r r CaUUiMi mmd iiiitribated #md* permit No. 728) »■tEor. iy lE« Act of OctoScr 6, 1917, oa fQ« #t tka Pott Office of CieyelmMl, Ohio. By order of the President, A. S. ISnrleson, Poitmuter Gem. ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indi-visible wii h liberty and justice for all." V.-—LETO V. ' Copy 3c. CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY) FEB. 6., 1922. ŠT. (NO.) 30. Entered as Second Class Matter April 29tli 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. Wmi VODJE SPREIEU PO- J VABILO). L LEWISA. ^ _ 1 (predsednik unije LOKOMOTIVSKIH e \ r p ^JEVODIJ, izjavlja, da so interesi železničarjev in premogarj ev SLICNI. Goto dvoma tudi W. G. Lee, predsednik bratov-iaško in pa W. S. Carter, predsednik kur- Berlin, 5. feb. — Berlin je danes dobesedno "suh". Danes ob 4. uri zjutraj so odšli na štrajk vsi mestni uslužbenci, vsled česar je dotok vode absolutno ustavljen. Isto se tiče elektrike in plina. Tudi obrat cestne železnice je popolnoma ustavljen. Tako popolnega štrajka že ni videl Berlin izza Kappove kontrarevolucije, ko se je poskusilo u-vesti monarhijo. Vsi hoteli in restavranlj so zaprti. Gledališča istotako. Mestni delavci, s,o 'zaštirajkali deloma iz simpatije do železničarjev, deloma pa splošnega nezadovoljstva. Danes se je s pomočjo stavko-lomcev obratovalo nekaj vlakov; dva vlaka sta odpeljala proti Koelnu, eden pa proti Varšavi, toda v splošnem je štrajk absolutno efektiven. Pošto se prevaža deloma s pomočjo tovornih j avtomobilov. Zdi se, kot da so se povrnili nekdanji stari časi, le s e rudarji, in med znižanji, s katerimi se groKi jto razl-ko. da so mesta poštnih I vozov, v katere so bili vpreženi 'e^ji , resnica ta, da več železniških druž la'stuje {konji, zavzeli tovorni avtomobili. . rudnikov, temveč da ista skupina finančnih inte- časa bo stavka trajala, ,^^tuje in absolutno kontrolira obe industriji v pri- najmanjšega poj- f stvar je, da bodo poglavarji najmočnejših že- i^pklic f organizacij navzoči na konferenci, katero je ^pase rudarske organizacije, John L. Lewis, OfiWgj- .^^^otriva skupne korake z oziroln na boj proti nage | Jezdnim znižanjem. < ?eii g naznanilo je podal v soiboto popoldne War- ;' vrhovni predsednik bratovščine železniških viljyj T j- Poleg Stone-a bodo šli na konferenco tudi šte-železničarslki vdditelji. Iz Clevelanda bosta kinj r like konference, na katero je Lewis povabil predstav-^lavstva, še ni določen ^ Hi HO še sprejeli železniški telegrafisti, signali- več drugih vrst železniških delavcev. tte se v svoji izjavi, katero je podal, ni spuščal na ipfgi^^^laganje razlogov, ki so dovedli železničarje do Lewisovega povabila. je le rečeno, da železničarski vodje prizna- rijii _ jJ%isko zvezo med mezdnimi znižanji, proti kate-........... Stavka v Nemčiji se v» • siri. celo delavci pri vodnih napravah v berunu so odšli na štrajk. Zagonetna smrt Tay-lorja še vedno nerešena. poucija poroča, da dela na novi teoriji. Los Angeles, 4. feb. — Danes se je podala v hišo, kjer je bil u-streljen filmski ravnatelj Taylor, igralka Mabel Nofmand, kjer je na prošnjo policije dejansko izvedla vse prizore, ki so ue dogodili na Taylorjevern domu na večer njegove smrti, ko ga je ona nekoliko preje obiskala. Ta obisk in pa iskanje policije za Taylorjevim bivšim služabni-com tvori vrhunec današnjcg razvoja v slučaju tega zagonetnega zločina. Slikovito življenje umorjenega. New York, 4. feb. — Življenje umorjenega filmskega direktorja Taylorja je bilo izredno slikovito. Njegovo resnično ime je William Cunningham Dean-Tanner, ter je il rojen na Irskem. Pozneje je »»ž profitov in na škodo delavstva. tega bi stavka v rudarski industriji paralizi-^ ^^nsporten sistem, ki je Odvisen od premoga za la Ako se ustavi obrat v rudnikih, tedaj bodo brez ^ železničarji, kajti premog tvori 30 procentov ^ ^Glezniskega tovora. . je razvidno, da so ekonomski interesi rudar- Jateg^^^^zničarjev jako sorodni, pravi izjava Stone-a, in iicgf .^^jstva ni mogoče ignorirati. Železničarji si bodo ^ ohraniti mir v železniški industriji, pravi la).. ® Stone, toda gotovo je, da ne bodo mimo gledali, e organizacijo rudarjev, in trga plača rud- L vcem. ma. Gotovo je le toliko, da je ta štrajk le prvo znamenje še resnejše ekonomske krize. Štrajk ni pravzaprav nič dru-zrc;:\ kot revolt! proti vojni odškodnini. Ako bi vladi ne bilo t-?r.;i plačeivaci visoke vojne odškodnine, ted-i! bi bila tudi v stanu bolje plačali svoje uslužbence. Delavci hočejo, da vlada najde pot, po kateii bodo težo vojne odškodnine prevzeli kapitalisti. Vl,;\cla grozi. 1'udar ji so za- stavkali. P —- ^ okrožju iiijj okraja so zastavkali • 'R računa se, da zgu- li"? icli ip" A % kot posledica znaša %, ' ^^i%anj osem milijonov Vi, Sof 3® silno prizadevala, ' ®Por. ki se je pričel do julija, toda ni ni- Spor je povzročila hf°^i®tnikov, ki so hoteli »I, Pltv?« ,. , . J navzlic temu, da je ^ Veljavna Se do 31. V ¥ V obrambo Rusije. | FRANCOSKO vesti o nemor/ilnosti v rusiji so neresnične, j. r. voris, ki se je pravkar povrnil iz potova-nja. Sinoči je John R. Voris, glavni tajnik pomožnega dela za bližnji vzhod, zaključil vrsto predavanj o Rusiji, katera so se vršila v Woodland Ave. presbiterijan-ski cerkvi. V svojem zaključnem predavanju je povdarjal, da ne bo dolgo, ko bo ameriško javno mnenje in časopisje temeljito iz-premenilo svoje naziranje o Rusiji. "Po mojem mnenju^ bodo an>e-riški trgovci pričeli trgovati z Rusijo ne le, da delajo profit zase, temveč tudi, da pomagajo v razvoju dežele," je dejal Voris. Voris se je prav kratkim povrnil iz potovanja po vzhodnih evropskih deželah, ter je potoval tudi po Rusiji. STALIŠČE. Govoreč o moralnosti v Rusiji, je izjavil, da je sovjetska vlada živel v New Yorku, kjer ie bil I prepojena z mislijo za socijalno dobro poznan vsled svojega ve izboljšanje in da so njeni motivi seljaškega življenja. V Dublinu nadvse idealni, uradno naznanilo raz-jasnjuje stališče napram genovski konfe-rencl Pariz, 4. feb. — Nasprotstva Francije napram genovski konfe-! renči in njena prošnja za vdelež-'bo vseh članov Lige narodov nima nikakor za svoj namen vod ti obstrukcijo proti konlevenci, pravi iiapoluradno naznano treba e^nno i skt konferenco p: eložiti. -—o- EBERT IZOBČEN IZ SEDLARSKE UNIJE. na Irskem je dovršil vseučiliške študije, ter je dospel v New York pred nekako tridesetimi leti. Tu je kupil trgovino z umetninami. Glavni lastnik je bil neki Arthur Taylor, ki je že pred več leti umrl. Tanner je očividno vzel ime svojega sotrudnika v trgovini. Bil je izvrsten trgovee in poznavalec okusa. Km'al\j je dejaj po $20,-000 do $25,000 profita na, leto. Leta 1901 se je oženil z neko igralko iz neke stare new-yorške družine. Njeno gledališko ime je bilo Ethel May Harrison. Mlada Zakonska sta živeln skupaj eno 's'o, ko jiipa je bi'.o porojeno de-te-deklica, ki je sedaj stara 19 let Leta 190fl pa je nei adoma izginil Njegoša žena je medtem do- bJla ločitev zakona in se v drugo Berlin, 4. feb. —^ železniško'poj-očila. Nt je vlada znižala ^ Uslužbencev in sol- za 27 procentov, • ^i ^ostali delavci na- ^^'Volili v mezdno zniža- le Ki ^^TiCno zborova-v parizu. 4. _ Danes se je IV %Qh( Mednarodna socijali-i ' ij«i toda navzoči '•> iz Anglije. Fran- j» Nemški delegatje * l'^« ^^^cd štrajka želez-1^, j? 'junaki pa vsled vlad '• Posledica se je da-ta;" ^^'abil le za medse- ^ v '"iQ r> A . w Posv^ovanje z ozi- - }[^^itev enotne medna ^^istične organizacije °Munisti niso poslali to konferenco. EKSPLOZIJA V GLEDALIŠČU JE POVZROČILA PANIKO. New York, 5. feb. — Dane« se je primerila v nekem malem gledališču s premičnimi slikami na W. 23 St. eksplozija, k] je povzročila silno paniko med gledalci. Eksploziji je sledil ogenj, ki pa je bil takoj pogaSen. Življenja ni izgubil nihče, A — FORD JE KUPIL LINCOLN AVTOMOBILSKO TOVARNO. Detroit, 4. feb. — Henry Ford je na javni dražbi kupil vso lastnino Lincoln Motor Co. za svoto $8,000,000. Bilo ni nikogar, ki bi ponudil višjo svoto, nakar je vsa last b;ankerotne družbe prešla v Fordove roke. Ford je takoj nato naznanil, da se bo cena Lincdln avtomobilom znižala od $800 do $1200. -o- — Jutri zvečer se vrši redna mesečna seja direktorija AmeriS ko-Jugoslovanske Tiskovne Druž be. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči. — Danes ob 8. uri zvečer se vrši v Narodnem Domu v Cleve-landu seja Zveze S. N. K. Društev. Vsi zastopniki naj bodo gotovo navzoči. . — Na mestu je bil mrtev John Haberger, star 43 let, ko je padel v soiboto zvečer iz dragega n^stropja mestne bolnišnice, kjer se je zdravil za srčno napako. Očividci pravijo, da se mu je zvrteilo v glavi, ko je gledal skozi okno. Zgubil je ravnotežje in padel v globino. ministrstvo jft upravi vseh želez-nJikih družb naročile, da naznani, On bodo vsi usVižbenci, ki se ta-k:ij ne povrnejo na dele, izgubili službe. V Ameriki se smatra prohi-bicijo za nekak moralni uspeh," je dejal Voris, ''toda tekom mojega potovanja v Rusiji nisem videl niti enega pijanca. Samo prav bi bilo, da bi se Rusiji za ta uspeh dalo nekoliko priznanja." Voris je izjavil, da je posebno globok vtis napravila nanj čistost ruskega zgibavnega življenja, V i ruskih gledališčih in umetniških galerijah ne vidite ničesar suges-tivnega, je dejal. "Javna moralnost v Rusiji je naravnost čudovita. Človek ne opazi ničesar, kar bi ga spominjalo na nemoralno življenji. Privatna morala ljudstva je boljša, in gotovo ne slabša kot pred revolucijo, je dejal Voris. "Razporoko v Rusiji ni teško dobiti. Vlada priporoča civilne in Berlin, 4. feb. — Predsednik Ebert, ki je bil prvotno sedlar po poklicu, je bil danes na svoj 51. rojstni dan z 200 glasovi pro- ti 8 izključen iz sedlarske unije v Koelnu, ker se je zaključilo, da [predno je goljufija prišla na dan. MILIJONSKA GOLJUFIJA, Pretekli teden je prišla na dan velika švindlerija pri Ohio Export and Trading Co., katero bo organizirali trije clevelandski re-stavrantni strežaji, in potem katere so 2,500 delničarjev pripravili ob $1,400,000. Slučaj je v rokah velike porote. Kot sporoča okrajni prosekutor Stanton, bo porota izdala obtožbe najbrže že danes. Preiskavo afere družbe, katere urad se nahaja v Standard Parts poslopju, se je pričelo še preteklega oktobra, 21. januarja pa je bila vložena prošnja za nastavitev receiverja. Vest o bankrotu družbe je delničarje silno presenečila, kajti bili so mnenja, da se družba nahaja v sijajnem položaju. Uradni rekordi izkazujejo, da sta družbo organizovala v marcu, 1917, dva clevelandska restav-rantska strežaja, in sicer Madžar Štefan Kucsera i,n Romunec R. V Frauenhofer, in sicer s kapitalom $100,000. Pozneje Sta sprejela v družbo še enega strežaja, A. O. Haasa, ki je postal upravitelj u-rada za prodajo delnic. Prva dva sta odnesla pete. So njegove akcije škodljive organiziranemu delavstvu. "Rote Fahne" piše: "Ebert za služi 300,000 mark na leto, in dobi nadaljnih 400,000 za zabavo — toda drugače se godi z,delavci. Aii se ctroite, prep&Tr« Kucsera se nahaja v Budimpešti, Franuenhofer v Bukareštu. Edino Haas je še v Clevelandu. duje lačnim železničarjem iti na štrajk? Stojte na strani vaših i3l»ji>3oviiiI InaioTT." ALI PRINESE GENOVSKA KONFERENCA EVROPI MIR. GIBBS PRAVI, DA BI RUSIJA i varniške produkte. Pomniti je tre- On se je zainteresiral v film- verske zakonske veze, toda tudi — Ko so prijeli detektivi 18-letno Mimi Svec, 3296 W. 44 St. ter ji povedali, da je obdolžena ropa grocerijiske trgovine Mrs. Berte Schultz na 3206 W. 44th St., se je silno ujezila ter kričala, da bo razbila groceristinji gla vo, ker jo dolži dejanja, katerega ni nikdar izvršila. Mrs. Schultz je bila namreč oropana en teden nazaj. Neko dekle je pri sko industrijo, in je bil ob svoji smrti eden najbolj poznanih filmskih ravnateljev. -o---- stinnes namerava svoje delovanje baje razširiti tudi v ameriki. New York, 5. fdh. — Ime nemškega finančnega magnata in nekronanega kralja Nemčije, Hugo Stinnesa, je prodrlo tudi na ameriški' Wall Street. Veliki bisniški interesi, posebno še jeklarski, se vprašujejo, da li ima Sti,nnes tudi kake posebne namene za razteg- 1 -J. v. IV 1 . nitev svojih aktivnosti v Ameriki. slo kupit struco kruha, nakar ]e prfšel takoj za njo v trgovino še neki mladenič, ki je prisilil groce ristinjo, da je dvignila roke, med tem pa je dekle izpraznilo register. Mrs. Schultz pravi, da je Mi-mi Svec ono dekle, kar pa slednja zanikuje. — Prizivno sodišče je dalo Char'les Habigu, ki je bil obsojen na električen stol radi umora policista Dyka, dovoljenje še za eno obravnavo. — Električarji, ki so uslužbe-ni v mestni elektrarni bodo odšli danes na štrajk, ako župan Kohler ne posreduje. Da bi znižal stroške, je Kohler utrgal osmim električarjem njih mesečne plače od $224.50 na $167.50. Ker delavci niso bili zadovoljni, jih je Kohler odslovil. Njih to» variši in unija so se pa toliko zavzeli zanje, da so sklicali včeraj sejo ter sklenili, da odidgjo vsi na štrajk, ako se odslovi j enih ne sprejme nazaj po stari pla^i, so se zadnji čas že različna poročila, toda prvi konkretni dokazi njegovih načrtov so prišli na dan pred par dnevi, ko se je zvedelo, da se pogaja z več ameriškimi železniškimi družbami z ozirom na prodajo 15,000 ton tračnic in sicer za $2.25 nižjo ceno prj. toni kot pa jo zahtevajo ameriški jeklarji, vštevši prevozne stroške. Ameriška cena je $40 za tono. Količina 15,000 ni velika, toda to je šele z; četek. Vpra.šanjo je, kaj bo sledilo tem prvim posku-Stinnesa. — Sodnik Sawicki je obsodii Mrs. Tuty, 710 Hill Ave. na $200 globe ker je kuhala žganje. \ njenem stanovanju so dobili su-halški aigentje kotliček za 15 ga-lonov in 52 galonov goše. Mrs. Tuty je povedala sodniku, da se je pričela ibaviti s kuho žganja, ker so vsi njeni bordarji že dolgo časa brez dela ter je morala storiti nekaj, da si prisluži nekoliko denarja. življenja brez poročnih ceremonij se obsoja, 'i oda moralii vsled tega ni prav nič propadla, kot se splošno misli. Kje je narod, ki je vzpri-čo tega pripravljen vreči kamen na Rusijo) "Ena izmed najbolj blagodejnih posledic revolucije je ločitev cerkve in države. V začetku je ta sprememba povzročila precej krivice, toda je v nadomestilo prinesla svobodo veroizpovedi, kakršna v stari Rusiji še ni nikdar obstojala. "Komunistični voditelji so sicer brezverci, a ru.ski narod je globoko veren. Cerkve so polne in človek vidi na ljudeh znake resnične vere. Toda v sploSnem se mo ra reči, da cerkev kot taka še ni prišla do spoznanja, kako vršiti praktično delo za dobrobit ljudstva." -o- 13,000 ŽRTEV INFLUENCE, RAZPUSTILA RDEČO AR MADO, AKO BI SE PRIZNALO SOVJETSKO RUSIJO IN SE JO SPREJELO V DRUŽBO NARODOV. Piše Sir Philip Gibbs- Ako Francija in druge dežele ne nastopijo ptoti temu, se bo z genovsko konferenco, ko bodo predstavniki sovjetske Rusije imeli prvič priliko podati svoje nazi-ranje pred svetovno javnostjo, pričelo eno izmed najzanimivejših poglavij v zgodovini. Jaz sem že večkrat rekel, da bodo pri reševanju ruskih problemov motali sodelovati tudi drugi narodi, predvsem Zedirtjene države in Anglija, ter povdarjal, da v tem tiči ključ za rešitev mednarodnega mirovnega vprašanja in do izboljšanja evropskega položaja. Sile so v stanu zahtevati od Rusije v zameno za ekonomsko priznanje, temelječe na razvoju velikanskih naravnih zakladov Rusov, ki sedaj leže nedotaknjeni vsled industrijalne propasti, da razpusti rdečo armado, da opusti revo-lucijonarno propagando in da u-vede bolj liberalno vlado. London, 4. feb. — Glasom danes podane sitati'stike je pomrlo v Angliji tekom sedanje Influen-čne epidemije 13,000 oseib. Zadnje dni se pdožaj nekoliko zbolj-šuje. Sicer se še vedno poročajo novi s'lucaji, toda število smrtnih slučajev pada z vsakim dnem. --o- TRETJA OBRAVNAVA ARBUCRLA. San Francislo, 4. feb. — 0-krajni pravdnik Brady je danes S talkim sporazumom bi bila Evropa rešena vojaške nevarnosti, ki zaustavlja napredek miru. Kadar bi se demobilizirala rdeča armada, bi ne imela Poljska nikakega vzroka več za vzdržavanje velike armade, in isto je resnica glede Letov in Litvincev. To bo olajšalo finančno stisko Francije, ki podpira Poljsko, in posledica bo, da bo Francija postala manj agresivna " napram Nemčiji glede odškodnine, in tako naznanil, da se bo tretja obrav- bodo prijateljski odnošaji s Fran- nava igralca Arbuckla, ki je ob- jcijo zagotovljeni. tožen ubojstva, najbrže pričela Obenem bo oživljanje Rusije ba, da je Rusija pred vojno im-potiarla 70 procentov od vseh tovarniških produktov, kar jih je njeno prebivalstvo porabilo, medtem ko bo zdaj vsaj nekaj let potrebovala najmanj 95 procentov od vseh produktov od zunaj, v zameno pa bo dala svetu žito, les, kožine, olje, rude, lan in druge produkte. Otvoritev trga v Rusiji bo brez dvoma pospešila trgovino širom sveta, Sicer bi vse ne prišlo nenadno, temveč počasi, in Sigurno. Te možnosti ni mogoče ignorirati. Rusija sama mora sprejeti vsake pogoje ali pa umreti za civilizacijo. Od njenih zastoipnikov v Genovi, in od njih dobre volje, je odvisno, da li se Rusija iznova poživi. Glavni predstavnik Rusije bo brez dvoma Cičerin, tajnik za zunanje zadeve. On je silno izobražen diplomat in vsega spoštovanja weden človek. Pred par tedni sem bil v stanu govoriti z njim v Moskvi ter proučiti njegovo osebnost. Zgodovina tega človeka bi tvorila zanimivo snov za kak ruski roman. Bil je rojen aristokrat, toda je še v svojih mladeniških letih postal intelektualen Icomuniat. To je bilo še dolgo predno je postalo znano ime Lenina. Iskrenost svojega idealizma je pokazal, ko je zapustil Rusijo, zavrnivši vse privilegije, ki so mu jih nudile njegove rodbinske vezi, ter se posvetil delu V angleških strokovnih unijah. Ko je umrl njegov oče, mu je zapustil veliko premoženje, toda on ga ni maral sprejeti. On je bil tudi za revoludjo-narnim gibanjem, ki je leta 1906 ogrožala carsko vlado, ko pa je prišlo do zadnje velike revolucije, se je pridružil najbolj ekstremni skupini, ki je prevrnila vlado Ke- že 13. februarja. povrnilo svetu veliko tržišče to- renskija. BTTjiN 2. ' II ui "ENAKOPRAVNOST' 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned snd Pnblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Vosiness Place of the Corporation — K41S ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. 83.50 3 mo. $2.00. Umi ted States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. % u»o. $2.00 Europe and Canada .......................... I vear $7.50, G mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdala ra Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za ysebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. Ijati tudi o nadomestilu za te dohodke! Konsumno zadružništvo v Jugoslaviji. Ko se je v Jugoslaviji kmetsko zadružnictvo naglo zdru Pravila te igre so. Najprvo naj ljudje svoj težko pri-služeni denar vlože v vladne bonde. Potem pa se jih potom krize in brezdelja prisili, da svoje bonde žrtvujejo za manj kot prvotno vrednost. Bogatini pa od teh bondov od katerih ni treba plačati nikakih davkov, lepo vlečejo obre-sti ^ glavni zadružni Savez, je in se rede na račun delavca, trgovca in farmarja, ki so s ostalo konsumno zadružništvo, svojimi poslednjimi centi financirali vojno, vsled česar so danes ali brez dela ali pa na pragu bankrota. Vprašanje je, koliko časa se bo ljudstvo še dalo na tak način zvajati na led? To izdajanje bondov ni v resnici nič druzega 'kot joremetena metoda bogatinov, da se izognejo svoijemu delu davka, in da ga nalože na rame tistih, ki so ga najmanj v stanu vzdržati. cleveland, o., pondeljek (monday) feb. 6., 1922. o LIBERTY BONDIH. Iz stare domovine, i RAZNE VESTI. neCuven škandal, ki krici do neba. Tuzla, 5. jan. Dne 10. jan. se prične pred okrožnim sodiščem v Tuzli kazenska obravnava proti 355 rudarjem, ki so 22. decern bra prošlega leta proglasili gene ralni štraj rudarjev v Kreki ter uprizorili pravcato pobuno, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov med orožniki in štrajkujoči mi delavci. Diiavno pravdništvo'"° obrambo proti razrednemu z« obtožuje kot glavne krivce te po PoatavUanju in omalovaževanju bune Karla Zeleznika, Ivana Bra čuna, Frana Marica in tovariže. Za nekatere obtožence zahteva državno pravdništvo smrtno kazen z dbesenjem, odnosno z ustre 'jenjem. — Na ta škandalozni slučaj, ki razsvetljuje v bengalični luči nesramni režim naše vlade, opozarjamo predvsem na-'Pridobivanje plina z novim pre- Preteklij leto je bilo eno najbolj mrtvih v industrijal-nem (Jzlru, Zaprle so se še tiste tovarne, ki so v jeseni 1920 d&loma obratovale, obrat vseposod se je znižal na minimalno stopnjo, in tako je ostalo z'malimi spremembami do danes. • Medtem ko je industrija spala, pa so bili tem bolj živahne tržnice z vrednostnimi bondi, pri čemur so Liberty bondi igrali vodilno Vlogo. Vprašanje je seveda, kdo je kupoval te bonde? Ali delavec, ihajhni trgovec in farmar? Nobeden izmed treh ni ku]X)val bondov, kajti vsi trije se morajo danes enako boriti za življenski obstanek. Statistika govori, da se je v preteklem letu prodalo za tri 'bilijone, štiri sto in petinšestdeset milijonov dolarjev različnih bondov. Od te svote pojde na Liberty bonde dva biljona. Delavec; majhen trgovec in farmar niso imeli indu-' strijalnih bondov, a imeli so Liberty bonde, katere so bili moralično prisiljeni pokupiti tekom vojne. In kaj še je zgodilo izza onega časa? Začetkom leta 1920 so bankirji pričeli z delom, da spravijo industrijo v "normalen položaj." Po vsej deželi je glas, da se ne bo dajalo nikakih nadaljnih posojil brez posebnih separatnih garancij. "Na dan z vašimi vladnimi bondi!" se je glasila poslanica bankirjev na ^elavca, malega trgovca in farmarja. . In kaj so slednji hot^storiti? Delavec je zgubil delo, mali trgdvec je zgubil blznes, farmar pa je bil prisiljen prodajati svoje produkte za sramotno nizke cene. V tem položaju so bili vsi trije direktno prisiljeni, da so šli ter predajali svoje vladne bonde. %e leta 1920 so mali trgovci, farmarji in delavci popro-dali za malo manj kot tri biljone Liberty bondov. Kriza je rastla in rastla, in bankirji so v preteklem letu iztisnili za sprehajati, čeprav so že zaslužili nadaljna dva biljona vladnih bondov od. onih, ki so jih okolščine priteilile, da jih prodajo za celo manj kot prvotno vrednost. Vse to je jako stara igra, katere se poslužujejo denarni interesi vseh narodov v vsaki vojni. Za svetovno zvezo duševnih de lavcev v Parizu. Na pričetni seji zastopnikov misli z^ ustanovi lev svetovne zveze duševnih delavcev, je poročal prof. Gustav Rcdrigues o mednarodnem kongresu duševnih delavcev v Bruslju. Kongi'es se je namenil u-stvariti svetovno zvezo razum-ništva, ki bo v glavnih potezah slična delavskim strokovnim organizacijam in bo nudila potreb- diiševnih delavcev. Nemci so odkrili umetni premog. Lekarnar Brucker iz Muen chena je po šestletnih poizkusih iznašel neke vrste umetni premog, ki razvija vročino za preko z:i produkcijo gorljivega plina. 8000 kolorij in je jako uporabljiv še sociali'stične poslance, ki se naj zavzamejo takoj za nesrečne rudarje, ki se niso vzdignili proti oblastim iz kakšnih zabavnih namenov temveč, da protestira-i jo proti neznosnemu življenske-mu položaju, ki ga pa niso ustva rili rudarji, temveč naša nezmož na vlada. Višek nesramnosti in moralne propalosti je, da nastopa sedaj proti delavcem ista vlada, ki je sama zakrivila pcbuno, pa jih hoče za ta »voj prestopek kaznovati kar % obešeniem ali z uetreljenjem! Kje na božjem i mogom je veliko cenejše .kakor lozedanji način. Prva žena v belgijskem senatu. Maria Spaak-Jauson, ženr u)lgij'3kega pisatelja Spaak-a, je bila izbrana po generalnemu sve tu belgijske del. stravke za sena-torico. Ona je tudi bila mestna '.astcpnica v Saint Gillesu. Srečni ljudje. Švicarske banke £o sklenile dati pri njih deponiran zlat denar v promet. Bog ve, kdaj sc bode pri nas kaj taksnega sklenilo. Alkoholna štatislika za Slove- svetu pa vladajo sploh še take nijo. V Sloveniji so popili leta inkvizicijske odredibe? V resnici 1920. 170.000 hI piva, 270.000 hI ;mo že davno zašli v pozni sred-1 vina, 73.664 hI sadjevca in 4200 j nji vek, zakaj dan. za dnem Mi- j hI žganja, v skupni vrednosti širno o neverjetnih zločinih vlso- 1,405,100,000 K. Rodbina s peti-kih glav, ki jih pusto prosto se'mi člani je izdala poVprečno nad ()000 K na lieto za samo pijačo. zlasti pa de'laysko, popolnoma razcepljeno. Posledice vedno huje čutimo. Nujno potrebno je, da si ustvarimo v tej ali oni obliki svoje interesno zastopstvo. Zlaisti se mora dati to doseči, ker bi se dalo vzdrževati — vsaj e-no tako zastopstvo za celo državo — že iz prispevkov, ki jm plačujejo danes konsumne zadruge — trgovske in obrtne zbor nice. Naš poslanski klub naj zastavi v tej smeri svoje sile. Mi mislimo, da mora imeti pri tem uspeh. Francoska duhovščina, ki blagoslavlja pse. Medtem ko se na Dunaju ponavljajo nemiri, ker nima ljudstvo kaj jeSti, se je v TU m i Rambouillet odigrala ko medija, kakršne so bile v navadi ob času Ljudevita XVI. Zbrala -e je vsa "elita" in prišlo je šest luhovnov v polnem ornatu, da blagoslovijo lovske pse. Vmes so ")a tulili lovci na svoje rogove, la je bila komedija še večja. Rdeča armada in gospodarska ^postavitev. Odkar je 1. konjeniška armada nastanjena v po-krajini Dona, so njeni vojaki že priredili 30 '"komunističnih so-iot", to se pravi, da so_prosti čas lorabiM ^a grajenje mostov, popravo šol in drugih javnih naprav. Rdeči vojaki so tudi uvedli akozvana (metska gledališča. Tristoletnica Molierove smrti. Ine 15. januarja 1922 preteče '00 let, kar se je porodil veliki 'rancoski pisatelj veselih iger 'ean Bapt Poquelin-Maliere, ki si je kot imeniten gledališki u-metnik pridobil nevenljive z^slu ge za povzdigo francoske komedije in sploh francoskega gledališča. Diplomatski škandal izmed ne štetih zamolčanih. Pred kratkim so časopisi suhoparno poročali, da je sklenila vlada izpolniti na- da se jih potegne na prvi bližnji kandelaber. Za siromašne delavce, ki ne zakrivijo nič drugega, kakor da hočejo pošteno človeško živeti, pa pripravljajo vešala in natezalnice! sestanku Zveze narodov v Ženevi sledeče krUgte besede: "Boljše je, da pogine 20 milijonov ljudi od gladu, kakor pa da podpremo sovjetski režim!" Brilanten vzgled naše brezglave vlade, ki nastavi propalega človeka za poslanika in zastopnika naše države, namesto da bi ga degradirala v najmilejšem slučaju! Zedinjenje strok, organizacij v Jugoslaviji. Zedinjenju političnih organizacij mora slediti tudi zedinjenje strokovnih, ki edin-stva niso nič manj potrebne kot politične. D očim je bilo pri političnem zedinjevanju treba premostiti med raznimi skupinami načelne diference — čeprav le male — teh težkoč pri strokovnih organizacijah sploh ne bo. Strokovno gibanje je usmerjeno le v dva pravca: Amsterdam in Moskva. Ti dve smeri sta tako strogo ločeni, da med njima ne bo prej sporazuma, dokler ne pokaže bodoči razvoj, katera ima prav. Večina strokovnih organizacij v Jugoslaviji deluje v am-sterodamski smeri, zato med temi načelne razlike sploh ne obstojajo. In te organizacije imamo v mislih, kadar govorimo o zedinjenjiu. Ideja zedinjenja je med delavstvom tako razširjena, da tudi s tega stališča ne bo nikakršnih težkoč. Najtežje vprašanje je ureditev enotne uprave, ki pa ni nič manj v^žno kakor kako taktično vprašanje. Za ureditev tega vprašanja je treba treznega razmišljevanja in prav natančnega dogovora. 2e ureditev enotnih 'prispevkov in podpor se ne da rešiti kar tako na dveh ali treh sestankih. Treba je pomisliti, da ima vsaka organiza cija svoj opravilnik, kateri je bil sprejet na kongresu in more biti predrugačen le zopet na kongresu. Že za take spremembe je treba med članstvom mnogo agitacijskega dela, če hočemo, da bodo člf^ni sploh razumeli, ^a kaj gre. Naše organizacije v Sloveniji upravljajo razne fonde, kfe-terih na jugu nimamo. Treba "bo načrta, kam pojde ta denar, kdo ga bo upravljal, ali bomo te fon- je še slabše, nego je bilof ureditev teh vprašanj 3' torej časa in resnega vanja. Res je, da odbori ^ ganizacij, ki se niso raz' maj o vedno na razpolag da bi o teh vprašanjih ga razmišljevali ter izdatg^'a bne načrte in predloge. ^ draginjske razThere za! vse centrale % vednimi nn gi'b.'inji, ki zahtevajo mnogo pozoi-nosti. Nik ni s tem rečemo, da je z® nje še časa dovolj. Po' le, da naj se o vsem " premisli, kajti kar bo 'ki ne bo več mogoče izP' pred novim kongresom Krivica. Premoženjski' tek znaša v Jugoslaviji P naj dan jih cenah gotovo nad' liar j. Delavete, ki zasluži' nad 20.000 K plačuje za X)v "1 il I rr 'i]e ikzi rig a I rai e 11 'a! o 1 •en; i samo na dohodarini in rL tJiiK ki neg njei jel Bča 9.4 procentov Vseh d®' Kje pa so neposredni d** trošarine, carine in di'U^ novem finančnem aken" mera dohodnine sicer ' nižja — vendar pa je davčni sistem še ved"" krivica. Ce bi bili vsi obdavčeni, bi ne bilo trf''' ti vedno novih bankovce^ Trgovinska sklepanja' ^eli hoslovaško in Rusijo. roča "Tribuna", so že izboči govinsko pogodbo med vaško in Rusijo ter j® bližnjih dneh predložili s vladi, da jo potrdi. — žoazna Jugoslavija 'jre.:ira socialistično namesto da bi mislila teljske odnošaje % njo. caristične Wranglovce tako pritepeno bando, k' še poslanis'tvo v Parizu, ki je iz-j gg vzdržavali ali ukinili itd. za smrti dra. Milenka Vesniča, yg^^otako je z gibanji. V Slove-pod začasnim vodstvom. Kot po-p^jjj rodijo vsa gibanja centrale, oblavsčenega ministra in poslani- ({očim je na jugu navada, da poka je imenovala na to m^sto dra. Antialkoholisti bodo te številke j Miroslava Spalajkoviča, bivšega upravičeno močno podčrtali in j poslanika na carskem dvoru v izrekli nad alkoholom obsodbo in prekletstvo. Prav! Ker pa velik del našega prebivalstva od teh Petrogradu. Ljudje božji, ali se še spominjate, kdo je Miroslav Spalakovič? To je tisti jugoslo- družnica sama uredi svojo zadevo. Ce bi se tako zedinjenje izvršilo brez zadostnih priprav, bi nastala lahko zmešnjava, katero bi izrabili razni elementi za huj- milijonov živi, je treba razmiš- vanski diplomat, ki je izrekel na'skanje proti edinstvu, češ: sedaj žala iz Rusije, pač ne i?a, ker je imela čisto finančni minister je izda njegovo ministrst^"' Rušo letno 30 milijon®^, lev! Ampak smemo li šim ministrom, da so i| tančno vsot6?! Anatole France je gersko Francijo. Glaso^^ CQski pisatelj Anatole opozoril Francijo na Anglijo, ki tV je mora'j" niti mali Irski. France ''Ljubim Francijo, to^^ tudi Evropo. In to Evr"'*'^ ne usoda rimskega ces«"^ ne bo Francija pazila ^ korake napram NemčiJh Ica Pri «fo; in !8e\ to, l»li žei poooooooooooooooooooooooooooo^ L^epi striček _ Guy dc Maupasant. — oooooooooooooooooooooooooooo, poznate moške, vi, ker ste vdova — na vi morate vzeti mojo vzgojo v roke — drevi — na in če hočete, lahko kar takoj začnete — na." Veselo je vzkliknila; "O, glej ga no! Ce se za to reč name zanašate!. . . Odgovoril ji je z glasom učenca, ki brbra svojo lekcijo: ".Seveda — na — seveda se zanašam na vas, Prepričan sem celo. da bo vaš pouk temeljit. . . v dvajsetih urah. . . deset ur za začetne pojme. . . branje in slovnico, . . deset za spopolnitev in retoriko. . . Jaz ne znam na svetu nič. .. na." ' * i?' To jo že zelo zabavalo, in vzkliknila: "O ti norček!" ^ j Georges je povzel: "Ker si me začela tikati, posnamem pri tej priči ta vzgled, in ti poverp, draga moja, da te imam vedno rajši, od sekunde do sekunde, in da se mi zdi, Roiien strahovito daleč." Sedaj je govoril z igralskih povdankom in je šaljivo izprenevedal obraz, ker je zabavalo mlado ženo, vajeno vedenja in burk literarnih ciganov. Gledala ga je od strani in zdel se ji je zares krasen in visela je med poželjenjem, ki nas obide, kadar nas zamika utrgati sad z drevesa, in med omahovanjem hladnega razuma, ki nam svetuje, naj počakamo do oboda, da ga zavfijemo ob svoji uri. Potem je dejala, zardevajoča ob mislih, ki so jo na-ekakovale: "šolarček moj, le zanesi se na mojo izkušenost. Poljubi na železnici niso za nič. Ne zaležejo prav." Nato je še bolj zardela in je zamrmrala: "Ne žanji žita, dokler je zeleno." Smejal se je, drastila so ga namigovanja ,ki jih je slišal iz teh lepih ust; pokrižal se je, momljal g ustnicami, kakor da mrmra molitev, potem je izjavil: "Priporočam se sveterriu Antonu, patronu za iz-Ivušnjave. Sedaj sem kakor skala." Polagoma je prihajala noč in pregrinjala s prozorno senco, kakor z lahno tenčico. širno ravnino, ki se je raztezala na desni. Vlak je tekel ob Seni; in mlada dvojica je gledala na reki, vijoči se kakor širok trak brušene kovine, rdeče obleske, svetle pege, padle z neba, ki jih je prevleklo zahajajoče solnce z ognjenim škrlatom. Te luči so počasi gasnile. temnele in se zavijale v žalosten somrak. In ravnina se je potapljala v črno, % ono turobno grozo, ono smrtno grozo, ki lega z vsakim mrakm na zemljo. Ta večerna melanholija, prihajajoča skozi odprto okno, je pre^njala poročencema dušo. pravkar še tako radostno, in obmolknila sta oba. Približala sta se bila tesneje drugi drugemu, da bi gledala, kako umira dan, ta lepi, jasni majniški dan. V Mantesu so bili prižgali malo rumeno, trepetajočo luč, po sivih blazinah. Duroy je objel svojo ženo okrog pasu in jo je stisnil k sebi. Burno poželjenje, ki ga je bilo navdalo malo prej, se je spremenilo v nežnost, medlo nežnost, v meh-kobno hrepenenje po tolaži j ivem milovanju, tistem milo-vanju, s katerim zaziblješ otroka. Prav potihem je zamrmral: "Kako te bom ljubil, Madica moja!" Sladko^t^ tega glasu je ganila mlado ženo, po vsi polti jo je naglo izpreletelo, nagnila se je nadenj, zakaj bil je naslonil lice na« njena gorka nedra, in mu je ponudila svoja usta. ' Bil je dolg. nem in globok poljub; planila sta in nato silovit in blazen objem, kratka borba brez sape. in nasilna in nenaredna združitev. Potem sta ostala tesna objeta, oba nekoliko razočarana, trudna in še raznežena, dokler ni naznanil vlakov žvižg prihodnje postaje. Rekla je, popravljajo si s konci prstov razmršcnc lase na senceh: "To je res neumno. Kot dva paglavca sva." On pa ji je poljubal roke, druge za drugo z mrzlično hitrostjo, in je odgvoril: "Tako strašno te ljubim. Madica moja." Do Rouena se nista skoraj ganila, lice na licu. oči uprte skozi okno v noč, kjer jc zasijala sedaj pa sedaj luč iz hiš; in sanjarila sta, zadovoljna, da se čutita tako blizu drug drugemu, in v vedno rastočem pričakovanju tesnejšega in svobodnejšega objema. Ustavila sta se v hotelu, ki so mu okna gledala na najbrežje; malo, prav malo sta večerjala in sta Sla v posteljo. Sobarica ju je vzbudila drugi dan malo po osmi uri. Ko sta bila popila čašo čaja, postavljeno na nočno mizico, je pogledal Duroy svojo ženo, potem pa jo stisnil nenadoma, z radostnim pogonom srečnega človdta, ki je našel pravkar zaklad, v svoje roke in jecljal: "Madica moja, čutim, da te imam rad. . . tako zelo. . . zelo rad..." Nesmehnila se je e svojim zaupnim in zadovoljnim nasmehom, in vračaje mu poljube, je mrmrala: "In jaz . . . tebe menda tudi." A njega je vznemirjal ta . pb-s'? njegovih staršev. Ze vičkral je opomnil svojo ženo; pripravljal jo in jo navajal. .Sedai se mu ,"c /delo, d i 'ir dobro, če zopet ipioži "Veš. kmečka človeka sta. prava kmeta z dežele, ne i% komične opere." Zasmejala sc je; "Saj vem, saj si mi že dostikrat povedal. Sedaj pa vstani, jaz bom tudi." Skočil je s postelje in ko si je obuval nogavice: "Nepti,lično nama bo doma. zelo neprilično. V moji sobi je samo ena stara postelja s slamico. V canteleuju ne poznajo žimnic in blazin na vzmeti." Bila je videti očarana: "'Tem bolje. To bo prijazno, slabo spati. . . poleg. . . poleg Lebe. . . in potem naju bodo vzbudili petelini!" Odela si je bila s^ oj jutranji plašč, velik plašč od bele flanele, ki ga je Duroy takoj spoznal. Ta pogled mu jc bil neprijeten. Zakaj? Njegova žena je imela, to je vedel, cel tucat te jutranje obldie. Svoje bale vendar ni ?nogla zavreči ter ai kupiti novo. A kaj, on bi bil rad, da ne bi bilo njeno perilo za po dnevi in po noči in za ljubezen isto, kot z onim. Zdelo $e mu je, kakor da je voljno in toplo blago obdržalo neikaj od Forestierjevih dotikov. Stopil je proti oknu in si je prižgal cigareto. Pogled na pristanišče, na široko reko, polno ladij z lahkimi jambori, trebušnih parnikov, ki so jih z velikim ropotom razkladali žrjavi na obrežju, mu je segel do srca čeprav je vse lo že izdavna poznal. In vzkliknil jc: "Strela, kako je to lepo!" Madelena je pritekla, položila obe roke svojemu šil ko Sv 118 8tl je V( Ol možu na ramo in je bila očarana, vsa zamakni' njena proti njemu. Venomer je hitela; "O, kako krasno je to! Kako krasno! Nis®'*' da je toliko ladij!" ^ Uro pozneje sta odrinila, zakaj hotela sta " I pri starših, ki sta jih'par dni preje obvestila. P®''* v odprti, zarjaveli kočiji, ki, je ropotala, kak"' tresti. Najprej je šlo po dolgem, precej grde"" potem preko travnikov, koder je tekla reka, vili navkreber. Madelena je bila trudna in je zaspala' P od j očimi solnčnimi poljubi, ki so jo prijazno tare kočije, kakor bi ležala v mlačni kopeli skega zraka. Njen mož jo je vzbudil: "Poglej," je dejal. ^ Ustavili so bili na drugi, tretjini višina, na ^ razgledišču, kamor so vodili vse popotnike. Oko j6 objemalo brezmejno delno, dolgo in' At po kateri se je vila od tega do onego konca r ^ kimi okljuki. Prihajala je iz daljave, posejana ^ gimi ot&ki; pred Rouenom se je mogočno prej se je kazalo mesto na desnem bregu, greznjeno v jutranjo meglo, s solnčnim blesko"!^ hah, na tisoče vitkih zvonikov, špičastih ali nih in rezljanih, kakor velikanske dragotine, ^ dkrogli stolni, ovenčani s heraldičnimi nadzi" ^ ce in slopi, celo ljudstvo gotskih cerkvenih šp'<'' ^ rimi je kraljevala ostra puščica katedralina, bronasta ost. grda, čudna in nesorazmetno višja na svetu. ^ A nasproti, onkraj reke, so se dvigali' vrhu izbočeni, tenki tvorniški dimniki prostra" 'nestja Saint-Severskega. Številnejši od svojih bratov zvonikov s" Ijali tja do daljnih poljan svoje dolge opcka''*^ puhali v sinje nebo svoj črni, premogov hlaP' In nad vse sc je vjipenjala, tako visoka k"' piramida, druga najvišja stavba človeških if" ne vrstnica svoji ponosni sestri, puščici katedri liki dimnik "La Foudrc"; ta je bi kralj zakajj^ lavskemu ljudstvu trtvarniijiemu, kakor jc soseda kraljica špicasti množici svetih posloP''" (Dalje prih.) J JEBRUARY 6th, 1922. •TINAXOPRAYNOST STRANJ. DESET LET V PEKLU. Izveren socijalen roman. Spisal Dr. RADOVAN PAVEL. 'jft • bilo to, žena? Za- !■ ° nisi ničesar pove-« M ^ raztrganec da bi ho >■'okolo naše Vande? Kratko si naj kar iz glave H Kako, advokat? Dobra I zis enca? — To me pač malo fi yga! Treba Vandi ekzistenc! A 1q ''^^^^'žanec bi moral vedeti, očeta sin. Moje so-' ° naddavkai^ja Pavla la in sega preko gro- • ai'adi njega sem bil prera-spokojen, lahko bi vlekel celo Kratko in malo: njega z& zeta, pa ga nočem, raje ad 1 ^ anda v samostan. — 0 hoče vzeti — i, — joy"'' ne bom, a to jejf p! dobi*^' prekolnem in da ne (lot a«' inu Rad po meni niti vinarja!' ditie ovan je slišal kletev Van- 3el ™ ponos mu je vzki 11 ngg^ duši — ponos večji, "'nje'' morda ljubezen do ! V' hčere. Dvignil se je, pri dn'y za roko, pa jo peljal sW je stopil pred graj' eW; pa tako-le p-ovnril: reW ^Vele besede in ponos mi da se Vam opravičim ra-AAi kar ste videli na svoje Da ■ 8g' Vaša gospica hčer-~~ hm! —ljubiva in sva se — zaročila, las! Vas torej očetovega bla- in Vas njene roke Seve^' Pozabljeno, kar je bilo tojj. ^ Vami in mojim oče-jj °spod Zlatop»ljski — hm. lusS n> in ki za' »•'liti tvc lOf vrefi of< pi4 jvK fri al) :j« !tf o »I« I/ in ■k' I P' ivil' oli' / ti^ •jo^ J n" g)' ok' ./ daste Vando — hm za se je medtem namr *"^2 v tisočere gube. Srpo, namerava - naskočiti Ha je gledal na Radova- pa divje zarežal: ne! Sinu svojega je sovražnika nikdar svp Vq Raje jej -odsekam gTa Oii jf^*°dem srce. Poberite se 8a ^ ^či ali našičujem svoje-Vas! — Hektor!" pes je planil izpod mi-V'ii se 2 odiprtim žrelom posta-Pajjl Radovana. Vanda pa je '®ii svojega očeta na ko-niu, tresoč se, objemala nikar tako! Jaz ga Iju-ijegova hočem biti"' i J „Poberi se mj tudi ti! Ako ga ločeš vzeti, — vzemi ga, a brez mojega blagoslova in brez moje »a denarja. Hektor, z_grabi!" „In pes plane proti Radovanu in raztrgal bi ga bil, da se ni vrgla proti njemu Vanda ter ga pahnila Po sobi. Hitro je planila v omar po revolver ter pomerila na zver, ki se je v svoji krvi zvalila po tleh in poginila. Graj-ščak pa je zdaj še huje divjal: „Ubila si mi psa, moje najdražje bitje, katero ljubim nad tebe in nadvse na svetu. Proč iz moje hiše, prokleta! Poberita se!'' „Proklet bodi tak oče!" je za-vrisnila Vanda ter se jokaje vr-?la Radovanu na prsi. „Dobro, goslpod Zlatopoljski," odvne hladno Radovan, držeč Vando okoli pasu: „Vzamem Vašo hčer brez Vašega blagoslova in brez Vašega denarja, katerega zaničujem. Hm!" Po tej viharni snubitvi je i-mel Radovap gOpet hud boj v svo jem notranjem. In zdaj mu 'je močno očital glas vesti in kričal tako, da bi prekričal celo kletev Vandinega očeta. ''Glej, že 38 maščuje tvoja nez vestoba. Preokreni, še je čas, bodi značaj en. Ne veš li, da je to šele začetek? — Mnogo, mnogo hujega te še čaka. Preokreni, obdrži Hedviko.'' A Radovan tudi zdaj ni slu-;al svarilnega glasu. Kakor gnan v silnem vrtincu, hotel, — moral'je dalje. Tudi mu ni dopuščal ponos, da bi se orlre-; 1 Vande in krenil nazaj k Hed viki. Pač se je domislil Opomina svojega .pokojnega šefa: ,,Pojdite po ženo v Tiflis ali v Teheran, — h tu se ne ženite, ne bode :reče v zakonu,'' — opomin, ki je bil enako podoben glasu njegove vesti. A bilo je prepozno. Zdaj hoče biti značajen; kljubovati hoče devetim Zlatopoljskim in prodreti na začrtani cilj, pa bodi potem kakorkoli. No, šef Radovanov, pokojni dr. Truden, blaga, zlata duša, je i-mel tudi v drugem oziru prav. Dočim se je Radovan osamosvojil, uredil si pisarno, uvedel se v družbo in jaVnost, — nakopal ci je mnogo skritih in očitih sovražnikov, dasi ni storil nikomur iti -.^'f^jščak sune hčer od sebeimrvico krivice. Značilno za odno-zahrešči: šaje v človeški družbi je, da si ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — ** V močvirju velemesta^^ Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba «418 ST. CLAIR AVE. Ravnokar je izšla ^zkrinkani Habsburžani katero je izdala Anioriško-Jugo-alovanaka" Tiskovna Družba. Knjigo je spirala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opiduje vse podrobnosti vladajoče hababurske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Eudol-fa. Knjiga jO jako iuterssantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena Icr.jige je samo 60c mnogokrat nakoplješ sovražnikov že s tem, da dihaš božji zrak iz onega kubičnega metra zračne mase, iz katere diha tudi tvoj bližnji. Ne bilo bi torej nikakor napačno, ako bi se dalo odmeriti slehernemu članu človeške družbe gotove množine kisika, dušika, ogli'ka in vodika, z eno besedo zraka, katerega M sme'1 dihati samo on nikdo drugi. Morda bi bilo potem bolje na zemlji, morda bi bili bliže rešitvi tako-zvanega ..'socijalnsga vprašanja." Hudega sovražnika si je nakopal Radovan v svoji sostanovalki Srakarici. Zenš^ina je bila pri osameli grofici Holm nekaka dru-žabniica svetovalka in „persona gratfssima". A Radovan, doČim se je naselil v hiši Holmove, Je storil tej ženščini neliote krivico, motdč njen ,;mir^' in njen ..absolutizem" v hiši. Samo na sebi malenkost, a pomislit treba, da v življenju naj-neznatnejša stvarica odvaga veliko, kakor že enako zadostuje le eno peščeno zmce v gorskem plazu, da sproži lavino, ki zasuje cele vasi, opustoši ce'a rodovitna polja."In baš na take malenkosti ljudje čeatokrat premailo pazijo ■n to je napačno na mnogo strani. Razloček je seveda v tem, ako se .nahajaš z onim ..peščenim zrn-cem'' v strmem plazu ali na ravnem polju. No, Radovan se je nahajal — v „strm&m plazu". Se hujšega sovražnika je našel mladi odvetnik v c. kr. beležni-ku Sehillingu, zagrizenem nemš-kutarju in stanovskem konkurentu. Prednik Radovanov. dr. Tru ien. ni bil nevaren beležniku, — mož se ni trgal za stranke kakor lela mnogo odvetnikov v mestu in na deželi, ki uprizarjajo pravcati lov na klijente in snemajo nravde kar s kljuke, le da si polnijo žepe,-ne glede na blagor ali %odo svojih strank, recimo „ščuk''. — marveč se je zadovoljil s pičlimi prihodki svoje pisarne, ki pa š6' še vedno dokaj izdatni, kajti ..okraj je bil ustvarjen za odvetnika". Zaraditega je živel dr. Truden v ..prijateljskem razmjeru" z notarjem, in ker se tudi v politiko ni vtikal, je bil ..splošno priljubljen". No, mož je imel srčno h:;bo! Drugače seveda je imelo biti po Trudnovi smrti. Doktor Radovan Pavel je bil mlad, energičen in v nekem oziru celo brezobriren mož, ki se ni bal ni truda, ni groženji nasprotnika. Zavedal se je svojih vrlin, svoje velike pravniške sposobnosti in svoje inteligence, — svoj-stva, s katerimi je visokp nad-kriljeval svojega tekmeca notarja. Razun tega je bil naroden in značaj, kakršnih je rodila nova doba slovenske politične probuje v večjem številu. V političnem in družabnem o-ziru silno zanemarjenem slovenskem knezdu, katerega je bujno poganjala plevel nemčursvta in družabnih predsodkov, se je moral izvršiti popoln preobrat, le da je čakalo moža, ki bi bli sposoben. da ga izvrši. In tak mož je bil dr. Radovan Pavel. Da So tudi njega hudi viharji, ki bodo s silo orkanov butali ob njegovo ladijo. je pač umevno že povsem tem, kar so nagromadilo okoli njega že dosedaj in to ne naj manj e po njegovi lastni krivdi, ako ne temveč po krivdi omh tajnih sil. ki so si izbrale morda uprav njega za svoje daleč segajoče namene. In tretjega Ijutega sovražnika si je nakopal v svojem bodočem tastu, graščaku Zlatopoljskem, nemčurskem starokopitneižu in kajpada zvestemu zavezniku Schillingovem. Tihega in uprav raditcga jako nevarnega nasprotnika pa je i-mel poštarici Mini Koščakovi. Iz malenkostnega maščevanja, oziroma iz pristne globe in rafinira-nosti je grebla gomilo njegovi sreči — uprav radi tega. ker jej je bilo to delo „gavdij prve vrs- te." Kako globoko mu jo je žo izgrebla in kako globoko mu jo še bode, to gomilo, — vsega tega ni Radovan naj manj e slutil. Zlo-rabeč uradno oblast, je zagrešila ta ženska zločin, kateremu morajo naravno slediti najdalekosež-nejše posledice. Iz gole rafinira-nosti privedla ga je do tega, da je pahnil nesrečno dekle od sebe in se ga vezali na Hedviko z ne-razrušijivimi moralnim'! vezmi. In ko jej je to vspelo. ko je polila s strupom svoje peklenske zlobe najsvetejšo vez — izbrala si je nesrečno, nič zlega slutečo žrtev v daljnem mestu za svojo — igračo. Ko je Radovan pretrgal vezi s Hedviko in jej ni več pisal, — prevzela je ta posel Koščakova ter v njegovem imenu dopisovala z njegovo zapuščeno ljubico. Da o tej njeni drzni igri nf bo izvedel nihče, o tem je bila uver-jena kakor o svoji smrti. Njena previdnost in dovršenost v ponarejanju pisave so jej bila poroštvo. Ona. ki je s to svojo sposobnostjo razfburila ves okraj, spravila v medsebojno sovraštvo nrej mirne in dobre ljudi, jih tirala v prepire, pravde in poibo-je t3r velike gmotne izgulbe —■ ona Si je zamogla privoščiti tudi igračo z dvema ljubečima srcema. — Ako se kdo izmed njiju ustreli — kaj zato? — Ona se ne bode. Tako je dejala... Da vzpričo tega Radovanu ne bode boj lahek, o tem bi pač za-mogel biti u ver j en — a časa ne zmore pogumen mož? Za prvo je hotel urediti zadevo z Vando, pospešiti je hotel poroko, da se čimprej izogne vsem možnim neprilikam. A glej, tudi tu mu je vrgla poleno abolična ženska, ta poštari-ca! iNekeiga dne ''pi-fnese Vanclin sel sledeče pismo: Dragi! Zakaj si me varal, zakaj si mi lagal? Citaj priloženi list in sodi! Željno Te pričakujem. , Tvoja smrtno ranjena. Vanda. Priložen list je bil — od Hed-vike. Pisala je: Blagorodna gospica! Duhovi "ni sporočajo, da ste nevesta doktorja Radovana Pavla. V njegovi zvez'di stoji pac zapisano, da bede imel — dve ženi, ali pa bo-:lcta prva Vi ali jaz, o tem njegova zvezda molči. Vsekakor Va« pozdravlja — Hedvika Haring, zaročenka Radovana Pavla, V a Sega sodotbnega ženina. Radovanu je šinila kri v lice, ko je prečital ta list. Pisava je bila njena Hedvikina, a kaly) bi bila izvedela? — Morda ta Le-vičnik... ? Kako bi bila zamogla po vsem dolgem molku... ? Hiti k Vandi, dia jej razženv dvcme. ,,To je laž,'— to je črna laž!" se opravičuje in pravi: ,,Res sem imel znanje še za dijaških let z neko Hedviko Harln-govo, a ona ni bila nikdar moja nevesta. Bile so le kratke sanju bre% resnobe...'' . In Vanda se je oklenila svojega ženina, mu verjala in bila potožena. ..Stvar se mi dozdeva vsekako sumljiva," je dejal kasneje sam pri sebi. ..Nekaj bode tu vmes, — a kdo — kdo?'' In glej, nekaj dni potem mu prinese listonoša pismo od Hed-vik:;. Pisala mu je sledeče: Dragi Radovan! Moj ljubljeni ženin! Tvoj zadnji listič včeraj sem prejela vzradoščena. Kako sem srečna v Tvoji ljubezni! Kako ponosna gem na Te, ki si vzor moške zvestobe. — moške značaj nosti. Kako me osrečuje Tvoje poročilo o Tvojih vspehih s pisarno. O jaz sem vedela. Radovan, da bodeš izibcren advokat. Tvoje duševne vrline so me u-verjale o tem. — Radovan, ne bodi hud, da Te nekaj vprašam, danes prvikrat vprašam: veru ješ li v duhove? Razkriti Ti namreč moram, da prisegam na špiritizem ter da sem celo navdušena špiritistka. V tem me o- sobito potrjujejo dogodki zadnjih dni. O j, to je nekaj zelo, zelo čudnega! Pomisli in čuj! V mojem polsnu, v kakršnem se na hnjam, misleč na Te, živeč v duhu s Teboj večkrat, odkar si ml odšel, pojavlja se podoba mlade ženske, črnolaske. Ona prihaja zjutraj, prihaja čez dan, hodi po naših sdbah, kakor bi nekega iskala. Ponoči stoji v svitu moje nočne svetilke ob moji postelji In šepeče, uprav slišim jo, Radovan: "Jaz sem nevesta Vašega ženina, Radovana, pa ena od naju mora umreti. Vi ali jaz, a jaz ga tako ljubim!" In s temi besedami izginja. Radovan, razloži mi to zagonetko, zelo me vznemirja. Vznemirjena sem jako, ker Te že tako dolgo nisem videla, — kajti moje srce, moji ustni, — vsa Tvoja Hedvika žeja po Tebi. Mi li dovoliš, da Te vidim, da se uverim iznova o Tvoji ljubezni, brez katere ne moreni živeti, kaikor ne cvetka brez kre-pilna rose. Samo en trenotek, potem %opet odidem, mirna in srečna. Odgovori mi hitro, smem li, a!i ne smem ? Ako pa ne dovoliš, pa pridem vseeno, nepoznana Tvoja Hedvika. Radovanu je bilo to že preveč. '■'So se li zakleli vsi vragi proti meni in je li to mogoče? Tri mesece nobenega poročila od nje In zdaj zdaj! Kaj mi li zdaj še hoče? Prepozno je — izgub j leno vse." Razjarjej sede in napiše list pcln mranje in srda: (Dalje prih.) DOPIS. ZAPISNIK ,-jive redne seje Pečlarskega kluba, ki se je vršila na nedeljo dne 22. januarja leta 1922. Glavar Pečlarjev Fr. Somrak otvori slovesno sejo nekoliko pred osmo uro po sblnčnem zaho lu, kar znači dvajseto uro dneva po niJvem etarokrajskem štetju. Ker pečlairski klub še ne zmore kladiva, s katerim bi se razbijalo i;c mizi da bi se mirilo kedur bode preveč smerid, se po-iijij pucsednik velike klobase, ki ji pravimo salami, katera je ostala od zadnje vesvM.-o Ma-kahejcev V dvcran,; jo bil pripeljan tudi maj.T^'1 voziček ali kakof reče po do^rru "Bogi", ki spada kot del pohištva našemu klubu ]>r predsednik se zadovoljno smehlja, ker vidi mnogo novih obrazov, kar znači, da sv naši učlarji in pečlarice med tem bili na delu, ker so pripeljali nove kandidate na našo nocojšno sejo. Pogreša sicer več članov od prej-šne seje, kar pa bode gotovo vzrok veselica Makabejcev, kd se je vršila prejšni večer. Na vsak način je bilo krivo tudi solne, ki je prehitro pregnalo noč, katera je bila za enkrat prekratka. Na to pozddravlja v prisrčnih, besedah vse navzoče in povdarja, da je prepričan, da bode naŠ klub napredoval v procvit S. N. Doma in zabavo nam vsem in onim ki se nam bodo še pridružili. Opozarja pa da imajo v naš klub vstop oselbe ki so spolnile 16 leto, da ne bode pozneje kakega nesoglasja v tem oziru. Poroča, da je naš taijmik Boris Pavlin bolan in se ne more vdeležiti no-cojšne seje, ter .se to z ožalova-njem vzame na znanje. Da pa bo demo imeli zapisano, kaj se bo sklenilo na nocojšni seji, je treba nekega izvoliti ki bode to storil. Predlagan br. L: Medvešek, uda temu pozivu, pod pogojem, da se tudi sestre pečlarice ki so mu bile sosede, preselijo k veliki mizi. Ker se tej želji vstreže se preseli z sosedo na levi in desni na določeno mesto. Citaj o se imena odbornikov. Navzoči so: predsednik F. Somrak, podpredsednica -Mary Rozman, blagajnik J. Galič, nadzorniki Anica Povše, Frank Žagar, Ludcik Medves'ek. Odsotna sta ramo tajnik B. Pavlin, ki je bolan in nadzornica Milka Kuhar, ki pa ni sporočila, če je glavca boli ali če je kak drug važen vzrok, da se ni udeležila nocojš-ne seje. Nadaljuje se z sporedom ali dnevnim redom. Cita se pismo br. Pavlin v katerem poroča da je bolan in mu ie zelo žal, da se ne more vdeležiti nocojšne seje, da pa priso-tvaje v duhu in želi mnogo zabave in smeha, kajti smeh' je tudi del zdravja. Pismo se vzame na-znartje in sicer glede bolezni z ou žalovanjem. SI 3d i čitanje zaipisnika zadnje seje. Citatelj mora večkrat pre- zdržati smeha. Da je mogoče nadaljevati s čitanjem, mora predsednik večkrat tloči z njegovo konjsko klobaso po papirju, ki je pogrnjen na mizi, da se ne bi I-sta preveč zamazala in nam na bi bilo treba po končani seji mize ribati. Končno se posreči prečita ti ves zapisnik, ki se med smehom in odobravanjem sprejme, in odobri popolnoma. Br. predsednik poroča, da je odbor sestavil pravila po katerih bode treba odbor še spopolniti z izvolitvijo porotnega in pritožbenega odbora: Predno pa preidemo na čitanje pravil se bode sprejemalo nove člane, ki se bodo za nocoj aprejeU po stari navadi in pogojih, to je brez zdrav niške preiskave, med tem ko bode pozneje v smislu pravil moral vsak prosilec se dati preiskati. Predno pa se prične z vpisovanjem novih članov, povdarja br. predsednik pomen našega kluba, povdarja da želimo vsi da priteg nemo tudi mladino za sodelovanje pri S. N. Domu, da rabi mladina zabave in razvedrila, za kar pa je treba pripravnih prostorov, katerih danes nimamo, _da pa je vse to mogoče doseči ako se lotimo dela, posebno sedaj, ko so sredstva za zidavo novega .doma, deloma pripravljena in je treba to delo le nadaljevati, da dosežemo svoj cilj. Za našo mladino kakor tudi za starejše članstvo pa je z'drav humor tudi potreben, kar nam oživlja veselje do dela in življ^enja in vidimo na vseh krajih, da vesel človek vedno več dobrega in za-splošnost koristnega naredi, kot kaka sitna, čmeiTia samo v sebe zatopl.Je na mevža: Povdarja da se bodo tudi vršila razna predavanja o vsakdanjih rečeh, ki se sicer zde na prvi hip smešna, brezpotreb-na a so vkljub temu potrebna v naših življenskih razmerah. Sle- nehati a čitanjem, to pa vsleu i . , , , . . smeha, kajti v zapisniku je mar-j ' no o. o ravanje m sploš- •1 .• u ™ • i-v . v 'na veselost: , sikaj humonstucnega, pn čemur se dobrovoljen zemljan ne more *■ strani.) ZAHVALA. vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki 30 ob urah naše teške in nepričakovane nesreče — smrti našega ljubljenega in nepozabnega Martinčka izrekali iskreno sožalje s tolažilnimi besedami, prijateljskim sočujtem in lepimi venci. Hvala za obiske ob mrtvaškem odru, kakor tudi za spremitev na pokopališče. Žalujoči; Martin Šom, oče Karolina Sorn, mati Lina Šorn, sestrica Francek Šorn, bratec. Zadnji tedeni Ženske, Pozor! Posebno znižane cene samo še 1 teden. Ženske obleke ali suknje pravilno čiščene in likane za $1.2S Prinesite sedaj vaše pomladanske obleke in suknje čistit in likat dokler so znižane ^ene. Čistimo tudi preproge in zavese (ferenke). Čistimo sploh vse, kar je delano stkanim blagom. Prinesite čistit in barvat v najmodernejšo Čistilnico v Clevelandu URAD IN TOVARNA VOGAL K 60. IN BONNA AVE. PODRUŽNICA «511 ST. CLAIR Ave. PRI ADDISON Rd. Central 5694 Telefoni Randolph 5694 STRAN & •TBNAKOPRAVNOSTT FEBRUARY 6th, 1922 dr. l. e. siegelstein Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th Si. Uradne iire v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. Frank J. Lausche slovenski odvetnik Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BI-iD G. Cent. 710. ZveCor od 0:30 do 8. ure pa na domu. 6121 ST. CLAIR AVE. Main 2327 Zahvala JHIIIIIIIIIIIIIIIllllli'ltlllllinUlii Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so ob smrti moje ljubljene žene Aia ČamDa. tako v obilnem številu jo obiskali na mrtvaškem odru ter nas tolažili in izkazali svoje sočutje. Zahvaljujem se sledečim družinam, ki so darovali cvetlice in vence; Rakovec, Josip Stampfel, Shloser, Prijatelj, Antoncich, Park Drap Fd. Co., ter dr. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ., posebno pa moji sestri Pavlini Novak. Še enkrat vsem iskrena zahvala. Ti pa, draga žena, počivaj v miru, dokler se ne snidemo nad zvezdami. ' Cleveland, O,, 2. febr. 1922. Louis Čampa, soprog, Annie, Josephine Edward, louis, Rudolf, hčerki sinovi. v starem kraju tukaj pa dva brata. zapušča mater in tri sestre, Clevelandske novice. — Včeraj zgodaj zjutraj je pričelo goreti vsletl prevročega forneza poslopje na 871 E. 105 St. Hiša je dvonadstropna ter zidana. Ko je zapazil Harry Brown, oskrbnik hiše, da se po stanovanju nekaj kadi, je šel v klet, kjer je našel že vse v plamenih. Klicat je šel požarno bramibo, toda medtem se je o-genj že toliko razširil, da ni mo^ gel več nazaj v svoje stanovanje v drugem nadstropju, kjer sta njegova žena in 14-letni sin še spala. Istočasno sta se mati in sin z'bud'ila in sku'sala priti na prosto, toda izhod jima je bil zaprt. Šla sta k sprednjemu oknu ter klicala pomoč. Ko je prišla na lice mesta požarna obrani ba, so pristavili ognjegasci k oknu lestev ter rešili mater in sina. Oba sta bila že nezavestna. — Je ustrelil prijatelja pomotoma. Nočni čuvaj Eagle Laundry Co., 1292 E. 20 St. William Mahon, star 65 let, je ustrelil po pomoti svojega prijatelja Cornelius Regana, starega 37 let, stanujočega na 1283 E. 20 St. Kot se poroča, je bil Mahon za časa streljanja nekoliko pijan Mahon in Cornelius sta si bi'W dobra prijatelja in kot pripovedujejo policaji, je pr^išel Regen vsak teden po en večer ali tudi po dva ve?era na teden k Maho-nu v pralnico, kjer sta kramljala. V nedeljo zvečer sta imela pa nekoliko pijače in Mahon je za spal. Ko je napočila ura, da je imel iti Mahon po poslopju pogledat, če je vse v redu, ga je Regan klilcal, toda ker ga le ni mogel vzdramiiti, je vzel sam luč in ključe ter šel po poslopju Ko se je vračal je pričel Maho-nov pes lajati. Mahon se je zbudil, in čuvši stopinje, je ustrelil. Dva moška, ki sta šla ravno tedaj mimo pralnice pripovedujeta, da sta slišala Regana klicati ko je pričel Mahon streljati: ■H ^siniuiiiiiDiiiiiMiniiriiinimMiiniiuiiiiiuitniiiitiiiii'.n'miiiiiiiKJiniaiiiiiiniiiiiiiiiiiitviiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiciiiKiiiiiiiiaMiiiniiiiuiinimniiiiiiniiiicHiimiimiiinnnihg, ZAKAJ? ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —« Vpoštevajte najprvo dnevniku one trgovce ki oglašajo v ENAKOPRAVNOST" In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba Princeton 551 641G ST. CLAIR AVE. 9pniiu]nuiiiiiMii)iiiuMniu(]uuiiiini>iiuuiiiHiniiuuuiuiuuifliiiiiut]uiiuMiiii[]iiiiiiiiiiiii}iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiur.iuiiiiiiniiiic:i!iiiiiiiiHciiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiuiti all "Ne streljaj, Bill, saj sem jaz!" Ena krogi j a je zadela Regana v prsa, ena v desno roko, ena pa v ramo. Po streljanju je odprl Mahon okno ter klical, da je ustrelil tatu. Ko so policaji preiskovali mrtveca so našli v njegovih žepih čuvaj eve ključe. — V Warrensville bolnišnici je preminul rojak Jožef Campa iz Zlebiča pri Ribnici, po domače Pikšev. Bolehal je za revma-tizmom že od leta 1909. Pogreb se vrši jutri zjutraj ob 8. uri iz 'rank Zakrajškove mrtvašnice, okojni je bil star okrog 39 let. Naj počiva v miru! - Joseph B. Rose, bivši gostilničar na Lakeside Ave. naspro i mestne hiše, je bil aretiran Se enkrat v početku leta 1920 radi kršitve prohibicije, a je nastopil svojo kazen — 4 mesečen zapor — šele kak mesec nazaj. Sedaj so se pa zavzeli za njegovo oprostitev tukajlšnji najuplivnejši republikanski voditelji. Na prošnji za pomiloščenje so podpisani republikanski "'bossi" Maurice Maschke, ibivši župan FitzGe-rald, Geo. Harris, in Anton B. Sprosty, ki je bil varnostni direktor pod Fitzgeraldovo in Davidovo upravo. Zvedelo se je tudi, da sta šla Sprosty in Emil Ro bachak osebno v Washington ter zaprosila vrhovnega pravdnika Daughertyja za Rose-ovo pomilo stitev. Kakor poroča prohibistič-ni zastopnik Counts, je bilo zaplenjenih v pogonu na Roseove prostore raznih najboljših pijač v vrednosti $100.000. Zadnja zaloga te pijače je bila uničena šele pretekli teden. Oblasti pravijo, da je bila naloga, uničiti tolikšno količino pijače, silno težka, kar jim radi verjamemo. --o- ' DOPIS. (Dnljp Iz 3. Htranl.) Na to se prične z vpisovanjem novih članov, ter se najprvo še prečita imena, do sedaj priglašenih aktivnih in podpornih članov in samo obsebi umevno tudi članic, kajti beUTPda član ne pomeni samo moškega ampak velja is-to-tako za žensko, ker s-mo vsi enakopravni. Kot aktivni člani so se vpisali: Franlces Seručar, Anton Vidmar, Josdpina Tomšič, Jakdb Ple melj. Frank Turšič, Josip Bela j, Albin Filipič, Josip Somrak, Josip Mrhar, Frank Mežnaršič, Mary Kuslan, Štefanija Nels, Netty in Josipina Mežnaršič, Viktor Reberšak, Andrej Ca j hen, John Saurič, Anton Kral, Marko Žaga in Albert Kraje. Kot podporni člani so se prijavili: Jenny Vavpotič, Louisa Trenta, Josipina Meznarčič, Antonija Mack, in Mary Marn. S tem Je vpisovanje članov končano. Sledi nadaljevanje dnevnega ali pravzaprav nočnega reda: Splošna sodba in želja je, da se sliši pravila, da se zamore izreči sodbo o odboru ki jih je se sta vi j al. Ker se odbor za pravila zaveda, da je iste dobro in času kakor tudi pečlarskemu klubu primerno sestavil in nima nikake pregrehe katere bi se zavedal na vesti, radevolje ugodi temu pozivu na kar se prične s čita-njem. Citajo se od točke do točke. Citanje je prekinjeno večkrat s prisrčnim smehom — ne prisiljenim. — Doda se, da pristopi klub kot ustanovni član S. N. Doma, ter kupi 5 delnic. Točka glede častne straže za prvo poročno noč, naj odpade, tako se sliši splošna zahteva, kajti smatra se, da bi častna straža le motila in ne koristila, naš namen je pa le vedno ga koristi na vseh poljih. Podana in podpirana sta predloga da točka ostane in proti predlog, da se črta. Za protipred log je glasovalo 22 članov in za predlog 16, torej se ta točka črta. Pred glasovanjem je bilo stavljeno vprašanje, ■če tudi pod porni člani lahko stavijo predloge in o,njih glasujejo. Br. Predsednik pojasnuje, da imajo vse te pravice tudi podporni člani ka terim se da kolikor mogoče ena- ve vseh pravic jim ne moremo dati in kot aktivne člane jih nc moremo šteti, to pa za to, ker so nas prehiteli in so si že dobili brez našega dovoljenja in sodelovanja svoje boljše ali pa slabše polovice. S tem pojasnilom se vsa zbornica zadovoljuje. Na to se pravila sprejmejo s temi dodatki. Sklene se da se da tiskati pravila ki bodo prirejena ob enem kot potrdilne knjižice. Nabavilo se bode tudi znake, katere se bode nosilo na sejah in vseh pri red it veh našega kluba. Z ozirom na sprejeta pravila se ima voliti porotni in pritožbeni odbor. Br. predsednik poroča o dolžnostih in pravicah tega odbora. Voliti se ima 5 članov. Nominacijo sprejmejo: Br. Jack Plemelj, 14701 Thames Ave., br. Anton Vidmar, 1095 Addison Rd., sestra Frances Seručar, 7508 St. Clair Ave., br. Josip Podbevšek, 6033 St. Clair Ave., sestra Netty Mežnaršič, 5402 Su perior Ave., br. Anton Kral, 1099 E. 64 St., sestra Josipina Mežnaršič, 5402 Superior Ave., sestra Mary Kuslan, 6414 Varl-an Ave., in Ana Omahne, 1180 E. 60 St. Stavljen in podpiran predlog, da naj se točka pravil v toliko spremeni, da obstoja porotni In pritožbeni odbor iz 9 članov. Sprejeto. Br. Predsednik progla si vse izvoljenimi. Splošno mnenje je da naj bode Br. Jack Plemelj ki je bil prvi nominiran, predsednik tega odbora. Ker je to zadeva odbora samega se istemu prepusti, da jo reši, Br. blagajnik — velika mošnja — poroča, da je sedaj na ban ki že $27.30, kar je za začetek pač lepa svota. Se vzame z odobravanjem naznanje. Predlagano in podpirano, da se po sklepu seje vrši poljubovaljni ples. Pro-tipredlog, da se vrši najprvo navaden ples in še le. pozne je oni poljubovalni. Ker pa je velika večina za takojšno poljubovanje, je sprejet predlog, da se začne polštertanc. Sestra Josipina Mež naršič plAča članarino za se In za Netty, Josipina in Frank Mež naršič, skup $1.00. Zaključek seje pred 24. uro starokrajske nove navade. Zaključek poljubbvalneva plesa je bil pred aolnčnim vzhodom, uro in dan naj vsak poljubovalec sam naznani na prihodnji seji^ Ludvik Medvešek, zapisnikar prve redne seje pečlarskega kluba, vstano-vl j enega na najširši demokratični podlagi. --o—- MALI OGLASI DEKLE spof?obno vseh gospotlinjskih del, išče službo Ponudbe ,je poslati na 995 E. 141 St. (32) POZOR! Trgovski prostori se oddajo v najem s stanovanjem ali brez. Vprašajte na 6910 St. Clair Ave. (30) DEBELI PRAŠICI Naravnost iz kmetov Vseh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali .četrtkih in si izberite vaše prašiče.. II. F. HEINZ Stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L. PREMOG t Po izrednih cenah. Pristen Bergholz lump $7.00 ton Pripeljemo ga kamorkoli na vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinwood Brick Yardu ali pokličite po telefonu. Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. BETI DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil ▼ uradu v sobi št. 600 Schofield vogal E. 9th St. in Euclid. Uradne ure od 1 do 3 pop* Njegova posebnost — ZDBA^' NJE MOŠKIH BOLEZNL NAS ZASTOPNIK ZA PUEB" COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v ^ nji naselbini, katerega jim priporočamo. Zastopnik g. " je zaveden delavec in želi, na naš delavski list naroČi herni Slovenec v Pueblo. Upravnišf*' II !l Edini SLOVENSKI P ZAVOD A.F.SvetekC V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd- Wood 41. Krasni avtomobili za vse AMBULANCA. 11 John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa, Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa, Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, Greensburg, Pa. Jakdb Mihevec, Box 28, Vand-ling, Pa, NAŠI ZASTOPNIKI. Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc, — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski gastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik Deliši-monovič. Caspar Logar, Niles, O. Jos, Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O, Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O, Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo: Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa. Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. iimnrrniilmliiimiiilmliilwiilmliilmliilmliilmlii POBLAŠČEN ZASTOPNIK NAŠ LIST ZA NASELBIN® NOTTINGHAM, EUCLID in NOBl^ OHIO 12, J(ir — je g. Vincenc Kolk^ ki bo obiskal vse tamkajsnJ* jake in agitiral za naš Ust. Želimo, da se sleherni ali pa plača zaostalo nor"' za nas list gori . imenovane!®" stopniku. upravništV^^ le Xlj % / i-ij; »jii, Druge države: Box 334, Ely, Louis Tolar, Imperial, Pa. kopravnost z aktivnimi člani, se-Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Gudnich, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn, Louis Vesel, Gilbert, Minn. Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. John Paulin, E. Worcester, N. Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovsek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Oadež, Rock Springs. Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pdbirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. Cenjenim narocH'' kom in rojakom EVELETH, mini' K; , naznanjamo, da je prevZ® ^ stopstvo za naš list za <^"1 okraj m Jlji g. Otto Majerk p ji' k at ill trgovec V Eveleth«* katerega upravništvo teg" toplo priporoča tamosnj'"** vencem. ^ Želimo, da mu gredo roJ* ^ roko in se naročijo ali P® ^ ,)i najo zaostalo naročnino list pri njem. Uprav^j ■ It- Dnevnik Enakopravnost j« ZICA ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem! listu dospe na svoja določeno mesto liki telegram. ¥ oglašajte / J A irr»T>n A v "enakopravn