žeče žensko truplo. Zdelo se je, tla je nesrečnica padla z mosta 20 metrov globoko v prepad. Policijska komisija je ugotovila na ponesrečenkinem sencu globoko rano, bržčas od krogle, na vratu so se pa prav natanko poznale modre lise, gotovo od davljenja. Umor je bil na dlani, o mobil prav tisti usodni vece bližini kamnoloma, saj se ver ni nihče od njegove družine krat nikamor vozil. Sicer ni i i9rvzmski Icdnill (LUSTROVAhl LIST ZA MESTO IN DEŽELO Številka 28 Let« VII P o s a m e z 11 u številka po 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, I _ # i -« • i« • ^ I Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal I I i 111 lil 1 UH ji. Jo» 1 UMI 21 Ly *>*) I leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, štev. 34*. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. I *' |v Ameriki 2*/j dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. GENERAL KONDI LIS, podpred ednik grške vlade, je prejšnji teden pripotoval z obiska v Rimu na Bled in v Beograd ter se je sestal s člani jugoslovanske vlude DR. ANTON KOROŠEC, minister notranjih zadev v novi jugoslovanski vladi DR. DUŠAN LETICA, eden najodličnejših jugoslovanskih finančnih strokovnjakov, je v novi vladi prevzel resor /inančnega ministra Izdajalski avtomobil Mož, ki je samega sebe preganjal. — Razkritje tik pred zaroko (X-l) Pretoria (Južna Afrika), junija. Zjutraj okoli pol treh je zabrnel v stanovanju državnega detektiva J. H. Coetzeeja telefon. Leno se je dvignil na postelji in se šele čez nekaj časa oglasil. Zaspano je momljal, na drugi strani telefonske žice je pa govoril rezek glas: »Halo, gospod kolega, v kamnolomih Wall so našli žensko truplo; bržčas gre za umor! Šef je naročil, da morate vi stvar preiskati. Fotografa in pomožno osebje sem že poslal z avtomobilom pred vaše stanovanje. Torej na delo — a takoj — pa mnogo uspeha!« Coetzee je vstal in četrt ure kesneje je že divjal policijski av-tombil ob železnici. Prihodnje jutro so nameravali v kamnolomu razstreljevati, zato so se štirje črnci že ponoči odpravili tja, da bi pripravili vse potrebno. Nenadoma so pa globoko v kamnolomu našli na hrbtu le- je bil na dlani, o nesreči bi bilo škoda izgubljati besede. Fotograf je prižgal bli-skovno luč in ujel truplo na ploščo, pomožni uradniki so pa preiskali ves kamnolom, kotiček za kotičkom, vendar niso našli niti najmanjšega sledu. Približno tako je popisal državni detektiv Coetzee zadevo v svojem poročilu. Policijski predstojnik iz Petorije 9fc5je zanimal za stvar, zlasti zato, ker je Coetzeeja cenil, povrh mu je pa še hčerka priznala, da jo je Coetzee nedavno zasnubil. Policijski predstojnik se tej zvezi ni upiral, samo želel je, da bi njegov bodoči zet vsaj še nekoliko napredoval... Med tem, ko je listal po Coet-zeejevem uradnem poročilu, mu je prinesel neki uradnik še dodatni zapisnik o umoru v kamnolomu. Neki mož je izpovedal, da je usodnega dne med sedmo in deveto videl v bližini kamnoloma avtomobil, pa si je celo njegovo številko zapomnil. A kdo popiše presenečenje policijskega predstojnika, ko spozna v poročilu številko svojega zasebnega vozila. Niti s pogledom, niti z besedo se ni izdal, da je odkril to skrivnost. Spise je vrnil z dodatnim zapisnikom vred detektivu, potem je pa premišljeval, kako je le neki mogoče, da je bil njegov avto-tisti usodni večer v vendar tani imel navade, da bi doma stresal novice, toda tisti večer mu je bilo tako čudno pri srcu, da se je moral pogovoriti s svojo hčerjo. Vprašal jo je, ali se je morda ona na dan umora vozila kam na spre- hod? Deklica je nekaj časa premišljala, pa se je spomnila, da je prav tistega večera praznovala Coetzeejeva mati god in da jo je prišel njen ljubi prosit za ključ od garaže, ker je hotel čim prej biti pri svoji materi. Prihodnji dan je policijski predstojnik spet zahteval spise od Coetzeeja, ne da bi bil kaj omenil, da mu je stvar sumljiva. Listal je in listal po spisih, toda usodnega poročila o avtomobilu ni našel več. Tedaj se je zbudil v glavi starega lisjaka grozovit sum. Sam se je zavzel za stvar in dognal, da se Coetzee tistega večera ni vozil k svoji materi, torej je bil prav gotovo zavil z njegovim avtomobilom proti kamnolomu. Umorjen-ko so med tem spoznali: bila je Luiza O., nekdanja Coetzeejeva zaročenka, ki se je pulila za svoje stare pravice in je Coetzeeju celo javno delala neprilike. Nekaj ur kesneje so Coetzeeja prijeli; priznal je! Luiza ga je ■ gnala v obup in ker se je drugače ni znal iznebiti, jo je ustrelil in vrgel v prepad. Za umor je bila takrat samo ena kazen: vešala. Tri dni pred razsodbo je pa izšel nov zakon, ki je odrejal za hudodelska dejanja, storjena v hipni duševni zmedenosti, milejšo kazen. To je Coetzeeju rešilo živjenje, ono borno življenje, ki ga bo preždel v zaporih nekje tam v južni Afriki. različ icm Razne vrste moških: mož dela, osvajalec, gizdalin, boječnež, filister, nelepotec in bahač Pravijo, da ni na vsem svetu dveh žensk, ki bi bili druga drugi enaki. Bržčas bo to res in prav je tako, zakaj drugače bi bilo življenje strašansko dolgočasno! Če so pa že ženske tako različne, motajo biti še moški, sicer bi se pari nikoli ne dobili. Po značaju lahko delimo moške v različne skupine. Vzemimo za primer delovnega človeka. To so zvečine učenjaki, vodi- NEMŠKI POMORSKI MANEVRI Odkar so se Nemci pogodili z Angleži zastran oboroževanja na morju, se mrzlično trudijo, da spravijo svoje vojno brodovje na nekdanjo višino. Naša sliku kaže prizor z nedavnih nemških manevrov na morju telji velikih industrijskih podjetij, državniki, ali pa vsaj taki ljudje, ki sede na vodilnih mestih. »Delovni ljudje« nimajo za nič drugega časa in zanimanja, kakor samo za delo. Še na jed pozabljajo, ne opažajo, kdaj se menjata noč in dan, ker žive za delo in samo za delo. Moški tega kova, ki se zgodaj ne poroče, po navadi še na ženitev pozabijo. Tisti pa, ki so poročeni, pozabljajo in zanemarjajo zaradi dela svoje žene. Sirote žene svojih mož skoraj nikoli ne vidijo, ker so oženjeni pred vsem z delom. Imajo pa taki možje tudi svoje »dobre strani«: zvečine mnogo zaslužijo, pa razvajajo svoje žene na vse načine in jih tako vsaj z denarjem odškodujejo. Drugi tip so o s v o j e v a 1 c i. Taki ljudje so hujši od lovcev; vsaka količkaj prilična »ženska« divjačina jim je prav. Hujši so celo od vojskovodij; vsaka ženska se jim zdi trdnjava, in trdnjavo je treba kajpada naskočiti in osvojiti. Glavna in vodilna misel takih ljudi je osvajanje »ženskih trdnjav«. Moški, ki nima nič poguma, je boječnež. Sami »bi« ali »ne bi« so ga; še ziniti se ne upa, kadar je ženska blizu, zakaj zmerom se boji, da se ne bi osmešil, a prav to ga dela smešnega še takrat, kadar molči. S krvavečim srcem gle- da boječnež, kako mu tekmec pred nosom odpelje ljubljeno bitje; sirota, ki niti ne sluti, da jo oni nesrečnež resnično in iz vsega srca ljubi, se pa vrže rajši pogumne jšesmu v naročje. Taki ljudje nimajo zaupanja vase, sami sebi se zde manj vredni, zato menda kar čakajo, da jih bo ženska zasnubila. Tisti boječnež pa, ki ga kakšna deklica lepo pogleda, je ves blažen in se kar topi; do smrti ji je hvaležen za njeno »dobroto.« Gizdalin je srečen samo takrat, kadar se lahko oblači po najnovejši modi; po trikrat na dan se preobleče, manjava svojih trideset parov čevljev in sto ovratnic. Nič ga bolj ne ujezi in mu ne pokvari teka, kakor neokusna ovratnica njegovega soseda. Pravo nasprotje gizdalina je filister. Temu ni moda nič mar, vseeno inu je, če ima zavezano kravato ali ne, če je njegov ovratnik umazan ali ga sploh nima. Rokavice oblači samo, kadar je hud mraz, a še takrat rajši vtakne roke v žep, hlač pa ne lika nikoli. Glavno mu je vrček piva... in prijateljski krok! Zelo zanimiv moški tip je grd m o š k i. Zvečine ima kakšno telesno napako. Če je neinteligenten, sitnari in mori sebe in svojo okolico; zmerom se mu zdi, da ga kdo zasleduje, da ga nihče ne mara in da je grd ko nihče drugi. Grd, a inteligenten moški pa le predobro ve, da ne bo nikomur 8 svojo zunanjostjo ugajal, zato posveti vso svojo duševno silo učenju in izobrazbi. V vseh vedah je doma in vse pisatelje pozna — zakaj časa ima mnogo več od onih, ki goje šport ali se pa pode za ženskami. Tak človek je nele prijeten in zanimiv družabnik. Z uglajenostjo prikrije svoje telesne hibe in nič kaj redko se ne zgodi, da ga imajo ženske rajši od še takšnega lepotca. Zakaj — tako same pravijo — njegovega grdega obraza in njegovih telesnih napak niti ne opazijo, kadar kramljajo z njim. Pozorno poslušajo njegov prijetni glas in kar zaverovane so v njegove lepe, globoke oči. Prav rado se zgodi, da se takšni možje poročijo z lepoticami. Med tem ko osvaja grd moški s svojim prefinjenim duhom, je duševna plat širokoustne-ž e v prav puhla. Gobezdati znajo, da je joj, toda glava jim je piškava. Prav lahko jih boste spoznali, zakaj zmerom bi govorili o sebi, med osebnimi zaimki poznajo samo prvega in z junaštvi se ponašajo, da je joj — kadar se je treba zares postaviti, pa prvi zlezejo v luknjo. (Z-I*) VODA ODN Šele pred kratkim so dogradili enega reki Coloradu. Strokovnjaki so trdili, more podreti. Todu človek obrača, Bog ževja Colorado silno narasel in vode so bregovih, temveč tudi železne in beton mo, kako razjarjeni elementi odnašajo h ESLA JEZ največjih jezov na svetu, na ameriški da lega jeza nobena sila na svetu na pa obrne. Te dni je zaradi hudega de-odnesle ne samo vse naselbine na obeh ske konstrukcije jezu. — Na sliki vidi-iše. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. 18. VII. 1935. i V opravičbo »Družinski tednil<“ bo izhajal tudi med stavko! Prejšnji teden smo .v najboljši veri obljubili, du bo ta številku »Družinskega tednika« izšla spet normalno in v običajnem obsegu. Med tem se je pa spor med grafičnimi deluvci in tiskarnami razširil tudi na tiskarno »Merkur«, kjer smo tiskali naš list. Tako smo v ponedeljek ostali s svojo obljubo na cedilu: gradivo je bilo pripravljeno, toda nikogar ni bilo v tiskarni, da bi ga postavil in list natisnil. Kaj naj zdaj storimo? »Družinski tednik« je list, ki ni v službi nobene politične stranke ne skupine; naš list je samo v službi svojih naročnikov in brulcev. Zato nismo mogli v teh izrednih ruzmeruh računati s podporo prav nikogar; zanesti smo se mogli samo nase. Ljubljanske tiskarne, v kolikor sploh še morejo v zelo omejenem obsegu vzdrževuti obrat, so si organizirale zasilno delo samo za svoje politične dnevnike in tednike. Stali smo torej pred alternativo: ali za časa teh izrednih ruzmer sploh ne izdamo »Družinskega tednika«, ali se bomo pa skušali začasno preseliti v katero drugo tiskarno zunaj Ljubljane. Prva možnost nam ni niti trenutek prišla na um. »Družinski tednik« mora tudi v teh izrednih ruzmeruh redno izhajati vsak teden, čeprav bi bilo tako izdajanje lista združeno z dosti večjimi troški in še drugimi nevšečnostmi. Obrnili smo se brzo-javno do nekaterih uglednih tiskarn v drugih mestih, toda vse so nam odgovorile, da so tudi one prizadete zaradi tarifnega spora med grafičnimi delavci in tiskarnami in zato ne morejo prevzeti tiska našega lista. Šele v poslednjem trenutku je prispela ugodna brzojavka Slatnarjeve tiskarne v Kamniku. Tako bomo prihodnje tedne, dokler se ne doseže sporazum v tiskarnah, morali tiskati »Družinski tednik« v Kamniku. Razumljivo je, da se izpočetka za-radi tehničnih težkoč in pomanjkanja časa še ne bomo mogli vrniti na prejšnji obseg. Prepričani smo pa, da boste cenj. naročniki in bralci znali ceniti našo dobro voljo in žrtve, ki smo jih morali sprejeti z vsiljeno nam selitvijo iz Ljubljane, ter nam boste blagohotno izpregledali morebitne manjše nedostatke, vsaj v začetku. Več ko štiri petine slovenskih tednikov in mesečnikov zaradi izrednih razmer začasno ne morejo izhajati. »D ružinski tednik je poskrbel, da v z l i c težkim žrtvam ne bo med njimi. »Družinski tednik« bo tudi v bodoče redno izhajal, ker smatra za dolžnost do svojih prijateljev, da jim pride redno vsak teden v roke. Zato se pa tudi zanese, da mu bodo njegovi prijatelji ne samo ostali zvesti, nego da mu bodo boš v teh izrednih časih tem rajši priskočili na pomoč s tem, da mu bomo pridobili novih naročnikov in kupcev. Prihodnja številka »Družinskega tednika« izide redno v če-trek 25. t. m. UREDNIŠTVO IN UPRAVA J/ovo Podjetna Francozinja, f^i je ustanovila novo versko se^to j (N-C) Bordeaux, julija. I Pred kratkim je umrla v Borde-[ auxu žeska, ki je njena nenavad-! na in skrivnostna kariera spet nov I dokaz, kako naseda lahkoverno in j čudežev željno ljudstvo pretkanim oznanjevalcem novih verskih I resnic. Bila je to Marija Memen, | svečenica prav posebne sorte, ki bi j bila postala v Ameriki prav go- I tovo čislana in bogata. Leta 1906. je bila Marija še pre- [ prosta vratarka v neki mestni hiši j v Bordeauxu. Nekoč je prinesla z božje poti iz Lurda čudodelni kip Matere Božje, ki se je pričel pri njej kar na lepem solziti. Ves Bordeaux je čez noč izvedel za ta čudež in celo sam nadškof je prišel, da si ogleda čudodelni kip. Zaprosil je Me-menovo, naj nikar ne trobi meščanom o čudežu, zakaj treba se je najprej prepričati o njegovi pristnosti. In glej: ko je dal kip prenesti v nadškofijsko palačo, se je nehal solziti. Marija se je tako obrisala za denarčke, ki jih je hotela s »co-pernijo« zaslužiti. Ker je pa čutila v sebi neko »božje« poslanstvo, seveda ni mirovala in je pričela lepega dne pripovedovati pobožnim vernikom, da se ji v sanjah in v samoti prikazuje Brezmadežna in ji prerokuje strašne nesreče in katastrofe. Vsemu temu zlu hi se pa lahko človeštvo iz-ognilo, če bi skesano molilo Boga in sezidalo na čast Mariji Devici kapelico. Takrat se je Memenovi prvič posrečilo, da si je pridobila zase nekaj vernikov, vendar ji še ni bilo na roko, da bi ustanovila versko sekto. Čez pol leta se je preselila v Tours. Tam ji je neka prijateljica darovala Marijin kipec, ki predstavlja Marijo kot dekle. Take vrste kipov izdelujejo v Milanu, pravijo jim pa »santissima Bam-bina.« Ko je dobila Marija Memenova kip v svoje roke, se je pričela Bambina solziti. Dne 21. maja leta 1913 je pričel kip nenadoma razširjati opojen vonj po vijolicah in vrtnicah. Na ta najnovejši »čudež« so lahkoverni ljudje nasedli ko muhe na med. Prihajali so v trumah k Memenovi in ji prinašali darov, kasneje so ji pa celo kupili krasno vilo v Bordeauxu. Marija se je vrnila v Bordeaux in prirejala v svoji vili verske svečanosti in bogoslužja. Verniki okrog nje so se strnili v sekto, ki je od dne do dne naraščala. Prinašali so ji dragocene darove, ona jih je pa prodajala in z izkupičkom sezidala dom za zapuščeno deco. Prav v tistem času je živel v Bordeauxu neki sirijski duhovnik, arhimandrit Sabuihi. Mož se je z dušo in s telesom navdušil za novo sekto. Preselil se je celo v neposredno bližino svečeničine vile, da jo je lahko čim pogosteje obiskoval. Ta privrženost mu je vrgla svečeniško službo pri novi sekti. Nekaj mesecev se ni nihče zge-nil, potlej pa, ko so cerkvene oblasti izvedle za arhimandritovo odpadništvo, so ga odpoklicale in poslale v Nantes. Marijini verniki so seveda podtikali Sabuihiju izdajalstvo in raznašali vesti, da je sam in iz svoje volje pobegnil, samo da bi lahko spletkaril proti njihovi vrhovni svečenici. Zmenili so se, da bi bilo treba izdajalca občutno kaznovati in izgnati iz njega po srednjeveških metodah zle duhove. Napotili so se v Nantes in so med petjem nabožnih pesmi pretepli ubogega Sirijca do krvi. Ta dogodek je razburil duhove po vsej Franciji, zakaj Sabuihi je bil najzgovornejši dokaz pobesne-losti Marijinih vernikov. Kmalu nato je obogatela Marijina cerkev za novega duhovnika. Bil je to opat Denoyer iz seinske-ga okrožja, ugleden duhovnik, ki je s svojim prestopom v sekto Marije Memenove privabil na stotine novih ovčic, oboževalcev »santis-sime Bambine«. Celo nekateri škofje so se prišli z zaupanjem priporočit čudodelni Mariji. Kardinal Andrieux se pa ni dal preslepiti in je svojim vernikom strogo prepovedal češčenje čudodelnega kipa v Bordeauxu. Hkra-tu je pozval opata Denoyerja, naj se vrne v svojo škofijo. Visoki duhovnik se je pokoril ukazu višjega, kakor se je pokoril pred njim sirijski arhimandrit. Od dneva opatovega odhoda so strašili Marijo Memenovo »duhovi«; vse noči so potrkavali po stenah njene izbe. Tako prepričevalno je pripovedovala o duhovih svojim vernikom, da so še ti v svojih domovih slišali trkanje duhov . .. ker so bili prepričani, da jih je opat zaklel, so si hoteli »olajšati« svojo vest z maščevanjem. Odpeljali so se k opatu in ga izbičali do nezavesti. Nato so se vrnili v Bordeaux, nesrečni opat je pa moral za štirinajst dni v posteljo. Ko je vstal, je bila n jegova prva pot na sodišče. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju Marijinih vernikov dognal imena krivcev in jih obsodil. Vse to pa ni sekti Marije Memenove prav nič škodilo. Narobe! Še novih vernikov si je pridobila; v svoji zamaknjenosti so kar obsipavali svojo svečenico z bogatimi darovi. Do današnjega dne so njeni verniki narasli v mogočno armado. Ko je ondan umrla, je zavladala med njimi globoka in iskrena žalost. Cerkvene oblasti so prepričane, da bo njene vernike zdaj minila »zamaknjenost«. Ko so Pasteurjevi častilci hoteli učenjakovo hišo v Dolu, njegovem rojstnem kraju, preurediti v muzej, so izdali proglas in razpisali nabiralno akcijo za prostovoljne prispevke. Uspeha ni bilo. Moral je priti šele neki Anglež, da je dal 50.000 frankov in omogočil izvedbo lepega načrta ... . , i Pasteurjeve žabe h-K, k-T Pariz, julija Prejšnji teden so v Parizu svečano proslavili 50 letnico, kar je francoski kemik in biolog Louis Pasteur (1822— 1895) rešil prvega človeka strašnih posledic pasje stekline. V začetku julija leta 1885 je takrat 9 letni Alzačan Jožef Meister prvi prebolel brez posledic ugriz steklega psa. Za življenje se je imel zahvaliti cepivu, ki ga je iznašel Louis Pasteur; mož živi še danes in je vratar Pasteurjevega zavoda v Parizu. Pasteur ni sam izvršil operacije; kot kemik ji je smel samo prisostvovati. Od 6. julija 1885 pa do danes, torej v 50 letih, je bilo v pariškem Pasteurjevem zavodu v oskrbi 51.734 ljudi. Od teh jih je podleglo samo 155, t. j. 0.3 %, in še ti po večini v prvih letih, ko nova metoda še ni bila prav izpopolnjena. Pozneje je pa umrljivost zopet steklino cepljenih bolnikov vse bolj in bolj padala, dokler ni zdrknila na ničlo. Od 600 pacientov, ki so od leta 1924 do letos iskali pomoči v pariškem Pasteurjevem zavodu, ni umrl niti eden. Tako popolnega uspeha ne pozna do danes prav nobena zdravniška metoda. * Pasteur je bil na dvoru tedanjega francoskega cesarja Napoleona III. in cesarice zmerom dobro došel gost. Takrat je bila namreč moda, da so v salonih govorili in debatirali o skrivnostih bacilov in mikrob, in kdo bi bil znal več povedati o njih kakor ravno Pasteur? Nekega dne je razkazoval na dvoru razne poskuse z živimi žabami. Učenjak je potem ostal pri cesarici na večerji, in ko je odšel, je seveda na žabe popolnoma pozabil. Spravil jih je bil sicer lepo v vrečo, a ker je bila slabo zadrgnjena, so žabe ponoči ušle in odskakljale ... naravnost v cesaričino spalnico. Ko je cesarica ponoči vstala, je po nesreči stopila na mrzlo in spolzko žival in toliko da ni padla v omedlevico. • Pasteur pa nima nevenljivih zaslug samo zaradi odkritja zdravila za steklino, temveč je neizmerno koristil človeštvu tudi na drugih poljih. Tako je na primer rešil orleanske vinograde popol-. nega uničenja in odkril postopek, kako se pivo ohrani nepokvarjeno. Bilo je ravno po nesrečni vojni 1. 1871 z Nemci; slavni angleški prirodoslovec Huxley (1825—1895) je takrat dejal, da Pasteurjevi izumi odtehtajo njegovi domovini 5 milijard zlatih frankov odškodnine, ki so jih morali Francozi plačati Nemcem po izgubljeni vojni. * Pasteur je leta 1876 kandidiral v svoji ožji domovini za senatorja. Dobil je natanko 62 glasov od 652 volilcev. JNjegoy neuspeh je globoko odjeknil po vsem Francoskem. Le Pasteurju samemu ni šel preveč do srca. Dejal je: »Zakaj bi se jezil nad volilci! Saj so me ozdravili najhujšega bacila, kar jih poznam: politike .. .« 9reyfus in vojni sel Dva dni pred francoskim narodnim praznikom (14. julija) je umrl v Parizu polkovnik Alfred Dreyfus (izg. dre* fiis), mož, ki je bil celih 12 let, od leta 1894 do 1906 v središču svetovne pozornosti. Njegovo afero gotovo poznate. Mož je imel nesrečo, da je bil Žid in vrhu tega še iz Alzacije doma; da bi ga spravili iz armade, so nekateri častniki skovali proti njemu nizkotno zaroto in mu podteknili veleizdajo. Zaman se je nesrečnež zagovarjal in zatrjeval svojo nedolžnost; vojno sodišče ga je obsodilo na dosmrtno deportacijo na Hudičev otok. Drevfusov proces je pozneje razgalil vso gnilobo in pokvarjenost francoske generalitete in politikov tedanje dobe. Da je resnica le prišla na dan, je velika zasluga pisatelja Emila Zolaja in Geor-gesa Clemenceauja, poznejšega predsednika francoske vlade. Zola je napisal v lista »Aurore« plameneč članek »J’accu-se« (Obtožujem), poln utemeljenih obtožb proti generalom, vojnemu ministru in vladi. Hočeš nočeš so morali proces revidirati in Dreyfusa pomilostiti. A nedolžni obsojenec se s tem ni zadovoljil; hotel je polno rehabilitacijo. Doživel jo je šele leta 1906, po dvanajstih letih nezaslišanega telesnega in duševnega trpljenja, nezasluženega ponižanja in ostudne gonje. Takrat je glavni krivee vse afere, podpolkovnik Henry priznal, da je sam napisal in podtaknil Dreyfusu ono usodno pismo, ki naj bi ga pokopalo. Pred petimi leti je Dreyfus doživel še drugo zadoščenje: Schwartzkoppen, nekdanji vojaški ataše pri nemškem poslaništvu v Parizu, je priznal, da je bil edini veleizdajalec v Dreyfusovem procesu francoski major Esterhazy, mož, ki se je najbolj trudil, da pokoplje svojega osovraženega mu židovskega tovariša. Schvvartzkoppen je smel to priznati šele tedaj, ker so mu dotlej interesi njegove domovine nalagali molk. I)reyfusa so takoj leta 1906 spet sprejeli nazaj v armado in ga povišali v majorja. Svetovne vojne se je udeležil kot polkovnik in brigadni poveljnik. V vojni je tudi izgubil svojega edinega sina. Po sklenjenem premirju se je Drey-fus popolnoma umeknil v zasebno življenje. Vsako leto mu je bil najlepši praznik Zolajeva obletnica; v množico častilcev velikega razgaljevalca socialnih krivic se je pomešal tudi on in hodil na njegov grob, da se pokloni spominu svojega nesebičnega zaščitnika. Skromno in vdano je ostal vselej v zadnji I vrsti in počakal, da so drugi že odšli, i da ne bi videli solz hvaležnosti na nje-, govem razoranem obrazu . .. * 3. septembra 1914 je dobil neki ge-neralštabni častnik nalogo, da odnese generalu Gallieniju, vojaškemu guvernerju Pariza, velevažno sporočilo: armada generala v. Klucka se je premislila in namestu da bi nadaljevala obkolje-vanje Pariza, je rajši začela prodirati na levem krilu. častnik je poiskal nekega tovariša in ga prosil: »Ali ne bi rajši vi prevzeli moje poslanstvo?« »Zakaj?« »Ker bi nemara,« je otožno, odvrnil častnik, »ker bi mi nemara v Parizu ne verjeli.. .« Ta častnik je bil Alfred Dreyfus . .. (Po »Intranu«) Kaj beremo drugod ROCKEFELLER IN DOLARSKI BANKOVEC (i-W) Newyork, julija John D. Rockefeller je te dni slavil 96 letnico svojega življenja. Mož je še zmerom tako čil in zdrav, da se nadeja, da bo učakal tudi še stoletnico. Čemu se ima najbogatejši človek sveta zahvaliti za tolikšno dolgo- in trdoživost? Popolni vzdržnosti, pravi mož sam, Rockefeller ne je drugega kakor jajca, mleko in prekuhano solato. Vina ni pil nikoli ne piva; sploh nikakega alkohola. Za žejo uživa vodo. Kakšen okus ima tobak, nima niti pojma: še nikoli si ni prižgal cigarcte ne smotke ne pipe. Tudi ni še nikdar prestopil praga gledališča ne kina; niti na konjske dirke ni nikoli šel. Edino golf igra še danes. Človek bi se vprašal, ali je vredno učakati 96 let in biti milijarder, pa si zraven ne privoščiti nikakega užitka. Ko je Rockefeller na svojem domovanju v Lakehurstu (New Yersey) slavil 96. obletnico svojega rojstva, je po svojem starem običaju razdelil sosedovim otrokom, ki so mu prišli čestitat, bakrene novčiče. Celega dolarja ne dobi pri njem nihče. Čudno: najbogatejši človek sveta ne nosi nikdar denarja s seboj; že dvajset let se drži tega načela. Ko je zadnjič neki gost potegnil v njegovi navzočnosti iz žepa bankovec za 1 dolar, ga je Rockefeler radovedno poprosil: »Pokažite, da vidim, kakšen denar tiskajo današnji dan ...« OD KOD »BUDŽET«? Če je katera beseda, ki se zadnja leta pojavlja tako rekoč v slehernem še tako vsakdanjem razgovoru, je ta beseda »proračun« in srbohrvatska izposojenka istega pomena »budžet«. Vsi vprek govorimo o »redukciji« tega siromaka, o »uravnoteženju«, o »zmanjšanju« i. t. d. Saj je pa vsega tega tudi potreben; domala nikoli ga ne slišimo v drugačni zvezi kakor v isti sapi z milijardami. Ali pa tudi veste, od kod izvira ime tega napihnjenca? Iz francoščine, boste rekli. Da in ne. Iz sodobne že ne. Temveč iz angleščine. In veste, od kod je prišel angleški »budžet«? S Francoskega. Nastal je iz starofrancoske besede »bougette«, ta besedica pa pomeni prav majhen mošnjič. Deset milijard našega državnega proračuna — pa »prav majhen mošnjič«? Kaj hočemo: v tisoč letih so se marsikateri pojmi korenito izpremenili, in tako se je tudi »budžet«. (t-W) NAJBOLJŠA NALOGA Slavni kirurg Ernst Bergmann (1836-1907) v šoli ni bil ravno med najmarljivejšimi. Nekega dne je učitelj razpisal nagrado za najboljšo šolsko nalogo pod naslovom »Kaj je lenoba?« Bergmann je ponosno oddal najdaljši sestavek — kar'na treh straneh! Na prvi strani je bila besedica »To«. Na drugi strani je bila hesdica »je«. Na tretji strani je bila besedica »lenoba«. Bergmann je dobil nagrado. DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA... (a-W) Pariz, julija Neki Kazelft je napravil statistiko, kakšno starost učakajo ljudje različnih stanov. Takale je njegova statistika: Vladarji in knezi 58.8 leta Raziskovalci neznanih dežel 60 let Kmetje 61.6 leta Trgovci 62.4 » Umetniki 66.2 » Književniki 66.9 » Vojaki 67.7 » Učenjaki 68.9 » Državniki 69.1 » Duhovniki 69.1 » V tem seznamu književniki niso ravno na najslabšem. Pisarjenje se vsekako bolje obnaša kakor vladanje. Pa tudi učenost ne krajša življenja, če smemo verjeti gornjim številkam. MUČEN POLOŽAJ Neki časopis se je obrnil do pisatelja Rode Rode in ga prosil, naj mu humoristično popiše »kak mučen položaj«, ki ga je utegnil kje doživeti. Roda Roda je odpisal: »Radi bi, da vam pošljem šaljiv prispevek. Meni pa ne pride nič na um, pod milim Bogom nič. To je prav gotovo zame mučen položaj. Honorar za popis tega resničnega doživljaja izvolite nakazati na moj poštnočekovni račun.« »BODI LUČ!« Ondan se je po ekspozeju novega angleškega zunanjega ministra Samuela Hoara vršila v poslanski zbornici velika debata o zunanji politiki. Zdajci je pa zagrnila dvorano tema; očividno je nastal kratek stik. Takrat je bil na govorniški tribuni socialistični poslanec Morgan Jones; kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, je nadaljeval svoj govor in poslanci so ga spodobno poslušali. Govornik je prihajal v čedalje večjo vnemo. .Kot opozicijonalec je seveda napadal vlado in njeno zunanjo politko in vzkliknil: »Kje je naša vlada? Hoteli bi jo videti! ...« Prav tisti mah je prodrl plah žarek v gosto temo: predsednik poslanske zbornice je bil, videč, da teme le noče biti konec, prižgal voščenko ... V dvorani se je raztegnil smeh. Najbolj od srca so se smejali Austen Cham- GROF MONTE - CRISTO Roman Napisal Aleksander Dui.ias 95. nadaljevanje Grof namigne Nubijcu in konja potegneta par korakov; tako je Monte-Christo ostal sam. Prekrival je roke in se nemo zagledal v Babilon pod svojimi nogami. Potlej sklene roke kakor k molitvi. »O, ti velemesto!« zamrmra. »Manj ko šest mesecev je, kar sem stopil skozi tvoja vrata. Mislim, da me je Bog pripeljal k tebi, in zmagoslavnega me zdaj vodi od tebe. Skrivnost svoje navzočnosti med tvojimi zidovi sem zaupal samo njemu, zakaj on edini je mogel brati v mojem srcu; on edini tudi ve, da odhajam brez mržnje in brez prevzetnosti, a ne brez bolesti. On sam ve, da nisem zaradi sebe, ne iz ničemurnosti izrabil moč, ki mi jo je dal. O, velemesto! V tvojem naročju sem našel, kar sem iskal; kakor potrpežljiv kopač sem vrtal po tvojem drobovju, da bi iztrebil vse, kar je bilo hudobnega v njem. Zdaj je moje delo končano, moje poslanstvo dopolnjeno, zdaj mi ne moreš dati nič več veselja, ne bolečin. Bog s teboj! Pariz!« Njegov pogled je še poslednjič objel nočni privid. Potem si potegne z roko po čelu in stopi v voz. Nubijec požene in drdraje izgine voz po pobočju nizdol. XVI Popotnika sta se vozila deset Ur, ne da bi bila le besedico iz-pregovorila. Morrel je bil zatopljen v svoje misli, Monte-Christo ga je pa nemo opazoval. »Morrel,« ga naposled ogovori grof, »ali vam je morda žal, da ste šli z menoj?« »Ne, gospod grof; a vendar, obrniti Parizu hrbet —« »Če bi bil mislil, da vas čaka v Parizu sreča, bi vas bi} pustil tam.« »V Parizu počiva Valentina, in ko sem dal Parizu slovo, sem jo v drugo izgubil.« »Ne, Maksimilijan,« ga mehko zavrne grof, »prijatelji, ki smo jih izgubili, ne počivajo pod zemljo; v našem srcu so spravljeni, in sam Bog je hotel tako, da jih bomo zmerom imeli pri sebi. Tudi jaz imam dva prijatelja, ki me zmerom tako spremljata; prvi je moj oče, drugi moj učitelj; oni mi je dal življenje, ta pa razum. Duh teh dveh mož živi stalno v meni. Kadar sem v dvomu, ju vprašam za svet, in če sem kdaj kaj dobrega storil, se imam samo njima zahvaliti. Povprašajte glas svojega srca, Morrel; ono vam bo poveda- lo, ali je prav, da mi ves čas kažete tako neprijazen obraz.« »O, prijatelj,« odvrne Morrel, »glas mojega srca je zelo žalosten in mi pripoveduje samo nesrečo.« »Obupani ljudje zmerom gledajo vse črno. Duša si sama zagradi obzorje; vaša duša je mračna, zato se vam zdi nebo tako zastrto.« »Morda ste zadeli,« zamrmra Maksimilijan in se spet pogrezne v svoje mračne misli. Vožnja je šla neverjetno naglo. Mesta so švigala ko sence mimo njiju. Drugo jutro sta se ustavila v Chalonsu; tam ju je že čakal grofov parnik. Brez obotavljanja so naložili voz na ladjo, nato sta se pa še popotnika vkrcala. Grof je postajal kar vidno boljše volje, čim dalje je ostajal Pariz za njim; bilo mu je, kakor bi se vračal iz izgnanstva v domovino. Ni trajalo dolgo, ko je vstal pred njima Marseille. Parnik je pristal pred Cannebierom. Prav takrat se je v pristanišču odpravljala neka ladja v Alžir. Toda niti mrzlično vrvenje potnikov in njihovih znancev in prijateljev, ki so mahali z robci in klicali odhajajočim v slovo, ne vneto nakladanje nosačev, ki so v potu svojega obraza potiskali vozičke s tovorom in prtljago na palubo, ni moglo Maksimilijana iztrgati iz žalostnih misli. »Glejte,« je dejal in prijel grofa za roko, »tamle je stal moj oče, ko je priplul ,Faraon4 v luko. Tule se je vrli mož, ki ste ga vi rešili smrti in sramote, vrgel v moje naročje. Še danes čutim solze na obrazu, a jokal ni samo on, pri vseh, ki so stali okoli naju, so se bleščale solze v očeh.« Monte-Christo se nasmehne. »Takrat sem stal tamle,« reče in pokaže na bližnji vogal. Komaj je izgovoril te besede, ko zaslišita iz iste smeri bolesten ihtijaj. Moža se obrneta tja in zagledata zastrto žensko, ki je mahaje z roko pozdravljala nekega potnika na ladji. Ob pogledu na to ženo grof vztrepeta; če ne hi bil mladi mož tako zaverovan v svojo lastno bolest, bi bil moral opaziti nenadno izpreinembo pri grofu. »O, Bog!« vzklikne zdajci Morrel. »Ali ni oni mladi častnik na ladji Albert Morcerf?« »Da,« pritrdi Monte-Christo. »Tudi jaz sem ga spoznal.« »Tega ne razmumem,« zamrmra Maksimlijan. »Saj gledate vendar ves čas drugam!« Grof se nasmehne in njegove oči zlete nazaj k zastrti neznanki, ki se je počasi izgubila v množici. iNalo se obrne k Morrelu. »Ljubi prijatelj,« mu reče z mehkim glasom, »ali nimate ni-kakili opravkov tod?« »Na grob svojega očeta bi šel,« odgovori zamolklo Maksimilijan. »Le pojdite in počakajte me tam; prišel bom po vas.« »Ah me mislite mar zapustiti?« »Da .. . tudi jaz moram opraviti sveto dolžnost.« Monte-Christo je še zmerom stal na mestu, ko mu je Morrel že izginil izpred oči. Potlej je nenadoma trznil, kakor hi se bil prebudil iz sanj, in počasi zavil proti hišici v Meillanskem drevoredu, kamor smo naše bralce povedli že v začetku te povesti. Ta hiša je stala še zmerom v senci lipovih dreves; po zidu se je še zmerom vzpenjala vinska trta s svojimi počrnelimi debli. V to hišo, v tisto, kjer je nekoč prebival Dantejev oče, je stopila zastrta žena, ki jo je bil Monte-Christo uzrl na nabrežju v pristanišču. Za grofa so bile izhojene stopnice stari znanci; bolj kakor kdorkoli, je znal odpreti hišna vrata s staroversko kljuko. Ne da hi bil potrkal, je vstopil. Na koncu tlakovanega hodnika se je odpiral razgled na prijazen sadni vrt. Na tem vrtu je bil grof spravil denar, ki ga je namenil Mercedi; le iz nežnočutne obzirnosti je bil to dejanje premestil za štiri in dvajset let nazaj. Že na pragu je Monte-Christo zaslišal pridušeno ihtenje. Pogledal je tja, od koder je prihajalo, in zagledal na klopi v gosti senčnici Mercedo vso sključeno in jokajočo. Monte-Christo je stopil počasi naprej; pesek je zaškripal pod njegovimi nogami. Mercedes dvigne glavo in vzklikne od strahu, ko zagleda tujca pred seboj. »Gospa,« jo ogovori grof, »moja moč ni tolika, da hi vam mogel vrniti srečo; prinašam vam pa utehe: kot prijatelj vam jo prinašam.« »Res sem zelo nesrečna,« vzdihne Mercedes, »popolnoma sama sem ostala na svetu .. . Imela sem le še svojega sina, in zdaj me je še ta zapustil.« »In prav je storil, gospa,« reče mehko grof. »Njegovo srce je plemenito. Spoznal je, da mora vsak človek plačati davek svoji domovini, ta s svojimi duševnimi zmožnostmi, drngi s svojo pridnostjo; berlain, Lloyd George in Morgan Jones sam — trije voditeji treh pobijajočih se strank. Za tisti trenutek so pozabili, da so nasprotniki. (»Intran«) O CEM BERLIN GOVORI (h-Q) Praga, julija. V »Češkem Slovu« beremo: Hitler, Goering in Goebels so se ondan peljali z avtom na izlet. Na povratku so pa doživeli pokvaro in so morali v najbližnjo vas po priprego. Med Potjo so srečali nekega kmeta z vozom; prosili so ga, da bi jih naložil. Kmet je pa zavihal nos. »Nerad vozim tujce,« je odgovoril neprijazno. »A ker ste že tu, nu, naj bo!« »Kako morete reči, da smo vam tujci?!« se je ogorčil Hitler. »Ali me mar •te poznate? Jaz sem Hitler!« Kmet je prezirljivo zamahnil z roko. Tedaj se je pa že oglasil Goering. Srdito je vzkliknil: »Tak mi smo vam tujci? Veste, kdo sem jaz? Goering! Goering!« Kmet je izpljunil si obrisal usta z dlanjo, počil z bičem in dejal: »Zdaj manjka le še, da bo onile mršavi Žid rekel, da je Goebels — potem vas bom pa vse tri z bičem nagnal! . ..« ZOB ZA ZOB (g-lV) Puriz, julija Francosko mesto Dieppe je ondan proslavilo obletnico, kar je eden izmed njegovih nazdrzneših sinov, stotnik Jean Ribault ustanovil prve evropske naselbine na Floridi in v Ameriki. Pozneje so prišli v te kraje Španci. Krvoločni kakor so bili, so nesrečne koloniste pobili, na kraju, kjer je stala njihova naselbina, so pa postavili napis: Obešeni ne kol Francozi, temveč kot krivoverci. (Vedeti morate namreč, da so bili prvi francoski naseljenci sami protestanti.) Kmalu za Španci je pristal v tamkajšnjih vodah neki drugi francoski pomorščak. Videč, kaj so Španci napravili »Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki. z njegovimi rojaki, jih je meni nič, tebi nič od prvegu do poslednjega pobesil, na grob jim je pa napravil napis: Obešeni ne kot Španci, temveč kol razbojniki. TUDI REKLAMA 'orku kamnita puščava, so pravi bedaki. V Newyorku se lahko znajdeš, saj iniaš jezik, pa povprašaš! Okrog Kajzerja je pa grič griču tako podoben, kot jajce jajcu, vprašati pa ne moreš 2,'c duše, ker je ni! Več ur se je potikal med skalami, tako je pripovedoval Bob, ko je nenadoma uzrl šotore domačinov. Stopil je k njim in jih bolj z rokami kakor z jezikom izpraševal, kod in kam naj krene. Kakor da bi bil skale izpraševal! Nihče ga ni razumel. Pač je pa opazil prav neprijazne poglede rjavokožcev in nase naperjene cevi dolgih pušk ... Tedaj se je v sili sponi-nil edine besede, ki je dišala po jutrov-skem jeziku! »Salaam« je z ameriškim naglasom izdavil. In hvala bogu, da je, sicer bi bilo po njem! Rjavokožci so takoj pobesili puške, neki imenitnik ga je pa celo povedel s seboj v šotor in ga »napojil« z ovčjim mlekom. po teh dogodkih se je Bob privadil jeziku svojih gostiteljev, naučil se je molsti kamele, koze in ovce in odkrili so mu celo skrivnost pripravljanja trdega siru, ki jim je skorajda edina bruna za zimo. Rad bi se bil sicer še navadil vozlanja preprog, pa ga niso pustili preblizu, zakaj to delo opravljajo samo ženske. Le od daleč je smel občudovati neverjetno spretnost tkalk in vozlalk. Videl je celo, kako tkejo lasno šotoro- so »specialisti«. Alijeri izdelujejo samo peteline, Kamžulovi samo -cevi, - pri Molmiedovih samo prožilu . . . Bob je resno iu celo hudo resno trdil, du so ti preprosti ljudje že pred tisoč leti po-znali »tekoči trak« — način dela, s katerim se v našem stoletju toliko »po- stavlja« Ford_____ To Bobovo poročilo je Scboedsarka tako navdušilo, da je krenil s svojo od-pravo v ono vasico, kjer izdelujejo po vino, kako gladijo volno, kako priprav- | hišah znamenife »kajberske puške«, ki v ljajo iz zelišč barvo za barvanje vlaken in kako čarajo kar na pamet prekrasne vzorce v napeta volnena vlakna na statvah. Ko se je pričelo jeseniti in so se pastirji odpravljali proti jugozapadu, se j je napotil Bob nazaj k »svojim«. rokah dobrih strelcev nikoli ne zgreše svojega cilja. Odprava je filmala te za-nimivosti, Pacamountov velefilm »Ben-gali« nam jih bo pa pričaral na platno naših kinematografov. GARY COOPER, KATHLEEN BIRKE IN FRANCHOT TONE v prizoru iz Paramountovega velejilma »Bengali« Bob, saj se ga je še skoraj materino mleko držalo, se je takrat spomnil pustolovskih povesti, pa si je kar ročno razložil, da je bila južina znamenje »gostoljubnosti«. Sklenil je svoje premišljevanje s prepričanjem, da se mu od-slej ni ničesar več bati. In glejte. Bob je imel prav! Divjim narodom je go-stoljubnost do prijateljev in prijaznih tujcev najvišji zakon. V šestih mesecih Spremljal ga je neki prijazen možak, ki mu je bil bolj tolmač kakor spremljevalec in zaščitnik. Na potu je Boba doletela še ta sreča, da se je smel neka^ dni pomuditi v vasici, kjer izdelujejo znamenite »kajberske puške« Iz-delovanje teh dolgocevih, starinsko oblikovanih pušk — pravijo jim v indsko-afganskem narečju »džecail« — je prava »vaška domača obrt«. Pri Vsaki hiši SPENCER TRACY V FILMU »UBIJALEC« Metro je angažiral odličnega karakternega igralca Spencerja Tracyj« za svoj najnovejši film »Ubijalec«. Guy Bolton in Tim Whelan sta nalašč za ta film napisala roman »The Murder Man«. Sicer še ni določeno, kdo bo film režiral, produkcijo bo nedvomno vodil Harry Rapf. Zensko glavno vlogo bo igrala bržčas Virginia Bruce, ki se je prav posebno izkazala v filmih »Zdravnikovi zapiski«, »Lady Times Squarea« in še v več drugih. FILM JOANE CRAWFORDOVE »DAM NI VEČ« V Metrovih ateljejih v Hollywoodu dodclavajo najnovejši film lepe Joane Crawfordove, pod naslovom »Dam iti več«: bleščeče napisana, odlično zrežirana in fotografirana komedija in ltkra-tu tragedija modeme deklice, ki se je poročila iz ljubezni, čeprav je vedela, da bo moža izgubila. Ko je bilo že na tem, je ubrala druge strune in si ga spet pridobila. Film je tragedija, resnična tragedija, čeprav zveni komedija iz nje. Preveč je v njej do srca segajočih prizorov trnjeve poti dveh mladih ljubečih se ljudi, da bi krstili film za komedijo. — Ostale glavne vloge igrajo znani Franchot Tone, potlej Edna Mav Oliver in Reginald Dennv, še izza nemega filma znani komik, in lepa Cail Patrick, nova zvezdica na filmskem I nebu. Humor ZABELIL MU JE Mlad pisatelj svojemu prijatelju: »Nekaj izvodov moje najnovejše knjige je kupila celo kaznilnica!« Prijatelj ga pa zafrkne: »Ali je mar to najnovejša poostritev kazni?« LJUBEZEN »Mica, ali si že kdaj ljubila kakšnega moškega?« »Ne, Janez; občudovala sem sicer že marsikaterega zaradi korajže, zaradi moči, lepote in duhovitosti, tebe, Peter, pa resnično ljubim.« ZNANSTVENO Profesorica vpraša Metko: »Povej mi, kdo je bil Platon?« Gimnazijka malo pomisli in se odreže: »Platon je bil izumitelj »razmerja«, ki se po njem imenuje platonsko!« C BOLJŠA GOSTILNA »Prinesite mi kompot z eno samo muho* »Zakaj z eno?« »Ker sem ga doslej vselej dobil z več muhami* ...................... RODA RODA PRIPOVEDUJE ' O POTOVANJU PO OCEANU Parnik »East Asia« je na potu med Cherbourgom in Lizbono. Z ladjo sc vozi tudi Bernard Shaw. Po naključju se je pomešal med družbo neki Kanadčan, ki ni imel no-henega. pa že prav nobenega opravka z literaturo. Bernard Sliaw si ga pri priložnosti zlobno in strupeno privošči. Presenečen in vzradoščen hkratu ga potrcplje dobrodušni Kanadčan po ra-incnu, češ: »Niste neumni, gospod — res, niste neumni!« MAJHNA RAZLIKA »Ona na desni je moja žena, na levi pa ljubimka ...« »Res? Pri meni je pa ravno narobe.« (»Rire«, Pariz) KLAVIR Mati: »Kaj se je le to zgodilo s klavirjem? Niti glasu ne da!« Mirko malo pomisli in reče: »Rekel bi, da je nekaj krivde v tem, da sva z Marjetico odvezala strune, ki sva jih potrebovala za žično vrv.« MATURA Večer pred zrelostnim izpitom je zrl Hugo prazno predse in pamrtnjačil: »Ne morem presoditi, ali so drobci mojega znanja iz fizike dovolj veliki, da bom lahko z njimi zamašil zijoče vrzeli v kemiji. Gotovo je le to, da v zgodovini niti tega ne vem, kdaj je bila revolucija leta 1818.« Prirejena po znamenitem romanu, ki ga je napisal Robert Louis Stevenson, in po filmu istega imena družbe MGM z Wallaceom Beeryjem. Jackiejem Cooprom in Lionelom Barrymorom Da obvaruje zdravniku, mirovnega sodnika in kapitana Smol-letta ob strel jevanju s topom, je Jack odve-slal na razbojniško ladjo. Tam je videl, kako se edina dva razbojnika, ki sta še ostala na »HispaniolU, srdito obdelavata z noži. Eden od njiju je obnemogel nasprotnik ga je ubil. Drugi je pa potožil Jakcu, ko se je popel na palubo, da je že čisto na koncu. Jakec je tedaj prerezal ladijske vrvi in snel razbojniško zastavo. Videč, da je ladja na varnem, se je Jakec vrnil v ostrog, da poišče svoje prijatelje. A kdo popiše njegovo presenečenje, ko najde tam Dolgega Johna in njegove mornarje! A čeprav sta si bila sovražnika, si Jakec ni mogel kaj, da ne bi imel Dolgega Johna rad, in tudi krvoločnemu razbojni-■ ku je deček prirastel na srce. Povedal je Jacku, da so se on in njegovi ljudje pogodili z Jakčevimi prijatelji, da so jim odstopili del svojih zalog. Pismo s 'Francoskega Cenjeni gospod urednik! Moje pismo prihaja iz kraja, kjer živim brez znancev in sorodnikov. Imam samo enega prijatelja, ki me marsikatero uro odtrga od vsakdanjih skrbi. Ta moj prijatelj je »Družinski tednik«, katerega prebiram z veseljem in zanimanjem. V pravo zabuvo pa so mi »Pisma iz mojega kraja«. Ko jih prebiram, sem se odločila, da bom tudi jaz opisala svoj rojstni kraj. Sicer sem le malo vešča v pisanju, kajti usoda mi je naklonila docela drugačno delo, kakor delo za pisalno mizo. Bolj otroku ko dekletu mi je dala okusiti grenki kruh tujine. Kot osemnajstletna sem dala slovo svoji rodni vasi na Gorenjskem ter odšla v Francijo. Težko mi je bilo zapustiti svojo majhno in lepo rojstno vas, katero od dveh strani obdajajo zeleni travniki, od tretje pa prelepo ravno polje. Konec vasi se vije hladna voda, ob kateri se visoko dviga lepi »Vaški hrib«. Z njega je lep razgled po širnem polju, daleč na gorenjsko stran ter tja do Kamniških planin. Na tem hribu so se vsako nedeljo zbirali fantje in dekleta ter veselo prepevali, da se je njih pesem, spremljana s harmonikami, razlegala daleč, daleč na okrog. V svoji rodni vasi sem preživela mnogo srečnih in veselja polnih dni, od katerih pa danes nimam drugega kakor lep spomin. Neštetokrat se spominjam vseh dogodkov, ki sem jih preživela v svoji lepi domovin. Ko si zbujam spomine iz preteklih dni, tedaj skoro pozabim, da me objema okrilje tuje zemlje. Enega Peljal je ladjo okoli Otoku zakladov in jo spravil v skrit zaliv, kjer je ruzbojniki pač nikdar ne bi mogli odkriti. Ko je bilu »His-puniola« na varnem, je pa ruzbojnik, ki je mulo prej javkal, da ima zlomljeno nogo, zahrbtno nupadel Jacka z nožem. Deček je komaj ušel poginu: sple-zal je na jambor in nabil samokres s suhim smodnikom. Ko je besedolomni mornar vrgel nož proti njemu, Jakuc sprožil in razje treščil mrtev v valove. Banka Baruch 11, Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija, št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxemburgu: št. 5967, Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice »Kaj pa je tu?« je vprašal k nam sto-pivši gospod. »Padle smo same,« pravi ena izmed nas, »vi nam pa pomagajte, da bomo vstale.« Kmalu nas je rešil ta dobri in usmiljeni in nič koliko radovedni gospod. Za zahvalo smo pa morale ustreči njegovi radovednosti in popisati, kaj se nam je pripetilo. Sedaj pa domov in kako. Peljati se nismo mogle, ker so bila kolesa bolj ali maj polomljena. Podale smo se po poljski poti domov. Kakor starke smo se vlekle in gladile naša potolčena kolena in roke. Toda vse to bi bilo ostalo skrito, da ni zame prišel ločitveni dan. Na kolodvoru smo izvedle od naših fantov, da so nam za šalo izrezali bučo, jo ovili z rdečim papirjem ter znotraj prižgali svečo. Eden jo je pa počasi dvignil, ko smo se peljale mimo. Naše ogorčenje ni dolgo trajalo nad hudomušnimi fanti, kajti treba se je bilo ločiti. Še zadnji klici »Bodi srečna!« »Kmalu se vrni med nas!« in že je vlak oddrdral v temno noč. Izstopila sem na tujih tleh, v Franciji, kjer se že šesto leto borim za vsakdanji kruh. Tujina se mi zdi kakor mačeha; kaj kmalu mi je iztrgala iz srca veselje in ga napolnila z žalostjo. Tu sem še prezgodaj spoznala, kaj je skrb, ki s£ sedaj niti za trenutek ne loči od mene. Potem pa domotožje, ki me kakor mora tlači dan za dnem. Poleg tega je pa še vedno treba poslušati pikre besede Francozov, ki jih neprestano ponavljajo nad nami-tujci. Da v tujini je minilo vse najlepše, začelo se je pa vse najtežje. »Vrni se kmalu med nas!« mi vedno doni v ušesih, ta zadnji klic mojih prijateljev iz domovine. Vrnitev domov ni samo moja želja, temveč želja vseh rojakov v tujini, če bi seveda vedeli, ali bomo dobili v mili domovini dela in zaslužka, s katerim bi se vsaj skromno preživljali. Kakor mine vse, tako bodo minili tudi ti dnevi v tujini. Obupati ne smemo, misliti moramo na boljše dni, če sploh kdaj pridejo. Vas, gospod urednik, pozdravljam, kakor tudi vse bralke in bralce »Družinskega tednika« v domovini. Ona je drhtela od jeze in mi velela, naj molčim. A dekleta so me brcale pod klopjo in mi s tem dajale vzpodbudo. »Prosim, gospodična,« sem nadaljevala, »kje je pa pravica, ki o njej tako lepo pripovedujete? Saj je še v našem razredu ni, kje bi pa potem neki bila še na svetu? Zakaj oštevate samo nas revne, bogate pa pustite pri miru? Ali nas ne tepe dovolj usoda, dočim je bogatim posuto življenje s cvetlicami? V imenu vseh vas prosim: ozirajte se tudi na to, da se ne moremo tako učiti, ker pri nas doma imajo štiri otroke, pri nekaterih pa celo deset, dočim so one same, imajo svojo sobo, v katero se lahko zapro in se uče kolikor jih je volja. In kljul) temu časih ne znajo.« Seveda me je učiteljica debelo gledala, da se tako predrznem govoriti. Jaz sem se pa mirno vsedla. Odleglo mi je. No, nekoliko je pa le pomagalo. Malo obzirnejša je postala od tega časa tudi z nami — revnimi. Žalostni so spomini na Trbovlje, a vendar jih ljubim. Saj sem vendar zagledala tam luč sveta, tam so me pozdravile sirene ob rojstvu in tam sem se naučila trpeti. In zvečer preden zaspim, mislim nanje, moj duh pa poleti tja poslušat tiho pesem fantov, ki jo pojo za hišo. Mladenka. Ko je Jakec izdal razbojnikom, da je bil on tisti, ki je splezal ladjo in jo odpeljal v skrit zaliv, so se razbojniki vsi razkačeni hoteli vreči s sabljumi nadenj. Toda za dečka se je zavzel sam Dolgi John; zagrozil jim je, da bo vsakogar ubil, kdor se Jakcu le do-Da jih potolaži, jim je tedaj izdal, da ima Flintov zemljevid, jutri pa pojdejo, da izkopljejo zaklad. Kakšna usoda jih čaka tam? To boste pa izvedeli prihodnji teden. Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! izmed teh spominov sem se namenila, da vam opišem. Če se pa gospodu uredniku ta zgodbica, ki sem jo doživela zadnje dni svojega bivanja v rojstni va si, ne zdi primerna za objavo, naj jo blagovoli izpustiti. V moji rojstni vasi nas je bilo šest deklet, ki so si bile zveste prijateljice. Ker je pa bila najstqrejša med nami šele v devetnajstem letu, so nam ljudje, to je, sovaščani, rekli, da smo otroci in »smrklje«. A te »smrklje« našega veselja niso prav nič kalile. Kajti v naših srcih je vladala sreča in veselje. Skrbi in žalosti nismo poznale. V vsem tem veselju smo se tudi zadnjo nedeljo lepo zabavale in nič nismo mislile na to, da se bomo že čez dva dni ločile. Domenile smo se, da se odpeljemo s kolesi k tovarišicam in znankam z namenom, da se poslovimo. Kakor smo rekle, smo tudi storile. Priznati smo si morale, da toliko smeha, kakor prav to zadnjo nedeljo že dolgo ni bilo. Ko smo se vračale domov, je solnce že zdavnaj zatonilo in večerni mrak je objemal dremajočo zemljo. Peljati bi se morale čez tri vasi, ker pa tega nismo hotele, smo se nič hudega ne sluteč odpeljale po glavni cesti proti domu. Naši jezički so bili v nalepšem teku, ko smo naenkrat, kakor bi treščilo v nas, vse hkratu utihnile. Naše oči so se uprle v njivo, kjer je prav počasi lezla iz zemlje strašna rdeča »pošast«. Naša čela je oblil mrzel pot, noge so se nam tresle, a naši vedno migajoči se jezički se tokrat niso premaknili. A tedaj pa kakor na povelje, smo zapodile kolesa, kar so nam pač dopuščale moči, oziroma tresoča se kolena. Toda te blazne dirke je bilo kmalu konec. Kajti Anica, ki je vozila prva, je padla, me pa seveda druga za drugo na njo. Med kolesi smo ležale kakor v železnem oklepu ter požirale cestni prah. Naenkrat se znova zgrozimo. Čudna svetloba se nain je bližala. »Pošast« gre po nas. Toda to ni bila nikaka pošast, pač pa avto. »Sedaj bodo pa res fini žganci iz nas, če se avto prej ne ustavi,« je rekla Anica. Toda strah je bil potolažen, ko se je avto ustavil tik pred nami. Pismo iz mojega Uraja Trbovlje! Kaj ne, ta beseda ne zveni preveč lepo, a vendar jo ljubim, kot ljubim vsakogar, kdor pride iz tega kraja. Ponosna sem nanje, čeprav so revne in uboge. V drugih krajih, posebno v mestih, zaničujejo dekleta iz Trbovelj. Posebno moški mislijo o njih bogve kaj. Res je, da so dekleta živahna in vesela, toda vedo, kaj je dekliška čast. Bilo je v šoli. Učiteljica, ki ni bila iz našega kraja, temveč iz mesta, nas je imela že vse dopoldne v želodcu. In tudi me smo je bile do grla site. Okrog enajste ure je pa prekipelo. Imele smo ' ravno zgodovino in nekatere niso znale. To jo je tako ujezilo, da je začela premetavati vse stvari, ki so ji prišle pod roke. Me smo se pa začele smejati, a to jo je še bolj razjezilo. Začela je pridigo-vati: »Lenobe lene, za nič drugega niste kakor za to, da bi v šoli jedle in da bi vas oblačili. Mar res mislite, da vas bo kdo vzel za služkinje, ko boste zapustile šolo? Če pride v kraj, kjer sem jaz doma, katera iz Trbovelj, da se ponudi v službo, se ji smejejo in pravijo: Le pojdite, vas pa že poznamo!« V 24 URAH barva, plisira in k» mično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Jaz sem se že med govorom komaj premagovala, a sedaj me je vrglo po-koncu. Dejala sem: »Dobro, gospodična, če smo Trboveljčani tako malo vredni, zakaj ste pa potem tukaj? Hrane in za obleke, ki smo jo dobili v šoli, nam tudi ne bi bilo treba oponašati, ker niste dali zraven niti dinarja. Kdo je pa pisal v druge kraje za obleko? Mi otroci!« Pismo iz mojega kraja Dragi mi, gospod urednik! Pišem pismo vam z željo, da natisnete ga v tednik, če le slabo ni zelo. Hrib zeleni tu dviguje iznad travnatih se raz, v znožju njega pa kraljuje mirna, tiha naša vas. Časa, ko je vas nastala, zgodovina ne pove, bržkone bo pa držula zgodbica, ki vse to ve. Štirje bratje, pionirji: Luku, Tone, Miha, Franc, čvrsti, močni ko hudirji, kot je hrust bil nekdaj Kranjc. Tu so sekali goščavo, tam kopali so zemljo, so vozili jo v puščavo, kjer je manjkala zelo. Lepo vstvarili so polje, vse po sreči jim je šlo, kakor znali so najbolje, nič ni bilo jim težko. Tukuj zima hudo briše, si pri sebi pravijo štirje bratje — štiri hiše , skupno si postavijo. Vse lepo so uredili, hiše, hlevi tam stoje, pa še niso mirni bili, nove muhe jim roje. »Žalostna nam mila majka! Kdo le snažil bo naš dom? Pridnih žensk nam pač še manjka, jaz se kar oženil bom.« To vsak zase so sklenili, našli pridnih so deklet, se po vrsti poženili, srce jim je mirno spet. Zginila sta mir, tišina, štorklja nosi jim otrok, tu pustila hčerko, sina, vse živo je naokrog. Rod za rodom hitro mine, tudi njihov minil je, pustil pa nam je spomine, našo vas in pa polje. Tudi ti si, dragi tednik, storil k nam že svoj polet, štirih bratov pa naslednik, kličem ti »Na mnogo let!*. Čič Valkim. Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblačilnici A. Presker Sv. Petra cesta 14 Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama! OTOK ZAKLADOV Naši bralci pišejo Povest v slikah Dopisi iz^vrst naših naročnikov in bralcev Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« in odgovarja K. Bratuša, novinar Ljubljana; tiska tiskarna Slatnar d. z o. z. (Vodnik-Kuez), Kamnik.