172 SlovenSki čebelar 5/2016 letnik CXviii VZREJA ČEBELJIH MATIC Rezultati morfološke analize čistosti kranjske čebele v Sloveniji V Evropi živi več podvrst medonosnih čebel, med njimi pa so najbolj razširjene italijanska, nem- ška temna in kranjska čebela. Tretja podvrsta se je razvila po zadnji ledeni dobi pred približno 10.000 leti in je dandanes druga najbolj razširjena podvrsta ali rasa čebel na svetu. Slovenija je v svetu prizna- na kot izvorna dežela kranjske čebele (Apis melli- fera carnica), ki je sicer razširjena še na območjih Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbi- je ter v delu Makedonije, Romunije, Bolgarije, Ma- džarske in Avstrije. Za to podvrsto so značilni izrazito dolg rilček ter rjavosive dlačice na oprsju in zadkovih obročkih (tomenti). Zadkovi obročki so temni; prvi je lahko usnjeno rjav, včasih pa so na prvem obročku nakazane svetlejše pege. Od drugih čebeljih ras se razlikuje po morfoloških (barva in dolžina dlačic, ku- bitalni indeks, dolžina rilčka …) in etoloških znakih (mirnost, delavnost, dolgoživost, dobra izraba paše, dobro prezimovanje, dobra orientacija, majhna pora- ba zimskih zalog …). Mešanje kranjske čebele z drugimi podvrstami Pred leti smo ugotovili, da se v populaciji kranj- ske čebele v Sloveniji dogajajo spremembe, ki bi lahko ogrozile avtohtonost naše, v Evropi zaščitene čebele. Leta 2010 smo hipotezo potrdili s prelimi- narno analizo čistosti kranjske čebele, v kateri smo ugotovili, da je v Sloveniji 5,6 odstotka čebel z rume- nimi (in oranžnimi) obročki na zadkih, to pa je obču- tno več kot dva odstotka, kolikor je še sprejemljivo. Pri tem smo ugotovili, da obstajajo razlike med posa- meznimi regijami. V obdobju od leta 2011 smo tej problematiki na- menili več pozornosti. V okviru rejskega programa smo uvedli osnovno odbiro, v okviru uredbe izvajamo ukrep menjave matic, na terenu so bila organizirana številna predavanja in delavnice o osnovni odbiri, te- renski svetovalci so čebelarjem svetovali, kako naj izvajajo osnovno odbiro in na kaj naj bodo pozorni … Poleg tega so bili o tej temi v zadnjem obdobju v Slo- venskem čebelarju objavljeni številni prispevki. Leta 2015 smo ponovili analizo čistosti kranjske čebele v Sloveniji. Vzorce so zbrali terenski svetoval- ci z območij, za katera so pristojni. Vsak vzorec je bil sestavljen iz 25 naključno zbranih čebel neposredno s cvetočih rastlin. V okviru analize je bilo pregledanih 15.069 čebel, ki so bile zbrane na 631 lokacijah po Sloveniji, povprečno na treh v vsaki občini. Za razli- kovanje čebel smo uporabili barvno skalo, ki jo je v knjigi Vzrejajmo boljše čebele iz leta 2003 objavil dr. Jože Rihar. Enaka metoda je bila uporabljena tudi leta 2010 ko je bila opravljena preliminarna analiza. Ugotovitve smo zbrali v Preglednici 1. Kot so pokazali rezultati, je v Sloveniji 1,22 od- stotka čebel z enim ali dvema rumenima obročkoma na njihovih zadkih. Ta odstotek je občutno nižji od ti- stega leta 2010 (5,6 odstotka). V nadaljevanju smo izračunali odstotek čebel z enim ali dvema rumenima obročkoma na njihovih zad- kih v posameznih občinah. Ugotovili smo, da so med Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si * Dr., strokovni vodja Priznane rejske organizacije Preglednica 1: Število analiziranih čebel, število čebel s sivimi obročki, s svetejšimi pegami ter z enim in dvema rumenima obročkoma na njihovih zadkih Pregledane čebele Čebele s sivimi obročki Čebele s svetlejšimi pegami ali lisami Čebele z enim rumenim obročkom Čebele z dvema rumenima obročkoma Število 15.069 13.785 1095 140 44 Odstotek 91,48 7,27 0,93 0,29 Odstotek križancev 1,22 Kranjska čebela na cvetu 173SlovenSki čebelar 5/2016 letnik CXviii VZREJA ČEBELJIH MATIC Preglednica 2: Rezultat pregleda čistosti čebel po posameznih regijah v letu 2015 Regija Št. analiziranih čebel Vsota čebel z enim in dvema rumenima obročkoma na zadku Odstotek GORIŠKA 979 86 8,78 KOROŠKA 880 19 2,16 OBALNO-KRAŠKA 583 12 2,06 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 1174 15 1,28 SPODNJEPOSAVSKA 333 4 1,20 SAVINJSKA 2169 21 0,97 POMURSKA 2227 12 0,54 PODRAVSKA 3220 13 0,40 GORENJSKA 1363 1 0,07 OSREDNJESLOVENSKA 1546 1 0,06 NOTRANJSKO-KRAŠKA 412 0 0,00 ZASAVSKA 183 0 0,00 Skupaj/odstotek 15.069 184 1,22 # # ## # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # Ptuj Ormož Krško Koper Kranj Celje Lenart Kamnik Idrija Tolmin Sežana Lendava Sevnica MetlikaKočevje Velenje Maribor Litija Ljutomer Črnomelj Trbovlje Jesenice Postojna Logatec Ribnica Ljubljana Ajdovščina Novo mesto Nova Gorica Murska Sobota Gornja Radgona Slovenj Gradec Ilirska Bistrica Ravne na Koroškem Slovenska Bistrica Odstotek čebel z enim ali dvema rumenima obročkoma na zadkih po občinah ± Avtorji: dr.Peter Kozmus (ČZS), Jože Glad Kartografija: Jože Glad E-mail: joze.glad@kis.si Viri podatkov: Delež čebel: Čebelarska zveza Slovenije OB, Kraji : GURS Ljubljana, 2016 Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za živinorejo – čebelarstvo Hacquetova ulica 17 SI 1000 Ljubljana Tel.: (01) 28 05 262 www.kis.si 20 0 2010 Km Legenda 0,0 % 0,1 % – 2,0 % 2,1 % – 5,0 % 5,1 % – 10,0 % 10,1 % – 15,0 % 15,1 % – 20,0 % 20,1 % – 28,9 % Ni podatka Slika 1: Čistost čebel po posameznih občinah v Sloveniji leta 2015 njimi razlike. V 30 občinah je čebel z rumenimi obroč- ki na zadkih več kot 2 odstotka. Večina teh občin leži v zahodnem delu države ob meji z Italijo in na Koro- škem ob meji z Avstrijo. Ta problem se pojavlja tudi v nekaterih drugih občinah, razloge zanj in rešitve za nji- hovo odpravo pa bomo skušali ugotoviti v prihodnje. Karto čistosti po občinah si lahko ogledate na Sliki 1. Čistost kranjske čebele smo izračunali tudi po posameznih regijah. Pri tem smo ugotovili, da je naj- večji odstotek križancev v goriški regiji (8,78 od- stotka). Več kot dva odstotka križancev je še na Koroškem in v obalno-kraški regiji (Preglednica 2). Sklep Z dobljenimi rezul- tati smo lahko zadovolj- ni, saj se je v Sloveniji od leta 2010 občutno zmanjšal skupni od- stotek čebel križancev. Ugotovitve tudi potr- jujejo, da je bilo delo JSSČ in PRO pravilno in uspešno. Največjo zaslugo za tak rezultat imajo čebelarji, ki so re- sno vzeli napotke služb v čebelarstvu in jih tudi upoštevali. Rezultat kaže, da se slovenski čebelarji zavedamo pomena kranjske čebele in da si jo želimo ohraniti tudi v prihodnje. Ob tem se zavedam, da je v nekaterih regijah in posameznih občinah odstotek čebel križancev še vedno večji kot dva odstotka. Tem regijam in obči- nam bomo v prihodnje namenili posebno pozor- nosti, saj želimo, da bi bil odstotek križancev tudi na teh območjih manjši od dveh odstotkov. ČEBELARSTVO LUZNAR PRODAJA ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELJIH MATIC Na voljo so vam čebelje matice iz Gorenjske – alpski ekotip (vzrejene v sodelovanju s KIS-om) in čebelje družine na AŽ-satih. Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem Tel.: 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com