i** ■ mill) ta
<Uyt sod HoUdaja.
VETA
Uredniški ta
MIT S. Lewndab Am «síTsouth üÜSSÍáU.
Telephon«, Rockwell 4904.
nikaragua m STO let hn protekcuo"
u
Borah v novi akciji. Zahteva senatno preiskavo naše poli like v latinski Ameriki. Nje gov odsek naj obišče Mehiko in druge dežele in se prepriča o faktih.
Washington, D. C„ 23. febr. - Srednjeameriška republika Nikaragva ostane sto let pod protektoratom Združenih držav, ie bo sprejet pakt, ki se sdaj sestavlja med Coolidgevo administracijo in ameriškim hlapčo-nom Diazom v Nikaragvi. Radi lepšega bo pakt nazvan "alijan-ca Združenih držav in Nikarag-ve".
Pakt je v glavnem posnet po pogodbah protektorata, ki veljajo za Kubo in Haiti. Vae finance, policija in sanacija v Nikaragvi pride pod absolutno kontrolo nadzornikov, ki jih postavi vlada Združenih držav. Ameriški kapital zgradi nove železnice in v splošnem postavi deželo na "zdrave noge". V paktu je tudi določba, ki daje Združenim državam pravico, da lahko vsak ¿as intervenirajo z oboroženo silo, kadar bosta "red in mir v nevarnosti bodisi od znotraj ali zunaj". Ameriška vlada zajamči Nikaragvi novo posojilo dvajsot milijonov dolarjev, ki mora biti seveda najeto v Ameriki.
Iz teh točk je dovolj jasno, da je ameriška imperialistična po-
jšcecpUsco far leflleg et epedel rote oí r-tUlt
Baroni mehkega premoga premma za
izzivajo stavko
Nočejo se pogajati na bazi stare pogodbe. Operatorji odhajajo iz Miamija, dočim so zastopniki radarjev še tam in pri-pravljeni na nadaljna pogajanja. Lewisova izjava.
Miami, Florida, 23. febr. — Vprašanje nove pogodbe med organiziranimi rudarji in lastniki mehkega premoga v štirih državah je danes ravno tam, kjer je bilo 14. februarja, ko so se otvorila pogajanja v tem toplem mestu. Konferenca je včeraj obsedela na klečeh. Skupni pod-odsek, ki je imel postaviti skupno podlago za pogajanja, je poročal, da se ne more zediniti iz razloga, ker nobena stranka ne popusti od svojih glavnih zahtev.
Nato so * zborovalci odglaso-vali, da prenehajo z zborovanj en za nedoločen Čas. Nihče ne
more danes povedati, kdaj se obnove pogajanja. Obe stranki pravita, da sta' voljni nadaljevati, ampak nekaj operatorjev se je že snoči odpravilo na pot proti domu, kar znači, da se nočejo pogajati.
Predsednik rudarske unije John L. Lewis je izjavil, da mu je žal, ker je prišlo do tega. toda rudarji ne morejo ailitl operatorjev na nadaljevanje pogajanj, ako zadnji nočejo. Rekel je tudi, da rudarji nočejo atav-ke, a vae kaže, da bodo prisiljeni nekaj storiti, Če ne bo nove pogodbe, ko stara poteče.
"Nobena konferenca v naših temeljnih industrijah ni tako važna za ameriško ljudstvo kot je ta," je dejal Lewie.
Zastopniki magnatov premoga v Illinoisu so rekli, da nikakor ne morejo pristati na obnovitev jacksonvillske pogodbe za nadaljni dve leti.
Koariel ja priporoča kompraaiisao predlogo
Pa še ta kompromisna predloga ni všeč tovarniškim dobičkarjem. -i- In za to jI ugovarjajo.
New York, N. Y. — Organizirano delavstvo križem dežele zahteva, da se tedenske delavne ure znižaj^ na štirideset. Vzpri-čo tega dejstva je izzivanje delavstva, ako newyorška indu-litika zopet sijajno Jtriumfirale. atrijska komisija priporoča gle-
Nikaragva postane nova ameh- jfe delavnega časa. za delavke ^gT^^ drfjiSlTda ne
ska gospodarska in industrijska^P^1^0^d5alan*en* ™like med or'
kolonija. Politična oblaat ne
šteje nič.
VVashington, D. C. — Senator Borah, alarmiran vsled novih korakov Collidgeve administracije v Nikaragvi, je v torek predložil resolucijo za temeljito senatno preiskavo ameriške politike v latinski Ameriki. Resolucija zahteva, da sonat pooblasti senatni odsek zunanjih zadev, da vodi preiskavo tudi izven kongresnega zasedanja. Odsek naj gre tudi v Mehiko in v druge dežele, Če je treba se na licu mesta prepriča o faktih. Ker jc Borah predeednik tega odseka, bi on vodil preiskalo in posete v inozemstvu.
Borahova resolucija jo obudila veliko zanimanja v kongresnih in administrativnih krogih.
Čikašld volilni Man
Stara garda si je postavile Thompsons in Deverja za županska kandidata. »
< hicage. — V torek so bile mestne primarne volitve. Re-P'iblikanska stranka je nominilla W. H. Thompsona, ki je bil tf om m let župan, demokratje H" pa potrdili kandidaturo seda-' < župana Deverja. Tliomp6 *°n Je potolkel svojegs nasprotja Utsingerja z ogromno večino 180,039 glasov. Obenem so ''»le volitve aldermanov, ki so večinoma stari Izvoljeni, ^«et kandidatov ni dobilo potihne nadpolovične večine, v»1ed ('osar morajo Iti ponovno v "l:lT" M 6. aprila, ko se bodo vršile županske volitve.
Pomoč Indijancem.
Washington, D. C. — Prednik Cool id ge je vprašal fcwnu kongres ca $16,000 kot v pomoč Indijancem v Severni
'»akoti;
'hwHTS as preklic
Washington, D. C. — Posla-** jornice McLeon je vloitt predlogo, da se potom referenduma prekliče prohibiški
delavne ure na osem in štirideset. Komisija je pa izdelala kompromisno predlogo, ki določa za delavke devet in štirideset delavnih ur in pol v tednu za delavke. Ako se dela skozi šest dni v tednu, tedaj so delavne ure določene na osem In štirideset. Ampak če se ne dela v Soboto popoldne, tedaj so pa tedenske delavne ure določene na devet in štirideset in pol. V telefonski, brzojavni, hotelski ali domači službi je pa za delavke dovoljeno še delati štiri in petdeset ur v tednu. Vrh tega je dovoljeno, da delajo delsvke v celem letu osem in sedemdeset ur čez uro.
Pa še ta kompromisna predloga ni všeč tovarnarjem. Proti nji ugovarja zastopnik podjetnikov, ki je član komisije. Mer-win K. Hart, ki je v opoziciji in je odvetnik tekstilnih tovarnar-jev, je vložil ugovor proti predlogi. Njega podpirajo tekstilni in drugi tovarnsrji.
Ženske, ki so govorile pri zaslišanju pred komisijo proti predlogi za osem in štirideset delavnih ur v tednu, so bile večinoma pripadnice ženske stranke. Tovarnarji so imeli tudi druge zastopnike, ki so nastopili proti predlogi.
, Ženska strokovns unijska liga, Liga konzumentov in druge skupine so zagovarjale za delavke oeem In štirideset delavnih
ur v tednu.
Ampak beseda zastopnikov peščice tovarnarjev je več izdala, kot pa beseda delavk in zastopnikov delavskih organizacij, tako da se je komisije ustrašila in je odločila za kompromisno predlogo.
Pogodba Fraadje. Nemčije po-
Slavka v veliki
liki lovarai koaftaaa
Organizacija ni priznana. — Tvrdka je le obljubila, da ne bo delala razlike med organiziranimi in neorganiziranimi delavci pri sprejemanju delavcev ga delo v tovarni.
CHfctgo, lil., četrtek, 24. februarja (Feb. 24), 1027,
far ho section lit». Act of Od s, laif, eetWtseS on Jano 14. lil«.
8TEV.—NUMBER 46
Passaic, N. J. — (F. P.) — Stavka pri tvrdki Forstmann A Huffmann je bila odpoklicana,
ganiziranimi in neorganiziranimi delavci pri sprejemanju de-lsvcev za delo v njeni tovarni. Organizacija ni bila priznana, toda organizacija United Eex-tile Workera upa, da obdrži v organizaciji delavce, ki delajo v tovarni tvrdke Fortamann 6 Huffmann.
Stavka proti manjšim tvrd-kam se nadaljuje. S temi tvrd-kami zdaj unija vodi pogajanja.
Unija zdaj vodi podučno agitacijo med stavkujočimi tekstilnimi delavci. Dokler ne bodo vsi tekstilni delavci sprejeti nazaj v delo, je pomoč še potrebna.
Štiri tisoč delavcev pri tvrdki Fortsmann A Huffmann je za-stavkalo pred enim letom in tremi dnevi. Zastsvkslt so več tednov kasneje, kot so zastavkall delavci v Botanyjevih tovarnah, v katerih je bila delavcem mezda znižana za deaet odstotkov. Delavcem pri tvrdki Fortsmann & Huffmann pa ni bila mezda znižana za deaet odatotkov, ampak spor jo nastal radi nekaterih odredb za delo. Te odredbe ao povzročile pritožbe, ki so vodile do stavke. Tvrdka je imela svojo kompanijako unijo in da se ta unija nadomesti a pravo delavsko unijo, je bil tudi eden vzrokov za stavko.
KONTtOLO RA IMJ A SPREJETA
Po
Pariz. — Nemčijo in Francija sta podaljšali trgovsko pogodbo do prvega junija.
Avti abija jo Chicago. - V torek Je število letošnjih žrtev avtomobilov v Chicagu znašalo 121._
NAROČITE SI KNJIGO
— Radio je •poročil, da škuna gori kakšnih dvajset milj vzhodno od Boeto-~ Brezžično sporočilo je poslal holandskl parnik "Blijden-djik". Sporočilo ni povedalo, kaj se js zgodilo z moštvom, toda čaatniki v mornariškem ar senalu v Charlestonu, ki so ali šaJi poziv holandskega parnika. so razposlali apiošen poziv, v ka-terem so vprašali, če je katera ledjn rešila moštvo z goreče škune. Na morje je bil odpo-»Un torpodni rušilec 'Ericsson*, da pronajde. koliko je resnice v pozivu holandskega parnika.
'AMERIŠKI SLOVENCU
odlašanju ae ni glasovalo o nji po imenih.
---Predlaga je bila poslana
predsedniku v podpis.
Washington, D. C. — Po več-tedenskem odlašanju je bila Dil-lova predloga za kontrolo radija sprejeta in odpoSlans predsedniku Coolidgu v podpis. S Hoover-jem je bil napravljen kompromis, ki jo bil njemu všeč. Opozicijo sta vodila sonstorja Howell in Pittman is Nevade, pomagali ao pa njipi* aenatorji King iz državo Utah, Copeland iz New Yorka, Bleaae Iz Južne Karoline in še drugI. Predloga določa, da se ustanovi komisija, ki ostane na Čelu administracije za radio skozi ono leto. Po onem letu bo pa gospodaril čez radio trgovski department. . !
Howell je v avojem govoru naglašal, da Ima po predlogi oni, ki lastujs oddajno poatajo in jo je obratoval kot oddajno postajo, trajno pravico, da jo lastuje in obratuje ali dft1 svoje pravice prenose na katerega drugega. S tem je bila priznana pravica privatne lastnine za radio-poataje. Privatni monopol te privatne lastnine bo prihodnji korak.
Howell je nagibal, da radijski interesi menijo, m ko so zgrsdili radijsko postajo in jo obratovali po postavnih določbah, da imajo pravleo jo obratovati trajno, jo prqdatl in oblaztvono dovoljenje prenesti na drugo osebo. Radijski inferos! nn podlagi te teorije kupujejo in prodajajo radio-postaje z oblastvenimi dovoljenji vred. Postaja WBAF v New Yorku je najvišja v ceni in njena cena za transferiranje je $1,-000,000. Zatem je povdarll, da radijski interesi podpirajo to predlogo, kot je prišla nazaj od konference.
Določba, ki je določala, da mora poetaja, ki Je dovolila enemu kandidatu poslužitl ae postaje, dovoliti .to tudi nasprotnemu kandidatu, je bila Črtana.
Ker je bila^a določba Črtans, postane radio orodje za propagando svojih kandidatov on« stranke, ki bo imela v avojem kampanjskem skladu največ denarja. Veliki dnevniki bodo ■ pomočjo radija zdaj kontrolirali goapodarako in politično miael v deželi. Tisti, ki so v manjšini, bodo morali molčati, ker ae ne bodo mogli poslužitl radija.
Vaetl a potrata v Jage-davlji pretiraaa?
Tako se glasi poročilo iz Be Igra-
da poslsniku v Wsshlngtonu.
Washington. I). C. — Jugoslovansko poslsništvo javlja, da je* prejelo poročilo iz Belgrade, ki ae glaai, da je nekdo razširjal pretirane vesti o potresu v Bosni in Hercegovini z namenom, ds oplsši turiste. Medtem pa Jugoslovaneks vlada nič ne poroča, koliko ao bil« vesti pretirane in koliko je v resnici mrtvih in gmotne škod«*.
Velika žfasjama odkrite v
--,-
Tomahnmk, Wis. — Policija je v torek odkrila ogromno žga-n Janko tovarno v osamljenem hribovitem kraju par milj od tukaj. Najmodernejša oprema a« ceni na $100.0(H), Dva kotla za kuhanje, ki držita po 400 in 200 galon, sta tako velika, da ju policija ne mor« premakniti. Ko ao hoteli kotla razatrelltJ s peti mi koal dlnamita, je bila rez-s tre I ha brez u«p«ha. V tovarni jO bilo 1200 galon žganja In j 15,000 galon koruzne moče. Pet I oseb je bilo aretiranih.
Sangajskl delavci ustavili eksekuclje
Mesto na robu padca. Je že polno revolncljonarjev, ki so stopili reakdjonarnl policiji na . prste. Generalna stavka ae nadaljuje. Rebelni kltajekl pomorščaki bombardirali mesto, toda Franooal so jih usta-vili. Diktator je odstopil.
&anga), 23. febr. Policijski krvniki v službi diktatorja Sun-Čuangfanga, ki ao v nedeljo ln pondeljek rezali glave delavoem in dijakom na ceatah, ao morali včeraj nehati a krvavim delom. Stavkujoči delavci in dijaki so s pomočjo domačih civilistov, ki so očitno atoplll na njihovo stran, so napadli krvnike in ubili štiri. Delavci, oboroženi z orožjem, kakilšnega so mogli dobiti, ao okupirali več policijskih postaj in pobrali krvnikom mesarske noše.
Danes poročajo, da je Sangaj že poln revolucionarjev. Okrog 2000 Kantončanov je prišlo sem v civilni obleki, nakar so ae tq oborožili in organizirali Is delavcev in dijakov ljudsko gardo, ki jo osvojila areenal ln pognala eve najeteže Iz mesta.
diktatorji
Generalna stavka se nadaljuje. Med atavkarjl in revolucijonarjl vobče nI opasltl nikakršnega gibanja proti lnosemcem.
latočaano je Isbruhnll upor ns dveh topaičarkah Sunčuangfan-govs mornarice, ki ao nahaja na reki Vangpu. Rebelni pomorščaki so anoči oddali več strelov na mesto, kjer se nahaja arsenal. toda granate so igrešlle cilj ln padle so v francosko naaelblno. Ena granata je ubila dva Kitajca. lam od inozemcev ni bil nihče ranjen, je pa nekaj hiš prizadetih.
Voditelji kuomlntanga so is-javlli, da pošteno plačajo krvavi dolg reakcljonarjem, ki ao ob-glavill okrog 50 delavcev ln štu? dentov. To Je oplašllo sovražno poveljnike v mestu, da so s« naglo poskrili.
Is Nanklnga js prišla vest, da je tepenl maršal Bunčuangfang, diktator vshodnih provinc, odstopil; poveljstvo svoje poražene armade je prepustil generalu Lljuhsiangtlngu. Dalje poročajo is Nanklnga, da je okrog 20,000 mož severnjaške, Cangt-soli nove armade dospelo tja na potu na jug.
Mezda aavadalh dola veev v OMoaga prenizka
Preiskava je odkrila, da po« v prečna letna meada v večin! slučajev znaša 91500, kar ne sadestuje sa dostojno okel«
Chicago. — Navadili to" napol
izučeni delavci v Chicagu so za svoja dela plačani zelo slabo, Mezda teh delavcev ne sadostu* js, da bi se njihove družine dostojno preživljale. Mazda ne do-seza Življenskega standarda.
Tak js rezultat preiskava, katero je vodila mlss Leila Hough-tellng pod avspicijaml socialne upravo čiksšče univerze. Poročilo, ki je bilo te dni objavjjeno le v odlomkih, se glssl:
"Preiskava je pokrila 407 družin navadnih in napol isuče-nih delavcev z dvema aH več otroci. Dve tretjini družin nima-ta toliko dohodkov, da bi ss dostojno preživljali. Dohodek mezde ne doseza življensksgs standarda. Mezda v tej skupini delavcev je od $800 do |2200 letno; vsllka večina dobi manj kot $1500 letno. Prslskava js dognala, da v vsem številu js bilo I« 08 družin, ki Imajo toliko dohodka, da lahko dosežejo standard življenja, dočim so 204 družine pod atandardom. Preiskava ae nanaša na zadnji dire l«tl." _
HAMOMOR ZAGRIZENEGA ftOVINIHTA.
NI hotel govoriti angleško z ženo svojegs sina.
Los Angsles, CsL — Herman Frlerich Beatmann, nemški baron po milosti nemškega kaj zarja Viljema !L, j« izgubil v svetovni vojni in prekuciji, ki Je sledila svetovni vojni, vse svoje premoženje $1,500,000, Presolil se je v Kalifornijo, kamor J« pred njim odšel že njegov sin.
V petek ee je pa spri s svojim alnom tn nato je izvršil samomor. Zapustil j« listek, ns ks-teregs Je zapisal: "Hermsn F. Beatmann! Kar si ml dane« povedal, me Je pognalo v smrt. Ti si moj morilec. Bodi proklet zs vse svoje življenje. Tvoj oče Herman F. Beatmann."
Hin Je kasneje pojasnil, kaj je rekel avojemu očetu: "Kaj sem mu dejal? Bilo Je to, ako on ne mara govoriti t mojem domu s mojo družino angleško, da gre lahko kam drugem." Njegov sin Je zemljiščni trgovec.
RuolsoUa za Moiilev
Ako bo sprejet in amondment,
tedaj be Coolidge lahke aapet
kandidat.
Washlngton, D. C. — K on-grešnik Falrohlld ls New Vorka Je predlošll resolucijo sa ustavni smendment, po katersm bo lshko ena oseba najdalj deset let predsednik Združenih dršav.
Resolucija pravi, a nihče ne more biti izvoljen predsednikom Združenih držav, ki Je preje odslužil dva termina, pa naj Ja izvoljen, aH je pa postal predsednik, ker Jo predsednika nasledil zsradl smrti aH saradi nezmožnosti predsednika, ako je naaiednl termin trajal dvs leti ali voč.
Ako bo ta ustsvnl amondment sprejet, bo predsednik Coolidgo lahko ^ enkrat predaedniški kandidat brez vsakega ugovora, kajti nasledni termin po smrti predsednika Hardlnga ni trajal dve leti.
Ampak če bo ta amondment sprejet, bo pokazal še nekaj drugega ln sicer, da ni nobene razlike med Staro republikansko gardo in demokratičnimi bur-bonci. Za amendment morajo glasovati tri četrtine držav, da postane veljaven. Iz tega sledi, da bodo morale za amendment glasovati tudi Južne države, ki so demokratične. Ako bodo demokratične države glasovale za aprejem amendmenta, bodo pokazale, da Jim je vaeeno, če Je predsednik republikanec ali demokrat, kajti celo političnim o-t rokom Je razumljivo, da ae Je ta amendment predložil, da bo Coolidge zopet lahko predsedniški kandidat.
Predsednikov govor rasnešen po vsem evetu.
Washington, I> C. — HM 22. februarja, na Washlngtonov rojstni dan. Je predsednik Coolidge govoril v poslanski zbornici v počasi spominu na Waehlngtona, prvega preda«d-nika. Njegov govor Je bil rsz-pršen po rsdiu po vseh Združenih drtavah In a postaje v Hche-nectedjr, N. Y„ je bil vržen v Evropo, Južno Ameriko, Južno Afriko in Avstralijo. Iz Nem čije In Frenrlje poročsjo, ds so predsednikov govor allšali čisto in razlošne.
šcMrajn xa "Prwvtto"!
ATLANTIK SE
JE P0LE0EL
Patrolne ladje Iščejo pogrešsne ladje. — Velik potniški parnik pet ur v klečah. — Veliko človeških življenj Izgubljenih.
New York, N. Y, - Strašni vihar, ki jo divjal v soboto ln nedeljo na morju, je polegel. Za sabo je pustil sled opustošenja in smrti na morju In obretju.
Prlstaniščne in pomorske oblasti sodijo, ds je najmanj trideset oseb Isgubllo svoje šivljs-nje.
Truplo Warrena V. Grsca, ka« pitana škune "Camilla May Pa-go," so našli na obrešju bllsu Atlantic Cltyja. Tja ga Js vrglo morje. V mornarskih krogih sodijo, da je njegovo moštvo, ob* stoječe ls osem oseb, našlo smrt v valovih Atlantika. Okuna Je bila nalošsna s lesom. Odplula Je Iz Jaekaonvlila, Fla., v New York. Ko je pričel vihar, je bila zasidrana v Beach Haveau. V soboto ponoči Je pa vihar odtp* gsl Škuno s sssldrallšča ln Jo gnal ob obrežju.	'
Pred pristanom Utile Egg Je pa Vapltan Graco s svojim moštvom zapustil škuno v čolnu, ker ae je bal, da ss škuna ra$-bije ob klečeh. Vihar Je čoln pre-kucnll In obrežna straša je našla Is prazen Čoln, ns pa trupel pš» morščakov.
Obrežne atraše Iščejo trupla in podrtlne od rta Maya, N. J* pa do rta Coda; nekatere občine «a pričele ^upravljati podrti* net ulic In popravljati škodo, ki Jo js vihar napravil na poalopjlh.
Ob kanadski maji Je aapa4el debel sneg, tako da ao nekatere malo vasi r!n mssteoa popolnoma sametena.
Robert Rybuck, drugI častnik na belgijakem parniku "Buevl-er" je utonil, trinajst mornarjev, kl so bili s nJim v čolnu, ko so hoteli rsšltl barko 'Talbot" sa prevažanje premoga, je pa dobilo resne poškodbe. Rybuok Je Izginil Ispred oči mornarjev, ko so spustiti rešilni čoln v morja.
"Columbus", parnik severno« nemškega tajda, Je bil na po-vratku s 407 potniki ls Zapadne Indije. Pri Komer fthoalsu Ja na-sedel ns kleči In vzelo Ja pet dni napornega dela, da so ga spravili s kleči.
"Siboney," pamlk Wardove parohrodne črte, Je dospsl v New York. Prebil je tri dni v sllnsm vlhsrju in na odprtem morju« Atlrlnajst oseb, ki pripadajo moštvu In med potnike, Je bilo poškodovanih. Kapitanova kabina je razbita, pohištvo poškodovano in aalon za aervlranje čaja ja razbit.
Kapitan F. L. Miller, ki je «tar 74 let, IzjsvIJa, da ni doši-vsl takega viharja v 52 letih na
odprtem morju.
DIJAAKI DNEVNIK PROTI
PROHIBICU1.	v
Madison. Win. w Uradno dijaško glasilo wlaconslške univerze "The Daily Cardinal", pri* obča v uvodnikih še dalj čaaa članke, v katerih sahteva, da se prohibirija odpravi. Suhsikt fanatiki In hinavci napadajo liat, češ, da ga podpirajo mokrašl. Rajfi tega je list uradne obvsetfl Javnost, da nima nikake stike a mokrači niti ne a suhačl, pač pa sahteva odločno že od zadnje Je* aenl, da gre prohfbielja k vragu ker Je t>oalabšala razmera w aplošnem.
Nove praske v Mehiki.
Mexico City, 2S. febr. — Klerikalni rebel! so sopet aktivni ¥ državi Jaiiaoo. Zvezne čele se potolkle dvs rebelni skupini In aretirali 47 lemenatarjev v Tufc
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cen* offlaaov po dogovoru. Rokopiai m nc vraiajo.
Narofoina: Zodlnjene drtava (uven Chicago) $6.00 na lato, $2JO sa pol IcU tn $1.Z5 u tri mfHff; Chleago In Cleoro 9**0 na leto, $32* sa pol lota. fi S6 m tri mroore. in u inosemstvo $8X)0.
Naslov u (h, lui Im «tik i llatoms
-PROSVETA"
ttS7-ft» S«. UwimUI» Avenu*. Chicago. Illinois.
-THE ENLIGHTENMENT
Or can of tke Slovene National Benefit Society.
Owned by tke Slovene National Benefit Society.
Advertising rata« on agreement.
Srtoertpt ton Un Had SUtaa (except Chicago) and Canada 96.00 par year; O. »ca* fi.&0, and foreign eottstrfoa jtJO par f—T
MRMMR <* tm VKDWATWD PRESS
Dohodninski davsk zapsds v plačilo 15. norca
___ v oklepaju a. pr. (Jan. IMM7) poleg vaiofa imena m naaloru
pomeni, da ram Je a Um dnevom potekla aarotniaa. Ponovita Jo prsvožssao éi m vaaine sata oi Urt.	f	■ ■	'
KITAJSKA REAKCIJA GAZI V POTOKIH KRVI.
Z grozo vlado se skuša obdržati v sedlu!
Kitajska reakcija, katere predstavniki so peverni mi-litaristi in generali, se poslužuje grozotnih činov, o kaker-¿nih nam pripoveduje zgodovina, da so se jih posluževale reakcije v preteklosti tudi v drugih deželah, ko so se jim zamajala tla pod nogami.
. Po najnovejših brzojavnih poročilih iz Sarigaja hodijo na povelje generala Lipaučena vojaški oddelki po mestu in z njimi rabelj.s širokim mečem. Vojaki primejo vsakega, ki deli letake za nadaljevanje stavke ali na kakšen drug način pokaže, da simpatizira z zmagovito kantonsko vlado. Rabelj pa takemu nesrečnežu odseka glavo in jo natakne na kol ali drog v svarilo drugim. Taka grozodejstva se vrše prav pred pragom tujezemske kolonije, tako da lahko tujezemd vidijo eksekucije in glave kitajskih dijakdv in delavcev, nasajene na kole in drogove. Koliko je bilo obglavljenih dijakov in kitajskih delavcev, nihče ne ve povedati. Neki dan je bilo poroča-no, da je bilo obglavljenih brez vsake sodnijske obravna ve 80 kitajskih delavcev in dijakov, drugi dan petdeset itd. Vzlfc tem grozodejstvom se pa stavka širi in po zad njih poročilih stavka več ko sto deset tisoč delavcev in vrste stavkarjev se še vedno množe.
In to je razumljivo. Tlačene kitajske ljudske množice vidijo v teh obglavljenih dijakih in delavceh svoje mučenike, ki so darovali svoje najdražje, kar so imeli nr temu svetu, in to je svoje življenje, da oproste kitajske ljudstvo tisočletne sužnosti. To obglavljenje kitajskih dijakov in delavqev navdušuje nove trume delavcev, cto stavkajo in izražajo svoje simpatije s kantonsko vlado» Mesto da obglavljenje povzroča strah med delavci in di: jaki, jih pa navdušuje, da stopajo na stran kantonske vlade, ne zmeneč se za krvnika z mečem, ki seka glave.
To je pojav, ki se je pojavil še pri vsakem velikem narodnem gibanju tudi v preteklosti, kadar so idejali, ki gonijo ljudske mase naprej k popolnosti, prešinili ljudske mase tako daleč, da masa ni dala ničesar za to, ako mora plačevati s svojim življenjem, da se osvobodi svojih tla-čiteljev. Taka gibanja so kakor ob velikem deževju narasla reka, ki odnaša bregove in mostove, in jo ne more ničesar ustaviti, dokler naravne sile divjajo in reki prinašajo nove sile.
Ta grozodejstva v Sangaju so tako strašna, da so pričeli tujezemci protestirati pri generalu Lipaučenu, a ta se izgovarja, da izvršuje le ukaze maršala Sunčuanfan-ga, ki se je odloČil, da izruje za vsako ceno boljševizem v Kitaju. Splošna delavska unija je apelirala na trgov-ako zbornico, da naroči trgovcem zapreti trgovine v znamenje protesta tega barbarskega klanja. Pričela je tudi agitacija, da se ustavi ves železniški promet in tako omeji gibanje vojaških čet generala Lipaučena.
Medtem, ko se ta grozodejstva vrše v Sangaju na povelje reakcijonarjev, se pa bliža vojska kantonske vlade, ki je zmagala v bitki pri Hangčovu. • Kadar bo nevarnost velika, da čete kantonske armade zasedejo Sbh-gaj, tedaj bodo generali v službi severnih militaristov prvi bežali, da odnesejo zdravo kožo. Zbali se bodo ljudske jeze in strah jih bo, da jih kantonska vlada postavi pred sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi krvoločnih činov. Naredili bodo tako, kot je nemški kajzer, ko je opazil, da se njegova moč krha in da je v zatonu. Bežali bodo na Japonsko ali v Korejo, ki je pod kontrolo Japonske. S seboj kodo nesli plena, kolikor ga bodo mofcli naplemtf, t^k-n jtm-ti* postanejo tako prevroča pod no^ gami, da se bodo bali, da jih primejo in izroče kantonski vladi, da jih kaznuje zaradi njih zločinov.
Ljudi, ki so postali žrtve teh renkcijonarnih krvolo-kov, pa ne bo nihče več mogel obuditi k življenju. Živeli bodo v ljudskem spominu kot junaki, ki so v kritični uri dali svoje življenje za ljudske interese. Njih žrtvovanje je bilo nesebično in plemenito, kajti vedeli so, da od svojega žrtvovanja ne bodo iirteli nol>enih koristi v*renotku, ko so stopili na plan in se vrgli v bojni metel med reakcionarnimi in uaprednimi silami.
De 15. marca j« treba prijaviti dohodek tekom leta 1926 in plačati dolžni dohodninaki davek (income tax). Dohodninska prijava (income tax return) ae zahteva od sledečih oaeb: od vaeh samcev, katerih čisti dohodek tekom leta 1926 je znašal $1600 ali več, od vseh poročenih oseb, živečih z ženo ozirom možem, katerih čUti dohodek je znažal $5000 ali več, brez ozira na to, koliko je bil čisti dohodek.
Ako sta mož in žena skupaj zaslužila čistih $3500 ali več, oziroma sko njun skupni surovi dohodek jo znažal $6000 ali več, mora biti dohodek vsakega prijavljen bodiai v skupni prijavni poli ali v posebni prijavni poli za vsakega. Ako žena ne vloži posebne prijave, mora mož navesti njen dohodek v svoji prijavi. JRavnotako morajo zakonski v svoji prijsvi navesti dohodek mladoletnih otiflk.
Raz poročene osebe oziroma poročene osebe, ki ne živijo skupaj z ženo oziroma z možem, se imstrajo kot da bi bili samci.
Surovi dohodek (gross income) vključuje ves zsslužek na plačah, mezdah ali nagradah, dobiček na prodajah, obresti, najemnine, dividende in aploh dohodek Iz vaakegs vira, ki ni po zakonu davka proat.
Kot čisti dohodek (net in-2ome) se amstra surovi doho-lek, od katerega se je odštelo nekatere posebne odbitke za ponovne stroške, zgubo, neiztirlji-ve dolgove, davke, prispevke itd.
Od Čiategs dohodka ae odštevajo takozvani osebni odbitki (Personal exemption) in odbitki za odvisne osebe (crédit for Jependents). Od zneska, ki preostane, je treba plačati neki odstotek kot dohodninaki davek. Po davčnem zakonu od 1.1926 ta davčni odstotek znaža eden in pol /odsto na prvih $4000 čez vse >dbitke, tri odsto na nadaljnih $400 In pet odsto na ostalem. | Na čistih dohodkih čez $10,000 je treba plačati dodaten lavek (surtax). Odstotek je isti kot v prejšnjem davčnem zakonu od 1. .1924. Poprej pa je najvišji "surtax" znašal 40% na Matih dohodkih Čez $500,000, se-laj pa je najvišji odatotek znižan na 20% na vse dohodke čez "100.000.
Odbitki znašajo: $1500 za samce in $3500 za zakonske, ki <kupaj živijo, oziroma za družinske poglavarje. Poleg tega me davkoplačevalec odbiti $400 *a vsako osebo, ki jo on vzdržuje, ako ta odvisna oseba nima to 18 let oziroma ako drugače
ni v stanu vzdrževati samo sebe radi telesne ali duševne onemog-! tudi
losti. Ni treba, da ao te odviane! žrtvovali večer za večerom, ako
čite ta vrstice in objavite naša slovensko narodno živa pevska in kulturna društva, (krtovo to-raj mladi pevci in pevke, kakor drugi glasbeniki ne bi
osebe njegovi sorodniki niti da z njim stanujejo. Davkoplačevalec sme odbiti po $400 ne le za avoje otroke, marveč tudi za druge otroke, ki jih on vzdržuje, kakor tudi za bolnike in postar-ne ljudi, ki so od njega odvisni.
Poglavar družine (head of the family) je človek, ki daai nepo-ročen vzdržuje pri sebi doma enega sli več sorodnikov, kot na pr. vdovec z otroci oziroma sin a postarno materjo. Tak davkoplačevalec ima pravico do istega osebnega odbitka kot poročene osebe, namreč $3500. Poleg tega eme seveda odbiti $400 za vsako odvisno osebo v zgornjem zmi-slu.
Nekoliko primerov nam bolje razjasni davkoplačevalčevo dolžnost:
Nekdo, ki ima ženo in mlsdo-letnegs otroka v starem kraju, je tekom 1.1926 zaelužil, recimo, $2400. Davčni zakon ga smatra kot samca. On mora prijsviti svoj dohodek, ker je zaslužil čez $1500. Od čistega dohodka $2400 pa smo odbiti $1500 za sebe in $400 za mladoletnega otroka; preostane torej $500, od katerih mora plačati eden in pol odsto kot dohodninaki davek. Dolžan je torej plačati $7.50.
Ako pa bi isti priseljenec imel tri mladoletne otroke v starem kraju, moral bi sicer prijaviti dohodek sli mu ne bi bilo treba plsčati nikakega davka, ker njegovi odbitki za sobo in otroke znašajo več kot čisti zaslužek.
Kdor ima družino v Ameriki, mora pa imeti precejšen zaslužek, ako naj plača dohodninski davek. Recimo, ds jo mož, ki ima pri sebi ženo in enegs otroka, zaslužil (sam ali skupaj z ženo) $4000. Qna mora prijaviti svoj dohodek, ker jo zaslužil čez $3500. Njegovi <$bitki — za aebe in otroka — znašajo skupaj $3900. Plačal bo torej le $1.50 dohodninskega davka. .
Prijave je trebs. vložiti pri davčnem uradu (Collector of Internal Revenue) onega okraja, kjer davkoplačevalec stanuje, in to najkasneje do 15. marca. Istočasno je treba plačati dolžni davek, vso vsoto takoj ali pa vasj četrtino iste in ostslo v treh nadaljnih trimesečnih obrokih.
t Oni, katerih dohodek obatoja v glavnem iz plače sli mezd in ni znašal čez $5000, morajo za prijavo vporabiti tiskovino Form 1040A. Za ostale služi Form 1040.—FLI8.
SLIKE IZMSELBIN
Velik shod 8. S. P. J. v Luzernl, Pa.
Vrši se dne 27. februarja ob 2. popoldne v italijanski dvorani na Oliver street. Govornik bo glavni predaednik br. Vincent Cainkar. Shod priredijo društva št. 204 v Luzernu, št. 482 v Minera Millau, it. 447 v Msnticaku. Opozarjam Član-atvo društva Št. 380 v Duryca in It. 613 v Scrantonu, naj ne udeleže shoda kar v največjem številu.
To je prvi ahod te vrsto v Luzerne county ju. Zato se pričakuje obilna udeležba; to ao reče, da Je dolžnost vsakega čla-na, da sr udeleži shoda in tudi nečlani *n vabljeni: Po velikih naselbinah Je seveda drugače, imajo predavanja in shode Itd., a pri nas Je to novoat in ljudje, če enkrat vedo, kaj je shod, se ga radi udeležijo. Shod je nekaj razvedrilnega, naj si Že bo x enega ali drugega stališča. Sploh živa beneda govornika botj vpliva kot tiskana beseda. Govornik vam na vprašanje tu-
Hii knUna |M,JHHnila. ako jih
Koncert slovenskega umetnika.
Detroit, Michigan. —- Vemo, da slovenska narodnost umira v tuji zemlji. Vsled tega se obračam na naš * slovenski narodni ponos, da bi pomogel k velikemu podaljšanju življenja naše narodnosti, tu kakor na domačih tleh, s tem da pomore našemu mlademu umetniku glasbe gosp. Williamu Tischlerju do popolnega dovršenja njegovih visokih šol glasbenega konaervatorija na Dunaju.
Kar je Nemcem Richard Wagner, Poljakom Ighac Pade-rewski, Rusom Sergoj Rachmaninoff, Italijanom • Giuseppe Verdi Itd., tako bo Slovencem naš v resnici nadarjen gosp. William Tischtar, ako mu bo mogoče dovršiti nadaljne šole, kajti kar je pokazal na glasbeni zmožnosti na Detroitakem Conservatory of Music je dokaz, da ae zanima sam Conservatory ter ga sili. naj gre na višje umetniške glasbene šole na Dunaj.
Kot njegov prvi učitelj moram prisnati, da mu jaz nisem mogel zadostno pomagati; vsled njegovih izvanrednih moči sem ga sam poslal tn priporočil na
bi ne čutili a peamijo in ako bi vam slovenska melodija ne ogrela duha in olajšale duše. Toraj ako vam naša slovenska pesem in melodija razvedri utrujeno telo in dušo, pomagajte, da ona živi dalje in dalje v naš slovenski narodni ponos ne zamre v grlu našega mladega William Tichlerja.
Rojaki Slovenci, kateri živite v Detroitu in okolici, vaa prosim« da ae udeležite prvega ve-likega koncerta, katsrega priredi gosp. William Tiachler v soboto večer dne lž. marca, 1927, v Hrvatskem domu na 1S81 Kirby Ave. Eaat.
Upam, da ne bo manjkalo na tem koncertu nobenega Slovenca« posebno pa nobenega slovenskega pevca, ali posebno društev.
Da ne vzamem preveč prostora v časopisu, ne bom tuksj objavljal programa, ker bodo tako razposlani pred koncertom .društva k temu narodnemu delu, naj ne zamudijo te prilike ae u-
Zdaj, sdaj bo nekaj!
Listi poročajo, da Američani izkrcajo 400 marinarjev v Sangaju. Tiatih 400,000,000 Kitajcev naj ae čuva! Kajti ¿o ni šala.
Priahano, ki strelja bunk in piše tako, da je za vse prav, je te dni iztfl čeber mrzle vade po golem hrbtu ameriških kapitalistov. Zapisal je, da težki busi-nesmam in visoki finančniki v Ameriki danes zaslužijo boljševizem. Očita jim, da se brigajo samo za svojo žepe in nič za deda vca. Finančni in industrijski kralji zahtevajo, da jim divi-dende tečejo v žepe brez vsakih ovir; če nastanejo ovire, tedaj kočejo ovreči vlado in ropočejo, da ae trese vsa dežela. Da )i so pa delavci stalno uposleni in za-/ (dovoljni, jih ni mar.
"Pazite,"l svsri Brisbsne finančnike. "Ne pozabite, da Ru-sijs poskuša razviti sistem, ns tpodJagi katerega gre ves dobiček delavcu. Ako se Rusiji posreči, da naredi milijone avojih ljudi srečne, gorje kapitalistič-
deležiti toga pomebnega koncer- °fmu 18ifte®" tuk**! Nai *
stem vlade, ki bazira na organi-
.ziranih financah, ni nič bolj neumrljiv ali poslan od Boga kot je bil sistem starega fevdalizma, despotstva, avtokracije ali monarhije."
,000
Ovaj Iz Clevelanda ... Stovani Žarkomet! Molim ta, daj ti meni razjasniti, tko Je ovaj čovjek iz Clevelanda, koji je proili tjedan ženama po na-šoj naselbini gače merio. Ja sam ga pltao, ako pozna Lojzeta iz Clevelanda, pa mi je re-kao; Uh! — Krempl, Clinton, Ind.
ta.
Rojaki slovenske naselbine, ni mi potrebs vam predstavljati našega na narodnem polju delavnega pevca in prijatelja gosp. A. Tischlerja ter očeta našega glasbenega umetnika. Pridite in počastite ga z vašim posetom na prvem koncertu njegovegs sina. Ppkažimo mu, da se zsnimsmo na uspehu njegovega sins. — Mike Klopsic.
Smrtna kosa.
Canton, O. — O napredku ne
bom poročal, ker Je že precej dopisov izšlo iz Cantona zadnjih par mesecev, tako da Prosveta nima več prostora vse natisniti, kar je dokaz, ker so se zsčele polniti kolone v Glasu Svobode. Ako še tam prostora primanj-ka, bo pa mogoče tudi Ave Mi-ca deležna kaj našega napredka?
Z delom se tudi ne moremo preveč pohvaliti. Tovarne so začele nekaj boljše obratovati, ali kaj, ker je zaslužek pičel in je treba varčevati, da se pošteno preživimo.
Na mrtvaškem odru loži v Cantonu prvi rojak ubit od av-tomovilske vožnje, po imenu Mihael Roj i na, po domače Martinčkov iz Zgornje Šiške pri Ljubljani. Bil je v najlepši moški dobi, star 37 let. V Ameriki je bil kakih 5 let, kar mi pa ni prav natančno znano. Zapušča ženo in tri naše otročiče. To je res žalostna sUka. Pri slovenski organizaciji ni bil nobeni, pač pa pri dveh nemških društvih. Koliko je bil zavarovan, mi ni znano. Tukaj sem tudi videl, koHko so vredna tuja društva. Dokler plačuješ, si brat, ali v slučaju smrti, ni videti nobenega bratstvs, dobro došel nisi, ker bo treba plačati posmrtnim). Zato jbi svetoval rojakom, da pristopate v svoje orgsnizacije, posebho k S. N. P. J., kjer vas člani ne bodo zapustili v nemar v slučaju smrti.
Pozdravljam vse brate In či-tatelje Prosvete. — Blaž Odar, poročevalec.
želite Velsvsko gibanje bi bilo | Co»»«,vatorij. uspešnejšo če bi se moglo tako J«mčim toraj njegove zmož-uroditi, da bi bilo toliko govor-'	i* sposoben dovršiti
nikov. da bi njihove besede do-1 glssbane umetniške šole ravno v segle sleherna delavska ušesa. ,oliki m*ri, kakor je dovršil na Imam.. v blisnji bodočnoetl bolj tukajšnjem konsenatoriju. človeško družbo, kot je ae- Toraj cenjeni mi goapodje daj. Toraj 27. februarja vsi na uredniki vseh slovenskih časopi-
ahotl. Izgovori ae ne bodo upoštevali. Pokažimo, da stojimo, trdno za uašo največjo Sloven-
aov brez razlike, vi ste največji ugled in život slovenskega naroda v Ameriki! Prilika je tu-1
sko na redno podporno jednoto. kaj. pomagati In dovršiti veliko I Pondra v ! - Frank Lapav. j kulturno delo « tem. da prieb- 'h!
Prireditev v korist _______družine.
Chtcago, HI. — Skupina slovenskih družin je sklenila, prirediti domačo zabavo v korist nesrečne slovenske družine, katera se nahaja takorekoč brez sredstev. Oče jo bolan, mati bolna, zraven pa ao ie ubogi otročičil da pomoremo kolikor mogoče tej nesrečni družini, kateri je pomoč po dolgi bolezni absolutno potrebna. Ur ttorsk tudi ne more v grob, vsak Človek pa tudi rad otdravi. Ne dopustimo torej, da bi bila naša nemarnost vzrok zlem posledicam. Naša želja je. da ae občinstvo v Chicagu In okolici udeleži v polnem številu prireditve v pomoč družini nearečnega rojaka. Sicer ao že nekaj pomagali, ali to nI zadoati. Sploh pa je dolžnost nas vseh, da pomagamo. Prosimo, da bi kdo tega kora-n« sodil krivična Mogoče 1""*' ims kako društvo cek> priredi-
ŽARKOMET
0 0 0
0 0 0
Plitva žalost.
Moj bivši sosed se joka po časopisih za svojo pokojno ženo. Dokler je bila živa, so je pa ona jokala marsikateri dan in marsikatero uro, ko jo je s pestjo božal in ji dajal ljubeznjiva živalska imena. Katoliška hinav-Ščina brez primere! — Kopriva iz La Salla,lu. '	r
0 0 0
V imenu vsega najboljšega . . .
V nedeljo pojjoUJpe ob .treh $e vrši predavanje s temo: £afco se skuha najboljši šnops in kako se odpravijo otroci z najmanjšimi stroški. Vsak, ki pride poslušat, dobi 50c. Ker pričakuje-
mo, da ne bo prostora v dvorani, postavimo mikrofon in — z dovoljenjem gospoda župana —. atole na cesto. Odbor društva Svetih treh kraljev.
'O o o
Pertinentna vprašanja. Kakšno je mnenje o društvenem gospodarstvu, o simulantih. o bratski vzajemnosti, o izrednih nakladah, o molznih kravah, o ——, o —, d —, o —, (o — oprostite, sem malo nadušljiv, mi primanjkuje sape!) med 14 člani društva, kHzkazuje v polletnem obračunu $370.01 vplačil ter — (Eece homo!) — $2,-166.50 izplačil, bi rad vedel -1 Firbec iz Los Angeleaa.
000
Dvojno povračilo—z leve strani.
Dragi Žarkomet! Kot zvesta čitateljica Zarkometa želim prispevati prvič kratko vest: Tukaj v Evelethu je faran, ki .se Vedno hvali, da mu Bog vselej povrne v dvojni meri, kar daruje za cerkev. Zadnji teden so pro-hibični agentje odnesli tri kotličke. Radovedna sem, če je Boj? dal lest kotličkov. — Eveleth, Minn.
000
Zdravilaki recept za Trunka.
Cenjeni 2arkdmet! Ako je
rss, da je g. Trunk bolan, ker se je prenajedel socialistov, si
lahko pomaga. V Rimu prodajajo kastorsko olje. On ga vsekakor dobi galono "wholesale," nakar bo gotovo dobro "filal." želim, da kmalu okreva. — Eli-zabethski šilopik.
000
Kontest za kratke prispevke.
/	93.
Tudi oni človek se lahko ponesreči, ki se izroči Bogu v varstvo. — A. P. ^
94.
Nevednost je plod neprave vzgoje na vseh poljih. Neveden delavec je kakor konj:. osedlaš ga in zajašeš"— in je še vesel, da te nosi. — Megalos Kaktus.
96.
Metafor "se je po francosko poslovil" je treba zamenjati s 1'se je častno poslovil". Ravno tako, če kdo kaj dolžan ostane, recimo, da je vse plačano. Kajti dokler je človek živ, lahko vse povrne. Čemu bi torej sramotili Francoze? — J. H.
000
2arkometova listnica.
Vesela Micka, West Park, 0.: Ime In naslov?
K. T. h.
tev na 26. februarja, toda oprostijo naj, kajti tega nismo storili iz škodoželjnosti, temveč izključno radi namena pomagati, kjer je pomoč potrebna. Saj družina ssma ne prosi, a mi smo zdravi in je naša dolžnost, da priskočimo na pomoč. Prosil bi tudi, če ima kako društvo tisti dsn prireditev, nsj Člani ne pozabijo posetiti še naše prireditve, kajti s tem pokažemo, da smo res rojaki, pripravljeni po-' magati kot bratje. Vsaj vstopni-, co naj bi vsak kupil.
Na zabavi bo veliko veselia za vse. Imeli bomo slovensko godbo, dobro postrežbo in dovolj vsega potrebnega. Ne zamudite torej dne 26. februarja priti v Mozarotvo dvorano v pritličju na 1584 na Clybourn ave. Pri-četek zabave je ob po) osmih "zvečer. Vstopnina za odrasle je 50c, za večje otroke 25c, za male pa prosto. Za skupino družin — Louia Prešel.
Kdo ve kaj?
Cle Bitna, WasMagtoa. — Brata Hrvata, 3k>vence in Srbe v Frescu, Cal., prosim, da bi mi naznanili, če kaj vodo glede ponesrečen ja brata Rmerika Crni-eha, člana društva it. 79. Bilje zapealan prt SUvar Lake Creek Edison Co.. in 10. februarja se
je pripetila neareča, da ga je na meatu ubilo. Poslvljam vse brate tamošnje okolice, komur je kaj znanega o stvari, da mi takoj javlja na moj naalov, za kar bom od are« hvaležen. Ca je to navetano a kakimi stroiki, tudi obljubljam, da bom takoj poslal, ko me obveati o nesreči pokojnega brata. Sorodniki pokojnika ao v stari domovini, namreč oče in mati s šestimi neodrasU-ni otroci, katere je pokojnik
podpiral. Kar je še večja nesreča je to, da je oče onih otrok nesposoben za kako delo, tako da bodo zdaj brez pomoči in prepuščeni na milost in nemilost drugih ljudi.
Prosim brate, da se odzovejo pozivu, ker je zelo važno. Radi nesreče bi se obrnili na državno pravdništvo v Kaliforniji, da se kaj dobi za roditelje pokojnika. — Frank Crnich, Box 598 Cle Elum, Washington, predsednik društva št. 79.
Izredna seja.
Collinwood, Ohio, — Društvo "V boj" št. 68 sklicuje izredno pejo samo za članice, katera se vrši vpondeljek dne 28. februarja, 1927, v Slovanskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek seje ob 7.80 zvečer. Ta seja je sklidSna zaradi veselice, katero prirede članice društva "V boj" št. 68 dne 27. marca, 1927. Članice so vabljene, da se v polnem številu u-deleže te važne seje. Več kot vas bo navzočih, toliko večji uspeh boste imele pri veselici. Vse članice pridite na to sejo!
Bratski pozdrav! — J. stič, tajnik.
Predpuatna zabava.
Ratine. Wla. — Društvo JJo^j venec št. 68 S. N. P. J. v Racim. Wis., priredi svojo predpustno zabavo dne 27, februarja v So-kolski dvorsni ns Racine St. 1825, na katero vabimo vsa sosednja društva. Člani in članice društva Slovenec naj bodo na meatu ob d veli
pspoMne
Pozdrav! — Frank Jelene tajnik.
Najzanesljivejše dnevne de-__v»ke vsoti so .v dnevnika Tfeavetr. Al jll» «tate vsak
Ameriško-britska lupili* jalističBaaUjaic«
Bntuki mogotci pomagajo ameriškim pri šikaniranju latin-gke Amerike, ameriški pa britskim pri nahruljevanju
Kitajcev. _ 1
Washington, D. C. (F. P.) — Uurence Todd. — V decembru _ je ameriška vlada skleni* j» pobijati novi petrolejski in ,em!jiMni zakon v Mehiki. Te-l^j je državni tajnik Kellogg izvedel, da je Aguila Oil Co., an-gleška oljna družba v Mehiki, ki je nad polovično lastnina britje admiralitete, sklenila primati novi mehiški petrolejski iikon.
Ameriški petrolejski ma-nitje Doheny, Mellon in Sin-dair, ki posedujejo 900,000 a-krov zemlje v Mehiki, so zaključi, da ne priznajo mehiškega ukona. Ameriška vlada jim je zagotovila vso pomoč. Ko je bil« o tem informirana Aguila Oil Co., se je premislila in se pridružila ameriškim magnatom opoziciji proti mehiškemu zakonu.
V decembru je britaki konzul t Nikaragvi v sporazumu z italijanskim konzulom (Anglija is Mussolini delata složno) odobril ameriško intervencijo. Brit-ski konzul je obvestil ameriške ga poslanika v Managui, da Ve lika Britanija in Italija prepuščata njune interes^ v Nikara-gvi zaščiti Združenih drŽav. Kitajska revolucija ogroža ne le britske trgovske interese v Aziji, temveč tudi prestiž britja imperija v Indiji in Afriki. Ako zmagajo Kantončani na Kitajskem, je revolucija v Indiji gotova stvar. To pomeni silen udarec za britske industrije doma in trgovino v orijentu.
Tu je Amerika solidarno priskočila na pomoč britskim im-jerijalistom. Poslala je bojne ladje na Kitajsko. Ameriški mogotci pomagajo Angležem na Kitajskem, britski mogotci* po-, magajo pa ameriškim v Mehiki, n Nikaragvi.	• . •' ."■.
IRIGRACIJSKI PROJEKT DAJE DOBRO LETINO.
brezdeije v ZAPADNIH DRŽAVAH.
Stavbinstvo je v zmiski sezoni zastalo; veliko delavcev je našlo zaslužek pri sekanju ledu.
Washington, D. C. — Uradni pregled za mesec januar v ne-faterih zapadnih državah je po-hzal, da je zimska aezona prinesla depresijo veliko delavcem. Poročilo je objavil delavaki department.
V Nebraski je fy sedaj zelo v*lika nezaposlenost. To dej-,tv°. Pravi uradno poročilo, je Pripisovati v veliki meri zimi, *er je veliko raznih projektov >n industrij, ki so le sezonske, «er zima pač zabranjuje vršiti *'o. Tako pripisujejo zaatanek v »tavbinstvu zimi. Veliko de-!lvcev je našlo delo pri podjetji. ki se pečajo z ledom. •
v obeh Da kotah je tudi velika brezposelnost. V teh dveh drža-v katerih je glavna indu-nr'ja farmarstvo, je kaj lahko Mjivo, da je brezdelnost veli-Navadni delavci^ ki so odvis-Bl Povsem od dela na farmah, »"««jo nikakega dela v zimski Seveda jih je veliko ta-ki šele v druge kraje ko ■J*t0P' z'ma ter se povrnejo na nazaj na farme. Toda *dn<' je pozimi skoro po-zastanek.
J Minneaoti je pa bilo zaznavati, če verjamemo poročilu, J*0 J>"ljše «tanje delavatva. tudi tu je brezdelje v ja-Mtqr viaoko.
Vladne reklamacije so se izkazale, da imajo farmarji dobre pridelke. Prodaja istih pa je seveda drugo vprašanje.
Washington, D. c. — Reklamirana zemljišča v Kaliforniji in Arizoni ter v par drugih zapadnih državah so že vselej dokazala, da se zelo povoljno izplačajo. Vlada je zgradila že veliko irigacijskih projektov. Vsekakor pa še to število ne zadostuje, da bi vlada v resnici dokazala, da se zanima za farmarsko vprašanje. Se veliko je krajev, ki bi se dali zboljšati z umetnim namakanjem. To bi ae tudi zgodilo, Če ne bi bila vlada v rokah denarnih mogotcev, ki skrbe za svoje žepe v prvi vrsti.
Drugo vprašanje je pa seveda, kako odpomoči stvari, da spravijo farmarji svoje pridelke na trg ter da dobe za iste povoljno ceno. Farmar.mora na vadno prodati svoje pridelke bogatim špekulantom in prejme za pridelke le malo vsota. Speku-lantje pa umetno navijajo cene ljudstvu, ki je popolnoma odvis-uo od farmarskih pridelkov.
Predvsem bi se morali farmarji organizirati v zadruge ter *ami potom teh razpečavati svoje pridelke naravnost konzumen-tom. Na ta način bi seveda odpadli profitarji in špekulanti; farmar bi dobil pošteno povračilo za svoj trud, ljudstvo pa bi dobilo cenejše farmske pridelke. Tiste visoke cene, ki jih špeku-lantje navijajo ljudstvu in s tem tlačijo farmarja, bi pa ostale med farmarji in konzumenti. ,
MANJ DELAVK POSKODO-VANIH KOT DELAVCEV.
Juriju, v Kan «asu in s Umi. Nava<lni delavec in obrtnik trpita radi brezdelja v J*Vah zapadu kakor po-*	Na spomlad se se-
** 0,'!jublja več dela, kakor * navada.

Alamohilska industrija za ianuar boijfe.
\ ''njiton, D. C. — Kakor uradna vest, je šla avto-* industrija znatno gori m mesecu.
To je kaj lahko umljivo, ker delavk je pač manj zaposlenih v industrijah kot delavcev.
Washington; D. c. — Delavski department zvezne vlade je 'pravkar "prejel uradno poročilo pregleda nesreč med delavci in delavkami v flržavi Pennsylva-ni j t. Poročilo pravi, da je od šest. do sedemkrat toliko nesreč med delavci kakor pa med delavkami.
Statistika tikajoča se dela v Pennsylvaniji je bila. izdelana x> državnem delavskem depart-mentu na zahtevo Ženskega biroja idustrij. To je tudi prva slična statistika.
Lahko je seveda umljivo, da je yeliko več nesreč med delavci kot pa med delavkami. Toda statistika se nanaša na pro-porčno štetje vseh delavcev obojega spola. Torej, če vzamemo sto delavcev in sto delavk v eni n isti industriji, tedaj vidimo, da je vselej število ponesrečenih delavcev šestkrat večje kot pa število ponesrečenih delavk.
Znano pa je tudi dejstvo, da so delavke navadno zaposleftie pri varnih delih, medtem ko so delavci zaposleni večkrat pri zelo nevarnih delih pri strojih in drugje. V	»
ODPLAVANJE SEST LETAL V • NIKARAGVO JE ZAVITO V MISTERIJ.
Zakaj so bila letala odposlana poveljniku ameriške mornarice v nikaragviških vodah, je zdaj predmet ugibanja.
Washington, D. C. — Zakaj je bilo odposlanih šest leUl admiralu Latimerju, ki se nahaja na zapadni obali Nikaragve, ko je admiral dejal, da jih ne potrebuje, je misterij, ki ga Bela hiša In državni department s svojim molkom še poveča vata.
Latimer se baje pogaja s Sa-casom in Dlazom, da pristaneta -svojimi podporniki na__nove
predsedniške volitve, ki se bodo vršile pod nadzorstvom ameriških pomorščakov. Wa»hington-ska uprava je vprav odredila, da 300 pomorščakov odpluje v Karibsko morje. Sila. ki je te v Nikaragvi, je tako velika, da lahko nadzoruje volitve.
Ali sle žs naroči .i Presveto ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodnika v domovino? Ta je edini dar trajne vrednosti, ki ga za »al denar lahko pošljete svojcem v
čikošks gledališča
V nedeljo zvečer bo zadnjič predvajan v McVickera kino-gle ,dališču film Tell It to the Marines, ki je še precej zanimiva humoristična slika. S pondelj-kom prično predvajati v McVic kers teatru zanimiv film iz evropskega življenja — "Flesh and the Devil'. Glavno vlogo igra GreU Garbo, evropska filmska igralka. Film je aeveda oglaše-van lot dober, Če ne tudi najboljši, kot je pač to navada pri ameriških reklamah. Vsak film je napet, sijajen in seveda vae druge • prekašajoč. Skoro vsi filmi so "napeti"; človek vsak čas pričakuje, da nekje kaj poči. Ameriška publika je pač ne samo še precej frivolna — .lahkomiselna — pač pa je zelo i ri volna. Nima posebnega kritičnega Čuta, vzame vse "for granted" — vse za dobro. Na-tvezijo ji vsakojake bedarije in puhlosti, smeji se pa takim rečem kaj rada, ki se večkrat človeku čudno zdi, čemu se ta raja pravzaprav smeje. Mogoče pa je res toliko moronov med splošno maso, kakor je mnenja literarni satirik4critik Mencken? Morda pa je vendar le resnica, kakor trdijo psihiatrični zvedenci in zdravniki, da je velika večina ljudi, ki imajo pamet dvanajat-letnega otroka? Tudi če bi ne bilo to res, pa zato poskrbe "vodje" ameriške vzgoje: pa-triotje, moralični hinavci in rmeno Časopisje, kateri vedno gledajo na to, da drže "publiko" v temi.
Da je res tako, vatopimo k samo enemu predavanju v Oriental k i nocedal išče in mir dila se nam bo priljka, krasna prilika videti vso plitkoat igranja na Čustva lakomiselnosti. Toda ljudje se pa kljub temu vsaj zdi se jim tako, zabavajo in reže. Zgleda, da je glavna zahteva ameriške publike: Kruha in iger nam dajte! Pa je zadovolj-nost nasičena. In mirna Boana. Domovina je rešena. Masa je sa-tisfaktorična. Kako dolgo še, o Gospod, kako dolgo!
Prihodnji teden bo za spre-meno na platnu v Chicago gle-dališču slika "A Kiss in a Taxi". Že *ime nam pove, da je stvar zopet "še precej dobra" in kajpak tudi "zanimiva".
"Perch of the Devil" je naslov filmu, ki pride v Roosevelt Theatre v pondeljek dne 28. februarja in ostane za teden ali dva, kar pa ni važno, kajti če ne bo ta film pa bo drugi, "zabavali" pa se bomo itak.
IZOBRAŽEVANA akcija j. s. z
V fond "Hobrstevalne akcij« i. 8. Z." »O vplačala društvs, »ocialUtični klubi in po»am«*nikl v meucu janu-
ar ju kot sledi:
Številka druitva in kraj n	VaoU
209, SNPJ, N okorni», III.....• 2.00
432, SNPJ, Minar» Mili«, Ps. 2.00 27, SNPJ, Krontoooc, Kan».. 13H, 8NPJ, Mullan, Idaho....
74, SNPJ, ViPdan, III.......
47, SNPJ, Springfield, III. ..
50, SNPJ, Clinton, Ind.....
54, SNPJ, (ílencoe, O.....
426, SNPJ, Clolrton, Pa. .... 207, SNPJ, Roton, N. Max. .. 10, SNPJ, Rock Sp,», Wyo...
206, SNPJ, Croa», Kan».....
339, SNPJ, Blslna, O.......
145, SSPZ, Cro»«, Kan». .... 190, SNPJ, St. Michael, Pa... 122, SNPJ,A liqulpp«, Pa. ..
213, SNPJ, Clinton, Ind.....
5H, JSKJ, Wa»hoa, Mont. .. 465, SNPJ, CiillMpi«. 111. .... 473, SNPJ, Safinaw, Mich. ..
313, SNPJ, Cbvtland, O.....
434, SNPJ, Arma. Kan».....
H6, flNPJ, CMéOfO, «i.....
295, SNPJ, BrMgrvIll«, Ps... 245, SNPJ, Uwrenre, Pa.. .. 124. SNI'J, Kor«»t City, Pa... 3M, SNPJ, Kmoaha, Wl». .. 62, SNPJ, Calumet, Mkh. .. 6, SNPJ, Syr»n, Pa. .....
26*. SNPJ, Kly. Mirm......
S3, SNPJ, Bingham, Utah .. Library zal», in isoti. dTUi, library, Ps. ................
KIJ BI J. S. 7.. IN pOiAHBZNim.
47, Springfield, III......... 1<®0
l'/5, Www Kun, Pa.- ... ■■
60, H*rmieie, P«..........
17, Gray» l^nAing. Pa.....
17H, Utrt.be, Pa...........
41, Clíntyn. Iml ..........
I, Chicas«' HI' • ..........
U8, Canoniburg, P»........
Je»«*)) Vuckh, BrnM, III.

Umrli člani S. N. P. J.
J
3.00 24.00 1.00 1.00 2.00 1.00 12.00 64)0 1.60 4.50 1.00 2.00 12.00 2.00 1.00 6.00 3.00 6.00 Ii» 1.00 IM 1.00 1.50
12j00 0.00 2.00 12.00 12j00 1.00
12.00
4#»
MATE DRAGIC.
Coleman, Alta, Kanada. —
Nemila smrt je vzela iz naše srede dobrega brata in tovarifca Mate Dragiča, ki je bil bolan samo tri dni. Podlegel je in-fluenci. Dne 26. januarja je legel in nič več vstal, dne 29. jan. pa izdihnil ob dveh popoldne v težkih mukah, vzlic temu, »ia je društvo skrbno pazilo nanj ter so ae društveni bratje in tovariši borili, da ga obvarujejo smrti. j
Pokojni Mate je prišel v to deželo dne 15. marca preteklega leta. Največ se je nahajal v Colemanu, kjer je bil zaposlen v premogokopu. Bil je član tukajšnjega društva "Koaciuaz-ko" št. 276 S. N. P. J., katero mu je priredilo lep pogreb in stavilo lep venec na njegov o-der.
Najlepša hvala celemu odboru društva kakor tudi drugemu članstvu, ki se je Žrvtovalo za pok. brata, kolikor je največ moglo. Najlepša hvala tudi društvenemu predsedniku Tomu Siska za nagrobni govor, ki ga je izrekel ob odprtem grobu; pokojnikovim prijateljem, ki so pustili delo ter vač Časa prebili s pokojnikom, ga spremili do groba in mu položili lep venec.
Ran j ki Mate Dragič se je rodil v selu Sv. Nikola, občina Bri-bir, dne 15. junija, I. 1901. V starem kraju zapušča soprogo in malega sinčka, kakor tudi o-četa in mater ter več bratov in sester, kakor tudi mnogo sorodnikov, znancev In prijateljev. V Kanadi zapušča svoje v Van-couverju in tako tudi v Great Fallau in Anacondi, Mont., ter v Detroitu. Te bo vest gotovo zelo sazžalostila.
Dragemu in nepozabnemu tovarišu in Bobratu Želim miren počitek, sorodnikom pa izrekam najgloblje sožalje, — Stanialav Strizič.
lao 1.00 i oo 2.00 2-ŠO ¡2.00 140
Skupaj
I1S7J7
4RZNAM PfiaKDB SU)V*HS»
OKCANIXACU V CBICAOU.
Paataa »eaettra v u»r«k I. marca. I>ruMvo "Hjwlr" K. 5*0 S. N
p. y
Zv#M al»«, org. - V«»ellea v »obote U. surca v Vsrodsi dvoraai.
MICH AT JUREK.'
Coleman, Alta, Kanada. — V
premogokopu* Migienry se je dne 23. novembra, 1926, pripetila težka nesreča z eksplozijo, katere žrtev je bil naš sobrat Michat Juret, ki je bil od tedaj pa do 3. /ebruarja pokopan pod razvalinami v rudniku. V rudniku je naatal požar in sledeča eksplozija je uničila vse, kar je bilo v jami.	_
Ponesrečeni Mike je bil star 44 let. Bil je naš sobrat in društvo "Kosciuazko" št. 276 S. N. P. J. ga je pokopalo skupno z društvom "Poljske Tovarlštl Zajedničke Pomoči", kateremu se naše društvo lepo zahvaljuje za aodelovanje. Hvala tudi članom U. M. W. of A. v Colemanu, ki ao apremili pokojnika z godbo.
Istega dne so se vršili trije pognal ponesrečenih v rudniški eksploziji.
Priznanje gre društvenemu odboru In vsem bratom za izkazano naklonjenost, društvenemu predsedniku Tomu Hiško za nagrobni govor, ki je vsem izvabil solze v oči. Dragega pokojnika f>a se spominjajo kot dobrega brata, ki je izgubil svoje Življenje v borbi za kruh. Njegovi soprogi in sinu naše Iskreno aožalje. — Jožef Spiewak, tajnik.
Društvu "Koaciunako" št. 276 se za sodelovanju pri pogrebu in požrtvovalnost lepo zahvaljuje soproga pokojnega MichaLa Ju-reka, ki Je Istotako hvaležna poljakemu društvu ra sodelovanje in izkazano pomoč. Žalujoča Johans Jurek in Jožef Ju* rek, sin.
društvo S. N. P. J. katerega je bil član od uatanovitve. To društvo je "Radnlčka sloga" št. 549 8. N. P. J. Bil je tudi več let član N. H. Z.
Smrt ne čaka in tako ae je zgodilo, da smo kmalu za prvo nesrečo imeli še drugo. Izgubili smo našega rojaka Avguština Rudicha, člana H B. Z. in društva 'Velebit'. Bil je dalj časa bolan in je sdravil aušico v State Sanatoriumu v Wimerju, Cal. Tudi njegovo truplo so pripeljali v našo kolonijo, tako da amo dne 18. februarja Imeli za njim lep pogreb, ki so ga priredila tri društva. Bil je to lep in dostojen pogreb, na katerega so pohiteli vsi društveni bratje pokojnikov, ki ata pokopana drug poleg drugega, Nekaj lepih govorov js bilo izrečenih na grobu, poaobno pa od društvenega predsednika. Aloksa Uzalaca, katerega beaede ao vsakomur izvabile aolze v oči. Za njim je predsednik društva '"Veleblt" preči tal alovo bratu Rudlchu.
Brat Gašo Cepich je bil iz Savakega mosta, Stari Mojden, v Boani. Zapušča aoftrogo in štiri nedoraslo otroke, kakor tudi bližnje aorodnike v domovini. Njegova žena je poatala sedaj vdova že tretji krat v teku kratkega časa.
Kot tajnik društva se srečno zahvaljujem članstvu našega društva ter H. B. Z. in Velebitu, kakor tudi vaem pristopnim pri jateljem. Dragima pokojnikoma pa naj bo lahko Črna zemlja. Naše iskreno sožalne. — Geo E. Basich, tajnik.
MARGARETA SERJAK.
Besasmer, Pa. — Nemila smrt nam je vzela iz naše srede sestro Margareto Serjak, katera je bila zvesta Članica celih 16 let pri društvu Krim št. 97. Bila jo priljubljena celi naselbini, kar so pokazali mnogoštevilni obiski pri njenem mrtvaškem odru in pri zelo velikem sijajnem pogrebu, Umrla je 20. januarja 1927, pogreb ae j« vršil dne 23. jan. Tukaj zapušča moža, dva sina in tri hčerk«, kateri jo bodo močno pogrešali. Sedaj se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili pogreba in m stram, katereao nosile, vence. Lepa hvala društvu "Slovsnake sestre", ki so se tudi v obilnem številu udeležili pogreba in dali zaatavo. Ravno tako lopa hvala bratskemu društvu "Hrvat-«ka Zajednica", katero ae je u-deležilo pogreba z zastavami, fi* enkrat lepa hvala vsem ki ste se udeležili pogreba in Izkazali pokojnid zadnji pozdrav, Njej pa naj lahka bo tuja zemlja. — Rudolf Migilch, tajnik.
JOE TlCAR. Milwaukee. Wis. — Po kratki in mučni bolezni je po opera-
Nove v rate fonograf.
( aniden, N. J. — Victor Talking Machine Co. je kupila patent
ciji na slepiču umrl naš brat novega fonografa, ki avtomatlč-Joe Tičar dne 4. februarja v no igra dvanajst plošč zapore-st a ros t i 45 let. Pokojnik je bil doma. Plošče se nastavijo v ma-rojen v Zreča h pri Konjicah na Kajtln in w pot^ glimo Štajerskem. V Ameriki je bi- tVjo. dokler niso odigrana. Igranje traja eno uro.
RAD BI IZVEDEL za brata Antona Mlkulič, ker on ne zna čitati, prosim rojake Slovence in Hrvate, da ga opozore na ta oglaa. Jaz ae nahajam v bolnišnici v Sanatorium v MoundavUle, W. Va., če bodeš izvedel za mene dragi brat, te prosim pridi me ohlakatl,. rad bi s teboj govoril, imam nekaj denarja v hranilnici in Imam tudi na te saplsano. Ce kateri ve zanj prosim, da mi o tem sporočite Ha naslov: Ivan Mikullč, MarshaU Co. Sanitorlum, MoundavUle, W. Va. (Adv.)
val dvajaet let, in aicer trinajat let v Llncolnu, III., pet 1st pa na farmi v Tiogi, Wis. Med rojaki je bil povsod zelo priljubljen. Bil je tudi zelo dober in skrben gospodar; njegova družina ga bo težko pogrešala.
Prav lepo ae zahvalimo vaem znancem in prijateljem, ki ao pokojnika obiakali na mrtvaškem odru ter ga spremili na zadnji poti; hvala vsem za darovane vence in cvetlice. Posebno se zahvalimo še društvu Št. 198 S. N. P, J. v Willardu, katero se je korporativno udeležilo pogreba in mu darovalo kraaen venec. Srčna hvala bratu predsedniku omenjenega društva za ganljiv govor pri odprtem grobu. Hvala vaem po-aamesnikom, ki ao se udeležili pogreba in spremili brata, ki je bil član S. N. P. J. 17 let.
Pokojnik zapušča soprogo in IH>t nedoraslih otrok. Bodi mu lahka ameriška gruda. — Rosalia, Helena in Amalija, sestre, Anton Graachits, svak, vsi v Milwaukeeju.
JOSEF TlCER.
Wiilard, Wisconsin. — Po desetdnevni In mučni bolezni je | preminul naš brat Josef Tičer dne 4. februarja. Umrl je po o-peracijl na aleplču.
Pokojnik Je bil star 45 let in doma pri Konjicah na Spodnjem Štajerskem, kjer je bil rojen dne 8. marca 1882. Bil je zelo K*»m»»tta »»ta*», ki u « mirnega «n.faja In hMnokr.| f£&.\il3£ SKtt ST
Aku trpite v*M n«iM<i<* I.«4uh» amtej k« mrM In vl»!«u vr*m«, »ko «m 4«vl kut ki vm lm«l<» mSuIIII »k Milium* MllhUaiu. tedaj »• iMMablte n»ru*im al M PvvMtev A.ilim* (Vi, kr»*ptaint» Mtr»»lla M iMiakul. »j». llrasltjMwa kj« tlvlte, U Imate «a kaj MUiHinj» v »Hravll* pod tem anlnaam »II Mi naru*lte al vaaano teaa «Sravlla aa imakulnj«». A k« ravan trpite U 4wl»u lat la ate paaku* •iii la vaa na avatti m naduh« In tudi ta ate ra« nad vaam ubupnll, vaaan« al narutlta teaa kraaplnlnaaa adravlla.
Tu vam i« adlna pot, d« lavaate kak lan napradak ia Ml lavrlan p tem miru, na nal* raji« aa kaj vaa ate «a puakualll, da aa rrtlte naduha. Tu naanaall» b aate priuklan«, da aa vankdu lahko p«alull te napradna matrnia adrnvljaala naduha In d« te hraaplaJnu adravil» ptiakual, katar» ja »nana itaMtorim kut .tajl«4J»a. ki au jilt la kadaj v »Ivljanju po.ku.lii 1'ukljlte to kupna la Sanaa. Na mllatajte.
Nadutljevim zastonj irez zimo
ftTEPAN VOZEL. Kridgevllle, Pa. — V starosti 56 let je dne 27, januarja preminul na svojem domu fttefan Vozel st. po parurni bolezni. Smrt je nastopila radi krvavitve na mošgane. Zadelo ga je nenadoma pri delu, kjer Je bil zaposlen v delavnici Abbott Packing Company.
Pokojnik Je bil rojen dne 24. decembra 1870 v vasi Sveta gora. Vače pri Litiji. Prišel je v Ameriko pred več kot trldeae-tirni leti in zapušča svojo ženo Frances, prej Pregel, pet sinov: fttefana. Antona, Mihaela, Johna in Williama, tri hčere: Frances In Anno ter mn». John (•olky v Carnegiju, Ps., kakor tudi dva vnuka, to živa Ima brsta In sestro v domovin! ter brata Antona v Coverdalu.
Ob svoji smrti je bil pokojni Vozel predsednik društva sv. Barbare št. 4 J. 8. K. J., blagaj-nik društva št. 295 S. N. P. J. Pri prvemu teh drulUrV Je ustanovni član, pri drugemu ps ustanovni član in tudi organizator. Hil je tudi član organizacij e German American In-vzela našega brat s in člsns H fj4^mj,.nt IVtM-flrlsl Society. N. P. J. Ga a para Cepicha, ki je Pokojnik J« bil spoštovan dr-podlegal v rudniku v mostu Gold tmvljtn in se je vodno zanims! Hill, Nevada, Bil je *apo*|«n ter bil dela vse v prid občine; bil pri popravljanju rova, ps mu Je jt ¿„bor oče (n človek, ki Js ved-zmanjkalo tal pod nogami In pa- no pripravljen pomagati bHt-dol js v globino 175 čevljev, j njemu, kdor pomoči potrebuj«'« kjer so pozneje pobrali njegovo Njegov pogreb se jo vršil dn<» mrtvo trirnia» Triipio J« bilo pre- .11, Januarja n* pokopališču sv. peljano v Sacramento, kjer je Barbare v Prestu, Pa. — Pare-njegova obiteJj, kakor tudi 'čevalec.
ven. On se ni razburjal v doba tah, pač pa je stavljal predloge in dajal nasvete zelo premlšljo-no. Zato ga bomo zelo težko IK>grešali. Se težje pa ga bo pogrešala njegova družina kot vzornega moža in akrbnega o-četa petih otrok v starosti od treh do trinajstih let.
Pokojni Joaef je zapuatll družino popolnoma nepreskrbljeno, ker ae še nI dolgo nahajal na farmi in je povrhu tega nasedel nekim brezvestnim drugo-rodnim agentom. Naša sveta dolžnost, |»osebno društva "Slovenski kmetovalec" torej je, da skrbimo za njegovo druiino.
Pogreb s« j« vršil civilno na narodnem pokopališču dne 7. februarja. Naj bo pokojniku lahka ameriška zemlja. — Mike Krulc, tajnik.
Tesarski delavci zahtevajo po-višek,
Chicago. — Organizirani tesarski delavci, ki delajo v tovarnah za izdelovanje oken, vrat In drugega stavbnega lesenega materijah, so 22. t. m. predložili delodajalcem zahtevo za povišanje mezde od 91.20 na $1.25 na uro. Teh delavcev Je okrog 4000 v Chicagu.
	Ksaa TSiAi. rotiroM	
Kili iNTIk.lt AS Tli M A tO,		
»00 n;	Kr»Mtlar UM»., 4»« Nla«	ara St.
tluffaln, N. V		
. s«u	fraa trial a/ mM» aiatkal	toi
11)1)1	)>))))))))))))))))))))i))i'	• ••••t.
		
RUDOLF J. JINDRA PLUMBAR
Upoatavija parna Ia druga aa-prava ss grotjo In vsa draga plumbarska dala. Provsaiso dolo tudi no moaoiao Isplaüle od on«fs do dvah lot
V»o dalo Jsmlono. IivrftuJs plumbsrsko dolo v poaiopju B. N. P. J. 1701 Ho. Av«ra A».. C»las«o, IN. Tol«foni Uwndsls 041» sli ps 14t wild ala Sill
Vabilo na maškaradno veselico
kataro priradi
SLOVENSKI IZMMtEVALM 00M
V BMAIHMN K, PA.
v soboto 26. februarja, 1(»27
ub 7. url tvoior,
Uljudno vabim« rojak« in rojakinj«, doma*« in i» blilnj« t«r daljna »kulte«, da naa poaatlt« pulnulti vibi«i. /a dobro poalrvlbo v varh ostrih iiod« po»krb«l »o to isvolj«ni utMior. Igrala b« (»vratna godba. . Vstopala« aa mošk» \o Ur, I« »a Uoak« II«. Vabi in kile«	O i >liOlt HUlV. I »HI IKlMA.
rumrnmrnmmmmmnvmdmmmim*mm*mmmm ■ ■■■« » aloosuiiM
GASPAR CEPICH.
Harra m rti to, California. —
NVnsdns amrt Jr dne 14. dei-.
VELIKI VELIKONOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
(mimo i hrrboucgs) » «r|«4kini br#«parnikum
bekensaria
»I.22S too
íMpluJa i» N»« Yorka
V TOREK B. APRILA
Pridrultt* a« Umu iiWtu in i>ra»nujU valiko*u< v hnigu val« drulln«. v »larl domovini, lioap, N. Vukovi#, soatopnik í'unard prog«, va» bo apratnljal A» rilja, pasli na vaAo prtljago, t«r iliAal aa udaioMll Is sabava Dobra dofsodo kuhinja to pijolo
0»ki4>tt« »i proctor takoj; VprsAojU v a lags loka bt«ga MatopNjko, ok pa ptMto so:
110 N. Dearborn Bi.
Chicago, M.
BISERI IZ SVETOVNE LITERATIRE
e
URL MARX
(1818-1883)
Karl Marx ni itet med svetovne knjitevnike z literer-nega ataltfča, vendar radi svojih številnih prispevkov In Ae bolj radi silnega vpliva, ki ga je imel tudi na slovstvo, zasluži prvo mesto. Marxova dela namreč niso gole razprave o moderni ekonomiji in sodjali-stlčni preuredbi človeške družbe, temveč so tudi mojsterski prispevki svetovni literaturi, kakorinih so zmotni samo pisatelji najbolj klasičnih esejev. Njegova razprava o temeljih zgodovine je fino izdelana eks-pozicija, kakorinih malo najdemo v modernem slovstvu.
Marx je bil rojen v Trierju pri Trevesu ob Reni leta 1818. Njegov oče je bil izobraženec, židovskega potomstva, toda
pak spremenil je študije in postni učitelj filozofije. Pa komaj je dosegel doktorski naslov, že je spoznal, de bi nikoli ne mogel hlapčevsko podučevati na univerzah tedanje Nemčije, kajti šole so bile pod izključno kontrolo mogotcev in tlači-teljev. Lotil se je časnikarstva, kjer je imel več prilike za izražanje avojega prepričanja. Dve leti je urejeval list "Rheinische Zeitung" v (Colinu, ali je odstopil, ko so lastniki lista sklenili, da bo list v bodoče zastopal milejše stališče napram rearkcijonami politiki pruske vlade. Marx je zapustil Nemčijo malo prej, predno je bilo izdano zanj zaporr^ povelje. Nastanil se je v Parizu in sodeloval pri "Nemško francoskem letniku", ampak tudi francoska vlada ga ni hotela In ga je izgnala leta 1845. Zatekel se je
ga^jali svoje prve kali. 2e naslednjega leta Je bil Marx izgnan tudi iz Bruslja.	•
Poleg neprestanega pisateljevanja v Parizu in Bruslju se je Marx lotil osnovnih študij ekenomske znanosti. Dofoil je
izhajajoča še iz francoskih mg-terijalističnih filozofov proti koncu 18. stoletja, kakor so Di-derot, Helvetius, d'Alember in Holbach. Ti so bili predhodniki velike revolucije, duhovi zanikanja in neodpustljivi kritiki
Druga atruja je bila Hegelo-
zinovsaega ™ bila odgovor Proudhonovi knjigi T________u* m¡.i»¿*<ra kri- "Uboštvo filozofije ,
tudi sposobnost mislečega kri tika. Najbolj se je zanimahza literaturo in jezike, katerih se je z lahkoto priučil. Lotil se je tudi zgodovine in filozofije in študiral več let na univerzah v Bonnu in Berlinu. Pripravil ae je na končni izpit v pravu, am-
katera je
bila odgovor Proudilovi knjigi "Filozofija uboštva". V tej knjigi je opaziti prve znake Marxovega razvoja v ekonomiji, kakor so tudi vidne meje med socialističnim in akiarhlstičnim gibanjem, kateri sta tedaj po-
stike z najrazličnejšimi izgnan- cerkve, države in družabne konci vse Evrope ter se je ponvetil vencijonalnosti. Oni so dvomili, tudi angleškemu delavskemu vpraševali in gledali samo na gibanju, katero je bilo takrat materijalna fakta za razjaenje-takoikoč v povojih.	N* narave človeka in drutbe.
. 7 «o.. i m __Njih šibka stran je bilo dej-
^ ^SLZJ? * ^ Ntvo, da so se pečali z zamišnje-* Fr£er!kr FnSf*^Uimi večnimi resnicami in ni«» v Parizu. Od tedaj je « ^ priznali faktov neprestane spfre-svoje življenje njegov prijatelj JT . in sodrug. Njiju je pravzaprav1 vezala tesnejša vez kot prija-
4 »7\ jaiIi. .to «u.innn ti»r Vâ» nemškega filozofa, ki je u
SBr¡"¿S-js"j» K
Htičoi manifest". Znamenita'* v«tao Mela med njegov, je, d. .U bil. ob. U dv. veli- ^n«. vender pa «U njegov ¿n. rojen, ob Reni in H"10"**"» »»tem poeUvH. ta-vzgojen.. T.m je po»bne vr-	>» J* He«el»
.ti IJudatvo, utrjeno veled ne-" ^i ^r.ktni ^jm, v re^ pretUnih bojev med Franco»! h"«- matenjalne»tvwi p. aa-in NemcL . .Uro kulturo, pa nJ'h	Hegelov. veli-
vendar mfcerno in aktivno. * ^f» J"*-. *
.	v, pojmih procesa evolucije,
življenjepis Marxa je tako- Nameï|to ^ b| enoBtavno jekel : rekoč nemogoč brez Engel»ove-LTo je Jn ^ nJT w « vgg. ga, kajti vse njuno delovanje in kem trenutku 8VOjega obgtoj||
nehanje je bilo skupno, «mor-prenehavjl bitI to> kar j€ niče takorekoč iste in taljenje bi,ft {n tojj| tQf ka|> ^ ni bi. isto. Bile so tri močne intelek-1 1q „ y Emfelj|0Vwn ^^ .tualne struje, vsaka izhajajoča \topm ,n znanatvcni gocieli.
iz drugega naroda, v katere	Je dobro razložena U fi-
se zatopila Marx in Engels ter L	fIj k{ je pa na tem mestu
jih obdelovala.	^ Prva atruja je bila francoska,
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje*
Češki spisal Svstoplnk Cech—Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalje.)
"Prijatelj, ali ne veš, kam drže ta vrata?".
je željno vprašal.
MTa vrata?" ga je vprašal Janko od zvona. "Gotovo si opazil prostrano pročelje hiše pred vhodom v to ulico. To je bivši dvor kralja Va-cla va, nazivan pri črnem orlu, katerega zadnji del se razprostira za vsemi temi hišicami na levici, ob kraju cele Lončene ulice, ki Ima tu stranski Izhod skozi to obokano ulico in «kozi ta vrata."
"Ali kralj Vaclav ne stanuje več tukaj?" je vprašal gospod Brouček nestrpljivo.
"Kaj ti že nisem pravil o njegovi smrti?! Umrl je pred enim letom, ko ga je zadela kap, in sedaj je U hiša opuščena. Pred enim tednom približno smo naselili v njo del Taborskih pomočnikov, toda nedavno jih je odvedel &ižka na Vitkovo goro."
"AH je sedaj kraljeva hiša prazna*"
"Popolnoma prazna."
Domšikove besede so napravile velik vtis na gospoda Broučka. Velikanski zaklad je bil zopet v njegovih rokah; Gotovo nI nihče vsled nagle smrti kraljeve zvedel 0 tajnem skrivališču, drugače bi v teh burnih časih gotovo prenesli zaklad na kako varnejše mesto; niti Taboriti niso izsledili skritega bogastva. On edini ve zanj in z Jahkoto more priti do njega, ki je v prazni bili. More si vsaj napolniti žepe z najdražjimi dragocenoatmi in ako Bog da, da se vrne v devetnajsto stoletje, bo imel od divjih; husitskih dogodkov vsaj krasen zaslužek, samo da bi se te dragocenosti ne spremenile v suho listje—toda to se zgodi le v pravljicah . ..
In slednjič/ko bi mu bilo tudi usojeno živeti do smrti v srednjem veku — niti tu se ne sme tako bogastvo zavreči.^ Denar je povsod gospod — kakor pravi Domšik — In na vsak način bode prijetneje živeti se le s tem, da bo strigel kupone, kakor s kako drugo obrtjo, čeprav bi bilo to pokušanje vin.
Janko od zvona je moral gosta opomnitk tla je šel naprej.
Korakala sta po Ntarem ogljastem trgu, sedanjem Kozjem trgu in pa po ulici, ki je držala od njega na sever in se je končala na desni strani v vrt krasnega samostana sv. Neže! Domšik je razložil Broučku, da so se klarisinje v srdanjth bttmih časih t>rr*eltte odtod na Pa-nensky Tynec, In je našteval praške samostane, ki so bili od husitov deloma razdejani, deloma opustošeni, deloma po izgnanju sovražnih menihov obrnjeni v druge namene. Gospod Brouček ni odobraval v srcu tega razrejanja in pu-stošenja; toda pisec teh vrst nv ravno sporni-nja. kako je bil samostan sv. Neže. predragoce-ni biser stare stavbene umrtnosti, potem ko je prestal huMitflke u|>ore v ča»ih "omikanih" van-dalsko spakedran in spremenjen v umazano F k Isti tS» r* cttttj, kakor Je sedela tnMela tudi dru-ge domače *|>omine na sramot» dobi, ki se je bahala z ljubeznijo do dedov in do umetnosti.
Ko nU prišla naAa potnika za Hamontan-skim vrtom na breg vltavski, je go«|MMik Broučka zelo osupnil prizor, ki se je pred njim prika-zal. Naivproti /a reko se je dvigala I<etna, pokrita večinoma z ostanki vinogradov, menda nedavno opustošenih. O »edanji Marijni zgradbi in o kraljevem letovišču Belvedere ni bilo ne .duha ne sluha; povsod po višini so se razi m», «tirali le vinogradi in vrtovi prav do praAkega gradu, ki je bil |»opolnoma drugačen kakor sedaj,. Gospod Brouček Je sicer spoznal Črni in Beli stolp, Daliborko, oba *totpe cerkve av. Jur-ja. t" 1 prav so «e vsi ti stolpi razlikovali od sedanjih bodisi j to »treh i bodisi po drugih detajlih m- posebno mu je obvlael pogled na strehi Čr-
nega stolpa, ki se ja bliekala v solndi, kakor bi bila pokrita z zlatom —; toda stolp sv. Vida je bilo res teiko spoznati; zakaj bil je višji kakor sedaj in ni imel trebušastega temena, ampak visoko, koničasto, škodljasto streho. Tudi cerkev je bila krita a škodljami in se je razprostirala Še na zapadno »trsto za stolpom, kakor bi bila nova Mockrova stavba že narejena ali še prej, k*kor bi tam bila cerkev sv. Vida prilepljena na ostanek druge cerkve, zakaj ta za-padni del Je kazal drugačni slog in je imel tudi svoj poseben stolp. Tudi kraljevski grad je kazal popolnoma drugo lice in za gradom je manjkala značilna hiša Schwarzenbergova; za tem je bila sedanja Hradčanska četrtina utrjena z mogočnimi zgradbami kakor trdnjava.
A kaj šele Mala strana, katere je bilo videti odtod le majhen del; zdelo se je, da obsega mnogo manjši prostor kakor sedaj, da je obdana z močnim, mestoma tudi porušenim zidov-Jem z množico stolpov; podobna je bila ogromni grobi j l in pogorišču. Tudi Strahovski samostan gori je bil kakor velikanska razvalina.
H Kamenitemu mostu in naprej se ni vide-
lo odtod. Vendar Je gospod Brouček pogrešil tudi brv na verigo, most Franca Jožefa in viadukt državne proge.
ni mogoče podrobno razkladati.
Navesti je treba še tretjo strujo, namreč ono od angleških ekonomov, med katerimi se odlikuje David Ricardo, pisatelj "Principov politične ekonomije", ki je izšla že leta 1817. Kakor je bil Hegel smatran za prvoboritelja pruske nacionalistične monarhije vin kakor je Marx po razvijanju Hegelove-ga sistema spremenil to v filozofijo demokratičnega interna-cijonalizma, tako je Kičardovo delo bilo sprejeto kot upraviče-vanje industrijalnega kapitaliz-ma.	(Dalja prihodnjič.)
Vladimir tdvatlk:
Policijski svetnik Ščetina je zehal v svoji pisarni. Pusto je bilo na svetu . . . Nič dogodkov, nikakega ppela!
"Mizerija," je •mrmral, vrteč palce na t«ebuhu. "Dvajset al trideset debelih vlomov, o kate-|h»j»i	■ h »e, kaker običajno, na Rake-
Celo to sliko je preletel s hitrim pogledom, iku trga sldA; polna kletka noč-kajti vso svojo pozornost je obrnil na vrh Let- | nih ptic; idilični pretepi in vsak namreč stvari, kakoršnih še ni
ne. Opazil js videl. Po celi dolgi višini se je razprostiralo nekaj kakor mesto samih zgradb in šotorov, nad katerimi so plapolali brezštevilni prapori in zastavice, z znamenjem rdečega krita, {n vse taborišče je mrgolelo vojakov, deloma v raznobarvnih oblekah, deloma v kovinaati opravi. Čelade, oklepi, neštevilno orožje se je strašljivo bliskalo v solnčnih pramenih. Iz trum se je dvigala velika množica dolgih kopij, okrašenih z zastavicami 1 rdečim križem; nekod so tvorila zbližana kopja pravi gozd.
Tupatam je bilo videti nekake stroje iz vzvodov, verig in klad napravljene. Domšik je pravil, da imajo tam množino1 velikih samostrelov, ogromnih prač, lučalnic in drugih priprav za metanje gorečih sodčkov in puščic, težkih kamnov in drugega orodja. Kazal mu je tudi mesto, kjer so postavljeni topi, ki jih imajo sovražniki veliko množino. Vendar Sigmund ni dovolil do sedaj streljati Iz njih, baje vsled dogovora s češkim plemstvom, ki je v njegovem taboru, da bi si ne skazil brez potrebe lastnega mesta.
Dalje je pravil Domšik, da imajo seveda tudi Pražani houfnice (stroj za metanje kamnov) in večje topove, s katerimi morejo odgovoriti sovražnikom na vsako krogljo, kame-nito ali železno. "Praška" izstreljuje celo 50-llberne kroglje In Zaromirka, Rychlica. Hovor-ka. Trubačka (Imena topov) tudi ne mnogo lažje. 'Tu imamo le nekatere manjše puške," je dodal In je pokazal na majhne topove čudne oblike, ki so stali nedaleč pred njima na bregu. Tudi na tej praški strani je bilo živo: stale so namreč tam trume vojakov in radovednežev, govorili so med seboj in kazali z rokami na nanprotni breg, v smeri k Mali atrani.
Gospod Brouček si je sicer predstavljal vojsko Sigmundovo (»polnoma drugače, bolj fiodobfto redni novoveški armadi; vendar mu je bilo tesno pred leskom tega brezštevilnega, starinskega orožja in pred streljanjem onih prač In topov, čeprav so tudi le nekaki predpotopni, okorni možnarjl. Drial ae je zato mslodušno tadaj, kar najbližje ogla samostanskega vrta. ds bi v «lučaju nevarnosti hitro iskal za njim prih«*žališče.
Tovariš mu je medtem razkladal, da Je tabor na l^tni le del Sigmundove vojske: so Um Nemci bavarski In porenski. Drugi tabor s vojsko knezov mišenskih se razprostira za njimi, blizo področjs kraljevega pri Ovencu; na poljih pri llolešovicah leži vojska Albrehta av-Mtrijskega in na drugI atrani, najbližje praškega gradu je četrti tabor, ki se sklada glavno ii Ogrov in ftlezijcev.
----- (Dalj* srfheteJM)
danje litanlje o pijancih. Evo bilance minulega meseca ... Pasje življenje!"
Tedajcl pa je nekdo potrkal in tudi že planil v sobo. Svetnik Ščetina je dvignil obrvi.
"Hm! Ekhm!" . .
Nemara bi se čulo še kaj,. da nI spoznal v prlšlecu nadebudnega umetnika Zimzelena.
"VI?" s« je zavzel. "Kaj b radi?"
Radivoj Zimzelen se je zde nekam čuden. Oči so mu silile iz jam, ustnice so drgetale, ovrat niča mu je visela izpod desnega uhlja in tudi ostalo Je bilo znamenitem neredu. Omahova je—
. "Ali ste nakresani?" je za-godrnjal goapod svetnik. "Za to bolezen uradujejo v pritličju.
"N-nisem pijan," je izjavi umetnik. "Dovolite, da sedem. Ujel se je ta stol in je telebni nanj kakor meh.
"Nu?" Sčetinove sive oči so dobile uraden izraz. "Cas je slato."	. - U
•Takoj je zasopel Radivoj Zimzelen. "Zločin se je zgodil, gospod policijski svetnik .. Prišel sem, da se po pravic izpovem."
"Zločin?" Svetnikov obraz je postal trd, neizprosen, možjek-len. "Cese* ae Izpoveste ? Kdo je storil zločin?"
"Jaz!" je rekel Zimzelen z grobnim glasom. "Pravkar sem I umoril preglednika WkoHlH\s £ Cemplrja." m
Svetnika je vrglo vznak.
"Cempirj* ste umorili?" je zavpil. "Cempirja! Temu blagemu, obče spoštovanemu možu ste zavili vrat? ... Nil. počakajte. Nu prav! Kazenske posledice so vam znane . . . Takoj vaa predstavimo komiaarju Slepo-kumiku: on je tleti, ki lovi morilce."
Njegov glas je zazvenel hladno kakor glas večne Pravičnoatl la neskončne višave. £e je hotel pritisniti m telefonski gumb.
"Niksrite!" Umetpik je sklenil roke. "Zato sem vendar pri-.¿el, da bi se razodel inteligentnemu človeku, ^ne pa kakemu Slepokurniku ... Ali mar niste inteligenten Človek, najbolj inteligentni na vsem .policijskem ravnateljstvu?"
Svetnik je izprevidel, da je res tako. Nagnil je glavo, vzdih nil, popravil si nanosnik in prekrižal roke.	*
"Govorite!"__,
"Gospod svetnik!" je patetično začel Zimzelen. "Ali veste, kaj je človeku senca?. Ali ste opazili, da senca spremlja člove-ka, koderkoli gre, in ga ne osta-vi noč in dan in mu ne prizanaša niti na najbolj skritem kraju in pri najmanj javnih opravkih? Ali ste že premislili, kako neznosno je to večno policijsko nadzorstvo —- oprostite, da se tako izrazim? Ali vas je že kdaj prijelo, da bi s pištolo streljali v svojo prekleto Benco in bi jo klali z nožem in klestili z mesarico, če bi le kaj zaleglo in če bi se je mogli iznebiti ? ... Pa se je ne morete iznebiti! In nekega dne vas z grozo prešine zavest, da je ta vaša senca volkodlak, ki se debeli od vaše krvi in vam zajeda življenje ... Vidite, gospod svetnik, moja senca v tem smislu besede je bil pokojni Cempir."
Mm," je dejal Ščetina maja-je z glavo, "mhm ... Nu, dalje."
"Seznanila sva se — ne, on se je seznanil z menoj — pred tremi leti v nočni kavarni. Sedim vam takole sam in premišljujem . . .ali sme človek brez kazni premišljevati v kraljevini $HS? . . . Jaz menim, da ni prepovedano, čeprav sem premišljeval o državotvornih stvareh in to s pozitivnega vidika .... Nu, sredi premišljevanja zapazim pred seboj sila moder obraz. Kdo je, ne slutim. Milo me gleda in se smehlja kakor počena krvavica. — "Dovolite," pravi, "da se predstavim: moje ime je Vo> koslav Cempir." — Prav nič vesel ga nisem bil. — "Kaj morem za to?" odgovorim. "Cempir ali sam hudir, jaz sem nedolžen!" — Tods vsš blagi, obče spoštovani mož se ni dal odpraviti. — "Kaj bi tisto!" de in me opili po ramenu in že tudi sedi za mojo mizo. "Saj sva tako rekoč tovariša brata z duhom. Tudi jsz lasih ksj msžem za kratek čas. In kulturen človek sem, inteligenten, prebrisana glava!" — Z eno besedo, ostal je, čeprav sem ga zaklinjal, naj me piše v uho. To je bila moja zadnja tisto noč, zakaj poslej je govoril samo Cempir.
(Konsc jutri.)
IŠČE SE
Vincenc Mihelič, kateri se je nahajal nekje v New Yorku in je bil menda zaposlen v nekem velikem hotelu. Rojake uljudno prosimo, ako kdo ve zanj, naj to nemudoma sporoči našemu društvu št. 817 S. N. P. J. na naslov: John Podgoršek, Box 484, Export, Pa. — (Ad.)
NA PRODAJ JE moderna pet sobna lesena bui gslo hiša, furnace gorkota, hri stov les, tile pod v kopalnici, šipami zaprt sprednji in zadn porč. Tlak Irana ulica in plač na. Cena je $8,600.00. Taki je plačati $2,000.00 ostalo n obroke. Oglasite se pri last« ku na: 5841 Waveland Avi Chicago, 111. (Adv.)
Dragi prijatelj!
Mogoče vas bode tanlmalo vedeti, da »em zainteresiran v nove vrate trgovini in vam lahko nudim razne prilike sa Investiranje va-iéga denarja.	A
Jaz aem sedaj zastopnik Frank E. Merrill A Company, katera ae nahaja na 19 N. La Salle 8t„ Chicago. IU., s evojo podružnico na 3938 W. 26th Street. Chlcag», III.
Mi imamo krasen kos zemlje v Algonquin, Illinoia, ob Fox Hi-verju. Tu je pravi naravni vrt na kraanih gričkih z razgledom na reko, tu imate v jeseni lov, po letu pa kopanje, veslanje, ribolov, ter ■ploh gibanje v prosti naravi. Električna razsvetljava in studenčna vode je na proatoru.
Lote ae prodajajo od |200 naprej z malim neplačilom in ostalo pa na meaečne obroke.
Nadalje imamo kraaen kos zemlje v Palatina, IlL, v mali razdalji od Chicaga, kjer je dobra tranaportacija a tlakovano cesto Northweat Highway, katera vpdi naravnost v osrčje Chicaga, kakor tudi z Northwestern železnico, s 40 vlaki na dan. Kupite lahko po-aamezne lote 60x185 od $396.00 naprej, ali akre po 9969.00, z malim neplačilom, ostalo pa na meaečne, obroke.
Ta okolica ima vae mestne ugodnosti kakor: kanalizacijo, vodo, plin, elektriko in telefon.
Tudi Burton Bridge Beach zemljišče, ležeče ob krasni Fox reki, je zelo lep prostor za letna stanovanja. To zemljišče je bilo pred kratkim otvorjeno in danes je Um še 62 hiš postavljenih. Vsak kos tega zemljišča ima pravico do kópanja v Fox reki obrežju, ki men 2600 čevljev. Veliki loti se dobijo po 93764)0 in naprej.
Za nadaljna pojasnila odrežite spodnji kupon in mi ga takoj požljite. Ne odlaiajte, temveč storite to takojl_»
Joaaph StefcUr.	KUPON.
••S« W. Mtk St.. chiras*. III.
Bret otrvecnoati od moj« atrani. pranim. poAljiU Mmljii< Imrtiovanfh v tem ochuu.
Im« ......................
mi m nadaljna pojaanila od
Naalov Telefon
REVMATIZEN
za vedno odpravljeni
JAMČENO ZDRAVLJENJE
Samo 20 dni čas
TISOČE OZDRAVLJENIH
Revmatičen) vaeh oblik ae aedaj lahko uapeino idrat naftim A. B. C. ANTIRHEUMATIC TREATMENT idravil ki Je i*dnj« ianajdb* alavneca ananatvenlka Dr. Tom. N* i nobene razlike koliko «ara i« trpite o4 kakrinevakoli rev ti*ma, lombaco, aijatlka. nevrltia, nevralgije, artrlti», hr bol itd., na» A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATBI p&polnoma prMene vae te boteiiiM aa radno. Bres apt nodi in bolečine ae iagube In vam M povrne adravje. Vaa atane nitoaar ako vam n* pomaca. Mi Jamčimo sadovolj alf pa vrnemo ¿lenar.
TiaoCe bolnikov, ki ao trpeli in ao poakualll «e rama u vila In ki niad dorasli nobena«* uspeha, nam aedaj potil priananja in kahval* ta «udovito pomot, ki ao jo doae» nailm A. B. C. ANTIRHEUMATIC TRRATMENTOM v d Betih dneh. ,Popolno dvajaet dnevno adravljenje vaa pa noma prepriča o njesovih modah. Vaa lapričevalna piama vam n* of led v naiem uradu.
Nt sa alutaja revmatiama. ki bi bil preaUr in mi nudimo »dravila a katerimi praftenete boledine a* vedno ii redite muk. Slavni «nanatvenik Dr. Tom Je tanajdel to a vilo a tem. da Je kombiniral tri adravila akupaj od kati a* A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT aaatojl. M 10 dnevno adravljanj* Ja SAMO t>.00. Tu imate utof priliko, d« a* rotite revmatiama aa vedno hi nlieaar ne ii bite. Nal A. B. C. ANTIRHEUMATIC TREATMENT Ja Jamteh, da ne vaebuje nub« narkotičnih a nov I ali dmslh opajev. Lahko sa vaakdo vlivaj* popolnoma varen in priji aa vlivati.	T
NE POftlUAJTB DENARJA V NAPREJ
ramo iareiite ta osla« ia priloftite SO« aa pollljatven* trodk*. VI plačat* |«.00 potem k< vam prineae adravila na va« dom. CHICAGO MEDICAL LABORATORY. ITS* N. K« Avaaa*. Dept. TIS. Ckleae». IS._____
MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. 1 ALI STE NAROČENI NANJ?



1 IIIIUIII!

Kampanja za dnevnik
.	y
\ * •
Vsi aktivni člani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov Se to leto. A Agitatorje, Id bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.
s
Kampanja sa nove naročnike na dnevnik "Proaveto" p otvori 15. februarja 1927 In as sakljočl 15. novembra 1927.
Vsakdo, Id as naroči na dnevnik "Prosveto" In ki doslej is nI bil naročnik, bodisi ga pol leta alt za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve ali več navointo NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah Is i* loge Knjitevne Mstlce 8. N. P. J.
Pogoj sn nagrado je NOV NAROČNIK in vsakdo mora poslati eslol vsoto naročnine brez vsakega odbitka pofttnlne ali provfatije nprsvniitvu "Prosvete". V tej kampanji nI dovoljena nobens provizija. Kdor si vsame provizijo, ne dobi nagrade.
Za mm polletno naročnino ns dnevnik je pošiljatelj deleien ksjige "Jim m le Hlggina." ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino jsWi-Ijatelj deleien "SlovenskoHUigleške slovnice/' vredne 92.00, aH pa drhgih knjig is saftoge Književne Matice v vrednosti $2.00.
Za dve csMstnl naročnini dobi pošiljatelj knjigo MAmeriški Slovend,* vredno $5.00, aH pa dragih knjig is zaloge Knjiftovno Matico v lflim sU $5.00.
Brnijo In sestre 8. N. P. J„ kakor todi dragi rojaki In rojakinjo, Iti le niste narošeni m dnevnik "Prosveto," oedaj ae vam nndl «godna priBk^, da ei za majhno vsotlco nabavite dober Hot In polog toga doMte še dobro knjigo ZASTONJ!

Pošnrlto oo z nsročbo! Pošljite naročnino še daneo! Ni sveto" sa «m loto Je $5.00. sa pol lets $2.50. (Za Chicago la $9.50, sa Evropo po $8.00.) Clsni 8. N. P. J. doplnčnjo |3.ft0 sll 91*99 sa pol Ista, ker člani plačajo pri
Trn-
{
Ave,
In denar pošljite m
ra.
i Cicero Jo i sa «Isleto to 91J9 aa Isto sn
Prosvota, 2997 flow