo.
»To vrsto kravat nosijo zdaj go-spodje posebno radi. Ta vrsta je an-gleškega izvora, izvrstne kakovosti, solidna in trpežrsa, a nekoliko dra^ja od drugih. Tuđi ta vrsta je jako pri-poročljiva.«
Maurier je bil v veliki zadregi, zmajeval je z glavo in ni vedel, kaj naj stori in kaj naj reče.
»Če me je spoznala.« si je mislil, >bo gotovo rekla, da sem lep in velik osel.«
In videvši. kako je čez niene še vedno cvetoče ustnice bušknil raliel usmev, si je rekel Maurier:
»Ni dvoma — norca se dela iz mene.«
Tuđi on se je nasmehnil. a njegov nasmeh je bil prisiljen in bedast in je tuđi v trenotku izginil, ko je Maurier zapazil, da so pogledi Kamile obirjeni na drugo stran in da kot prodajalka le caka, kdaj se kupee od-loči.
»To-le bom vzel in to-le in še to-!e.«
»Želite gospod tuđi ovratnike?«
Pritrdil je samo z glavo. A zakaj ni govoril ? Srečen slučaj je nanesel, da je bil ž njo popolnoma sam v pro-dajalni. da Je prodajalec sedel pri obediu mož pa je bil odsoteo, a veo*
dar ji ni mogel povedati, kar ga je na vso moč dušilo: »Kamila, jaz sem tu... Kaj me ne poznaš?« — A vendar, spoznala ga je; na njenih ustni-cah se je zopet poja\il njemu tako zrani, komaj vidni nasmeh ... Gotovo da. spoznala ga ie že na prvi pogled in hotel ji je reci: —
»Gospa!«
A iz njegovih ust je bilo slisati le nekako zamolklo hreščanje, ona je vprašala:
»Kako stevilko ovratnikov želite?*
Z rameni je skomizgnil, da sam ne ve. Ona je mirno, s sigurnostjo iz-vežbane prodajalke vzela centimeter in vzela mero na njegovem ovratniku. Nekaj trenotkov je stala tik pred njim, tako blizu, da bi jo bil iahko obje!.
»Dvaintrideset« je rekla in po-maknila pred njega karton z ovratni-ki dotične stevilke.
Izbral je več vrst ovratnikov in ker se še ni mogel odločiti za odhod, je želei, naj mu pokaže še dežnike. Potem je kupil več robcev in še gum-bov. Ves ta čas ni Kamila niti enkrat zardela in niti najmanjši zmk ni po-kazal, da pozna kupovalca. In vendar je bil Maurier prepričan, da ga je spoznala; obe rok6 bi si dal odrezati, 4a gm pozna.
»Ali Še kaj želite?« je vprašala, »To je vse, kar mi treba.« V trenotku. ko je plačal, prele-tela ga je nova misel.
»Ali hi ne bilo mogoče (ni se upal reci, »ali bi ne mogli,« a najraje bi bil rekel »ali bi ti ne mogla...«), da mi te stvari kdo na dom prinese?«
»Gotovo, gospod! Prosim za Vas naslov.«
Oparoval jo je z največjo pozor-nostjo, ko je popolnoma mirno in hladno odprla veliko knjigo in zapisala besedo za besedo kakor ji je na-rekoval.
»Robert Maurier, doktor medicine, ulica Cujas št. 15.«
»Cujas,« je ponavljala ravnodušno, »številka 15.«
Nekaj trenotkov je goifl blazno npanje, da priđe sama in mu prinese kupljene stvari. A ona je še v istem trenotku razdrla to upanje, rekoč:
»Sluga Vam prinese te stvari ali še nocof ali pa jutri zjutraj.«
»Računam na to.« je odgovori! Maurier, »ker zapustim jutri Pariz in odpotui>m v rrovinco.
Odgovorila ie z Izradom viju dne in blazirane k^nfekciiorarke:
»O gospod. se Iahko zanesete; Pri nas gre vse ročno. Klanjam se gospod.«
Maurier je odiet, a prav nič po-
nnsno.
prisiliti vodilne španske kroge k globoko segajo^i izpremembi v dosedanjem sistemu. Tega vlada pod nobenim pogojem ne more trpeti. Zato s o vsi koraki proti nevarni stavki upravičeni. Vlada ne bo zamudila ničesar, da stori konec živilski krizi in brezdelnosti.
Politično nriza no SuedsLr
Stockholm, 29. marca. (Kor. ur.) Clani kabineta so izjavili kralju, da je pokazalo na njegovo željo z dne 5. marca izvršeno razmotrivanje. ali obstojajo za sedanji kabinet možno-sti, da pod sedanjimi vojnimi razme-rami z zaželieno močjo vodi vlado na zunaj in na znotraj. da teh mož-n o s t i ni. Ministri zato vzdržu-jejo svojo prošnjo za od-p u s t. Kralj je poveril sestavo novega kabineta bivšemu vseučiliškemu profesnrju S w a r t z u.
Stoe!'holm, 31. marca. (Kor. u.) Nova vlada je sestavljena, predsed-ništvo je prevzel S\vartz.
Z odstopom Hammerskjoldove-ga ministrstva je postala politična kriza na Svedskcm akutna. Ministr-ski predsednik Hammerskold in zunanji minister W a 11 e n b e r g sta zastopala politiko centralnim dr-žavam naklonjene nevtralnosti. Proti tej politiki so se že od izbruha vojne sem čim dalje strastnejše borile ententofiiske struje, katerim načelu-jeta znani socijalistični prvak Bran-ting in liberalec baron Adelswaerd. Hammerskjodlovi              nasprotniki
so konečno dobili v švedskem parlamentu večino in obe zbornici ste izrekli kabinetu nezaupnico na ta način, da ste v skupni seji zavrnill predlog vlade, ki je zahtevala 30 mi-ljonov kredita za varovanje nevtralnosti ter dovolili le 10 milijonov. riammerskiold je na to podal 5. marca demisijo, katere pa kralj, ki je upal, da se bo posrečilo premagati odpor ententofilov, ni sprejel. Naro-Čil je marveč ministrskemu predsed-niku, da naj poskusi obraniti doseda-nii režim. Kakor je razvidno iz stockholmskega poročila, se f!am-merskjoldu to ni posrečilo in njegov kabinet je zato definitivno odstopil. Ententofili so zaenkrat zmajgali. Kam hočejo tirati Švedsko politiko, še ni jasno.
Pooštren: podmorska uoina.
Potopljen   angleški   pomožni  parnlk.
Beroiin, 30. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
V noči od 28. na 29. marca so deli naših pomorskih sil prepatrulji-rali zaporni okoliš pred jugovzhodno obalo Anglije. Ražen oboroženega angleškega parnika »Mascotte« (1097 ton), ki smo ga 8 morskih mil] vzhodno od Lowesto\va srečali in z» artiljerijskim ognjem potopili, nismo videli niti sovražnih vojnih niti tr-govskega prometa; 7 mož posadke parnika »Mascotte« smo vjeli.
Šef admir. štaba mornarice. Potopljene ladje.
London, 30. marca. (Kor. nrad.) Reuter. Angleški parnik »Alnwick Castle« (5893 ton) je bil 19. t. m. v Atlandskem oceanu potopljen. Pre] je bil prevzel posadko nekega dru-gega angleškega parnika. Potniki in moštvo so zapustili »Alnwick Cast-le«. Trinajst oseb je umrlo, ostali so se deloma izkrcali, deloma jih pogre-šajo.
Učinek pooštrene   podmorske   vojne na Italijo.
Curih, 30. marca. Iz gorenje Italije prihajajo vedno resnejša porobila. Skoro po vseh večjih industrijskih krajih je bilo treba poklicati vojaštvo za vzdrževanje reda; tako učin-kuje pooštrena podmorska vojna.
Curih, 30. marca. Koresponden-ce švicarskih listov iz Milana poročajo, da je v gorenjeitalijanskih obra-tih, ker so izostali parniki s premo-gom. nad 80.000 industrijskih delav-cev brez dela.
Italijanska plovba.
Rim, 29. marca. (Kor. urad.) Mornaričko ministrstvo poroča: Tekom 25. marca pretekiega tedna Js priplulo v italiianska pristanišča 517 trgovskih ladij vseh narodnosti s skupno 452.870 tonami prostora iri odplulo 4S9 trc:ovskih ladij s 37.".=;60 ton. Podmorski čolni so potopili štiri italijanske parnike, vsak pod 2000 ton in eno jadrnico pod 100 ton. N?ki napadeni italijanski parnik je ubežal.
„Rdečega križa11.
75.  ttev.
„alAJVcmaiM n/\kv>l>% ouc 31   m*rca   IJH7.
Stran 3«
Nemški  državni  zbor.
Soc. demokrat H a a s e je rekel: Aloja stranka občuduje ruski narod, ki je z junaŠkim dejanjem otrese! ja-rem carstva. Temu osvobodilnemu delu je dalo svfj pečat delavstvo. Čestitali smo po svojem tovarišu Stockhammerju ruskim tovarišem. Kancelar je imel včeraj tu govor, ki je udarec z bičem širokim masam po obrazu. ĆPredsednik graja ta izraz.) Ali hoče kancelar, da bodo mase na Nemškem govorile po rusko? Poto-lažil nas je za reforme na čas po vojni. Ali se mar ve, če bo kancelar te-da] še na svojem mestu? Tuđi je zmota, če se misli, da bo njegov na-slednik vezan na njegove obljube. Sporninjamo se s ponosom, da se prav nemško delavstvo trudi, da bi si pridobilo visok kulturni nivo. Za-htevamo od državnega kancelerja le to, da se zavzame za nov volilni red.
Državni tajnik Z i m m e r • m a n n je odgovoril na napade glede nemškega poskusa pridobiti Meksiko za eventualno vojno proti Združenim državam, da ni pisal prezidentu Car-ranzi n'kakega pisma, marveč postal Je nemŠkemu zastopniku v Meksiko instrukcije. Kako so prišle te instmk-efje v roke američki vladi, ni znano. Iz Instrukcije je razvidno, da ur»a NemČija, da ostane Amerika vzlfc pooštreni vojni podmorskih čo'nov revtralna in da velfa^o instrukcije samo za slučij, če bi Združene države napovedale vojno. Američka vlada je smatrala za svojo oravico, da na-ščuje ves svet proti Vornčiji. predno zaČne vojno. Tuđi Nemčtii ne srne odrekati pravice, da i*če raveznl-kov. — Glede dojroćkov na Ruskcm je rekel minister: Čestitamo rj?kemu narodu na novih rarmerih. Veselimo se. da je reSen carske^* rHJima in upamo, da nastane na Ruskem veliko gibanje za m«r ter <^a ronesreči-o nrizadevania zdaj na Rusko poslane franeoske demitaciic. N^mčija se mora nsrniti V5emu, kar bi rnosrlo pod-preti vojno strulo na Ruskem.
Po izvajanjih nekatenh druelh rovornfkov. ki so se v^f klarriali m-5ki revoluciji in fr.rekali iiT>arrie na mir z Pusijo. je bfla spre*eta še reso-Incjja, ki d<Mo£a ustanovitev perseb-nega odseka za posvetovanja o ustavnih vprašan.ifh.
Kazne poliven? vrti.
= Vsem zagovornikom   oktroia
v Avstriji bi bilo nujno priporočati, da si dvakrat in trikrat prečitajo be-sede državnega kancierja von Beth-mann - Holiwega v nemškern držav-nem zboru 29. t m.: Ne smemo po-zabiti, da je nekaj čudnega (es ist ein eigen Ding) spreminjati državni fun-dament, volilno pravico, v času, ko se nahaja na milijone mož, katerih volilna pravica se naj spremeni, v strelskih jarkih. Ali na] izzovem volilni boj v času, ko je većina volil-cev tam zunaj na bojiiču?« V av-strijsko transponirano: Čudna rečf spreminjati državni fundament, osnovni zakon, v času, ko se nahaja na milijone mož, katerim se naj vza-me naredna ravnopravnost, v strel-skih jarkih! Ali naj izzovem notranje boje v času, ko je većina prizadetih. svojih narednih pravic oropanih, tam zunaj na bojiščih, na braniku domovine? Tako naj vpraša grof Clam - Martinic vse tište, ki ne rno-rejo dočakati, da bi podrl državni fundament narodne ednakoprav-nostL
3E Enverpaša na Dunaju*. Vče-raj je prispel na Dunaj turski vojni mtnister Enverpaša. Dopoldne ga je sprejel cesar v Badenu v avdijencL, na to pa cesarica v Laxenburgu.
= Madžarski glas o Slovanih In Jlemcfh v Avstriji. Budimpeštanski 7>Vi!ag« se oeča z razmerjem med Nemci in Slovani v Avstriji in izva-ja, da v naprednih krogih vse monarhije morajo priti do spoznanja, da brez pridobitve narodnosti ne more biti nikakega pravega demokratitma in liberalizma in da jezikovno, gospodarsko in politično zatirane narodnosti pomenijo vedno nevarr.ost, Ker so stalno pripravljene proti zatl-ralctm skleniti kako zvezo. bodisi s socijalizmom ali ruskim carjem, ako je le količkaj upanja na uspeh. Tako razmerje do narodnosti je zakrivilo v Avstriji v preteklosti in bo zakri-vilo rudi v bodočnosti, da tako de-mokratičen in liberalen narod, kakr-šen so Čehi, dalje za kmečki demo-kratizem predestinirani narodi, ka-kor Slovenci, Hrvatje in Rusini so bfli prisiljeni, podpirati vsako reakcijo. Bre« poznanja teh rasmer bi bilo povs«m ucanjka, zakaj so km#čki narodi, kakor Slovenci in Rusini, za ceno težkih žrtev podpirali bogato visoko plemstvo. Politika teh malifi narodov je sodila, da oni, ki jim nudi varstro. je proti agresfvnemu nad-jonalizmu. Ako bi n«mik« meičma-ske stranke popolnmm Opi»Uk J»- 1
Utiko spojevanja. ta tlctr tako popol-noma, da bi niti ne mislile na to, da baš to bi bila najboljša spojevalna politika, to bi potern pomenilo konč-no zmago demokratizma in liberalizma. Naivno je, verjeti, da bi se moglo Slovane v Avstriji uničiti s po* močjo § 14. Slovani so videli že druge viharje. Kako upanje na uspeh bi mogel imeti tišti, ki bi ne hotel uni-čiti Čehe ali prisiliti jih k drugi politični vlogi, ki pa ne odgovarja njihovi številni in gospodarski moči. Kulturni pomen Cehov je venuar večji kakor je bii kedaj po bitki na Beli hori. Kulturni pomen kaže zadostno okolnost, da dan današnji sploh ni-majo analfabetov. »Nemški državni jezik« pripravlja Čehom malo skrbi. — »Nemški državni jezik na temelju § 14?« je rekel neki češki rudntški inženir, mirno kadeč nadalje, »samo tišti se more pečati s tako -zadevo, ki hoće ustvariti neizvedljiv zakon v Avstriji!«
= Napačne govorice. Kor. urad javlja: »Zeit« je izvcdeSa od odlične strani, da so govorice o ponovni mirovni ponudbi centralnih držav brex vsake podlage. Tuđi vest o izbruhu revolucije v Italiji ni dosedaj od no-bene strani potrjena.
= Dr. Adler o niski revoluciji in miruv V delavskem domu v Favo-ritih se "je vršilo socijalistično »boro-vanje, na katerem je govoril dr. Ad-lcr o ruski revoluciji in miru; občin-stva na tisoče. Dr. Adler je izvajal: Iz dalje vstaja veliko upanje. Mi nismo hoteli vojne, morali pa smo jo voditi zlasti proti carizmu. Sedaj pa nimamo veC carja pred seboj, mar-več ruski narod. In napram ruskemu ljudstvu ne poznamo sovraštva, marv«č Ihiberen. Ruska revolucija je ustvarlla povsem nov položaj v Evropi. Nove zveze, nova prijateljstva in sovraštva nastanejo. Kaj pomeni revolucija za nas v Avstriji, je težko poglavje za tistega, ki govori, nemo-goče za onej?a. ki piše. Za nas v Avstriji, za državo in njene narode pri-čenja popolnoma nova doba. Za av-strijskega državnika, ki hoče misliti, obstoji samo ena misel: Konkurenca s svobodo v Rusiji bo težka, ml se moramo opremiti za to konkurenco. Sedaj je trenoiek, da se napravi mir. (Vihamo pritrjevanje). Ore za to, da se mir ne prepreci po tolitiki držav-nikov. Sedaj je čas, ci Še enkrat vprašamo po miru; mi potrebujemo mir. Govornik citira besede nem-škega državnega kancierja ob nazna-nilu notranjih reform: gorje državniku, ki ne ume znameni časa. Sedaj treba reČi: gorje državnikom, ki ne pojmijo znamenj časa in ne store, kar čas veleva storiti. Na to je dr. Adler prečital izjavo simpatije, kate-ro je predstojnik nemške socijalno-demokratlčne frakcije potom med-narodnega haa^kega urada izroCH ruskim sodrtigom.
= Oovorica o izbruhu rgrol'ici-Je v ItnlijL »Vossische Zeitnng« poro-ča iz Bazla 28^marca: »Bascler An-zefger« naznanja. da predvčerajS-njem je krožlla po Bazlu in dm^lh švicarskih mestih vest. da j« v Italiji izbruhnila revolucija.
= Cesare Battistl. V italijan-skem senatu je imel senator Tom-masini pri razpravi o zakonskem nacrtu glede izdaje snisov usmrčsneKa dr. Battfstija na državne troske govor, v katerem ?• rekel, da kazen smrti na vislicah posvečuje Battisti-jevo mučeni§tvo. Battisti predstavlja tip italijanske v Avstriji teptane narodnosti.
= Dogotfk? neposredno r>red odstopotn carja NiVo!a|a. »Frnnk-furter Zc\timz* javlja iz Stockhol-mt: »Ultro Rossij« opisuje do#ocJke neposredno pred abdikacijo carja Nl-kolaja. Nova je sledeča očftno izmišljena anckdota: Povodom biv.inia ^a železniškf postaji Bolnijfoje. kjer je car izvedel ves notek dojjodkov. se ?e seta) nred vlrkom ceneral Vojei-Vov z Mi^objem II. in mu pred^ai. Ha otvori fronto pri Minsku in pu5ti Nerrce v not^a^jost. »Ccsar Vil:em«, js srerieral rek^l. »ne vodi vojne proti carju nesro nroti protimn^arh ;ski r?T!5Jj!«. Ali NiVn^aj je s solzar^'i v oč^h izjavil, da Rusije ne fco nfkdar izdal.
=   Kako   hujskaio   v   Ame^flcL »Frankfurter  Zt$f.c  javlja:      Rentcr poroča, da se je vršil v četrtek v No-vem Jorku velikaški shoi, ki ea je' ^klicalo     40     patriiotičnih  društev. Shod je zahteval vojno proti NemČiji. Prcdsedn'k senator R o o t je izjavil: Ura odiočitve |e odbila. Vsi strankar-ski boji morajo prenehati.     Ako ali-franci ne rmtjrajo, potem sta mir in ▼arno«t »vobodne đemoVrscti*      i*-ffuhf9ena. V»«k Amerikanac «e mora z rsido&ti') zavedati, da potrteni intervencija Amerike boj za američko de-mokraćiio. pa tndi za a^rle^ko. fr?n- i co*ko, Ita1?iansko in  sedaj — hvala ; hoiru — tndi za veliko rusko damo j kracijo. Množica j« ta fovor tprei«-
fisoči zistavaml. Root le nato prečital Roosevcltovo pismo, ki pozivlja Amerikance, da naj nemudo-ma nastopijo. Bivši finančni minister F a i r o t h Je dejal: Pomagati moramo aliirancem. Kako krasen bo za na« oni dan, ko bo prva divizija naših vojakov korakala ob veliki bojni crti na Francoskem z razvito zvezd-no zastavo, pozdravljena od anjfle-škc hfmne, oć mnrzeljeze, katerima bo odsovarjala naša narodna pesem! Ta grandijorna manifestacija se bo ponovila, kadar priđe preko Pacifič-ne^ra oceana naša divizija na rusko fronto, poslann od r»ajstarcj-3 demo-krncMe nnhnl?.!^i demo!crnciji, ki se skupno obranite težke nevarnosti, s katero srozi sovražnik vsern demokratom! — Tuđi ta govor je sprem-ljs'a množ;ca seveda s frenetičnim aplavzr-m. Konečno je bi!a spre?eta resoluctja, ki pozivija i-roncrres, da naj izjavi, da se nahajn Amerika v voj-nem stanju z Nomcijo.
Gorica. Barzilai, bivši irreden-tovski minister. napoveduje izprazr nitev Gorice. Kako so vriskali Itali-janit ko so lani zasedli Gorico in Barzilai se je topil jfotovo v solzah same-Ka veselja, misleč, da zavojevanjedo-rice je ogromna pridoMtcv, kateri bodo sledile druge kar po poti. Sedaj snomladi 1917. mora Barzilai na-znanjati bližnjo izpraznltev Gorice. Prav dosti prcblvalstva tako ne more biti v mestu. saj prihajajo pisma Goričanov iz spođnje Italije, kjer so internirani. Iz Oorice pa priđe le bare malo pišem, dasi je z> marsikak becrunec pfsal in pisal v Gorico, da bi kaj izvedel, pa ni dobil nikakega odziva. Gorica trnl. ker je tik ob fronti in ker stikajo po njej italijanski vo-jaki in so skrita v mestu italijanska povelistva. kakor to dobro ve naša »Tvidna služba. Prebivalstvo mora ttčati najbrre pod zemljo in ker pri-č^kuje itaiifansko vrKl^tvo z avstrij-ske strani ofenzivo, ki potegne mesto v hnd o^renj, hoče od5traniti iz njepa preblvalstvo. Prazna bo torej Gorica, ta t^ko ve!fka^5kp. nridobftev! Tik r>ri niej so na2?? voiaki. 7a državnim kofo<1vorom teče bojna crta, mimo Krf*mherzn. Panovec, Baita, Sv. Marko, 5empeter, Vrtoiba, vse to se (logika tal cori£ke*ra mesta, vsa ta vzbodna stran je trdna m boji se je itnfHansko amadno vodstvo ter boce irprazniti mesto. n^ katero se fabko vsuje z n?f*n?e trnovske pitnote o^rrornen tonovsk? ocreni. V ofenzivi h\ bflo gorilko mesto važen del bo-i:?f-xs». č^r Vateri h\ «e um'Va' *o\rrr*-m*k y fur!?*nsko nfffno. Gori?ko me-«tr* ie trpHo. razb!to le na vseh konci^ in krajfTh. Vpr stoi? no koncu. ute<r-ne nt<t! v ^»o^^?h hrstfh. Gotovo ie. da v^^f'ii se ItaMjan? ne bodo Gorice nfk^T v*č.
7pn Ta r^rtvr^"* T'»i-^t»n Pavlin fr <~*f%Ti~tt san. h*i %t ^: v n^V°m v'et-r;^t''Ti se n?^ai>ta fran Ravdflž z Oorf*kw*, črnovoi. p. ?5t. 4. v rTar-Wtvtt. fn r^^n 7nv{id1a1. nod'ovec
lOV.   t*?*t     ^f*   ^Vr^J   n?   r»r>V*^f»r«^.
V    dežein! nmos^fn'rj v Krome-Tifu ie umrla Marija Pitamic iz Gorice.
Zapternha nr»7nože«*a. Trž??>ka dežeTna sodnija je odreda zanlcmbo preTno^.enia me^^rja Antona De-1 o r e n t i j a v Krmlnu. ker je osum-lien rlo^na vele;^daj*. *n nosestniVa Ivara C o s a n i j a v Turi >ku. ker ie ositmljen zločina proti vojni sili države.
V   Trst'*  ie  i^mrl  £.  Fran     L e -stan.  Zapu^ča  Ž3!ujo5o  soprogo in tri otroke.
RekrfzFc'Jt o!ln v Tstrf. Zalocre od prer«5tanka od prešanja oMa. n^haja-foče se v fstri — izvzen^i otoke — co bile stnvl?erfe na razp^lf^o c. kr. rr"^vc^nTJFtva TI. pnm- v Bu.iah. ki se potrudi, da se te zaTr^e koristno nrC(j-t?:o v pokr??:ni. Zalome, kl so irprr.^ivliene ne^'?mosti nnkvarje-pja. se sm-jo i^-'^rn^^? prodati ali izvo^'tt \<z te'H~*?ie. 7r>'o<ze od nre-or-ta^kov nrf?o"e?ra «n ra7taljere^a ^!?a. ki se rnhrinio na ot^kth Krk. Cr^s in T ^$ip\ kTini rOcstrrr. Littn-rairt Tnriti«tre- nnf1 Ha^dels^^^el1-schaft« na Punaiu VI.. Marintrlfer-stra^^e 1 c. Pre^^r^^'V: !,?*sciac 1. r.
Awov!T3"Ha Da'Tia^fie. Na na-mestni^tvu v Zadru je osnovan nov o(*sek, v k-terem so uradniki Iz raznih gospodarskih ;n prehranjcvaln^h odsekov. Pređstolnik je nam. svetnik pl. SzHvas. Tz Zadra poročajo, da manjka mesa pa ne le tam, amnak tud! v Šibeniku, v Splitu itd. Rib v Zadru priđe sicer na tir precei, ali vse prerralo za t^^č* stradaiočih o«eh. ?e^aj se ure<1f nrodaja rib no re^n-m Stevflu ler'tlmacfje. Tz Zadra Dilelo 2?. t. m.: Cnf^mo. da je v de-Mni boinišnici v Arh*na*ih umrlo včerai 11, danes pa 9 hrVnTkov. Pač nef^vadna iimrijfv^st! »N^rod. List« v Z*^ni porn^a, ću js d^lo te dnf nekoliko repe in pravilo, da nrfde nekoliko kramriijt in marmeUdei Ker
le nekoliko koruzne moke v Zadru, ti trebalo razdeliti tuđi to, kajti med prebivalstvotn je velika beda.
Na otoku Ponza (provincia di Ca-serta-Napoli). »Eco del Litorale« po-roča: Dobili smo od tam obvestilo, da Italijanska vUkda je poslala vse naše sođeželane, k! so bili rastreseni po raznih mestih Italije, na ta otok, tako da tam je sedaj vsepolno Oori-čanov. Življenje doslej ni bilo slabo, ali sedaj tuđi tam pr:-?n;a pomanjkanje vsejra potrebr^fea.
Smrtna obsodba. Radi umora Franice Mileusniceve na Reki je bil obsojen, kakor znano, Salomon Papo na dosmrtno ječo, ali v Budimpešti je višjs sodniia obsodila Papa na smrt na vislicrh in sedaj je zadnja instanca potrdila obsodbo na smrt.
Oklic!
Kakor že objavljeno, so se 8. t. m. sestavila pravila za ustanovitev >Kranj?ke9a dQ?e\rem društva c. kr. avsrr. zaklada za voSaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mla-tfinsko skrbsivo.c
Društvo ima namen. pripomoči v d o v a m na boii§Ču ali v vojni pad-lih ali na nje posledicah umrlih, da dobe zaslužek. ali jih si^er na drug način podnirati. kakor tuđi zagotovltl prehrano \r) oskrbo ter vz^ojo in po-uk pomoći potrebnim s i r 01 a m v vojski padlih ali zamrlih, dalje drugim varstva potrebnim otrokom in miadoletnim, in snloh skrbeti za n!Ih telesni in nrav-no-verski nanred^k, knneino priskočiti na pomoč fudi drtjerim svoj-cem padlih in umrlih, ki potrebu j e j o     podporo.
Društvo bode štelo ražen čast-nfh članom', kater- imenuje občni zbor, in članov uradnepra dostojanstva; a) re^ne člane. b) ustanovni-ke, c) utemf'i'telie, d) nrispevajoče jlare ?n e^ del^vr^e Čtane.
Redni č I a n i bodejo vsa okrajna društva z istim Imenom. Ustanovniki nostaneio oni, ka-teri naMonijo društvu enkr^tni zne-%ek 500 K, utemeljitelji oni. ki naklon<"jo društvu enkrat vsaj 200 kron. o r i s p e v a j o č i č 1 a n i oni, ki prisnevajo letno naimani 10 kron. konečno delovni član! oni, ki rastavijo svoin delovnr) moč bre^-plač^o v društvene namene.
Namen dru?tva, za nbosre ostale na^fh brsbrih in iunas^^h braniteljev flomov'rie, k^kor tuđi za Majror in rarre<1ek n^^c^a nara^Caj? skrbeti. ie taVo vrvišen in važen, da ni treba natar?čneje dokarovati rx>trebe. stre^iienin tecra društva podpirati z vsemi sredstvi.
S pristot>oTn k drnštvn ne bode v^aVdo sr>oln?1 le doT?"osti človeko-"nhno^ti. posnf^^val s'"Hle marveč tući 7elo važne narodne bi državne kor'sti.
Kot Prc^srdn^c dri?s>v^, m 5e 'ma nstanovlti, anelnlrm s tem na tako mnosrnkrat izkazano požrtvovan nost in vsako^asno sor^moč ljudstva in povaMJam istr?, da društvu v veT^V^m   ?5tPvHi!   nri^topi.
Ker naj se društvo ustanovi že v nafMifnfcm čzsn in mi je na tem 1e-^eče. d? ho^o za^tortan? v druStve-nem vodstvu vsi s)ov. nrorim, da se rm b!j»«rov^"?o doposlati č?m preje nrijavc prostora,
Ljubljana,   30. marca    1917.
C. kr. de^eini predsednik: Orof A 11 e m s 1. r.
Uživale mani mesa!
Kranjska posredovalnica za dobavo klavne živine objavlja sledeči okllc:
V zadnjem času uživa preblvalstvo po mestih. zlasti na tuđi v LJub-!;ani veliko več mesa kot preje. Ravno sedai rin morejo kmetova!ci od-dati manj živine, vsled tega ker jo rabiio za polisko delo. Tuđi vojaške zab^eve no živim* so v zadnjem časn velfVa^^ke. Prebivalstvo po mestih naj ur>o?teva te razmere ter naj se o*reji vri uživanju mes5 kolikor se T^ač more. Pr«?dvsem naj bi se uživalo meso ob dnevth, ko te uživanje mesa dovoiteno. samo enkrat na dar in r»e po dvaVrat. tako da dobi vse nrebivalstvo nekai mesa, ne pa eni slojl prevet. druei r»a nič. Prebivalstvo mora fznrevf^eti samo. da je om^iitev mednih jedi res notrebn? ne le % ozfro.n na domačo Živinorein fn nolfedeTsk? nbrat, ne^o ^^d^ z ozl-mm na revne*** %Jo^. Aneliramo na ra rodnost T>reh!vaUrva sameea. Vj»?tf več fivfne Vot do^fda? ne bo rrio^o^e r»r*r1?*atf mr^tofr? fn indn-^trH«?Mrn Vrjiiem fn bo treba 5e kon* ♦'*>^ent mestom in trgom ćelo ome-!»«
H^Tne ž?v!ne ▼ Ljubljani.«
Dnevne vesti.
— Občinski svet ljubljanski ima
v torek. dne 3. aprila 1917 ob 6. zve-čer v mestni dvorani redno javno sfr-jo. Dnevni red javne seje: Naznanilo predsedstva- Odobrenje zapisnika zadnje seje. Mestnega magistrata po^ ročilo o prošnjah za vsprejem v do* movinsko zvezo rnestne občine ljubljanske. Personalno-pravnega odseka poročili: o dopisu magistrata glede nadomestne izvolitve okrajnega n*-čelnika in oskrbnika ubegih za vod-» matski okraj in o dopisu mestne hra-nilnice glede odobritve novega po-kojninske^a pravilnika za uradnike In rslužbence Mestne hranilnice ljubljanske, Izpreminjevalni predlog ob-činskega svetovalca jMakso Lillega glede mestnemu uradništvu dovolje* ne draginjske doklade za leto 1917. Finančnega odseka poroČila: o dopisu magistrata glede predpisa vodo* vodne naklade in pristojbine za vo-ja?ko nastanitev v bivši občini Spod-nji Šiški, glede ustanovit ve novega dclgra mestne občine pri Mestni hra^ nilnici ljubljanski iz tekočih obresM in anuitet mestnih dolgov za čas od !. majnika 1917 do 30. aprila 1919. o dopisu Mestne hranilnice gtede odobritve sklepa upravnega odbora v zadevi novega prispevka Mestn« hranilnice aprovizačnemu zakladu za ubožne stoje, o dopisu županovem glede dovolitve draginjske doklade mestnim delavcem in o prošnji Ri-harda Jakopiča za daljnji najem mestnega sveta za njegov umetniškl paviljon ob Lattermannovem dre-vorsdu. Stavbne^a odseka porocilo o prošnji bratov TSnnies za spremem'-bo rejoilačnega in parcelačnega n^ crta za njihova stavbilča zapadno od Ounajske ceste. Upravnega odbora mestnih voženj poročila: o porocil* mestnega stavbnega urada gledtf ureditve mestnih voženi v lastni režiji, o dopisu županovem glede bilance mestnih voženj za leto 1916., o dopisu magistrata glede oddaje voženj premota za mestna pcnJjetja !n na voženi za rešilno postajo za leto 1917. Policijskesa odseka poročilo o prizivu Frana Bizjana proti odloktr mestnega magistrata glede predpisa pasjega davka. Upravnega odboras mestn. vodovoda in meste elektrar-ne poročilo o prošnji Antona Reis-nerja za daljniji odpis večje porabe vode v niši št. 7 na Reseljevi cestL Ravnateljstva mestne klavmce poro-*; čilo o prometu v mestni klavnicl le-t-ta f916. Aprovizačnega odseka pdren čilo o raznih aprovizačnih zadevah. Dnevni red tajne seje: Naznanfla predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-nravnega odseka poroČila: o prošnjah za razpi-sano Karei Žagarjevo ustanovo, o nrošrjah za raznisana mesta v mestni računski službi in o četvero proš-njah v personalnih zadevah mestnih uradnikov. Finančnega odseka porr> čill: 0 prošnji vdove nekega magi-stratnega uslužbenca za odpravnino in o prošnji vdove nekega masristrat-nega uradnika za zvišanje -vdovnine. Upravnega odbora mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročila: o prošnji nekega uslužbenca mestne rlektrrirre za stalno imenovanje in o noročilu ravnatelja glede napredova:-^ja treh uslužbencev. Šolskega odseka poročilo o prošnji neke otroške vrtnarice za stalno imenovanje. Obrtnesra odseka poročila o raznih rrošnjah za razne obrtne koncesije.
—  Odlikovanje. Potiesrečeni nad-aoročnik 78.  pp.  Makso S e v e r je dobil po smrti red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo.
—  Odlikovanje.     Računski po<l-Častnik I. razreda Alojzij Dermelj na južnctirolskl fronti odlikovan je z ?eleznim zaslužnim križeem s kreno na traku hrabrostne svetinje. Za njegovo hrabro in izvrstno službovanje Dredlagan je še v višje odlikovanje.
—  Povlšanie, Za praporščaka je oovišan od pricetka vojne mobilizirani    Leopold    Morela,    učitelj y Metliki.
—   Vpoklicf   oproSčenih na Offr-*=kein. »Pesti Napio« poroča na pod-lagi informacij na merodajnem     me-<tu. da se narnerava natančno   prebiranje pri privatnih firmah in večjih obratih nastavljenih oproščencev. Za enkrat mislijo vpoklicati safno mlaj-^e letnike pogre^ljivih     oproščencev in sicer pridejb v poštev samo oprcn ščenci v starosti 18 do 26 let. \po^ klicanje vseh oproščenih ni namera-vano in se bo v vsakem slučaju ozi-ralo na to ali in v koliko je oprostitev upravičena.
—  Breioosefnf fetnfkov 1865. do 1899. v Budimpešti se Imafo Javiti v svrho kofiskrlbclje. Osrrsk« kor. urad: Magistrat friavnesra mesta je afiširal naredbo honvedskejja   ministra,   p« kateri se imajo v obsesru     sarlavnega mesta živeći brezposslni možki letni-kov 1865. do 1899. pr'javiti v svrho konskrincije.                                 -*^
—  Prep'ftdovanie volakov t h-ledju. »Pesti Napio« poroča, da na-mtravaio oblasti xahtevati od vcWK-
Stran 4.
.SLOVENSKA NAKOU*.   one 31. mara  ifflT.
75. Stev.
V& fn sicer od najvišjega častnlka. pe do prostaka, da se izkažejo. To akcijo bo izvedla mešana komisija, ki bo fmeia neomejeno ooino moč.
_ Zahvsls. Ranjeni m bok* volak^ nan^ajcc! se v r-olnišrrici Rđe-če^a križa v Ro^n^i Slatini v orfr:o-j>e^*čnem cddelku, se na!Isfcren?«$3 zahralj^ierrvo rren!s?r<v^?|i grosnei pelkovrega ?drnvrika g. dr. Nsgri oa njen trud in grnotno po žrtvovanje, s tem ko nas oskr^uje z dobrim! ^loveriskimi ir hrv3t?!-:imi knfigami, Jćatere so nam ve-rin^ dobrodošle. To nam bode vedr.o v *rvv~-iitj ter zato Se erkrat hvala s prinorrjčrrvijo za nsdafjn^ n^k!oj^cr!cst. V "m^mi vseh -Franjo S k r b e c, narednik. RogsSka Slatina, dne 27  niarca 1917.
— Opoznrl'io!   S pristojne strani nas or?0£sr:?io. da nwaio biti pri i as, to je v območiu ^žlera vojnega Gzem-Jfe tud! vrednostna   'ćea^roa) pisma,   tiskovine   rn   no*!Uatve z vzoref   cenzurirana   po   c. kr. cenzurah. Kakcr poštni pr'\eti, prav-tako ne smeJo tud? ?*>ši!jatvc z vtot-& ?T! ti^k^nr* ?rn?T* nr^r.cni?1. 7?7?m€-Tiih sporočii m *s mnnijo- o^prti od-
• dajati. Yretf*!??stpa r!?tnti pa se moralo cd 2. arrjta 1917 izrnč^fi post! wr*rta !n zapečatim. nn bo moffočc vrednertn«. r^isna dm hitirej© cd-prerftaii, je dobro, cki se nnjrm taka pisma s?*tto crb dopsldnevih odđajo na pc*to i« sicer če m^oce naivnost na slavnem poštnem irnrchi fpoštni fif brzojavni trrad Ljubljana 1). Da se raN pifsma krolfkor moči hitro odpravn«*, je žeteti, da se oroaci vrednost natarko ps značku, ki je vk)ž«i v vrednosi-*a pisma. Naslov bodi ra«k>čen in tako čitljiv, prav tako rudi ime pošiljatelja, katar*> mora biti »avediio pri vsak* po&tfotvi. Kadar je koli£kaj ?no£/>5e. mij se će-nar ne pošHja v vredite6ift&! pisrcTh. nrnpslt mi se nrieaz*je ^ rsštm ara-minici ali pa po pošta* na!r.%«iHcah. Da ne bo ortrasa w**r?Ya Ta**?^Tfe kore^orf^cne, nai sa TeRfeoircčRe rftsgiedric« ne razpošĐlaio.
— te s*!c starr&tratflega gromka dne 30. rcvca 1917,   Za Anton R*a-Kovo ustanovo (dve ms«tl po tfZ K xa lgto) za   dobro se   učočc   ra e -ščanske sinove #d začetka 4c#r-te do konca šeste šolc. torej za td leta, bo prezentira* mestni maj?is*rat c. kr. deželni viadi dijaka IV. b rmz-reda knezoSkofijsLc ^nooa^e v št. Tidu nad Ljnbij»o Prtdoiinai Petfač-nika. edJm*jra apr»vii«»e«. —    Pri-mož Auerjem ustanovit ^v«  »esrti po 130 K »* leto)t do   katere   JMMtjn pravico otroel MtibBaaskifa » e Š t a-n©v, predvs#» mešcanskik l*d*l^-vaicev lasuh*, dokler se ae i»iče kake stroke ia si zamorna imi kmba služiti, se odda edmima pro«f1c«wa Engeibertu   m   ^wp   Pim»«k€tl|a,
druel pa modne trgovine. — Na rax-
pis c. kr. đeželne vlade v Ljubljani, s katerim ta pozivlja mestni magistrat, naj kot prezentator za dija^ku ustanovo Martina Leopolda Scheera (po 336 K na leto). katero uživa za čas vseučiliških studij Stanislav Li-kar, slušatelj prava v 6. tećaju, :zja-vi, ali ima kaj proti temu, da bi uži-vil Likar to ustanovo pole^ ustanove Luke Knaffla (600 K na leto). kl mu je bila p* deijjna za šoisko leto 1916/17 se sklene, da se kumulacijl obeh ustanov ne bo ugovarjalo Za dru£o mesto dr. Maks Lerbetzove dija^ke ustanove (203 K na leto) bo rredlagal mestni magistrat c. kr. deželni vladi za šolsko leto 19U5/17 edi-nega upravićenega prc4*—a Franceta Fajdiga. dijska IV. razreda c. kr. državne ^imna^ije v Novcm mestu, ki ]c rojen v far: Št. Vid pri Zatičini. Stavbna clovoijenja se podeii Rober-tu Siriieiowskerau za zgradbo go-spodarskega poslopja na njegovern pefestvu na Opekarski cesti št. 1S, Jakobu okom za nekatere aaapiaci-I >#f prcziJavo oken in napravo pre-kajevalnice v podstrelju njegove hi-. le ic 12 v Karunovi ulici in Ivanu ? Poilaku iz Kamnika za gradbo dvo* risenega po&lopja na njegovem po-sestvu v Siomškovi ulici št. 23. Nia mestnem svetu v Sclskem drevore-du so posiavili mesarji brez vsakega dovoljenja 36 lesenih lop z v tla za-bitimi koli. Sklene se, da bodo moru!! plačevatt, podobno kot jo plaču-jejo branj*vke na Po£ačarjevem n-gu iH kramarji na Vodnik orem trgu, za uporabo mesnega sveta letno na-jrmfiino, in sicer po 10 K od kva* dratnega metra.Najemšcinoboplaće-vati v dveii enakih obrokih, in sicer dne 1. januar ja rn 1. julija vsakega leta pocenši s 1. januarjem 1917. Vrha te^ra bo moral vsak izmed teh mesarjev podnisati rcverz, da je postavljena lopa !e provizorična stavba in da jo bo mera! na zahtevo tne?t-nej^a magistrata takoj in brez vsake ocŠkodnine ra lastne stroške odstra-nitL — Družinam, ki so imele v Ietih 1915 in 1916 irestni svet za Bežigra-dom brežjMačno v najemu, se pod,?!? 5a rta^errno dobo tiidi za leto? ražen za oni ceh ki jsra potrebite mesma občina sa^a za onanje gramoza. — Mariji Magistrovi se pusti mesrni svet pri gramnzni jami ob Vodovodni cesti tnd! za letos v zaklanu, ravno tako Martirra Hud?.lest! mestno semtifšče na Vogalu Zelene poti in Kor>s!i§Ve i?i:ce. — Marf:? Dolentevf in Jakobu Anzelcu se odda za !etcs ko^n.H trave na cbrežji! LJublJarice od Jnb!!einejra mostu do deželne bnl-n:5nlce v zakup. In sicer vsakernu na enetn brer?J. Franči5ki Hcžmano-v\ ?e prentisti za letns ko^ček mest-nega sveta ra nrftniško utico na Zeleni poti v imr^bo. fv'e-tnejra sveta na Dro<toni bivie^a voj^?^:efra csVr-Mvalflča na vodalo Punajske In Pranca Jožefa ce^te, k! bi ga nekate-re strar.Ve rade nasadite s kronspir-iem, se Hm ne more dati v najem.
—  Franc Gerbić t. Pogreb ravnatelj?, jrtasbere ?o?e »Olasbene Matice« Fra na Oerbića se Je vrši? vCe-
r2j popoidr? f;b z*lo sterilni udehž-ol. Mod drusrlmi so iskazali zadnjo čast preir-nulcmu ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z ma?!stratn:m s\retr.ikorn L a h o m, ma5ristratnim tajnikom S e m e n o m fn ma^. nad-kom;s:»rjcrc» Govekarjem, sani-tetm sv**tn!!<: dr. 5 1 a j rr e r. oosla-nec dr. R a v n i h a r, de?. šnhki nad-zcmJk dr. Bezjak, v!?dn! svetniki Š u h i c, Senckovlč, Detcla Tn dr. P o * n. r, c?:r. sodr-ik dr. M o-h o r i č, ravnate!? dr. M a n t u t n i, Foerster, O e r s t ?! e r, P a h o r, r*. H. Sattflf r, F • r j a ti £ i č. fflas-ben< ravnateU H u b a d ter mnogo ^dl!Inih dr».:T}, t žuranjo ro. dr. T a v-S^.rjcvo ri čelu. Pcvski zbor »Q!asb^re Matice« je pod vodstvom korer/tnesa ravnatelja jr. H u b a { a rar?1 p^:r»jr:ernti ^a1o"*fr.ke.
—   Madiarska   razprava • Sk>-venrfk. Vseucliiiki knjižničar v Bu-r"r---5ti dr. Robert Braun je ime! i;...^j r.e bližje seznsimti s slovenski-nii razmeraLrrj in se je ne sslto ra-u€I! hrvatskegrt in slovenskega ;'ezi-Jca, nefo se tuđi prav dobro seznanii s slovensko kulturno in politično zzp-dovtnsko Bteraturo. Zdai je izšla iz-ro3 r.jogovesra peresa v ugledni madžarski re\i?l »Husračft Szarad« pre-cej cbSlrmi štu^lija o Slcvencih. Kcr &ev©<Sa nfano zmoini   malzarskcga i^zfka, wam m mocoče presoditi     te žtudTle,  v^sli  jkls  pa  vs?kakor,   da se ]e oglasfl  v ugledni reviji  o nas 5V^^*%f»c?ll zna^is^cnik. o  člffair rr^-V?5HOGts v presojr.r.i« »atseira   naroda nfcw««i^ vsroka dvomltl.
—  Dra A&brede:-us kencAria    ^c pHr©(?TU Ji^ii v rj?i^yo    v   kavai*nx »Urfcm-,     Z&^elek prv.-ga koncerta ©b 4. uri pcpdđrc.     drukera o& 8. »većer.      Vstcvpnina  za <?n  koncert 1  K "U \i». v korist zakida ;olke
■RJHfcC
J a k je hnenovan za c kr. državne**
živinozdravnika.
—  LJudsko^olske vestL   Karmen
H v a 1 a je nam^ščena za sirplentinjo v Mokronogu, Evlalija Dimnik za provizorično učiteljico na III. mestni češki ljudski §oli v Ljubljani. Josipina V o d i š e k za suolentinjo pri Devici Mariji v po!^u. učitelju Matiji Breze v a r i u je pc\ erjeno začasno vodstvo sole v št. Rupertu.
— Najlepše knjige izposoja javna ljudska    knjižnica    »Gospodarskega r.aprednega društva za šentjakobski okraj« vsak torek, čstrtek in soboto od po! 6. do S. zvečsr. ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopol-dne v krsjižnični sobi,    Vožarski pot St. ?• koncem Florijanske ulice in za-četkom Kariovške ceste, postajaMšče elc-'-'tnlne cestne železnice. Na raz-poL-^o- popolni tiskani imeniki knjig, vstop v knjižnico    ima    vsakdo.   — Kružnica kupuje   slovenske,    hrvatske, nemške    knjige,    hvaležno    pa ^prejemi t"di darovane.
—  javna ljudska knjižnica »Go-spodarske^a in iz obraze valnega društva za dvorski okraj«   se priporoća čitajocernu občinstvu. — Knjižnica Je bogato založena z vsakovrstnim čti-vom in je sedaj najvećja in    najbolj obiskovana slovenska javna knjižnica ter posluje v dništvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Marča-nu na Rimski cesti št. 21) vsak dan od pol 6. do 8. »večer, ob nedeljah in praznikih pa od po! 10. do 12. dopol-dne.    Vstopnine ni in   ima    vsakdo vstop. Na razpolagro so popolnl knjiž-nićni hncnikL
—    Državne   modre   šalice za Škropljenje trt proti peronogperi ima c. kr. kmetfjska družba za Kranjsko v Ljubljani še dovolj v zalogi po 3 K 50 v za kilogram ter jo oddaja odslej naprej kranjskim virK>£radn!kotn tu dl več kakor 35 kfc za ha vinograda, toda le s pokojem, da jo smejo pora-biti le za svoje vinograde. Nadaljna narobila na modro galico proti takoj-^njemu plačilu snrejema c. kr. kme-tijska družba v Ljubljani samo še do 15. aprHt t L
—  PreTzetnanJe KUiviie živine za TC*^*tvo. Dne 7. srrrila t 1. se vrši v
1 Jubljani na seJmnlSčn po!ei? klavnice pre\rzernar^fe   Vlavr.e Žfvine za voja-ško upravo. Kdor želi svojo žHino T9*\ romanjkanfa krme a?! iz kakega đrr-^^a vrroka orfdati. naj jo prižene ta dan ot 9. uri dopoldne k prevze-marju.
—      Z^ravstvero stanje mestite o'-čfne RHb!far«.-;e. V času od 18. do 2*1. mare a se je v Ljubljani rodilo 20 strok. 1 je bf! mrtvr^ra1^n. umrlo je 40 oseb, med njimi 21 domačinov. Za o^Ncarnl so umr!; 3, med njimi 1 tu-}ec. 7J& vratico 1 in za Jetfko 6 oseb. ONMeli so za tffuzom 1 tujec in 4 vo-jaki, za rrižo 2 vojaka in za vratico
2  đomačJnft.
Iz kcUznice umrlega £. Evgena 5a?ovfca j© i7r>r-3oienfh š^ mno^o knjijr. Vsi, kl JTh ?^e niv> vrnllf. %t pro-sMo. da tzt>o«ofen^ knjige vrnejo na naslov jr. .Tanka Saiovica v Kranju. oz?rom* kakor je to te oglasa razvidno.
Nezgode. Pavlo Oaberšek. posestnice hči v čemsenika, je. ko so pri sosedu rezali slamo, za^rabil ge-^>elj slsmorczrtice in jf fzp^hnil levo roko v rami. • — Franc J a n e ž i č, stro.inik v deželni blaznici na Studencu, je vrtal z ratrbeljeno železno ostjo neki iesen držr.j, Dri tom mu je pa iz-oodletelo t^r se je zbodel v zapestje levc roke. Poskodba je težka. — Al-bert M 1 e k u š, 9 let star, begunca, 5cdaj vojska sin, je na Breznici z naj-deno ročno granato doma tolkel po ni!zit vsled česar se je razpočila in mu poikodavala desno roVo, obe no-V,\ in desno oko. — Peter K a r i ž, že-lezniiki us^uzbenec na tukajšnjem južnem korodvoru, je v temi svojo s!u7bo opravraioč. pa,1d v neki kanal ter si zlomil levo nogo. — Valentin P r e % e 1 j, hlapec na Tržaški cesti, je sci po seno za živino. Pri tem *5 n*u Je pa Icstva izpodmakr?iia, da j« padeJ In r? posredova! desno rarao in rebra 1-ve strani. — Sflvcster-H o-m a r, I^It^tvI pr^-stnika sin, se je tura! na rrlrr-rn trhlem traimu, ki se je z'omlt tzr jera ud?»ril po nosu tako, da pra je revarro nrs?kodoval. — Jerme-nar Alojsij P e č n i k. je v Poiiakovi tovarni o priliki. ko Je natfkal jermen na Vol-o stroja pade! raz lestev ter «i roTf^drvTi! reVa !eve strrm ffvota in hrhet. — Rsjko Kos. tiskarniSk! vajenec. je h?xIH po obzidhi stnige LliiMlanice. a fni tem je mtiahnil ter nad?! v stniffo in si tczko po^kodoval levo no^o. — Frar.c Koman, 11 let sttr, sir. nv^arskert rtomo^nilca, se je s Skarjarr.? po nrsrečl jrnni! v desno oko in si %& nevarn© po5Vni1nv»l.
»Msii?ir«r« na Bi»da. prlde. kmkor w>-sw^am« \% r^adne *LnfV Ztff.^. na đr**ho ć*t 24. anrila 1917 na licu mest«. Ci?n?1na vrednwt TBtit 3n5.5?W K 2* t. vitevil hotelsko nPT9*r> v cff^iHi vredtiostf H2.017 K •ft v. Ns}rii'/ji nnrtidrV TfliSa 195.72* knm 89 v.     T hotelskim pcstttvu
vt skupno 21 parče!, zfast! zot&rt so obscžni, z mladim drevjetn lepo zaralčeni In ležijo v bllžinf glavne ceste. NatančneJSi podatkl pri c. kr. okrajnem sođišču v RadovljicL Pojasnila daje rudi gospa Ivana Pečnik (gostilna pri Urbančku) na Posavju.
Iz Planine na Staferskem poro-Ca!o: Snejr je napr?vH tu na *adr»em drevju in v trozdovih mnoso škode.
Henny Porten !r» O!af F5nns isrra-ta dar.es do ponedeljka v tukajšnjem Kino IdesiU. Prvn v -'zborni trodrjan-ski vcseloigrri »Roparjeva nevesfa, radnji v dratni »VeCni nočl nhežal«. Ta snored je ludi m!r.d^ni orimeren. Predstave kot navalno od 4.f ob ne-de'jah od 3. ure dalje.
«*»6n*»ffa ^3»;e^a. dne 30. marca 1917. Urad ?i nrehrano ljudstva ;e nasvrtovai občinam in drugim gospodarskim korporari'am, da siže sedaj preskrbe dobavo nrihodnje letine krompirja. SKteniti je s po^estniki pogodbe, da so obvezani dobavljati krompir v jaseni tekoče^a leta po K 21-— za 100 kr. Pogcdbe se mora predložiti c. kr. deželni vT3di najkasneje do 30. aprila. Mestna apro-vizacija sklene poskusiti, da se zaveže jo posestniki k dobavi. Ako se akcija v polnem obsegu obnese, boJe velike važnosti za preskrbo Ijubijan-skega prebivalstva t tako neobhodno potrebnim živilom, kot je ravno krompir.
V teku je obiirna akcija za preskrbo Živil revnejŠi m slojem. Pomagati se hoče slabo situira-ranemu prebivalstvv v mesecih april, maj in juni, ko jt pričakovsli ntjvečje pomanjkanje vseh živil. V to svrho se bode razdelilo v večjem obs?gu m?ro po znatno znižanih cenah in se je deželni vladi za Kranjsko stavil na r3z-polago znesek 1,200.000 K. Če se hoče Ljubljani res pomagati, mora dobiti od tega zneska najrnanj 600.0'30 kron, da je mestna aprovizacija v položaja, vsaj nekoliko org*nirirati pre-skrbo revnej^ega ljudstva s cenrnim mesom. V prvi vrsti je nasloniti vso to akcijo na it obstoječo ubožno preskrbo mes*ne aprovizacije. V ubožno preskrbo je že dosedaj sprejetih ckoli 1300 dmžin s 6000 osebami in se-sestavljen natančen kataster o njihovih gmotnih razmerah. Za sprejem v ubožno preskrbo je bil uvelavljen princip, da imajo pravico samo one družine do cenejih živil, kjer na po-samezno osebo ne odpade več kot eno krono dnevnih dohodkov in irna družina skrbeti najmanj za dvoje ne-prcskrbljenih otrok. Navzlic tej strogi omejitvi je le vedno 400 prošenj ne-rešenih, ker so bila aprovizačna sredstva omejena. V aprovizačni akciji so odbrani največji ljubljanski reveži in tem se bode že prihodnji teden priskočilo na pomoč z razdeiitviio cenc-nepa mesa. Razdeljevalo se bode po 10 dkg na osebo telečjega ofir. svinj-skrga mesa po zelo •nižanih cenah. Drugo delo te nove akcije je, rarširiti že obstoječi kataster najpotrtbnrjših §e za 6000 oseb. Uvršitev novtga katastra se poveri sedanjemu odseku ubožne prehrane, ki bi se pomnožil z zastopnikom deželne vlade, deželnega odbora, deželnega mesta za dobavo klavne živine in z zastopniki konsu-mentov. KonČno bi bilo pritegniti akciji za preskrbo s cenenim mesom še slabo situirane uradniske rodbine. Vseea skupaj bi se podpiralo približno 15.000 v Ljubljani stanujočih oseb in bi bil približno troŠek akcije samo ori oddaji cenega mesa mesečnih 180.000 kron. Neobhodno potrebna bode nadalje tudt naloga oddajati najrevnej-šim tuđi mast po znatno znižanih cenah. Samo ob sebi umijivo pa je, da se ne bode smela dobavljena živina im opisano akdjo všteti v kon-tinsrent Ljubljane, ker bi bili zopet težko prizadeti oni sloji, ki pri akdji ne pridejo v poštev.
DruStvo za bolne na pljučih »Vi-ribns anitis" se napro«, da ponudi mestni aprovizaciji svojo obširno po-sestvo v Golniku pri Tržiču v obdelovanje. Zasadilo bi se lahko najmanj 50 vagonov krompirja. Apro-vizadja takoj prouči, če bi bilo mo-goče obdclafi svet in zasaditi krompir. — Pričakuje se večjo množino krompirja s Poljskega in ga je deželni vladi nakazsnega za Kranjsko 190 vagonov.
Prctekle tedne je oddala mestna aprovizađja 50C0 strankam 4 vagone krompirja. Vse te stranke nimajo v zjlogi niti kilograma krom pirja in je pomanjkanje redno bolj nevzdrž-ljivo. C. kr. dtželno vlado se ponevao prosi, 4a takoj pre-skrbi Ljubljani kr#«pir.
Priliodiiji tede« se rasdtli na moćne karte pa V4 kf ktrnzne in lU kf pšenične moke za osebo.
Jaje imti nestna aprorizadja sedaj večjo množino na razpolago. Prihodnji teden se razdeli zopet jajca a* vieh okrajih proti moćnim laliaaiaat,   m   kult  w  5  k«oov.
Jajca se prodajajo v vojnih prodajal-nah in se podrobneji razdelitveni na-Črt objavi na dragern mestu.
Izkazala se je najrmjnejša potreba, da aprovizacija v lastni režiji o d-dajateleČJe in prašičje meso gostilničarjem in-z a vod om, ker je na ta način moglca pravilna raz-delitev in uspesna kontrola nad odc:a-nim mesom. Deželno mesto za dobavo klavne živine se zato prosi, da ođ-slej odda Vs za Ljubljano določenih prašičev mestni aprovizaciji. Od pra-šičev pridobljeni Speh odda mestna aprovizacija proti potrebnim potrdilom strankom po 1 kg: vsak ponedelek dopoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Mesarji so do danes izvažali vsc prašičje meso iz mesta, tako da je ostal ljubljanski irg popo'noma prazen in prebivalstvo nit: za najnujšo potrebo ni moglo dobiti prašičje meso. Mesari era se znova najstrožje naroči, da morajo vse prašiče, kakor tuđi teleta razprodati nadrobno na trpu. Ako mesari i ne bodo v potni meri izpolnili narocila mpstne aprovizacije, se jim sploh odvr.ame prodaja pra-ŠiČjega in telečje^a mesa.
Zaloga 1.100 kg prekajenega orašičjega mesa se prihodnji teden razdeli pri ubežni akciji revnim slojem po 3 krone za kilogram. Mestna aprov-vizadja kupi 1 vagon zelja, ki se bode na drobno razpečevalo v vojnih prodajalnah.
Skuša se nakupiti I vagon mila in zag^toviti tukajšnjim gostilničarjem 526 hek^oHtrov zaseženega vina.
Že lan?ko leto je bilo čutiti na ljubljanskem trg^u veliko pomankanje zelenjave. Izven ljubljanski kupd so na trgu preolačevali zelen javo in jo izvažsli v tržnih dneh po ćele vacjone. Mf5tna aprovizacija sklene naprpsiti c. kr. deželrjo vlado, da se vso v Ljubljani pridelano zelenjavo zaseže v korist mesta.in mestno aproviza-rijo pooblasti, da prepreci vsak izvoz dokler ne bodo krite potreMčine tnestnega prebivalstva.
Oddaja špeha v cerkvi sv. Jožefa. Občinstvo Že ćelo zimo toži, da ne more priti na mesarskem trgu do špeha. V resnid so mesarji največ lega blaga spravili pod roko v promet in pri tem najbolj oblagodarili tržašks in druge prekunce. Glavna sezona za špeh je sicer zamujena, vendar pa pri-hija še vedno nekaj prašičev na ljubljanski trg. Vsled tega je špeh, ki pri-haja tako v Ljubljano tem bolj dra-gocen. Da se omogoči nakup Špeha vsaj tištim strankam, ki so brez vsake najmanjše zaloge in ki so vsled tega primorani vživati nezabeljeno jed, je sklenil mestni aprovizačni odsek, da bo začela mestna aprovizacija odda-iati špeh in sicer 1 kg na rodbino. Prvi špeh se bo oddajal v prihodnji pondeljek, dne 2. aprila od 10. do-ooludne napre;, in sicer 1 kg a 9 K. Umevno je, da se bo oddajal špeh le na karte za mast. Kdor pa hoče dobiti Špeh, naj prinese s seboj še vse krušne karte, na katc-re se bo sproti pritiskala štambilja ter potrdilo hišnega gospodarja, da je stranka res brez vsake zaloge masti. V pondeljek priđe na vrsto II. in III. krušni okraj in od-dalo se bo kakih 700 kg špeha. V pondeljek pridejo na vrsto tuđi tište stranke, ki so dobile za 1 kg špeha v mestni aprovizaciji zadnje dni posebna nagazila. Prodaja se bo nadaljevala običajno vsak pondeljek prihodnjih tednov. Občinstvo se naproša naj ne hodi po ta špeh, ako ni res v stiski in potrebi Sram naj bi ga bilo, kdor v teh hudih časih ne imel v sebi toliko človeškega sočutja, da bi prišel po Ipeh, ne da bi bil v obupnem po-ložaiu.
Razdelitveni nacrt za jajca. Mestna aprovizadja ljubljanska bode prihodnji teden prodajala v vojnih prodajalnah jajca. Strankam se bode pri nakupu izkazati z močnimi izkaz-nicami in odpade na osebo po 5 ko-sov. Cena jaje je 32 vin. kos. Povdarja se pa, da imajo pravico do nakupa jaje izključno le v Ljubljani stanujoče družine.
I.  okraj dobi jajca v vojni  pro-dajalni v Šolskem drevoredu, Mahrova hiša. V pondeljek,  dne 2. aprila   pridejo na vrsto dopoludne izkaznice št. 1 in popoludne št. 2 in 3.
II.  okraj dobi jajca v vojni pro-dajalni na Starem trgu.   V  pondeljek, dne 2. aprila pridejo  na   vrsto dopo-liidne izkaznice št. 4 in popoludne št. 5K Dne 5. aprila, dopoludne št. 6, popoludne št. 7. V sredo,   dne 4. aprila dopoludne izkaznice št. 8.
III.   okrai    dobi   ja:ca    v   vojni prodajalni Rimska cesta št. 5. V pondeljek, dne 2. aprila pridejo   na vrsto dopoludne izkaznice Št. 9 in popoludne št.  10. V torak, dne 3. aprila   pridejo na  vrsto   dopoludne izkaznice  št. 11, popoludne   št.   12.   V  sredo,   dne 4. aprila dobe jajca dopoludne izkaznice št 13.
IV.   okraj   dobi   jajca   v   vojni prodajalni   Gosposka   ulica.   V   pon-. deljek, dne 2. aprila   pridejo na vrsto dopoludne izkaznice št. 14, popoludne izkaznice St 1S. V torek, dne 3. aprila
/a. Stev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 31. mara 1917,
Stran 5
priđefo na vrsto  izkaznice   dopoludnc ' lt. 16, popoludne št. 17. V sredo, dne j 4. aprila dobe jajca dopoludne  izkaznice št. 18.
V.  okraj dobi jajca v voni pro-daialni PreŠernova ulica. V pondeljek, dne 2. aprila pridejo   na   vrsto dopo-luune izkaznice št. 19, popoludne   izkaznice St. 20. V torek,   dne 3. aprila pridejo na vrsto dopoludne   izkaznice it 21, ropoludne izkaznice št. 22. in 23.
VI.    okraj    dobi  jajca   v   vojni, prodajalni PreŠernova ulica.   V sredo, j dne 4. aprila pridejo   na vrsto   dopo- i ludne izkaznice št. 24, popoludne   izkaznice št. 25. V četrtek, dne 5. aprila pridejo na vrsto dopoludne   izkaznice št.    26,   popoludne   izkaznice   št.   27 in 28.
VII. okraj dobi jajca v vojni proda-falni v Spodnji   Šiški,   Celovška  cesta (poleg    cerkve).    V    ponedeljek,   dne 2. aprila  pridejo  na  vrsto   dopoludne izkaznice št.  29,   popoludne   izkaznice št. 30. V torek,  dne 3.   aprila   pridejo na vrsto   dopoludne   izkaznice  št.   31, j popoludne izkaznice   št. 32    V  sredo, : dne 4. aprila   pridejo  na  vrsto   dopo- ' ludne   izkaznice   št.   33.   VIII.   okraj dobi jajca v vojni prodajalni v Šolskem  ■ drevoredu   (Mahrova   hiša).   V   torck, ' dne 3. aprila   pridejo   na   vrsto dopo- j ludne izk*azn:ce Št.   34, popoludne   iz- J kazr.ije št. 35. V sredo. dne  4. aprila j pridejo na  vrsto  dopoludne   izkaznice št. 35, popoludne izkaznice  št. 37.   V * četrtek, dne 5. aprila pridejo na vrsto ! dopoludne izkaznice št. 38, popoludne ? izkaznice št. 39 in 40. IX. okraj dobi ; jajca v vojni prodajalni na Starem trgu. i V sredo, dne 4. aprila pridao na vrsto dopoludne  izkazriice  št.   41 in  popoludne izkaznice št. 42.
i
4- Prodala moke se vrši od po- ! nedeljka 2 .■, :u-2 dalje. Na vsakih j desnih ]n (xirezkuv se dobi V* kg pšenične :Lue za kuho, kilogram po j fi6 vin.. in *A kg koruzne moke. kilo » sram po 52 vinarjev.                          J
-I-    Ođda]a    tdeejega raesa zsl ! revne^se tlole. V sredo, dne 4. aprila, i bo začela mestna apr ovi zaci ja odda- j jati z * revnejŠe sloje telečje meso po \ znižanih cenah. Za sedai se bo od- i đajnlo ni3so le tištim, ki so zapisani j v     mestni vojni prehrani in katerih * dohodci na dnn in osefco ne znašajo j okroglo več kot e :o krom Med temi t)odo oni, kl imajo dohoiikov na dan in cr-ebo Ic 50 vin.. šc posebno vpo-stevani in se lo tem opajalo meso 1 kjr a 1 K, drugim pa 1 k£ a 2 K. Na vsako osebo 5c ba cxk!al3 Ie 10 dkp: mesa. Prizadete stranlie naj pridejo | •o rneso v sređo popoMnc od 3. na-rej. Prlnesti imajo s seboj raeče na- ! /caznice za. meso.     Posebnih    vabil [ aprovizr?ija ne bo razposinala.           ]
-f Prodaja saharina. Glavni za- ! ložniki za monopolne   sladine   nišo '. prejeli se do danes nikakega blaga in " Jte&iie najmanj še kak teden dni trajati, da isto ćospe.   Sploli imajo   pa glavni založniki   naloc v prvi   vrsti preskrbeti s sanarinom kavarnarje in one obrtnike, ki vsled nove odredbe crlcdc vporabe sladkorja tega rc bo- < 1o smeli v prihodnje   rabiti,   potem ;
riJejo sele  privatna  gospodarstva i :u vrsto. Po došiiji irformacijah pri- >■ de začetkom le   ornejena   množina * monopolnih siadin v promet, sčasom Sele bo mozoče vsem željam vstre-Ci. Občinstvro naj blagovoli to vpo-števpti in naj se ne zalaga v začetku po nepotrebnem, ker 5e ni bati, da bi saharina zmanjkaio, samo ob sebi ie umevno, da ga v tako kratko ome-ienem terminu ni bilo mogoče toliko
zdelati kolikor bi ga posebno začetkom obeinstvo rado imelo, v Avstri-ji je bila produkcija saharina maien-kostna, bili smo večinorna   navezani | na uvoz iz Ncmčije in Sviće. Neka- j teri naročujeio že dancs pri glavnih | zalogah kar na ćele kilograme saharina, najbrž ni majo dotičniki še pra-vega pojma o ceni in sladilni vred-nosti saharina, En kilogram saharina irna sladilno vrednost    550 kilogra-mov sladkorja in stane, ker za enkrat večjih zavitkov še ni normiranih £00 kron. V privatnem gospodarstvu tore] pač nikdo takih množin ne bo mo-irel rabiti. Kavarnarji, slaščičarji, so-uovičarji itd., ki    rabijo    saharin    v obrtne svrhe, dobe istega po ceni, ki ie določena za prodajalce na drob no, potrebujefo pa v ta namen dovolje-nfa ffnančne oblasti.kjer prejmejo tuci dobavne knjige in naročilne liste s Vaterimi šeTe si zamorejo pri glav-nem    založniku   preskrbeti    sladilne snovi. Iste s! morajo ravnotako preskrbeti lekamarji    kot   razpečevald caharina na drobno. ker le na podla-ri prodpisanih narocilnih    listov   se zamorejo r»aročila pri   srlavnem  za- j Ir*žništvu fzvr^evatf. Vse tozadevne | 1 '^tine fn tiskovine dobe se pri c. kr. ! ^avkan'ah in finančnih stražah. Raz-motrfva se sedai tuđi okolnost, da bi " ve^iih kraj»h kjer ni nobene Iekar- ; r^ z}\ na Je ista preoddaljena smeli hTdi trerovci ozfroma    tobačni   trafi-T'int?<* nrodalat1* mon^no'ni   sah?T;n. ^^seksko   s«   bo   občfnstvo   potom '. ctaevnjkov obvegtfo, kedni   cU   i# I
prične prodaja   monopolnega saharina.
4- Nove cene za sovefo živino.
Z ozirom na odlok c. kr. poljedeU-skega ministrstva z 12. marca 1917 izdala je c. kr. deželna vlada v Ljubljani 19. marca 1917 naredbo glede najvišjlh c e n za klavno govedo. S to naredbo so bile dosedaj ve-ljavne najvišje cene za klavno govedo nekaj zvišane in sicer tako, da je najvišja cena za I. kakovost p r i v o 1 i h 3 K 50 v, za II. kakovost 3 krone, za III. 2 K 50 v kg žive teže. Zakrave I. kakovosti 3 K 10 v, II. 2 K 70 v. III. 2 K 30 v kg žive teže. Zatelfceinbikel. kakovosti 3 krone 30 v. II. 3 K. III. 2 K 40 y kg žive teže. Za košćeno živino pa so najvišje cene 1 K 80 v za kz ;',ive teže. C kr. poljcdelsko ministr-stvo je izdalo tuđi natančen predpis, kako se ima kakovost posameznih vrst živine odceniti ter je izreklo v svojem odloku z 12. marca t. I., da mora dati živina I. kakovosti naj-mrnj 507c mesa od žive teže. Izrec-no pravi c. kr. poljcdelsko ministr-stvo, da kakor skušnja uči, sedaj živine I. kakovosti skoro ni več najti ter jo je dobiti le v obratih poljedel-skih industrij, t j. pri cukrarnah, pi-vovarnah itd. Naravnost slučaj pa je, ako se dobi živina I. kakovosti pri navadnih kmečkih gospodar-stvih. C. kr, poljedelsko ministrstvo pravi v svojem imenovanem odloka tuđi, da se kot živina I. vrste ozir. kakovosti ne more smatrati razme-roma najboljša živina, ki se najde v deželi, nego da je treba I. kakovost absolutno dognati. Kot živino II. kakovosti smatrati je /ivino, ki je dobro spitana in zelo mesnata. Kot živino III. kakovosti smatrati pa je živino, ki je naravno rejena, čeprav ne posebno debela, vendar pa še mesnata. Kot koščeno živino pa je smatrati vidno skumrano živino, ki se ?r»!oh ne rrrorc imenovati kTavna. To kvalifikacijo je izdalo c. kr. po-Ijedelsko ministrstvo ter ^e torai od DTinistrstva predpisana. Zgoraj imenovane cene so v smislu fmenovane-ga ministrskega odloka smatrati kot najvišje cene, višje se živina sploh nj srne plačevati ter bi bilo to kaznivo. »KVanjsko dezelno mesto za dobavo klavne živine« pa je v prid ^ivinorejcem na Kranjskem na-Dravilo pri TI. kakovosti, torej pri res Iepf živini Še 2 stopnji prlede cen za. to. da priđe temveč živine lahko prxl TT. kakovost. mesto da bi cstnla DOd III. Vole IT. vrste a) se tnrei nla-čuie po 3 K. IT. vrste h) 2 K 75 v. krave TT. vrste a) ?e r^a^uje no 2 K 70 v. TT. vrste h) 2 K 50 v. te!?ce in bike TT. \-rste a) 2 V 9~ v, TT. vrste b) 2 K 60 v ker žive teže. Kot TT. vrsto a) je smatrati dobro spftano živino, ki da 46—48°£ ire^a od žive teže. Kot rako 5?vino je smatrati torej <r>Iošno naibniišo 7?v?no, ki s^ nafra-ia sedai pri nas. ?fv!na TT. vrste h) i c nekoliko lažia. vendar pa dobro refena m res mesTiat? Osta'e kvalffikac:ie ^r»veda osta^ein.
4- D**pž?*cf in navii.ifcf cen na frmito! Tr Bud'mn^te no^oc^io: Vo-ja^V?. o^!??st je za^te^ć?ia od mesfn^-^a macistrata seznam vseh tfstfh Ose^». ki so hfle radi oVažerna orirnm^ naviianfa cer* 1* nsTrn^^i Hv^Vrat kaT^ovane. Dotičn? r»r>Ho nastavljeni Dred no^ehnn komisijo in noklican! v
Kazne stosri
*  »Krvava žrtev« je naslov drami, ki jo je v ?edanjem vof^cm času utegnil spisali berolinski župan.
*  Svojega Ifubčka jfe ustrelila. V Milanu je v neki    vojašnici    grofica Miiani, ki je delovala    pri    Rdečem križu, ustrelila svojega ijubčka    po-ročnika Stoppanija, na to je sama sebe smrtno ranila.
4 Jermcna za tovarne so danes redka stvar in težo jih je dobiti. Go-spod Izrael Trompeter z Dunaja si je pa znaj pomagati. Najel je pri Kitz-biichlu na Tirolskom dva tatova, ki sta ukradla troje jerm:»n v vrednosti nad 2*0.000 kron. Toda slučaj je r?ane-sel, da so vjeli tatova in jerrrena in spravili pod ključ tndi gospoda Izraela Trompeterja.
*  Ustavljena r>rei?kava. Pred nekaj meseci so v Čin koti krnj Budim-nešte našli več sodov, v katfrih so bila potlačena tni^a razfičnih umor-jenih in oropan'h deklet. Tzkaralo se ie, da je r>!1 morilec klepar Bela Kiss. Preiska\-a je dognala, da ie Bela Kiss rajbrž  pade? pri  Valjevu  ?n  zato je l'Ha preiskava sedaj ustavljena. Za-ev.o je bila ustavliena tffdi nretskava proti Ivamj Nafiryjw. \d i« bil ondoi-žen sokrivde na storje^'h      nmorih, proti katfr^mu na nrei<vava n? mogla d^T'ti n?k»Vih rfrkariT
•  To Je fiaoitnffUL   V Berolin   fe priM neki veleno^stnfV t d^Žfle in je prf o^horiti vprr»*aT b^telsVo o^ob-je, če fi je liuri?«. c'a ii da napitnino v detiarin ali v živilih. Vsi so se z na-vduš^njttn izreidl jul mvpftub*** v ži-
vlllh. \ t^eposestnik je darova! prve-0tn natakarju 25 kg kromplrja, sobarici funt surovega masla, dnigemu natakarju 12 jaje hi portir ju dva para klobas. Takega veselja v hotelu še ni bilo in vse hotelsko osobje je kričalo za odhajajočim veleposestnikom, naj vendar krnalu priđe — seveda zopet v ta hotel.
* Senzacionalna obravoava   na Dunaju.    Obtožnica proti milijonarju in bančnemu ra\ natelju   dr. Kranzu in tovarišem pravi, da Je vojno ministrstvo julija    1916. storilo    korake, da preskrbi za armado pivo. Mimstr-stvo je  sklenilo  z dr.  Kranzem  pogodbo, da preskrbi  175.000    hektoli-trov piva in sicer navadno pivo po 47 K in plzensko po 52 K. Ur. Kran2 je na to ustanovi! »centralo za naku-Dovanje piva za vojno ministrstvo^, ki naj bi bila izvršila vse kupčij* s pivom, dr. Kranz pa naj bi dohil 5 odstotkov provizije od nakupne svote.   »Centrala za nakupovanje Piva* ni bil kak samostojen pravni subjekt, nego je bi! dr. Kranz   ćela   centrala sam. Dr. Kranz je to pogodbo t vojnim rninistrstvom in    svoje stal'šćc kot bančni prezident z 1 o r a b i 1 na ta način, da je med sebe in med izđe-lovalce   piva   pomaknil    depnzttno banko ter s tem banki in sebi prido-bil velike profite, pivo pa znatno po-dražil. Vodstvo centrale za nakupo-vanje piva je izročil dr. Kranz pivo-varniškeinu ravnatelju iz    Plzna dr. Frcnndu. Centrala je pa bila že po dveh mesecih le pomoček, da bi organi depozitne    banke mogli    delnti velike blagovne kupčije in si napraviti velike dobičke.   Začetkom septembra   je dr.    Kranz    naročil   dr. Freundu naj kupi kolikor mogoče piva pod roko, a na ime depozitne banke in je potem ta banka pivo razpro-dajala   veletržeem.    Ministrstvo   je hotelo, naj se pivo spravi v vporabo, Kranz je pa vmaknil depozitno franko vmes, da hi napravil večji dob!« ček in je res ceno piva   povišal   po ino odstotkov. S to prodajo piva ie napravil dr. Kranz do 23. decembra 1. I. 871.799 K 93 v čistega dobička. Ražen te kupčije s pivom, je uganfal dr. Kranz tuđi že druge kaznive bla-fcovne kupčije, ki so bile vse speku-?acijskega    značaja.       Obtoženi    dr. Kranz je zatrjeval  pri  zasliŠanju, da se  njegovih  desetih  prstov  ni  prijel nl'.i vinar za^lužka iz teh    kupčij, da ie ravno cn »sprožil ćelo vrsto akcij za retabliranie Avstrije« in da je prezident    različnih     državnih    central. Toda tekom zaslišanja je drž. pravd-nik dr. Kazal    izjavit,    da    so    vsa opravicevanja   dr.   Kranza   neutemeljena. Koj na to je sodni predsednik na podlagi pisma depozitne banke o najdenih pismih na dr. Kranza doka-zal, da je bil dr. Kranz o inkriminira-nih kupčijah natančno podučen. Tuđi obtoženi dr. Freund se je delal po-polnoma   nedolžnega.   Drž. pravdnik je omenil zvezo dr. Freunda    z    rit-mojstrom v vojnem ministrstvu Hu-j?onom pl. Lustigom in je prečital dve Freundovi pismi Lustigu. Freund je izjavi!, da mu ni ritrnojster    nikakih uskig izkazal in da mu je le za razna pojasnila poslal v   Božicu dozo.   Na vprašanje zagovornika dr. Pressbur-gerja. zakaj ie bit dr. Freund iz depozitne   banke   ven vržen.   je   dr. Freund odcrovoril. da mu je bilo na-ročenr,. otvoriti sindikatni račun, pri katerem bi bil bankir baron Reitzes udeležen s 00%. depozitna banka pa s 40^. in na kateri račun naj   bi   se zapisali vsi dobički iz kupčije s   pivom.    Ker dr. Freund tega   naročila ni izvršil, je bil iz banke ven vržen. Po    zaslišanju drugih obtožencev je prišel zopet na vrsto dr. Freund. Ta je izpovedaJ. da je nastalo v Depo-sitni banki silno razburjenje,   ko   je prišlo na dan. di je bil v bnnki nare-jen šepa ratni   račun    za   Depozitno banko in za barona Reitze^a, da se s tem skrije dohiček in kako    so    bili urrčeni v banki    važni      dokumenti. Svoji ženi je obtoženec že tedaj re-kel. da bi bila riegova dolžnost vso ^tvar naznaniti državnemn  pravdni-*tvu. Dr. Krrriz je Freundu tožil, da ga bsrr>n Reitzes izkori^^a. a če bi se vdal. da bi nastal tako velikanski skandal, kak^ršen je bil 7 generalnim ravnateljem Hahnom.      Končno     je Freund povedal, da mu je ravnatelj Schonwald ukazal prenesti na sindikatni račun tuđi račun dveh uradni-kov I owa in Felik^a. Državni pravd-r'k si je pridržal pnvi:o. izvajati iz te^a priznanja poslenice, ker je mož-no, da se je zgodilo ogoljufanje dclni-čarjev. — Kot priča je bil    zaslišan sekcijsk? šef v vojnem      mtnistrstvu Jarzeb^cki. Ta Je potrdfl, da krntija s pivom ni bila sklonjena z dr. Kranzem. nego t Depozitno banko. Kaku-povalnica piva je bila      ekspozitura Deix>7itne ba^ke. Jar"*b*"ki ie izja-vil. da je b?l Kranru hvalf^en. da je nreostalo pivo %*m nrevzel. ker je $ tem pribran^ voinemn     r-Jnistrstvii .^^ V*>m;«HcVo pr^to1*1'*"^. ^a vnra-šanie dr?n\M^cra r»rnv^nJka. Čp ^' bilo vojno ministrstvo sprejelo 2W 000 kron, de bi bilo vedelo, da je dobi-
ček pridobljen z navijanjem ceu, je sekcffslri !ef odgovori!, da grotovo ne. — Obravnava se bo še nadaljevala.
Po boleznih srca in krvnih cevi
se t uporabo naravne »Franz Josef« grenčice povzroči hitro izpraznenje črevesa. Prof. Bamberger, pisatelj klasične knjige o srčnih boleznih, je na dunajski kliniki udejstvil, da je Franz Josef grenčica zelo učinkovito salinsko odvajilo, ki tuđi pri dalji vporabi nima zlih posledic.
Darila
Darlla Rdečemu križu.   F. in rL
grozdarski mojster Sonnbichler v Tr-žiču 50 K; robina Maks Krennerjeva v Gradcu 50 K; orožniški stražmoh ster Valentin Legat v Zagorju na-daljne zbirke 60 K; depozitni urad v Ljubljani od zapuščinske maše Zden-kota Prakl 70 vin.; dr. Karei Loben-wein 10 K; Jožef Motteweber 10 K; Ivan Jakše 20 K; J. Manfreda 10 K; Bogan Kočonda 10 K; Pavla KoOon-da 10 K; Ana Schwegler 2 K: Oton Veronac 10 K; Ivana Novak 20 K; ?.. M. 20 K. — Mesečna darila v mareu t L: konceptni uradniki finančne prokurature 18 K 47 v; Ivan Černe, nastanitveno odškodnino oddelka profesijonistov 5 A. Z. 15 K; učno osobje učiteljišča 13 K 80 v; konzi-storijalni svetnik profesor dr. Franc Pernd 10 K; okrajni nadkomisar v p. Jožef Klein 2 K.
Obleko so darovali. Neimenovana, Ljubrjana; N. Knez, cerkovnik pri nunah, Ljubljana; M. Lenger, ?A-ri; Milka Langus, Soštanj; pL Ulm, Klingenfels p. St. Margareten; Franc Strukelj, Orahovo ob Baci; župni urad v Soči, p. Trbiž; Neimenovani; Fani Birtič, Laverca pri Ljubljani; Marija Plosar, Rateče, Zidani most; Neimenovani, Ljubljana, 1 zimsKo suknjo; ga. Nimanova; Marija ArKo, Otavice, p. Ribnica; dr. Jere, prof. škof. zavodov v ?t. Vidu.
Družba sr. Cirfla in Metoda je
prejela povodom rioictnice poroke g. Ivan Jurca iz Oorenj pri Postojni 100 K, Q. jubilant ie p^daril 50 K, sorodniki in povabljeni pa 60 K. Tuđi C. M. družba prav iskreno čestita g. Jurci k izrednemu jubileju. — Moška C. M. podružnica je nakazala glavni družbi 100 K, katere je daroval g. Ig. Kovač o priliki odlikovanja z zaslužnim križeem za zasluge v civilni službi. Plemenitomu narodnjaku iskrena hvala! — M. podružnica v Mariboru je nakazala 45 K 54 v i. s. narodni davek za svečan II K 40 v, za sušec 11 K 40 v m Iz nabiralnika v Narodnem domu 22 K 74 v. Hvala!
UpravnflStvu naših listov so poslali:
Za »zavod za v vojni oslepele vojake«: Dr. Andrej Kuhar, c kr. notar v Litiji 5 K, iz poravnave Petje I
in c. kr, okrajna sodnija v Mokrono-< gu 55 K. Skupaj 60 K.
Za »Ciril - Metodovo družbocs
Obersnel France, četovodja iz Diva-. če 3 K in Soba Janez, topničar ia Zdol 3 K, nahajajoča se na bojiščn pozdravljata vse znance in prijatelje ter jim voščita vesele vellkonočna praznike in Dragotin Sirec iz Celja HI/87 nad. stotnija 60 K, nabral v ve^ seli družbi na »Mestnem trgne Skupaj 66 K.
Za »Glasbeno Matico«:   Gospa
Rosy pl. Bleiweis - Trsteniska 20 K, mesto venca na krsto njenega dolgo^ letnecra učitelja gr. prof. Gerbića. Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. marca: Fran Gerbid; ravnatelj »Glasbene Matice«, 77 let, JurčiČev trg 1. — Karei Vertschig. rejenec, 16 mesecev. — Ana Furlan, tesarjeva hči, tri leta in pol. — Vinko Kante, rejenec. 15 mesecev, vsi trije Bohoričeva ulica 29. — Ana Marko-vič, hči delavca, 3 leta, Karolinška zemTi"a 8. — Marija Kos, užitkarica, a3 let, Cma vas 26. — Mustafa Hali-lović, lovec.
Dne 30. marca: Oton Kolenc. rejenec, 5 meseecv, Dolenjska cesta, štev. 12.
V deželni bolnišnici: Dne   27. marca:   Neža   Kaplja,
hišnica, 67 let. — Marija   Klemenc,
zasebnica, 77 let.
Dne 28. marca: Fran Nežič, vratar južne železnice in posestnik, 60 let. — Viktor Dolinar, čevljarski po^ močnik, 29 let.
Izdala teli In odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lasfalna lo tfsk »Narodne tiskarne«/*
Udika
izbora   rokavic  in   mnovrstnih parfemov
3>U*h*SHA CSS7A tz.
•\.,
Brei posebnega ob vesti la.
Rodbina Jensko naznanja pretuzno vest, da je njen nad vse ljubljeni sin ozir. brat in nećak, gospod
Avgust Jensko
utitolj na Bledu
v petek   ponoći   po   dolgi   mučni   bolezni,  previđen  s  tolaiJH sv. vere. boguvdano  preminul.
Pcwrrb nepozabnega pokojnika se vrSi v ponedeljek, dne 2 aprla ob 2 uri popoludne iz dežclne bolnice na pokopališče k Sr. Krizo                                                                                 1067
LJUBLJANA GORJE pri Bledu, 31. marca 1917.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.           '
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
nzrnji d. f. e iWb!ti, li si Hfcijt ijip?
cvetlični salon
samo Pod Tranio St« 2
pol«« C«vljarsk*ga mostu.
Velika  zaloga  suhih   vencev.
Izdttovaflit lopkav, vence¥, trakov I. t d. I«aaa|a aaročlla to6n*.
Vrtnarija na Tržaški   cesti it. 34.
^
Stran a.
.SLOVENSKI NAROU-, one Si, starca 1917.
75   «ev.
Deln škl kapital E 60,200 000*—* Bexerre               „  17,000.00«'-.
O* lu%
I>r*iv*
Štuje lei. rtog na bran. knflžice 31. okt 1916:
u         K 143,241.140-—.         :s
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I   Centrala na Hnnajt — Ustuovljou UM.                           Iffl Hfe Ml Mn »ft (l H JttnzM lOnlQ                              Ustuotljau UM. — 33 MJrnžaic
Prcskrbovanie vseh   bankovnih   transakeij,   n. vr.'   PrerzMRanje 4aaaraflfc vtoa;    na   hrani I ne
knjižice brez rcntnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Denar se lahko dviga v*ak dan brez odpovcdi. — Kupovanje in prodajanje vrotaootBtia papirieT strogo v okviru uradnib kurznih poročiL — Shranjevanje io upravljanje (depoti) vrednostnih oapirjev in posolila na nje.                                                                                                                               34
Najkutantneift« isvrSevanje >wft —rooll na vseh tuzemskih m mozemskih mestih. — lrp!a*evanje ku-ponov in izžrebame vrednostnin papiijev — Kupovanje in prodajanjp deviz, valut in tajih novcev. — Najemodam varnih nredatov samoshrambe (satrs) za ofnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Mstln, dragotin itd pod lastni za kI epom stranke. OpravtllAta c kr. razr. loterlfe Brez plačna revizija izžre-ban ih vrednostnih napiriev  — Promese za *sa Srrbinia. Izvlačila In aakailla v A striko ta U Amerika
Ustmena In pismena pojasnila In nasvstl • vflth v »aitna »tr»fct   spatfajačlli transaketiah vaafc4»r br«zpla6no.            *»** trsa'*▼*•; Promotna baaka Mvfcraaa.   -  Telefon fttev. 41
dobro     izurieni     za     b'urc.    d^l^e     in Breecnps hlače,  89   S^rcJmcJO   tflkof
prsti đobti plači.                       1035
Vrr.1^3    se    pri    tvTSUl    BaCk  it
fv'hl, Stari trg 8.
STROii sa vsl^enje
preskrbe vsako gospod n;stvo z mesom in jajci.
illiiit za kosti
za pripravo piče, ročn? obrat a]i s sflo. se nafbsl!šl kupilo naravnosi pri NirRSR^ Jb So. Inuersdorf pri Dnnatn.
Zafttevaite   veliki   katalog,    ućna   kni'za £t 31, proti 1 K v znamkah.      727
S-fip^r^ča c?n/ đamam tu in na       I dejeti   na   Duna/u   ostbio    izbrane    I
novosti ^rasnih f^lobu^ov =
^^ /n cep/c
finega okusa ja efime /n diface.
<Po~ravila je sptejemajo. Zalni  klobuki  vedno u talogu
Solidno blago — ntlk* eenm

Ss> lav amsV^H 9 ^^B  ^B    H    ^aTr   t^H- • ■» ^v         51 ^^*
dobra   moć, so  sprojme v hartonainl    lovarni   IVAN 1025           BO!fAČt Lloblfana,
HEHRIK WEISZ9
Hagysallos Hom. Bars, Ogrsko.
Ustan   1910.             Postavno protokolirana.
Dobavlja po povzetju spodai označene čevlje v vsaki veliKOsti Riziko izkljućen. Zamena dovnl;ena. S cenikom med vojno ne morem postreći. Par ženskih Čevijev K 35.—, K 40 — K 45.—, K SO.— in K 55.—, par Čevliev za strapac* (bakanče) K 50.—, K 60.— in K 70.— par možkeh čevijev K 45.—, K 50.-, K 55.— in K 60.—. Otroški čevlii vsake veliko^ti in zelo poceni. Doza kreme za Čevlje 1 krona
E gt ^% *** 1% I A ¥ ■
se cHraniJo,  Ce  se   na nove ali malo po-nošene tevlje  pritrdijo nabitkl Is  usnja.
Za en par z ieblflčkl eena                         232
za otrove       sa damo la dečko       sa «oswo4o
^6—35__________36-41___________40 -4§__
E 1 20                K T50                  E 1-S0
Dobe se v zalogi ievliev „PEKO44
PETER KOZINA & Ko., Ljubljana,
Breg, rajproti Sv. Jakoba mostu.
Raka pri Krškem.
B<se 12. aprila t I ob 8 uri z|iitral se ^^ na licu nnesta pod jako ugodniji pog 11 prodaja
Srcu.i Ruka 3 gospodarskim! pojlopji.
Zraren snada 25 ovz^ov gozđa, 6 oraloT vln+jTiABT la prikliiaa
9 oral^V VrtO¥ In lravnikOV« Prodajalo se bode posatnezne obiekte po parcelah tud' gospodar-ka poslopja z deli vrta na zahtevo posebej, sprejmejo se ca  tuHi pc-n'Hhe za posim^n* de!^ ali   Da  ?a  vsc Do*estvo    Proda te ttitU
ata^^eai materijali cpcfca (slrešnik), stretal stol Itđ-  iz neicatenh do-
slopij, ako   se kupci og asijo.   Prodala se   bode tuđi nekai rsstečill   SSirolL
NatanČneiSi nogr;i se izvedo na licu mes*a. Pismene ponudbe nai se oa-slovljajo na:  g. Ivan I^eđic, Ifcva  vas pri B^kekn do 10. aprila t L
i               ^'riporcdaaao.o sfepeolistlno
diiaSlJ In olroUbo Konfekcijo
I                            zelo solidna tvrdke
r". Hrisfofi6-Bu6ar
I    Ljubljana,  Stari  trg   Stev- 9. — Lastna   hita.
lfa'nove'Se       $ffT    EOSTUMS    -II       Ma|amo|sa

i    Plašče, jope    i Lalne — domaće obloko Perilo, fcepico, iportao
Uobuko in itoinlko*
KRILA
Oliiikt oblehite n olh a glalnk
ffigienično  perilo  in  drago  potrobičlno  ta aOTOro]oa6ka.
tm~ Pošilja na izbiro tuđi na de±aloa ~mm
Xanosl|lTa
blagajničarka
aU   kniiffovoddiaia  lioo  stalna
Slnlbo.    —   Kdo,    pove    uprayništvo »Slovenske^a Naroda«.       1015
———  lUa sa aprotoa  —^—
pralaialec aU prodaialka
za prroTrstno manufakturno trgovino ▼ Ljubliant. S >rejme se le prvovrstoa moć z žc ▼ečietnim »lužSovaojem v mesta ali ▼ kaki veliki modni trgovini. Ponudbe na „Poitai proial ii- 35, Lf«bl|aaaM.            1029
Preiv C    Daljol PnHv Gorici, fm  DdljCl Gorici.
Ljubljana, Stari trg 51 28.
loKra ia Ma ) dvokolesa
livalni itroii, gramofoni,
olokirlćao   topaa   sratHka   ie
kompletne ađ 2 K.
V xalogl wajdno par UsoC Ma]B>ol|to bateHla.
Pisaioaa naracUs so takaf Iittšo.
■*    ■*            ^^^a^J^^a^^            3*   **
fiU      SS                                                             ••     A
aafeam«|a«
dežnike
in solnčnike
domaćega   isđclka priporoia
tvornica dežniko? in solnčniko?
Jos. Vidmar
Lj.bli«M
rnd Sk*fij9 It — munm ilia 4.
J^aznanilo.
Cm i en em u občinstva naznanjam, da sem z današnjim dnem
■OT  otvoril na Rimski cesti štev. 16   IM
pfeskoKko in likorsko ml
Prosim slavno občinstvo za naročila za rsa ▼ to stroko spadajoča dela, katera hom Tsekdar najh^treje, najceneje ia najsolidneje izvrŠil, ker imam še iz mirnih časoT materijal prre vrste na razpolago.
JOSIP JUG«
qi5                                                    stavbnl In pohištvenl pleskar.
Parilo
a pjjnct zmdn
w zalagl«
IziilBiaBje DnBflKHIi opna.
Perilo za deteta
v zalogU
Ustanovljeno 1866.
Mosko, damsko JLn otroško
lastnega   izdelka
tfaleč luno ztridi izbontg* kroja, toCncga dela, zmeroih cea
prlporoća
= C. J. HAMANN =
dobaviteli perila ces. In kralj. Visokosti,
fiastnilkih   uniforrniranj,   zavodov,   sa«
mottanov !. i d. ¥
LJUBLJANL
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje«
Istotam prva kranjska
DiiiHiilaliiiapti.
Motorni obrat.
ialnft iintiili pirite.        Bajiaiefl rtral
lopalno ptrilo    11    Dr. Lahnunaa idratotvoao porilo.
Đr. CuEtcr Jfigrove volsono perllc.   ::   Perilo TETRA.
lito Uibiki.
MfUM
■•|poštoa*|ia postreiba.
Hffln inH. im h ktnt.
_________________________I
Sparta! predmeti.
Sianje vlog koncem dtceatfera ltlt K l*M#tT39-75.                                                               Olavaloa S 40,000.000-—.
Podružnica v Ljubljani
Češka indastrilalna banka
Stritarjeva
ulica št 9.
nnanclranje voltikih dobov. :: Lombanflranje blaga. :: Rredlfe za aprovlzačne naKupe.
Vsakovrstne bančne traaaake^a.                          —          .—          —                              »«fc««ii« vojalm ajetnlkom.
75. Stcr.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3l. marca 1917.
Stran  7.
Hale slile izza fdlte roke \m\mi
Londonska »Times« je priobčila poročilo svojega v Petrograd posia-nega posebnega izvestitelja o dogod-kih v dnevih ruske revolucije. Seve-da je vplivala cenzura, da je izgledala revolucija v tem poročilu kakor kaka kiila; izpuščeni so vsi dogodki. ki bi znali kako slabo učinkovati. A kar je poročano, je vendar zanimivo. V izvodu povedano pravi članek:
Bilo ?e zgodaj zjutraj. Mesto je bilo popoinoma tiho in mirno. 2e od včeraj snežl neprenehoma, a mestni šum se izgublja v tem snegu. Provi-zorična vlada je zasegia avtomobile In vozove in vse, kar je na kolesih, vozi živila, Vprasanje o preskrbi ži-vil dela novi niski vladi največje skrbi, priznati pa se tuđi mora, da se vlada z n3jvečjo eneržijo trudi, da stvar ugodno resi. Transportni vagoni z mokr> prihaiajo redno in neprctr-gano in ljudstvu je zdaj moguće, da Izliafa brez pomanjkanja. Provincijalna mesta so dobila poziv, naj posta-vijo na trg žito in moko in odzvala so se zadovoljivo. Največia težava je s peko kruha, zlasti ker se mali peki ne upajo odpreti svojih prodajaln in svojih delavnic. Tuđi restavracije so bile tri dni popolnoma zaprte in kdor ni imel te tri dni doma živil, ic moral stradati. Mali gostilničarji in obrtniki zaslužijo posebno pohvalo, prav nič nišo zvišali cen, nego revežem .se pomagali.
Tako sem videl čainico. na kate-rl je bil napis: »Someščani! Na čast velikemu dnevu svobode bodite mi dobrodošli gostje. Pojdite in pokrep-čajte set kar imam. dam danes vse zastonj.« Seveda je bilo v čajnici od jutra do noči vse polno ljudi.
Najbolj vzvišena je prisrčnost, ki Je zavladala med meščani in med ofi-cirji. Nobenega sledu več o prejšnji razliki med tema stanovoma. Videl sem pred prodaialno »kolbasnika«, ko Je gospodar mlađemu generaladju-tantu prodal klobaso. Ogovoril je vi-sokega oficirja z »Vaše prevoshodi-telstvo«, a oficir je odklonil ta naslov In dejal, da ie samo generaladjutant po činu. sicer pa ruski đržavljan. kakor vsak »kolbasnik« in ni5 več.
V Tavriški palac! se je pokazalo, kako tesno je zvezan oficirski zbor z tnešČanstvom. Vsa oficirska eksklu-zivnost je izginila in oficine je pre-vzel narodni in demokratični duh. V veliki dvorani, kjer so sicer seje državne dume. so sedett oficir?? ni^kega elitnega zbora, gardnega rx>lka Pre-obriaženskega in kraj njih so stali vojakL Tu se je slavilo pobratimstvo med armado in dumo, v popolni slogi in z velikim navdušenjem.
Zelo zanimiv je bil tren^tek, ko Je tajna policija zasedla Tavriško palačo in tam dobila vse polno doku-mentov. Posledica ie bila Drava gorja na ljudi, ki so bili osamljeni, da so fmeli zveze z Nemci. Miso starega ministra cesarske hiše, grofa Frede-ricksa. ki je bil vedno prijatelj Nem-tije, je ljudstvo kar napadio fn Jo raz-dejalo. Tndi so. ci vi! isti in voiaki, ves dan iskali grofico Klefnmfchl, ki je obdolžena, da je bila ncmška vohirn-ka. Orofica je bezala na kitajsko po-slaništvo, a po dolgem iskanju so Jo revoluciionarii iztaknili. jo orijeli in jo odpeliali v 7apor. Za nem^kega vo-huna je vetial tuđi silno bogati in vplivni baron Stackelberg. Ko so se revolucijonan? lotfli mepove biše. je baron Stackelberg začel streliati — Ijudje so ga premagali in ga ubili.
Minfster Protonopov je bil policijo tako organizira!, da bi bila lahko zadubila vsako vstajo v Petrogradu, A tuđi policija je menda — vsaj delo-ma simpatizirala z revolucijonarii, kafti postopala je na rarličnih kraćih jako razifčno in se končno umaknUa.
Revolucija je zabtevaTa le malo irtev. Vsi podpomiki in pristaši sta-rega režima so se poskn'ii in so i^i-iifi vsako upanie. da bi še kdajl priSI! na krmilo. Streljanie iz podstrHhvh | cken je skoro popolnoma   ponehalo. I
Uzrok nglBitan porazi i
Dardenelah.
Te dni se je angleški parlament baviJ s ponesrečcno dardaneisko ekspedicijo in sicer na podlagi rezultata posebne preiskave, ki je bila z vso natančnostjo izvršena. Dogodki v Dardanelah leže že daleč za nami; navzlic temu je še danes zanimivo in podučno. izvedeti. kaj je bilo krivo, da se pred Dardanelami zbrana sila prve pomorske države ni mogla uve-Ijaviti proti sprva gotovo le malo pripravljeni turski obrambl
Preiskavo o ponesrečeni darda-nelski ekspediciji je izvršila posebna, iz 10 članov sestoječa komisija, pod načelstvom nedavno umrlega lorda Cromerja. Komisiji so pripadali člani parlamenta ter kot strokovnjaka admiral Mav in feldmaršal Nieholson. Komisija je zašli šala vse važnejše po-veljnike in druge sotrudnike pri veli-kem podjetju, izvzemši lorda Kitche-nerja in njegovega štabnega šefa Fitz-geralda. ki sta utonila. predno sta mogla biti zaslišana. Preiskava se je raztezala na dogodke od 4. avgusta 1914 do 23. marca 1915. t. j. do dneva, ko je Angl::a prvotno le mornariško akcijo proti Pardanelam definitivno opustila v prilog kombinirani akciji armade in brodovja.
Poročilo komisije je oštra obtož-ba proti m e t o d a m angleškega vojevanja v prvih 6 do 8 mesecih ogromne borbe. Odgovornost zadene takratne vodilne može. ministrskega predsednika Asquitha. vojnega ministra Kitchcnerja in momariSkega ministra W. Churchilla, simdgovoren pa je tuđi takratni prvi lord brodovja admiral Fisher.
Napad na Dardanele je propagira! od vsega začetka minister Chur-chill, ki je sprožil v vojnem svetu dne 25. novembra 1914 to idejo kot »ide-jafen nacrt za obrambo Egipta«. Spr-va se je nameravalo napasti Dardanele istočasno z morja in s kopnega. Dne 2. januarja 1915 je zahtevala ruska vlada angleško demonstracijo proti Turciji in tako je postal Chur-chillov nacrt aktualen. Lord Kitche-ner je tedaj izjavil, da ne more dati za ekspedicijo proti Dardanelam no-benih čet na razpolago. Vojni svet se je s tem zadovoljil ter ni storil nice-sar. da bi omogočil za potrebno spoznano kombinirano akcijo. Ali pa je bilo brodovje samo sposobno, izvesti veliko podjetje? Mornanška eksperta admiral Fisher in admiral Wilson si očividno ništa vprašanja resno razmislila, privolila sta v ekspedicijo, katero sta smatrala le za eksperiment, mesto da bi bila svarila pred izvršitvijo. saj sta morala spoznati, da brodovje brez podpore močne armade na kopnem ne bo ničesar opravilo.
Sklenil se je torej dne 13. januarja 1915 za prihodnji mesec napad brodovja na polotok Oalipoli »s Carigradom kot ciljem«, odličitve pa ni uvedla skrbna presoja vseh faktorjev. Dardanelska komisija je mnenja. da bi bil skrbno prinravljen napad na kopnem in na moriu dosegel svoj cilj ter imel za posledico velike politične in vojaške prednosti. Dne 16. februar-]a se je potem seveda sklenHo. zbrati čete v blizini Dardanel. dne 20. febru-arja pa je dal lord Kitchener sam. ne da bi bil to spo roči! admfraliteti. za to
Idoločeni 29. diviziji protipovelie. s cimer se je transport čet z najtefjirni prsledicami za podvzetje zakasnil za tri dolge tedne. Nanad brodovia se je ponesrečil in komisiia je prenričana. da je hVa po katastrofi dne 18. mprca opustTtev brodovne akcite neiz-ogibna.
Sedaj so se odločili za napad   z armado.   Toda kaj se je zgodilo?   V cdločilnfh tednih od 19. marca do 14. maja se vojni svet sploh ni zbral. Torej isto. kakor prej. da se Je zamudilo i veliko podvzetje. razrrotrivati z vseh strnrri. CHavno rvVovorriost nosf mini-| strski predsednik Asauith, ki voinegn i sveta v odločilnih   urah   ni   sklical.
I Lordu Kitchenerju se očita« da svojega generainega Štaba skoro nič ni pri-tegnil in da je hotel kljub preobilici dela storiti vse sam; tuđi se graja pri lordu Kitchenerju, da prvemu morna-riškemu lordu ni preostalo nič druge-ga, kakor da se svojemu ministru ne Ubtavija ali pa da resignira.
Mnogo angleških listov, pred vsemi »Dailv Telegraph«, pravi, da je dardanelska komisija brez pietete napram spominu ustvaritelja angle-skih milijon. voj^k.Toda nikakor ni misliti, da bi bila imela komisija pred-sodke napram Kitchonerju. Ce je igral v dardanelski aventuri vlogo. ki morda škodu je njegovim velikim za-slugam. je to posledica značaja tega ćudovitega moža. Njegov značaj je bila ponosna, ne^majna volja, ki ni tr-ncla ugovora. Redke so os^he, ki bi bile bolj samozavestne. Kitchener je bil tako prepričan o potrebi tajnosti vojaških sklepov, da ni hotel dati niti svojim tovarišem v voin?m svetu potrebnih informacij. »Treba je*, pravi poročilo, »da smo pravični nasproti živim in mrtvim.« Pozabiti se ne sme, knko odlično pozicijo v angleškem vojnem svetu je zavzemal takrat lord Kitchener. S tem se ie opravičeval tuđi minister Church'll. ki je izjavil, da sta hHa Kitchencrieva avtoriteta in prestiž tako velika, da se proti njegovim izrekom v vojnem svetu ni upa! nihče polemizirati.
Tako zacrne lorda Kitchenerja glavna krivda na nesrečl pri Darda-nelnh. n^leg njega pa Asquitha in Churchilla.
Zaloga nmrsfceza Caraghce mahu,
ki ga razpošilja M. De^man v Ljubljani. Kopitarjeva ulica 6, ni več ve-fika, vendar je upanje. da bo zado-§čala do konca mnja. Kdor se je že prepriča!, kako izvrsten po okusu in blagodeien po učinku !e nadomestek. pripravljen iz tega mahu, se z mahom lahko preskrbi. ker se hranjen na su-hem prostoru, nikdar ne pokvari.
(606—6)
LEPA  POLT
obraza in rok, ki jo obČudujemo pri mnogih lindeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, be!a, mehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta čistotaln mehkoba omogočujeta nemoteno dihanje skori polt. D'1;«» napravi le^ota obraza in rok na druge ^^Bl^^Ss^     i«              ljudi pri?eten, dopa-
JKB^A \) ^5         dljlv In privlačen vtis.
fivžcStlć/    T/           Napake na  koži, ra-
/f7V^^C^\ s/           jedavd, mozoli, liše,
Wrir*$tl^KC/^        '    P*Se»   ogorcnje   itd.
lili' J^tL^tTi             napravijo oduren vtis
*4\V ^> ^WJ J             kar je pogosto zelo
^J\    y,   ^**\          škodljivo. Te hibe v
^^-^ _j_s»^\           ^°^^  motifo tuđi di-
^"^_j^^^^*\          han je skozi polt in to
l^-^a^gT^1^^.        ie nezdravo.  Mnogo
iR       /^Vv^ii        rabijazanepovanjein
V^    /7 /'Yy A        varstvo  kože Feller-
^-^V^J jfin i\V I/ /i       'evo preizkuSeno var-
/Ov^ka vj      stveno mazilo za o-
dlf/kv^S^&^&J      braz in kožo .Elsa',
\i j'/yk^Z^^^^^           Čka 5K poiininp pro-
M/J^S^^^^            sto). V  nasprot;u  z
Y10P?S^                  raznimi lepotili, kl 30
^gj^Kf^ /JRS5J            pogosto Škodljiva, je
/fćZ^T^<P*£& J          dljivo. Ono odstrani
(vl^^ln^v^^V          napake na  polti   ter
V^iOV/^s^,^/           varu ie   pred   solnča-
Tli^^^\^?/\          rteo, pegaml, odstrani
iVv V^^/51          zajedalee, mozole  i.
\m>v       ^*<<4l            dr.   Namesto  oštrih,
^^^^^^grsx^ ^y           pogosto      škodljivih
"^^Vb^^^A         mti   naj se rab! za o-
^^s\      hraz   Fellerjevo   lili-\ V    Hno milo f 1   K > ali \j\|^Feller;evo boraksovo \en- milo <80 \'\n.) in toaletni umivalnf  pra^ek   fboraksov   prašek  1  K) Prrdvojne cene!
Buina rast las
ki vsak obraz napravi lepši, se doseže z goji-tvfio las s Fellerjevim nristnim tanokinamazilom za rast las .FIsaV En lonfek St. f I K 60 h, močnejša vrsta §t. II 3 K). To mazilo krepi la-siščr, prepreČuj'^ pleio in predčasno rsivplost, povzroči novora«=t lasi mladostne barve, krhke lase napravi mehke in elas'ične, da se *ih lahko sčeše. Ono nima v sebi nobenih Škodljivih snovi, vsled fesar ima prednost pred *kodlitvimt fzdelki. ka-kr5ne noposto prim^o^ajo Ijudje. ki nišo 'ekar-narii Za gojitev brk je Fellerjevo mazilo za brke .■vo v'n-nfvi Narn^' naj se nara\nost pri
E. V. rELLER-'B, lekantarjv Stvkic« E sa tr§ it 238 (Hrratsko).
h ireoite Mim masa
¥ nnfera se «dda s 1. mafem
2 STANOVANJI
Većna pot, r-od BoialHom it 208. Već &e utf ? I. aađs. pri A« Fahu*.
^___^_           1046______________
FalĐOBdoelii dar vojakom na bolo
(JegdUar
---------i^m»—              m-----------
lUjbolJtuiote 19
Ivan Hudeček
sobni slikar
Ljubljana, Tesarska ulica šfev. 3
sa  pripopoSa  »lav.   obSIastvn
za vsa v vrjdgovo stroko spa-
dajoia dela.            965
Solidna postrežba.
Tvrdlia Oerbstonestraktwerkev Beilensfeln (Polzela) Sprd. štajersko i      kupuje vsako množino
ksjtaaievegi lesa.
■          P°g°j:   2 m   dol^,   cepljen   10 do
30 cm v prerezu Lele se takojšnje ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka.                                     935
c3               ^^^^BhSbI^SbS^BjSS^iIBj^^^^                 ^*^
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska uL 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin   ili
glača-rokavio,  modna blago za
gospode   in   dame,   raznovrstne   fino
parfnme, ročna dola in materl]al9
ldrnrglono  prodmoto.     413
Moderna predtiskarija.
Isdolovanlo prooblooonih gnmbov.
Kino Central
▼ deželnem gledaližča.
V soboto 31. marca ob 4^ pol 6^ 7. la pol 9. ivočorf ¥ nodolfa I 1. aprila ob pol 11. dop.9 ob &, pol 5.9 6, pol 8. la 9. Kvočorf v poaodollok 2. aprila ob t, pol 8.f 7. In pol 9. nrl iwoćor:
Kinoienzacija:
Na nakovalu sreče.
I                                         Igrokaz v 4 de)aii]ib.
Slavni avstrijski Psylander F. Zelnlk v glavni vlogi.
V S 6   Z 3 III 3 U« Pryovrstna vesei01^-
V glavni v!og< PEPI LUDL  slavni nedavno umrli berolinski komik.
Popoldansko predstavo so pristopno tndl mladini, ¥ nodoljo
tadl ob pol 11. nrl dopoldno.
lorek 3. aprila,                                   sredo 4. aprila:
ob 4., pol 9., 7. In pol 9. nri »očor:
Skrivflsitoa ifl proiesoija Hissua.
i         D tektivska drama v 4 dejanjih. Elnar Zanganborg v glavni vlogi.
Vesf!oi Ta  v dveh  ćejaoj.h    V glavni vlogi  Roia Marija ThebO.
m za mladino.                                                              NI la mladino«
Priznatu* najmije cene!
Popravila po ielji.
Stlodni salon
£jub.jana>
9ttarija Sot%l
——————-    Židovska tt'ica št 8    —-——-—-------—-—-
odprto sktadtšče nasprott »ter.  7 _^_^^__^_^__— udprto akladišce nasprott    tev. 7
priporoča cenjenim đamam in gotpicam srojo bognto tzbero najokusneje nnkttenih slamnikov, vedno novih
dunajskih modelar, pravnih oblik prcovr»tiuh tovarh in najmodernejšega nakita.
Velika izbera smlenih klobukom.                                     Žalm klobuki tedno v zalogi.
Ximanja narofifa obratom pošte.
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD\ one 3i. »arci UH7.
75   ^ic».
Priporocamo našim z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske s to vam e y Ljubljani
Pridna, poštena, veselega značaja
KUHARICA n 9Se
v starosti 25 do 35 let, dftbi   Stalne
SloŽbO pri dobri rodbini. Plača po dogovoru. — Naslov pove upr. »S'ov.
Naroda«.                                            1053
____________________________________________________________________________________________________________ i
IT   I«e se boljSo   ^VI
hišino
ki je vajena otrok in popolnoma ▼eŠČa nemŠkega jezika. — Pisrrene ponudbe s fotografijo na uor. »Slov. Naroda« pod „hl ft ina 1045".        1045
Dobro ohranleno ter lahko mosko
Is: o 1 o
WW   se kupi.   ~^6
Ponudbe na   uoravn.  »Slov. Nar«
pod 9fTakei 340 1047".                1C47
Zlahtnih kostanjev les
la                          1005
smrekovo lubie
kupuje po najviŠiih cenah
Aleks. Itasenberg. Gradec, Asnenstrasse 22.
v Ljubljani, na Bregu
se proda.
Pojasnila da, Franc Jonke- v Ljubljani, Gradišće štev. 3. I. nadstropje, 1061    od 1 do 2 uri podpoldae.
l^arel Linljart
urar
Cjnbljana, parije lerezijc cesta st. 7. Zaloga vseh vrst žednih ur. ur aa nihalo s polnirn biljem, ston-skih   in   kuhinjskih   nr,   buđilk.
Himlfaste vo ne ure, ure v zzpsstnicah z radijerim kazalcfkom >2i brez ntega, zaloga srebrnih ia niki'astih nr „Ome-ga" po na«nli?r? cea ah. 131 Popravila   se   Izvršujejo   najbolje.
EV   Ka>pi se  4oere •fcraajtaa   "Val
KITARA.
Ponudbe z  navedeno  ceno  na  upravništvo .Slovenskega Naroda«,          1065
Stud. iur.
zmožen stecoTafiie in stroiepisja, loli primerne službe« — Cenjeni dopisi pod   9lMarec 10541'   na    upravni^tvo
»Slov. Naroda«.              1054
Jfigijeni&u
mann/alchara
|    Adi] Simger
Dna! I. Wies ngmtr. I P.
Ceniki   z idravniškim
poukom   gratis   in   fr.
Zaprti, 30  vinarjev   v
znamkah.       143
BEGONIJE
Ie na bol pisane barve. 30 vTst, novosti rož, do-sedai neznanih barv in obl'k, azaleje, najnov, gladiote, cana, cala, ge-orgine, bortenzhe. jslok-sineje, klinčki z rume-nimi, modiimi, pikčastimi nžastitni velikanskimi kebhi, redko zimsko gf-mič e za okras in ja-godno ermi'je, rastlnic plezaike :n c\iia?ke, semena. navod la, naj-boljši gnei in prst. Z^htevaite gratis tn frarko kat3log. J. SUZA, Potteosteln Češko.                                                     797
A Z   2151/16/16                                1062
Dražbeni oklic.
Prodado se dne 16. aprila 1917, dopcldne ob 9 uri v Ljubljani, Stari trg št. 11 na orostovoljni javni d'aibi nastopni v zapu^čino po ^osp Ivana Jasencu spada;oči  predmeti :
Razno štacunsko blago, mozko in otročje perilo, obleke, ovratn'ki, glavne in žepne rute, kravate, maje, naram-nice, rokavice, razni sukanc, vrvice, čipke, trakovi, gimbi, prodaiainiška in sobna oprava ter razne dragocenosti in ure z verižicami.
Reci se smejo Ojledati dne 16 aprila 1917 v času med 9 in V2^ uro  dopoldne na licu mesta
C kr. okrajno  sodižče v Ljubljani, od4. I 1062         dne 24. marca 1917.
Kostanimre in bukove hlode
ku*)i vta*t,9mnofino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Vpošteva se Ie pismene ponudbe z navedbo cen.
Prosim, oglejte si pređlcZcCe oblike nog in ne bodete prišli Te2ko do prepričunja, da oblika čcvlja ne sme biti pohubna, emveč obliki noge popoinoma prilagođena. Cioveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti uooštevati je dolž-nost vsakega izkuSen. veščaka 61          Poskusitc pri
FVfftfi   ^75)llft1Aru1   sPec'a^qtu    za    ortoneđičns    fn    anatomiCna II <tll   OLaillUCl JU   obuvala,   Ljubljana,   Šelenburgova olica St, 4.
::     Na]nove'$a izbera     ::
=z=i umetniških in drugih ====:
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJSGARNA
£/al!jaaa preierseva Klica št:v. 7.
9m pri*** w p*lt*L *• M »•rali pro-teti «v#|«                    1059
registrirao blaialne
vpraisite radi vrednostne ocene roprej pri •akopovalDict Natioitaf-re^str. bla*tji d. d. z o. z. Diisaj VU.  Siebctttcraf. 31.   Pojasnila zastoij.
j.unur
mm kilea
Mi. pritiktiM
šivalni stro]if  deli- pritikune.
se Se vedno  dobe pri   hnportni   tvnfk!   za   vozno   httfuftrflo
MAK   SKUTEZKY DMnaj   L,  St«banHng   t.
Zahtevajte listo C. 1.          892
Losne kite
■afboltie kmkoTOsH po S, 109 12, 14 la 1S kron; lasne podlofe Kreff ali Python In lasu© mro* tloo v vteh karvah; „MERIL11 barra za laao In brado od Dr. Dralloa rjava, temnorjava ali ćma po 2 In 4 K ltd.v vao se solidno,   zanoslflvo  blago   ^nporoca
Šiefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor I liradi vpoklie^nja v vofaiko slvtbovaal« 1« loHal odprt samo m prodalo blaga la sieer vsaki daa saato od • do ■ 2I In v nedetfo od 9 do 11 ure dotoldan.
VABILO
k
občnemu zbor'j
Centralne posolilntce
registrovane zadruge z omei. zavezo
▼ Oorid zać. v Ljnbllani
ki se tode vršil
v  ćetrtek,   9ne  19. aprila  1917  ob
10. ori do3oI9ne v unJnih prestonh
pražakova ulica st. 3 11
z sledečim  doevoim  redom;
1    Poročilo načelstva.
2   Porobilo nadzorstva.
3   a)  Potri^nje t*ču  ske^a sk!epa za upravno  'etn   1916,
b)  Določoa  o upt>rabi   dobiČlra,
c)  Določba   viŠme   obresti   de-lelem.
4. Volite* naJelstvt. 5  Volitetr nadzorstra. 6. Sluća ni predloži.
Ljubljana, dne 28.  marca   1917.
1060                                llačelstTOi
Urednikom
Aktivnim tseh kategorl].
profesorjem učiteljem
katfnh ne bre > cnjena siužnina zna^a najmanje    K     2300—    na    leto,    dalje
penzijonistom
ki   imajo   vsaj   K   1400—   pokojninc,
teTOifn]«
posolila
na podlaci ^ivlienske^a zavarovanja, proti zaznambi na sluznino, ozir. po-kojnioo Da prvem me^tu in roti pri-mernema poreštvu pod najugodnrjšimi pOgoji   rja   5—25 f tno   am» rtiz.   dobo
„SLA VI JA"
vzaf63ĐO zava?ova »a b^a>a v Pra.*1!. Spre -rirjo s« tud' p m-!: ta ž vli< :• ^'(i zav^r va^jf > .itai t> pla'o n  provizijo.   Podrobna   •- o j;» - r»   » ■.
■iaHp teako 9SUvl}o# v L)«a4|aAL
Kupim   Tečjo    množino
mrve.
Ponudba  z naved^o cene  na   u"5r »S!ov.   Naroda«   pori   ffmp?a 104911«
1049
Sprefooo se zaneslfiva
kontoFlstinls
z lepo pisavo, zm'»Žna cbeh deželnih jezikov v govoru m pisavi Prednost imajo   gdč    s  prak o.   Ponuribe   v  o^eh
jezikih pod ,,Do3tat   predal 68" do
5   aprila  t.  1.                 1052
8pre|mo se taUof pod selo npođ-s   Blml  pogojl 12 do 19 letna   ::
poštena teklić'
iz poštene hišr, kat era ima ^esel e in ie    primerno    znanost   v   glasovinu   k
Ugledni  trgovski   hiši  na deželi. Veselie   do   trgovine,   imajo   prednost. Ponudbe na upra-rpšt-o »Slov7fnsV^^a Naroda« pod „V tolaibo 21/104311.
Kostanjev les
do 2 m   dolg,  ceri'en    10—30   cm   v
prerezu Uopuje VINKO VABIĆ, Teld-
tržec, lalec,   Jnznoita^ersko.
Le ponudbe z navedbo s^rajne cene, mno-iine in roka dobave naj se vpošilja' Točno plačilo. — Kulantno poslovanje. Enpvfem tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode ali desite.                       524
G. FIujc
•r Gosposka nllca 4, -w
I nadstrop;e, levo             1C64
Urađno dOTOlfena, ie 20 let obsto-|eča na|stare!ša ll«bljanska
Đosredovalnka stanovali! in služeb
v    udobnost     cenj.   občinstva    zopet      v sredlftču  metta.
i     Frtnorofta In aa?«e$čn le bolfSo     r.
tte iskajote vsahe nsts
ter
lift« ralao đve kuharici xn Oradec, već kn aric za Tie, sa Ltnb'^no, goaposko kuharica, ta Ogrskd, knharteo sa restav-raeifo na Notraa^sksm, doHro samo* sto fno mtsto, plačilno natakario«, na ■isit, wt sostratklnl, mlađega lanta ls gratskege vrtaarfa sa grad na Dolen|-skam Hđ. — «U4fe se  Uve ▼ blrofn.
Pn manjih r^rašanffli se firosi za ođp»Tor namka.
bol|ša moč, vešča prikrojenju fn pomerjenju zmožna tuđi nekol'ko v trgovini 15 ć 8 primarne7a mosta. — Naslov pove U" ravništvo »Slovenskega Narodac.    1* 55
Slnibs želi ta spretnenltl 0ve pošteni ia prfđai
: prodeialki:
dobro izurjeai v trtj. z mešanim  blagom
Najrae   na   deželo.   —   Naslov   pove
upravmštvo »Slov.  Naroda«.     1044
Sprefme se pošt9no
C3_ €3 JtSI 1 &
v starosti od 25—35 let k dvema m^jbnima otrokoma. One, ki se izK?Žejo 2 dal'Simi spričevali, imajo prednost — Kje, pove upravmštvo »Slov. Naroda«.        1050
Išče se priden delaven
obenem  kočli^i.  Voiaščme
popoin^ma      prost.      FRANC
1051              DOLEMC, Kranj.
xa eno sobo bomnietne oprave t modroci, in nekajl posamezctb delov biSne oprave. — Kjr pove mtzar Oo^aia na Bledu, vila Jellsa. Istotain se sprefme mlzarski pomočnik aii n5eneo9 ki se je že
učil mizarstva.             1057
Na prodaj sta   "99
pole? zalome Mengeške pivovarne na Javor-nikn pri Jesenlcah, Oorenjsko. Prva stoji na cesti in se v nji izvršuje gostilniška obrt, drusja nekoliko vi§je proti železnicu V drugi hiši je več delavskih stanovanj in spada k njej njiva in vrt. Cena jako ugodna. Pojasnila daje AdeLa Baloh na Jescnlcab.                                             1004
::   Usakovrstne   ::
priporočam     gospodom    trgovcem    in
slavnemu obČinstvu za obilo naročitev.
Cene primerno nizke, postrežba kakor
je v tem času najbolje mogoča.
tovarna slamaSkov v Stobn
■■ pošta in žel. postaja Domiale pri Ljubljani.
Oam5^e 5!amni^€
»=s==   ¥ najveiji  Izberi priporoča                ■
MINKR HORVHT, modistka
Ljubljeno,     £tari trg |tei>. 21.     Ljtibljano,
Popravna na]<*n*J«.                      904                     Popravila najceneje.
ALFONZ RREZNIK
nčitelj Glas. Matice in eđini zaprise ženi strohovnjak c. kr. dcž. sodiSča
Lublfana, Kongresni trg 15.
9              (Nasproti nunske cerkve.)
N večja in   najsposobnejša   Ivrdka  in   ižposojevalt^
k'avfrfev ia ^iarm^nllev
n    ugu Avstrije.   —   VeJikaaska zaloga ^sega ^'iasbenega orod^a, stran in maz!ka"i!.
E siai ZBlOtnih *1vornu in \-o-nornvi i-vornic* BOscn-d ^fer, HOizi & Relt^rnann, FOrster, Ehrbar, Ge^rtider StingI, Rad. Stelzliamnier,  Czapka,  Uu^er^er & Oloss.
Rofmann  fn  ffofbcrg rarrer Js-anski harmoni)i)
Obrokl od ii  15'— napre\ Na bogatejSa izbira v vseh
modernih  slogih  in   lesnih  barvah   O^lfite si  klavirje *
angleško   ponavliatočo   mehaniko.   10 letu a   pvstavnj
obvezna jraranciM.   Ha^emilai  namžia    Im^a?  nar
u^d-c:'.-: U.j!TCva2!e ter .3-1ra7fl1str-K-iv.il-> :r> cen;-
Kci   im-Ti   zj;ora»   navedene   prve  labrtka.e l*ii-iUČ*O ia
"az   /a Kran   Uo  v   z;t'o-i,   svirm   pred   ra<O^T' ^'^*
!lk»iOV   n  nav dezn.^a   a.^3:fti:ti»   pn   knča*tn, tci  se
drzne t>   govoriti   o   y &m<irt~*\  *lr.«T^:if    <1as;   nfm.iio   n
75. ttcv.
.đtOVtNSKi NAKOD* jiic 31   marci  ii#i7.
Stran 9.
VojaSka pisma.
Nekaj kranjskih Janezov trka na dobra slovenska srca s prošnjo, da bi Jim podarila kako staro harmonko ali klarinet, ilinko L o čn i k a r, c. in kr. paipolk st. 17, 8. stotniia. (Vojna posta se izve v našem uredništvu.) — Najlepšc pozdrave in voščiia za ve-likonočne praznike pošiljajo:     Josip Rožanc iz Martinjaka    pri    Rakeku, Martin Ploj od Sv. Lenarta pri iMa-riboru* Ivan PIos z Vrhnike pri Lozu, Matija Mesarec iz Petona in To-maž Marinčič iz Lo^a pri Ljubljani, sedag pri 23. felez. stotniji. — Srčne pozdrave poiiljamo slover.5ki  tantje z Ita-lijanske fronte in želimo      vsem prijareljem   in  znancem  ter  posebno čitalcem »Slov. Naroda« vesele veli-konoene   praznike:        Korporal   Jurij Ravnik. Josip Zokšek, Klemen Čatar, Jakob O^ris, Josip Adamich. ljrnacij Mestnik. Franc Kornan. — TopntČarjf aa koro?ki moji želimo vsem svojim rodbinam, znancem in prijateljem ter dekletom in vsem odjemalceni »Siov. Naroda« srečne in vesele velikonoč-ne praznike:      Desetnik Andrej Gu-stin, V. Reper, poddesetnik    Ignacij KroSeij, Anton ZihsrU Josip Cernelč. — Tuđi mi, cestni pazniki, tu v boj-nem  okolišu,  želimo  vsem  sorodni-korr., znancem m prijateljem: Vesele fn zdrave velikemočne prr.zr.ike    ter obilo pirhov in potic in da bi pri tem rudi na nas ne pozabili. V prvi vrsti telimo     to     cenjertim   ljubljanskim, k^mniŠkim in jeseni škim bralcem in fcraikam  »Slov. Naroda«, ka&or tuđi doi•niskim in primorskim  ter      vse firisrčno pozdravljamo, posebno šte-fan Podpac, Ljubljana;  Franc  Pret-nar, Jesenice; Rud. Kersevan, Gorica; Anton Primožič.      Velke Lašče; J. Leban,    Tolrnin.     —      Slovenski fantje. Goričani, ki v Karpatih dolg-čas paselo, prosijo, da   bi jim  dobri Ijudje iz domovine bla^ovoljno    poklali kaj slovenskih    knjig.    Naslov: Franc Humar (več se izve v rasem uredništvu). — Srečne in vesele ve-likonočne praznike    voščimo   možje in fantje 20. lovskega bateljona    že-nam in otrokom, stari šem, fantom in dekletom ter vsem bralcem    »Slov. Narodac  z    upanjem na   skoraišnjo vrnitev v    drago   domovino   in    v boljšo   bedočnost:    Kersmič   Karei, RencelJ Ivan, Smrdelj   Andrej,  Me-dvešček Jožef, Eržen Pavel in Jan-čar Ivan. —   S tridentinske    fronte pošiljamo tople pozdrave v domačo vas vsem prijateljem    podnanoškim in dekletom z Razdrtega. Anton Bla-žek iz Razdrtega pri Postojni. — Pozdrave pošiljajo  rudi  Jernej  Premrl Iz Podjame, Anton Ambrožič iz Planine, Anton Harej iz Dornberga. Iv. Černigoj iz   Otlice,   Ivan    Šorli   iz Podmelca, Ivan Šingoj Iz Podmelca, Mihael Batistič   iz    Solkana,    Karei Kromer iz Dolcnje vaši pri    Ribnici, Fvan Puhor, Jožef Roje iz Vrbice pri flir. Bistricu vsi prideljeni c. kr. čr-sovojniškemu  infanterijskemu  bata-gonu. — Vsi slovenski fantje in možje pri 27. peSpoIku na bo;išču poši-Hajo Iz srrelskih jarkov mnogo srčnih r>ozdravov in žeje vesele velikonoč-Tie pramike vsem znancem in prijateljem: četovodja Ludvfk Šavnik iz Bili. desetnika Ivan Černe \z Vrhnike m Anton Rcven iz 2irov, počd~-setniki Fr. sirca, Podkrai;    Vr.   Be-trač, Bof.na: Ledv. Ude. Drska;    Fr. ^ornfk, Privcje: orostaki: Alojz C\%-\\č, Števerjan;  Fr. Fil«pič, Žiri:   An-i'rej Jerina,  Vrhnika; fenac  Kragel, Doblarje;  Anton Klemenčič.    Selca; Ariton Masle, Losratec:    Fr. Pestot-nik.    KostnTTia:     .M^.tfvž     Pnlatner. Pvorska vas: iMartin Puc,    Podkraj 'pri Vira vi; Av^ust Slibar. Palovče: Peter Svo^šak, Stara    T.oka:    Jnžef SteTekar. PajhenbMr^: Fr. Vetkrvrh, Srednia vas in Alojz Zidar   \t   Bra-tenc.
RiffliemL    ""
— List xa vojoe vietn?ke >Ned-?e!!a«. Od juniia 1916. izraja po naro-či!u c in kr. voinesra ininistrstva vsa» ko nedelio časopis za rijeke vietn;ke pod naslovom »Nedjelja« (teder?) v mskem jeziku. Ta enkrat na teden tehajajoči list ima nalo^o ru«k© voi-Be vjernike pobližje seznatiitt r monarhijo in njenim ustrojeni, vzbuditi v ni Ih razume vanje in pre^nati pred-sodke. s katerimi so ru^ki vojaki nekoć šli v boj proti Avstro-OsrskL In-forrnirajoči članki o avstro-o£rskih razmerah nudi]v-> stotisočim ruskim vjetnikom potrebno pc^znanje našega Grljenja in ns§3 politike. Zrave« te-ica pcja^njevftinejja in mctreče?ra de-la prinaša »Nedjelja« svojim čitate-Bem rudi naivažr.cjše vesti iz ruske države, nudi ravno sedaf z©Io zani-miva, podrobnejša, iz ruskih listov povzeta poročita o c!: erodkih, Iri so nrvedli do vclikeea prevrata v Ru-s?r. Po!Tčr»i in zabavni felitonf i7ku-?j>^o 7e1o intenzivno dvisrniti in pod-pirati duševno življenje mrtd vojnimi I vjetnrkf. Zato je v dobroini?!!enem in- I tem« države kl ooih. U iraajo   t I
%
Isvoflh obratih zapoAene ruske Tjol-nika, da jih »eiaianijo z »Nedjeljo« in jim jo preskrbe. Urecfeištvo in uprav-ništvo tegra najboijšim namenom slu-ie^ega in dobro o^romljcnesa lista se nahaja na Dunaju, U Georg Coch-platz 3. Naročnina — za četrtleta 3 K. za pol leta 6 K — se mora plaćati vnaprej, naroćilo se mora navesti kratko in razločno na ocirszku polt-ne nakaznice. Posebna naroćila v pismih ali dopisnicah na] cen^eni na-rećniki bla^ovole opustiti.
Izprcd rukfi^nfcffa: deielneea sedilča. Tatrint ptri »Gospodarski!vezi«.
Pri »Gospodarski Zv«zi« so bili ii.^d druffimi zaposleni tuđi delavci Jožef i^eboij iz Rudnika. Cirii Uledc iz S::e-berlj.     Anton Deve tak iz Ljubljane. Jožef Ciplić iz Podirore,   Franc Ura-disnjaK iz Cor. Srcuic na Hr\ atskem in Ivan KuZzt \z Ljub!Jx:ic. Kr: čili so kakor srakc, kar je bilo tern lažje, ker so bili razun Kušarja med seboj Z£o-vorjeni.      Dokazana škoda, ki so jo *Zvezi« napravili, znaša, kakor je bilo sodnijsko ugotovijeno, 1224 K 58 v. Le slučaj je ranee.el, da so prišli tat-vinam na sled. Dne 2.x januarja t. 1. proti    večeru so namreč      tamošnji uradniki zaparili. da je bi! neki zaboj, v katerem se je nahajalo 50 stekienic konjaka, s si!o odprt in da je iz za-boja zmanjkalo 26 stekienic. Sum $to-rilstva Je  tak oj  pade)  na  prvih   pet obto^encev, ki so ćeli  dan  popivali, ostale polne steklenice pa domu od-nesli. Ko so jih trdo prijeli. so s početka tajili, končno pa tatvino      priznali.      Po tukajtnji policiji uvrdene hiine raziskave so našle pri  obdol-žencih veliko množino      ukradene^a blapa kskor: mnsti, slanine, sira, olja, kave, sveč, sardin. mila itd. Vse tat-vine so se izvršile v 5nora~umu ob-dolžencev. Pred sričem so ohdol-tenci tatvin« r in^ncm      prizrtaM, vendnr rte vse.      Kolo vod Ja tatinsk« družbe je ReboIJ. ki je bi! zaradi tat-vine na škodo »Kran^ke    stav^'r^ke družbe«   že #redka2rnovan.  Pri  njem je polfeija  našla  med  drusrfm  6^  kjr masti in 10 kg olja. O masti rn tanini trd\ di jo ie kup!1 ck! nekesa kmeta na Dolenj^v^m, kl da mu je Masro Št:rikrat po  \2 kp na  ćo*v  nr?rie*rl. To Je potrdHa pri  po!^c?i>k» /a^«šbl tvd\ njegova hči. ki pa se je pri so di$ču o^T>ovedfl!a pričevanfn    zoner očeta. Ole^?1 oH» r>a trrTi rM^f^r^c. da ?a je po litrih po rarnf<h trorovirah kupoval in domu rnosn. V nasnrotfu s tem je obdo!?enčeva ^erta rpoveda-!a. da v i>tem ča*t\ k^ je ^f žive1?? pri nf?tn, n! fme! mož nfk?vs"n;h      rtfor. Pri dm<rb lo^^t^jFencfh so se rrašle le msn^s r^tx>flre yVr?^f"r?<r?! b^a^ra. Devetak tafi tatvino olja *n T /• V? kave, vse dnipro prizna.     OraC'š'njak se bran! prfzr^^ti, ćz je rređ drugim 'rmakril 2 steklemci >Asti *?r>umsnti<r. kar se mu pa po pričah dok»2». Ver ]• v svoji pijtroiti ©no po!no itekie-^!co v neki tukaišnjt go^t?!ni p^T^bfl. Sodfiče j« spoznalo vs« obd^ižence za krive ter ie ob?odT1o P-^r>??, ?•• * mesecev težke jeca,  Hlideti  na   10 tednov ječe. Devettka na 3 rnesece težk« ječt, CijrHča vz 2 meteca j«Če. Orad'Šnjaka na 3 mc*zct tefk* j*če in KuŠsrja rsa 6 tedr»ov je^e. Rebo!. Devetak. Ora^^^j^k n Knlar so svojo karen takr>< nastonf!!.
sestrrlki smovf ITet^i ;n ifiMrrt France m flojzfj J^fna. Zt^etn;. 07J-rema 16 let stari Trance ?n Jo^ef Av-sec ter loletii J»r*r MfV^?*. vsi iz Kncfje njive, so b'if prjrvi st^ah orj-dotnih čebelarfev. V^omf1? so v r^^^e olnjafrd tmr T>oh?*-a!! fi rm'rirrr med. ki ^0 jra p.MHIi. C?na n'*'r^c!*noflp» medu 7t>*U 194 K. Le nri uTnj?kn Marije ?TŽTrr»nd, v k^t^r-^3 ?o vlomili in hote?! ox?nest1 za 30 K me^ru. ??:so imeli sreče, k*r ^n hfif ocV^^ern". P« . tiKtf denarja ^e Hiso branfli. Ic^jfi ii-T-raVnH* ^o v Starem trzu neV; r^sr^t-rir? 40 K. že^^o nro ?n ver**;co. 5o-Hf?Če V> vtfnffln T9 ***** Trr-r*tw JiT?'*»i 3 m^sece t?fVe ie^^. drnr:m so6btn*enc?m r»a v^kentu rm vsake-
C^lc^^ nr*?*'*2i vk*"?***. Mp^tfn Cestnfk. Anton černe rn Jarez Rn-risek. d^lavct HtHskf tornipice. so se rmon'ii. te nkradri*1* k^kr^a T»"«šič3i. ^9T nlso m^«rH dobiti m»ft? rtu riotna-čo vr>nrabo. Neko noč so «e nanotHi ^a pfen nrofi Grad^atn. Pr* iv>«estnf-l:u Antonu Zu^ančiču so sl:saTi v svi-ujaku kmlen.ffe. Potrsrnili so prašičn iz s^nnfaka, ?ra na Tiču r-»sta pohiti ter si srn med sebo? razće^M. Vsf»k !• < Jr?^e! svnf kos đ^mov. Cost^H: jra je offd«! fp^off rrtateri Ne?i. č^rne "svcif ženi Mar'ji ?ri Bnr^e+: svoji Iju-b*rnV? R*?!Vi ^ikV»t Pr^'i dve *ta rrfznaT!. c!?» 5:t^ vedelf. da ie pra^ič nVn^. fe Fii«Var fr^ (4a n? vedefa. BnH*fk r,a ?rr>ove. da ji Je talroi po-^-eđal. r& kod da fma m^so in šoeh. ČcrrH* m b*io r>n r^f^rav?. ker Je moTP! fr vf^^Vnfn. 7a lrf»Ten Jto ^reie-  ^
v«?v nn "3 ferfn- je^f. Nefa Ce^rnfk !n Miilća Tnčlvar pa raaka po 14 <inf JeCe.                                                                  I
Zaradi   obrekora*)* kauiovao.
Tranc Koscc, kleparski pomoCnik v Ljubljani, ie svojega prejinjtfca moj-stra Franccta Gradišarja tukajšnji policiji po kriv em ovadil, da je od vo-jakov kupil za 200 K čina, ki je bil okoli 1100 K vrođen, ter ča je pri po-pravilu strehe tukajšnje^a Mestnesa doma ukradcl cinkove plošće v vred-nosti 300 K. Kakor so sodne poizved-be dognale, je M-3 ćela ovadba iz-mi^ljena, ćogvzlo se je tuđi, da so bile vse trditve obdolženca Iažnjive ter da je to stari! iz r/rSčevanji zaradi reketa pre^Jra. kr era je irr'cl z moj-srrom. Scd'šoe ffn je obsodiio na tri mesece tc?ke ječe._________________
*  Izrez tobaka n3 BaTarsko.  \z
Misa pri Inoinostu se pLTOča. da ne-kateri zakotni trgovci rrodajajo to-brl: na HavarsKo, seveiia z veUKiin dob:Chom. Izv?.^ajo t^aje preccjSnjc množine v času, ko tako primanjktijc tohaka povsodi.
*   Nennsle^ko   časop!;e v Zedi-n;en!h državah. 500 listov |e v ameri-škIh Zedinjcnih državah, ki  ne  izha-jajf)   v   arvileškem   jeziku,   med   temi 63 dnevnikov.  Ako uvede  washint?-tnns'ca vis 'a cenzuro, jo čakajo velike težave.
*  Ćevijarstva se hočc   naučiti ^ Jeci. V Zagrebu je  bil  obs^jen  sluga ?tefan    Cimaš - Gr^ić radi    tatvine 1000 K na dve leti te*ke ječe. Rekc! je, c*a rima nič    proti    kazni,    samo prosi, da bi se mogel v ječi izučiti za čevljarja.
*     Kongre*    arstrilsklh    ?idav. Odbor nacijonalnih 2idov v Pra^i je snro.^I! rrisel, da nij se ^idjs po vojni zdru^ijo v narodno skupino v Av strljf. Kongres 2idov se ima vršiti na Dunaiu    jeseni,    s     predpripravaml xačno v ma*n.
*  »Ooro^čen do prfhodnfera nre-siedoTai?««. Neki kmetfcl v Oaflen-»ti so neznani tatovi odnesli vse kokoši, pustili so je? samo starega žila-vecra petelina.    Okoli vrata    so   mu nataknili vrvico. na kat?ri je visela pio^č^'ca z    napisom    »Onroščen   do prfhod^^e^a prepledovanja«.
*   7e?is^a ▼ dri. zboru.   NTemški državni zbor je izvoMJ posebno ko-m!sHo. ki se bavf z   razlfčnimi,    res Ijiidsklmi vprašanji: presk^bo   zdra-yib starovan}, preskrbo za dojerčke, s nodnoro rr^feram itd. V tej koml-s;ii se fe zsrrtdilo nrvfč. da je nastanila kot zastopnxa v!ade £dč. r!lza    L0-dersova.
*  Beroi'nsko iole   za   nadar]ene dijake.  Jerolinsko  rresto hoče omo-ročlti štud'je nadarjenim učencem 12 fjudske sole s porebno šestrazredno realno gimnazijo. Ljudska lola traja sedem  let  po  reformi,  ki  se  uvede, pa to  prestopilo posebno    nadarjeni dijaki   na  srednje^olski  zavod:   hoče te  pa  rstvariti  za  nadarjene  dijake rudi Jote za obrt in trgovino.
*  Gledalfška predstava za s!ep-ce.    Iz Haasra javljajo, da v velikem angleškem zavodu za slence je priredila    an^leška     gledallška     družba »Renee    Keliv«   predstavo    »Daddy Longrlesrgrs«. Poslušalcf so bili sleoci razven strežnikov.    Na odru ni bilo dekoraclj ne zastorov. igralci so bili brez    kosrtimov in mask.   igra se jt vršila v nolutemi. Slrpci so se 'zborno 7*Vava1?  in živahno pioskalf.
*  Net?<fi kmet!«   prot!    uvedhl pole nez»   časa.    PnrStvo   ivabc-k'h kmetov je na veh'kem zborovanju v Oflnzburgii skl?nj1o: Občni zbor pro-test:ra z vso   odločnottfo proti   dej-ftvt!. da r»vzlic ueovorom nem^V?h kmrtov se uvede rudi za leto 1917. poletnf čas. Društvo smatra ta letni čas z |rlo^oVo sesraiočfmi  posledica-mi za poTjede'sko produVc'jo za uso-depolno pomnožitev težkoč v ljudski prehrani v s«danjrm težkem času.
*  Bd*«ri prot? RSsr^«raTi>j tujl-cm*. vP^utsche Bplkan-Zeitnnjf* p-v roča v Stevtik! z dne 21. fm., da ie nosls^ec Nedflkov v boVarsi'em so-branju prrdJoz*!] j.^Vo^^ki   nacrt,    ki pa je nodnisalo 80 pos^ancev. Ta na črt pred^ira zakorito določbo. da ne srne v Bnl^ariji noben t^jec ne kupiti ne fmeti ne^remičn'ne in da tud! noben tujec ne srne '"meti podietja, pri katerem nišo    botsrarsVi    državljani ndele^^ri vs?i s 50 odstotki,
*  S'5^a«-?lc z OT>ro^čev3nfe*n   od vo?ašk^ s'tižbc. Pred kazensko sod-nijo v Budimpešti se je pričela te dm' raznrava  proti  mestnemu  fiziku  dr. £. F5diiu, ki je v družbi   z  cdverni-1-om dr.   Dickotn    oprostil    vojaske shižbe vse polno Ihidi    in dobfl    od njfh  171.500 li, kolikor se je doslej dosfna!o. Soobtožen!  so  se nekater; uradniki, dr. Dick pa se je odte^nil razpravi s samomororn. Paznrava st ni skonča. Mzt je dr. Todna zadela pred nar dnevi kap ?ti je sodnij« skle-nfla, da naf zdravnfki podalo   svoje
^irniep'e do 1. ma^'a.
*  SrraSno   ii^ftTinle   ▼  mstrem taborT$čn TocM. Nemški državni tajnik Zfmmermann Je   v   odbom dr*. z^orrt ^rrr>cn, da Je po zimi 1915/10
umrlo v vjetnišktm Uboriiča v Toc-
kiju (v Sibiriji) na iegarju 10.000 do 17.000 vejnih vjetnikov. Med njimi se je naliajaio 1c 450 nemških državlja-nov, ostali so bili avstro - ogrski po-daniki. Mrličev deloma niti pokopati nišo močili, ker je bila zemlja popol-noma zmrzla. Odgovorni takratni povcijnik taborišč je bil obsojen v tcžko jcCo.
* i 1.0O0 pokvarjenih cnjati. Tr-govec Kiunipcr v Sdiiittorfu na Ncmškcin je 1. 1915. kupil in skril 11.Mu tfiij^ti, ua bi jih pozneje z ode-n:škim clohi^kon; prcuai. Meso je pa bilo shranjsnovslatih proiitorih in se je pckvarilo. Blago j« veljaio kakih 100.000 mark. Vrii Kiumpcr si je mi-siil: Born pa to pokvarjeno blago prodal delavcem, saj je za te vse dobro. Res je spravii šunke v delavsko niestu Boch.:ni in jih prođajal na dražbi. Seveda je poskrbel, da ic zaupnik bkga dražii. Opeharjeni de-iavci so stvar naznanili in dognalo S2 jc, da so bile šunke popolnoma iinile in Crvive, tako ća so se še psom studile. Sodiš^e je trgovca Kiumpcr-ja zaradi proJaje pokvarjjaih živil obsodiio na 1500 mark globe. Proti tcj obsodbi pa se je pritožil državni pravdnik će^, da je taka kazen prc-več mila; zlasti v času velikih težav za žlvila in da zasluži Klumper prav trdo zaporno kazen.
•  VojaJ đoblčkarfl na Duriafa. Sre-dišče vseh ljudi, ki j'm je vojna pri-ne-<!a veiikanske doblćke, je na Dunaju.      Po sodbi Viktorja Silbererji, jiv^ega poslanca in jako    u^ledne^a kavalin'a. je teh voirih    dcbfčkarjcv i'a Dunaju na tlsoče in tisoče. Silbe-rer piše: Le osrlejte si te tisoče in tlsoče ljudi, ki so med vojno naenkrat postali bogati, kako kar pl^nii3 juve-lirske prodajalne, kako plačujejo njih zere najvižje cene za obleke in klobuke, kako mis!?jo* da sf morajo pri-voSčfti v*ak luk?««, kf jim je b!1 pre: neznan fn doseeljiv. Ti tJsočf vojnih đobfckanev. katerih vedsnje     kaie, kako jih hitro prfdobljeno premože-nje na rokah srbi, ki jih je napadlo rprav boles^no hreDenenje po luksuzu in užitku in kako poznajo 1« eno ^eljo, privoditi si vse, kar velja za fino fn odlično fn kar velja prav mno-sro denarja.      Le    avtomobtlov    še nimajo, a po vojni    se    bodo      vo-zJ!i. da bo nastala proti njim še strahovlada jez<? in ne vol j?,
*  O JeziVih \n narec^h.    Nemški listi   pripovečujejo     z     makedonske fronte  sledečo veselo historijo:  Bavarski podčastnik in nekaj bavarskih domobrancev   popravljalo  kritje   visoko nad  Dojranskim jezerom.  Pri-dejo vojaki neke^a turinžkesra polka :n eden z njih pravi: »Gannch ne Sa-aehe geborcht kriecnen?« (Ali si morem      dobiti      žago    na      posodo?) »Brings 's naeha aa zrack!« (Prinesi jo potem tuđi nazaj!) CKlgovori Bava-rec. »Was saachst du?*c      (Kaj pra-vfS?) »Zruck bringen sollstslc (Da jo pr-nes^š nszaj!) ponavlja Bavarec v že razžaljenem torru. K  »Ich weess nich waas tu saachst?« (Jaz ne vem, kaj praviS) se opravičuje bodri Sak-sor.ee. Tu se oglasi eden izmed domobrancev:      Reduhr brin5ren solist de SaarSche!! (Retur jo prines Tvo-jo »S5S5che«!) »Ach »o, reduhr srSm 5f>11 ich se? No da sach's ćn Ideich! (Tako. rerur ti >o ntj dam? To si mi mogrJ v-ndar reci tako]!) je jezljivo
* R^zkrltfe do obsođrt Pivovar-n'Sk? ravnatelj Kf!llner je bil te dni v VTon?kovem obsojen na 61.000 marf; fclobe 7a-ad! nedopTistn!h manipula-cij s sladim. Kaiiner pa ni bfl zado-voHen z obsodbo in Je vsled nje raz-krH zan*mfve stvari. Povedal je, da sta nrišla k njemn dva ravnatelja ba-varsVesra urada za promet z je£me-nom in sta mu rekla, da ju je poslalo ministrstvo zunanjTh def, naj njeeovo Vaz*n?,ko stv*r spravita v red. Ko je Kallner izjavil, da je pripravljen fx-
ročiti ves dobiček, ki ga je naredil i manipulacijami s sladom« sta nm rekla ravnatelja, da ne bo Imel no* benih težav već in da stvar ne prid« v javnost, le odšteje naj dobiček; . in predloži pobotnico. Reklo se inu je tuđi, naj denar tako prinese, da neudeleženi gospodje v ministrstvu ne bodo izvedeii, za kaj gre. Kailnen je denar poslal enemu ravnateljev urada za promet z ječmenom in da je dobil na to pobotnico od minUtr-stva. Vzlic temu je bil postavljen pred sodišće. Bavarska pivovarniška zveza zaiiteva uradno pojasnilo o teh obdolžitvah.
* Kanada. Kdor pogleda na zem-Ijevid, se začudi, kako veiikanska io nad Združenimi državami ležeča Kanada. Ta širna država, ki podpirac v sedanji vojni z vnemo Angleško, je bila nekdaj last Francije. Jacques Cr.rtler J3 leta 1554. zavojeval to de-želo v imenu franeoskega kralja franca I. in jo imenoval Novo Frao-cijo. Leta 1608. je bilo ustanovljeno glavno mesto Quebec. Takrat je bila frandja ona država, v kateri ni soln-ce nikdar zašlo, kajti poleg današnje Kanade so pripadale Franclji tuđi današnje amer. države Novi Orleans, Luj:zljana in VJrsrinija in Frarxoz df Avesnes-sur-Heip2 je položil temelj nestu, ki spada danes med nai-večja in na*mogoCncj5^ na svetu, Movemu Jorku. Kako obširne, kako bogate dežele je imela Francija. a jfit ni znala obraniti, ker so njeni vodilni možje delali bedasto politiko. An-gleži so iztrgali Francuzom Kanado, m napravili iz v?eh kanadskih pro-vinc leta 1S67. (Ontario in Quebec) cn sam angfkški dominion. Provinca O'Jebec je ostala kakor je bila fran-coska do jezfki!, po običajih, po veri, rx> kulturi, po vsem, iz česar se se-r.tavlja narodnost. Većina prebival-stva je pač angleškega plemena in manjšina je franeoska. Časih je rudi kak franeoski Kanadec ministrski predsednik. Tako je bfl posebno ug)eden in češčen doteoletni nTinist*-ski predsednik Laurier. Ko je bil pr-\ic izvoljen, je slovesno izjavil: »Jaz ^em kanadski Francoz. Iz mene govor! moja narodnost, sin sem svojega naroda, a dbkler bom dihal, ostanem zve&t Kanadi in Angleški in branil bom z vsemi silami pravico vsakega, naj bo Francoz ali Anglež ali kar-ko!i.<c Tako je bilo že davno prej vojno razrnerje med FrancozI in Angleff v Kanadi.
;/   Udova   je
v pojavni   sicrrosH,   son-paiična.     varČna,     brmj
nami, 5« je// imm potom ?op€t poročiti, samo 3 Starejšimt gospodi od 50 do 70 lei. 1066 Ponudbepod.M- J(!tO66" na uprav. n<5^ov. Aaroda*.
MATmONIS
/ jEDfi«rrvEM r   u svoJoi
[ AKAUTfČfv'Oj K^KVOČi
\   MftJfeOLJE  \
,' OGAVNA NS JSteJH?
i  p^ j

„a^ftOsM Fenifes" na Dunaju.
V?f3ča»»t đeinfS^a pliTiie* K 8,W§.fW, Drnfbt 73vam:c:
m) fr»ti *^*4am i\\ti e^ujs. strele }■ far<te zM »linefe nzstreile. kakw tnd'" proti šk^da« vsled "2šen'3, foJiniij/i pr.sl^ij li proti školam fsieđ n4n£sa«ifa premićaili strui ea-daiie rtrotl jožarnim s'-cocfani žirine, zalog^o v*tkovrstr:fgi l>!a^a, kmetijiko orođje, pri-đelke itd.;
b) «roti   požartifm   šltcdam   noljske   prfdelke hl * Wij§ t pof!«?!?h !B kopicali;
r) prtt? ftftian rsl«d sitiaji^a obitjt zrcalne^a
stekl«; «0 r*ziorrst*m feUfo  pr«tf  §fcod*fii, mstalim prt
prtfiit9:i f siben ii po v<mJ';
e)  prsti itrrfan ?sleđ titinike^a vioaia ia fsled tatrit1 »z uprtih ia •dprtih prMt«r»T;
f)  proti   vs?«<mstn;m   telescu   Bez^orfin,   ia-dar)c s«rffe«a }im#re9B lafsr^raija Vrtnih podjetii. ch*in, le1 amarjer, hišnlh possstelUT, ftinifc©?. Itvcff itd.
DelBlška flanrica .   .   •   .   K 6,000.006.
St&n]e zavarovanfh svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60.000.000 Letm dofiodkl na preraljah     .   .    T?,000.006
Drožbi  zavamfe aa CIotcSIco tiTfjcuJe po oajraznoTrstnefilh konibinacilab, kakor:
a)  za slnčaj smrtf; da je glavnica plačljlra tikoj po zararoranCeri smrti aa njega zaostale ali kako drago doloćeao osebo:
b)  za slnčaj smrti ia meJana za?arovanja z opra-stitrij«   plaćila  zavaroT&laine. ozfroaa  s prtina nit m disnrtae reite ali nastali oteaoglo«ti ■adalje aprejona
e) zavarovanja zđ đožlvetje, preskrbljesje u st ara st; zavarovaaja otrošklb đot plačljivo pri dosega določese starosti na za? aroTaoca«a me ga;
4) lavaroranje dosnrtnih rent, za preskrbo vdov »■ Tipjiiskih rent po lainižjih prenijab Ia pod naiB^ođoejšimi pajoji, kakor neuviteoast n aeza<)adto»t police, jamstvo tad i a slačaj fojske brez   posebae   nremijske  doklade itd.
H^itsnCneja pojasnila daje radevoSjno
Generalni zasfop v Ljubljani
Sodnijska ulio« itev. 1»                     a
4tran 10.
»SLOVENSKI NAROD-, Im II. awca Itl7.
75 itcv.
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Naredna tiskarna.
: Unbljnira::
Rimska 110.
== IVANKA 5TESNAR
đamsM   9VB0SI   btefevlElp   s^aanim    safvovvfia s-f   Vaatovnfcaa popravila ^tztz fa  cs*©.   :-i
Izbom?, naravno »risfna
bela  in rifdp?® ¥§^£1
j&BERT SP8TZ, Klosternmibum
Čef-I^aasaj 44* tale*, imsrcr**.. **,
TvrdKn Avsust Mlukor, um ti fiai&,
M prlpoTOčo mm                                 955
lica clilisifclia r^^
Posti1 efLa točna in solldca. — Gena it^erne.
sa IsvrSKev %rsak« vrste tHiSrfov, ^rorsfunev. C^U^tvcne Honc. zasebetc posre«i•vatrica za nakup tn prodalo »emlfifl, gozeflov fn possslev
VALESiTiii ACCEH 1
zaprisežeRJ radni izvtdtutc v LJfiblftfil, Tmcvski pristan štev. 14.
lawrl<jaai taMH na §•!}• prlvaln« •eteltire v mm$ttt fn n« «jeS««. Pr^cSainlef tu kup«8 »aj   #« ol»ina|o imi   gerl   oma?on« pos?«^evatnic«.   Pfsvtant*
POZOR I

i^OZOR 1
Vido   Bratovž
Uis^ana, Stari trs Sfsv.  4.
Cb gr«s.                                           Ea groš.
POZOR!
l?^t©rlje
POZOR!
Svctiljke
tarace
L6DO   B^ilftfife^Ar- -*Ti 3
obstojeie is enonađstropne popolnoma prenovljene bišc x »*emi potrebnim' z«lo rrostor-hni gcspodarslrimi poslopji, lepim vrtem in »emluič««. se pod ugodnim! pogoji ppoda.                                                     1013
VsegA zem))iš2a skupno je 9 faektsror. Hila »toj? na naitiot) prometnem prostoru trga in je selo pripravua sa vsako trgorino !a obrt. Proda se tuđi sama hfea i vrtom broi zemljica.
Vsa draga pojasnila daje Posolllltica « ttlt•roberJtU, Oolenjsko.
^B • •            •                              •                            <o             -r^                                gn                  I
je zagotcvijena rovib »rečkan avsir. Rd€Čega križa in turskim srečkam !  j
Kakap   tek   rzbotnih   srečk   pomenja   najpametnejii   način v&rčevanja in  j
I                                            prints« v srečn«m iluziju                                            j
veliko   b©^?^^,?© I
[ Srečk* fmajo trajno dcnario vrednoat tn mora vtaka aadeti. Svota  j I                             Tsakolstefh ^larnlb dob i tko v masa čez                             j
I Fcgoji za nakttp tek srt£k ao kiko ugodiu,   da  ai   ;ia   sam ore   vsakdo z  \ I                  z lahkoto nabavit. — ZantevajW brczplačno pojasnilo !                  '
I 396                                   Sr«€lfovfK> z^siopstvo Lf Uut>l]ana.
fj^jt- ^^^ bbb^MI il aalhaffa
otroškiti vozičkov
time.
M.PaUč
v&laMfML
1%£       *^4D»

SaHfcina   s   18   ■■■••••■rnMtl,   prf-
y«rna   in   namlsn*   pr^««   itr»*-
eie9   iept««    robo«   lm   vt«h   vrst
p«rHlo  »•  d«b!va  pri
TOIfl <IA@SB
^aV/aaa,  Z!JoysVi  ulka  itcv.  5
I         Fl   o#
liVv«   3&VJI11M
m^nl otelile
: za gospode :
Ljnbl^ana,
Franca Jožefa cesta 3.
uradni&ke .uniforme:
po meri
v najkrajšem časa.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni  trg 15
rrip«fofi tv*j© ve'ilfo *Kb«r sSelnikov In  solnčnikov.
'*opnvi!a «t« izvrluiejo točno in tolidno
TURUL-CEVLJI
m aafaMatM, teti* hi top« Iifelul, p« tovara'iki Mnl prodala
t IjiUiaai HEHR. SELJAK F^ernova ul. 53.
L                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               A
« ct«i   -H                                w polanlh  In deblih      s«
k«f»lH« wsaii3  ««|tiitkt  mit*Jln»   pa   najviSfi dnavnl eani
J. PogsćniS^ LfnMlaaji, Mir. TerezSfe cesta 13.
Mad 5O let   obsioječa
parna burvarijsinkt^lcno snaženje oblek
*«■•                                           124
apretura sukna
U Ul   151 all^r SeUabargtva «L •.       X%?fkJf* I^W%           Barska uli ©a 46.
Pe»<ra£ba vaatma 1b ta to a.                                 Ka|p!Si6 oene.     I
elektrolehničnili in teklcnih preimetovj
išle
pri preprodajalcih in industriji dobro vpeljano                I
zastopnlks ali pnpreviz ose&e 1
ki bi hotel« dotične predmeta r okoliša svojega bivališča rar- ! pečavnti                                                                                 loss
Ponudb« pođ „6!ias«ad *!ageNUiriM na  aao&i. sktp. j Bo«k * BonSal«, Dma) I, Adl»rgxsse 0.                            j
V smislu sklepa XVII. ređnesra ob^nega zbora delničarje\ LJublfl^iSlSO kr®iUt&0 bankd z dn^ 29, marca 1917 se iznlu-čuje kot 7°/0 di¥idG!lđa za leto 1916
, na kupon št. 16 ipri blagajnah centrale v
i Ljubljani  in   podru/;nic v Splitu. Celovcu,
Trs<u.    Sarajvvu    in   Celju,   pS2©EŽi   S
30. marcem 1317.
l^aUlasa, 29. »«ro« 1917.
l063                                 Upravni svet.
aav^^i       ^^^f^^ft.^K        ^r~"^9^tK9^&^.      ^^^F-,    " ^^v         B^^?^^^^^       ^^^^^~      ^T^^V       -^ei^^^^^tj^k.       ^^b^bm    ^^9a^v       avaW^B^BM                                      a^B^BavaaaVaak        flaVa^ala^B       bH^b^&   ^b^bbh    b^b^bV   ^^^^^^f      .^^^■aa^^BaM'
DelniSka glarnica: K 8,000.000—.
POORUŽIIICA  LJUBLJANA,
Rezerve: okrog K 1,000.000-—.
SP&EJEHA: Vloga na\ kaftžtee in Hh abracttiit ?# čistih 4%-
Vloge sa takovi la žir# ra£*a prati oa]«fođie)i€iH obr€stOT£D|a. Driga se iahko vsak daa krer mm aa atom-tori}. Rentni darek plača banka iz svojega.
EUFUJB M PM9DAJA: DtfiM; nOatt, Treća**** papir}« M« i« sre£ke c. kr. rairedite lotarije-
Cantralai
Ti-«*.
Vmtrmšmlm i
DaifiaJ Kotor
•p*«lj« ftlaanlk
MKOMTĐaJLs Mcuicc, devize. Tređnostne papirje itd.
__ _                •
HBJLJaVi Čeke, aakazaice ia akreditife na vsa tu- ia inozeraska mesta.
•aVJI PBDOJMI: aa blaga, ležeie t javnih skladiščih. PUflUlaVi Barna aaračila in jih izvršaje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Stran K.
.SLOVENSKI NAROD*, dne SI. marca  1917.
75 Stev.
PATENTE! n    ■     kai^     ■    Bas I
vseh deieta izposloje in2enlr                                       542   I
^** ©Kl«HiMtAOS-   oblastveno avtor. in zaprisefeni patentni odrctnfV   I na  Dunaju VI.,  Mar4*hllfeff-*tr>MM 4*. %7.                             I
Bum Mtnni in°;?r:5e.
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Sprejmejo se tako i
zidarjl tesani in dslavci
proti  dobri  plači  na   betonsko   stavbo * DofcrtTl   pri   JftftOntOah«  Za  stano-
vane  in  prehrana je   ^krbljeno   —  P°^^  plače  dobivajo   dru* nr   delaverv  na t^j  stavbi   drŽarnr>  podporo. — Natančna   poja«m1a  se  dobe  T  ■••tllBi  FraS9
Scagrae*?? * 2,'ubljaa!, **8*?1k9va nllca št. 19 ali pa pri tvrdki V. Scag-ae&l v S^brsvi pri hstosske&i đela.                                                 $47
MODHI SALON Rozi Fabčič
Ljubljana, Rimska cesta itev. 6.
Cenjenim damam  priporočam svojo veliko zalogo
nagne   |illi slamnikov.
W&~   V zafo«i novi žalni kiobuki.   ~ajf
Odprto tuđi v opcldanskih   urah.      —      Cene priznano nizke.
j
lmsrne coh štva J. j. Nag'as
Ljubliana, Kongresni trg št. 12,       128 Pi ZBI090 pĐhistva
*a ipalae In 'elilne   sobe, laloae  fo ^osposke
sobe.   Preproda,   zsistorji,   modroci   aa raaai
žlznnati modrog otroiki TOilčki ttd.
Svoje častite odjematce
vfjndno prosim, da se noj pri na kupu orožja tn municije vsaledo izkaže s posebmm dovoljenjem od c. At. okrajnega glavarttva ali od c. kr. drlavne policije v Ljubljani, da ima pravica do oroija in municije. Ne da bi se izkazai s tem dovoljenjem, ne smem prodah orožja ah municije, kakor tuđi ne popravljati orožja.
Za  časa vojne se ceniki ne razposiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgorec z orozjem v Ljubljanu
134_____________________________________
—BO—_____E______-_^M»^——^"^^^™^—^J—^—^——«»11   »1 1 ^ m»^—              — ■ ' — —---------------------------------------------
Gospodlnja meiogo prihrani
ak« al mm pripravi uimMttk |tdi!a«ga el)a Iz
morsKesa Csrraihe mahu
ki u« ta«oth ioiatah po okusu popolnon« oedomeiča na fiDejše oainiaao oljc in je fdriTJa zelo prikladen, četadi dc vsebaje oljoc maićob«.
Zavitok maha najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 130, po pošti poslan K 1 50, rekomaodiraca pošiliatev velja 23 ▼ *eč.
Navodilo «a pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškoi, je pri-dejana vsalccmu  savitka.
Za poskušnjo pošiljam tuđi posmmrzne wvitk*? pro*i predplaMa «1i pov-/etia, sicer se pa priporoća ?eć »avitkov zajedno naroćau, da »• piibram aekaj poitn ne                                                                                                                    ^05
Prodaja i
M. Spenko v Ljubljani9 Kopitarova ulioa-
Pftitna naroćUa tn draana po*Ul«tr© uj n poiUJal« m
Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6.
(tiimili
^^#^1^^        vseh vrst za urade, I^BHL^^^     društva, trcovce (td
L ^9 1 ^htn Čerie,
^^"^ j^T       friT« im iitf€toTittlj
lHJm, Dvorski trg M 1.
\ Franc Furlan
t              ujIi*A ftstbiiini riim
| kl'nčavničarstvo i zaloga štedllmlkov !
^                 •« šakala:            125 '
i fivakozvt trg štet. 9. •
-                                                                        !
1. AGHOLA
f linliliaiil Diieajsts tesla II
Velika zaloga
steklenlne, porcela-na, svetilk, zroal, ftlp, kozarcev, vrčkov
Lt. đ.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na|nl2|ih  oenah.
Vttuavljc«« IM«.
Parno barvarstvo I
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
i
Apretura sukna.  .
;os. reich!
Piljantliam Ozka adta tt. 4.1 Sprejemališče
Selnbnrgova nHca št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. .
■■                                                                                                                                                                     i
dobiTtte v
specijalni triouffl! za milo
IR*I      I! v
Ljubljana
:-j. Petru cesto Z8.
Istotam
M&iU9 pralal pnšU Ltl
na debelo in drobno.
——————  Prodam v^Cfp mnoSIno   ■
bukovega lesa
sa   lrar|av*v   ^«*   6QpO   m\   podjetniku,   ki   bi  ga   satn   posekal.   —   Pismene ponudbe na   opravništvo   »Slovenakega   Naroda« pod nlMM   M/90SM«    96S
jSrbeiico, hraste, izpuSčaJel
odpnvi   kar   najhitrcjSe ,,rujavo   mazilo'1    Mali   lonček                        I
K 1 60, veliki K 3-—, družinska   pr>rcija K 9—. 2 do-                J§1   I
datkom, kako se uporablja, se naroča pri                                   I
|    Or. E, rtaschs Kronatt-Apotlieke, Raab (6y6r), Ogrsko.     I
Krasna izbira bluz.
Antonija Sitar
Selenburgova ulica 1.
hti-
L1B41
lovama olinal barr. laka in U
Đcifln 154.
BRATA
EBERL
trtoditani lakirana, startu'
Prodajalnioa i
Miklošičeva   ulica  St 6.
nasprotf hotela „Union**«
n pohistieu pleskada:.
Delavnicai
Igri&ka ulica štev. 6.
Električna sila.
Brez konkurente!
F. L Popper Ccvlji
I             Ba/boij arMtai. »^ * vJMJSl
, JULIJI STOR, Ijubljana
Prtferatm ntica ft. 5-a^tamti ctv«  a tariM»v aW«o«
Najveiia slovenska hranilnlca!
Mestna Mm Dimska
LJUBLJANA
Prešernova nllca štev. 3
je imela koncem leta 1916 vlog .    .   .   .   K 55,000.000-—
hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000-—
rezervnega zaklada........„   1,500.000*—
Sprejema vloge vsak dslavnik in Hh obrestuje najvlšje po
47.
večje in  nestalne vloge   pa  po  dogovoru.
Hraniloica je pvpilarno Tama in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranllnike.
paa#|a u i«MlH&6a io paslopla um Eran|tkem proti S% iMM&m Krulake pa preli S'/<% obreftUai In proti u|maa| ________    I % eftlrau lu %  odplaiovaat« na dolg.   ——
s    V pod-ilra«)* trgoToov bi ohrtalkov Ima aataaov^oae    ■
Kreditno društvo.
75. &cr.
.SLOVENSKI NAROD-, đae Si. »are«  1917.
Stran
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
|   n    Delni&ka glavnica 3,000.000 kron.    n
SirHarjeva ulica stev. 2.
■wr—I tow«l okr>alo 1,000.000 km.
Poslovalniea c. kr. avstnjske državne razredne loterije.
Pod     w-"sc v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.
Sprejema
vioge    na   knfižsce    in    tekoči    račun
=====================   proti dnevnemv obrwtov«njti po
4V
I   K***  hi  prtiaii   im vrste  vrttfaostatli  psptiiev, ftandri  trarfot  dobavt  in  dovoijuje
aprovizaciiike kredite«
I ======= PHporoe« novo ustanoviieni  Blagovni oddelek. ========
Vofnopo£t23 ćcplssica.
K 35J za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih K 5*—; umctniSk h razzleđnic K 6 razpo5;lia
po povzet u                   29g9  ;
Scfele!er-!e?a zaloga rsz^eđafe
Buna; XVI15, flrnnn—fifrre 87.
Ako ne uraja, denar na23j.
¥36 tesari@¥
WV   se sprejmo takoj   *WU
proti   dobrenm   plač.lu,   stanovanja in hrani v hi~i   Z^lasiti ?e  ie pri   AntOOtt
Sfeiner, Jeraaova ulica Ste*. 13 v JL'abljaai.                                     907
100 litro?
domaće pijace!
•e4« ol Iafciih«> vsalui«   sam um-pra-vt  s  —fhrtanl   «*rcfW.   ▼
ImHk !<tdfttfi«*.*a <n pitate »• I*fcto ple w>'e-fililtthM.pezisB' tnJI rrmćm wmmm*m wwmm tn tgso'a. loitBillf s oa^^4nim i>«*«a«MB ■MBSfo K t2 -h»nlw y povft^Ti. Za ekumuilt^, »ww^ee, r«č;a
Ml Imv •• telvna it«*i ta re •f^aMai a|t^tia tmlmzmctnmt mm arpL
lai. inlidi. M - Breps,
Brao, ttav. 62S, BSoravs^o.
Slamnate šolne
za dom s»              i
slamnate pođplato 12 t Bije
sem začel   lzdelo^?tt na  debelo
inJihpri'-oroćaTi, !;ot nadonestilo
za dračo tiso!eno obn*ev. posebno
za delo ▼ eob?h.           235
Poskosite, ne boie Vam Jal.
torama ^lamnlkov ▼ Sfobn, pošta Damž&fo pri Lfnblfani.
Ivan Bizovičar
nrnetni sa trgevski vrtnar
L'ublana      *"
i Kolezijska ulica št.  16
prlrsoroča svojo bogato dpremljeno
vrtnarstvo    ter    okusno    izdelane
vence, Sopke in trakove.
ob mrfvs^ih o«?r!h drevcsES etretlice. ^sl;or tuči nai!i-neiše tfekorsci^hc cvetlfce za dvorane ::    Sn balkone.    ::
Vfakov.stne sadike co najžlahtnejših cvetlic ir zelenjadi. Spre'enann na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno
ĐnofaTke: I. Blrorićar. n   vrtnar, Llmbljaiia.   ::
I        Prodani ve£ mladih
ilii Maj! ju [ipi.
^■■M^^^aaaaaBBSBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai^^i^^BBBv^^^^^^RB^^nB^^^r^^^^^H^^^H
Aut Rud. Legata zasebni neni zavod
ma st*aografi|o, «ir«|«pls)«, ptmwopim\; raiaastv«, g«ograH)« tai l«p«pls'«.           402
Maribor ob Dravi, Viktringttofgasse 17, I« nadstropie.
Velik modem in odličen učni zavod i dr2avno dovoljenim učmm sporedom in državno aprobiranimi učnimi močmi.
MT   Začetek prihodnjih telaiev 12. aprila 1917.   "VI
Prospekt* taj* tast#a| ravnatehstvo.   •ovortte« mrmi   Ponedeliek. sreda, petek, nedelje in prazniki od U. do 12. ure.
__________________________________________________________.________________________.__________________________________________________________________^_____________A
Do&.jvito« takoj 11
Brez pomisleka to
JOS. PETELINCA
ftivalni stroji najlepta in čas najprim   rnejia prilo±nostna darila.
Ti stroji znamke .Gritzner* in »Afrana* so najboljši sedanjosti, Sivajo, vežejo, (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice ter imajo  lOlttno ffaranel]o, kroglflčen« brezinm«a tek ttr biserni ubod. — Vedno v zalogi
priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezplačen.
Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri:   BoV     JOS«   PETELINC    "^M LJCBLJAHA, *w. Fotra nasip 7,  — bliza frančiškanskega mostu, I evo, ob vodi, 3. hiša.
_____                                                                                         ■----------------------------------------------------^-----------------_                                                                                     ■■j
Jiajniijz cene/ 2)ob*o blaiot
:-; tooravita točnv in ceno. .-;
J^lodm salon J-. Jjarbonč
Ljubljana, JY{estm trg štev. 7.
prtooroča svojo veliko $alogv dunaf^ih mode lov
$lamm\ov,   ^inčanih   in   pravnih obhJ^,
svilnatih /(loču^ov, cvetlic, pereš i. i d.
Vedno velika izbera zalnih klobukov.
Pm sltveiska eksDortia hgmnm nglHi
M. Tičar, Ljubljana
==———=—   pripereta   ————■
velikonoine, prvovrstne umetniške >» druge
razglednice v največji izberi. L serija razgledale ilov. nmeialkov 10 kom. K 1*20.
SODB
petrolefske, oljnate, katranaste, banrne in ecake vrste barele, knpi tiako množino tvrdka lALER ft Co( Llnblana, Franca Joicfa oesta štev. 5.       430
38 teini fant sedaj voraščme prosi >n h /« T dobrim usvehom dovršil Jcmettj$%o solo v Jlfariboru, fali službe osfrbntka ali pa Še rafse bi 5« seynantl s pametno posestmeo, de^letom alt vdovo do iste siarosit v prijjenttev. Jf posestvu bt v goto* vini pnhranjemh   15.000 Jf prineseL
Ceniene ponudbe prejema uior. *St°v' Naroda* pod „38 ieten fant I 999*.                                               999
Kupujem in proSajam:
bođisi pohttteo, itakleDlno, iz* loxof šalice, porceUn, oroije, podobo, star denary sploh vsa, kar le  nalman] 50 let staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiSe, zemljica itđ.
Albert Derganc
briveo in konoesilonfranl starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
|    Gonokiein.'
II          NajnoveJSe. izknšeno tredstvo proti
I]   ikutnemu in kronfčnenra kapavcu (triperju), m   bclemu   toku,   cystidl,   firevesnemu   in fj   mehtirneBiu katarju 1. t. d. I           Brez   vbrizgavanja!   O Oonokteinu
piSe Zentralblat fflr gesamte Oy-naikologie     nnd   Geburtshilfe,   \ Band I, Heft 4, stran 127.                  I
Capsulae antlgonorrh. Tanno-Kawa ; Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje | čreslovine raznih trav (Uvaurs!, Rhcum- ] palmatum, Erythraea centauri, Menyan- i thes trlfol.) Kakor tuđi smole Kawa- j j Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali i kvantum Bismutha.                                   j
|          Creslovna    kislina   je   v   preparatu   i
!   kcmfčno spojena, (način tega kemičnega   j i   spajanja je tajnost proizvajalceva) tako da   [ se v želodcu  ne spaja z beljakom, a v   j tenkem   črevu   se   ne   Izločuje   .^olčna   j kislina, marveč deluje na  sluznico  uru-   j ]   genitalnega   trakta,  kjer  se  gode   take   i i   spremembe na stenah žil, da n?stanejo   | za lenkocitc nepuSčne; s tem se ublažuje sekrecija tkaniva in zraanjšuje se gnojno iztekanje kapavca.
Izginja tuđi neugodno žgetanje pri vodi kakor tuđi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Gonokoke.
DraŽenje ledvic, Škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tuđi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tuđi za siromake. U                             Lamers (Amsterdam.)
|         Dobi se v vseh večjih lekaraah.
Skatljica K 6 —.               554
Zahtevajte literaturo in prospekt
Ljubi ana : Ltksrna Trnkoxcj, Zagreb : Lokarna .Salvaitor*, S Mit-   , teibaeh  felaćićev trg.         |
Proizvi-ja : Farmakološko -kemični laboratorij   »HERA*   Praga - VrSerice  552.
Dobarftell vofnega ralnlstrst?a tn Vojno - sdravstveaega   zđrniesla.
"zilitu posoiilnicii ljubljanske okolice v Ljubljani.
cV^hrc hranilnc vloge po čistih
—^~~^-^—^—^— — -.....-........----------
Kasrvn! zaklali nad X 1,000.000.
41/ 0/ /4/0
brez odbitVa rentnega Bavh.
^—
Ustanovljena leta 1881.