es lih»j» ob 4. »|Mtr»j. as» Stane mesečno D:n »5—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knafiova ulica itev. $FL Telefon Stev. ji, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnfltvai Ljubljana, Prelemon ulica It 54. — Telefon it «6 iaseratnt oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it c. — Telefon K «gt Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it, t. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavoda 1 L)ut>-Jana it 11.841 - Praha čislo fl.iSo Wien, Nr. 105.141. LJubljana, 18. maia. »Glasovanje 15. maja ne pomeni ničesar. ostalo je vse pri starem in vse je dobro.» Tako se glasi zaključna beseda g Uzunoviča k dogodkom prošlih dni •Bodri državljani nase edinstvene Jugoslavije si manejo oči in nič kaj urejeno iim ni v glavi. Kako ie že bilo? Da, res, v noči od četrtka na petek je divjal ve!ik boj proti korupciji in vršilo se je velevažno glasovanje o postavitvi anketne komisije proti Radi Pašiču in o nujni uvedbi zakona za pobijanje korupcije. Radičevci, klerikalci in razni njihovi priveski pri nas so v petek vedeli mnogo lepega povedati o svoji zmagi in ni nič čudnega, če se je našlo precei ljudi, ki so ta dan preživeli v razumljivem zadovoljstvu, da se sedaj vendar enkrat prične s pozitivnimi ukrepi proti državnim tatovom. Danes smo poslušali razgovor resnih ljudi, ki so ugibali aii ima anketna komisija pravico in možnost prisiliti g Rado Pašiča. da se iavi iz Opatije, odnosno iz onega najbrž zelo prijetnega kraja, odkoder sedaj opazuje vrvenje po svoji dragi domovini. Naleteli smo sprva na začudene m koi nato na naravnost ogorčene obraze, ko smo skromno povprašali. katera anketna komisija se bavj z afero g. Rade. Ali ona, ki so jo skonstruirali gg. Radie, Korošec in Da-vidovič ali tista, ki so ji tako blag delokrog in tako liberalne roke odredili radikali? Odgovor daje g. Uzunovič tudi tistim, ki dosedaj še niso razumeli Nič se ni zgodilo in vse je dobro za gospodina tam v Opatiji. Giasi se paradoksno ali je vendar le res: Narodna skupščina je odklonila s tem, da je v petek ponoči preglasovala radikalski predlog, postavitev anketne komisije. In g. Radič, ki ie skuhal svoj posebni dnevni red, da udari radikale in Pašiča ie direktno pripomogel. da ie cela protikorupcijska akcija padla v vodo. Ni čudno, da se v nekaterih krogih v Beogradu, ki radi razkrivajo razne zakulisne tajnosti, pojavlja celo perpleksna misel, da so radičevci zato glasovali proti radikal-sketnu predlogu, da bi radikale in sebe sploh osvobodili vsake, anketne neprijetnosti Res je rezultat interpelacijske dehate o korupciji ta. da radikalski predlog o postavitvi , ankete ni bil sprejet, ostala dva predloga opozicije pa nista prišla na glasovanje, "ker je predsednik po odklonitvi tega predloga, na katerega je vlada vezala vprašanje zaupanja. sejo zaključil. Debata je torej končala, kakor da bi sploh ne bil stavljen noben prehod na dnevni red! Po našem mišljenju je to postopanje popolnoma napačno. Utemeljitev, da skupščina ni mogla več sklepati, ker se ie vlada z odklonitvijo radikalskega predloga dejansko nahajala v demisiji, ne drži. Šele formalna o^estitev skupščinskega predsednika o podani, odnosno sprejeti demisiji ima po parlamentarnem običaju ta učinek. Netočen je tudi drugi izgovor, da poslovnik za slučaj, ako je motiviran predlog o dnevnem redu odklonjen, ne predpisuje nadaljnega glasovanja Po našem mnenju je to naziranje krivo tolmačenje člena 76. poslovnika, ki določa, da se mora. kadar bi bil prost prehod na dnevni red odklonjen, glasovati o motivira, nih predlogih po redu kakor so biii predloženi. V konkretnem slučaju prost prehod na dnevni red sploh ni bil predložen. temveč se je vlada izrekla za motivirani predlog radikalskega kluba. Ta je propadel, a bilo je v duhu člena 76.. da bi predsednik nato dal na glasovanje po redu drugi motivirani predlog, to je oni samostojnih demokratov. To se ni zgodilo, temveč je bila seja zaključena. Ker predpisuje čl. 73 skupščinskega poslovnika, da seja Narodne skupščine ne more biti preje zaključena, predno ni dovršen pretres začete interpelacije. se vlada sedai postavlja na stališče, da ie stvar definitivno končana in tudi skupščinski predsednik zastopa. kakor glasijo poročila, isto mnenje. Ako vztraja vlada pri svo;em, potem bi se morala staviti v parlamentu nova interpelacija o korupciji in novo-dom nove debate, odnosno ob njenem zaključku, bi se šele moglo ponoviti glasovanje o postavitvi ankete. Toda medtem so radičevci v celoti akceptirali naziranie radikalov in se obvezali, da bodo storili ie to. kar bodo radikali spoznali za pravo . . . Po zaslugi in s pomočjo radičevcev imajo sedaj radikali možnost z utemeljitvijo. da se ie o stvari itak že razpravljalo. zavleči odgovore ministrov na eventualno novo interpelacijo in s tem sploh celo afero odgoditi ad ca-lendas graecas. Na drugi strani ra n! dvomiti o njihovi želji, da vsak odloč-ne>ši predlog o anketi uoronastijo in imaio sedai. ko so radičevci Je še njihovi ponižni sluge, vsako možnost da to tudi v polni meri izvedejo. Opozicija ie v tem oziru nesporno v težavnem položaiu. Vsaka nfena akcija ie vsled radlčevskera izdajstva znatno nctnbtienn in ie izgubila na stvarni efektnosti ?a'ostno dejstvo je. da so radičevci s svojo taktiko zaslužili častni Uzunovičevi vladi že štejejo dneve «Morda bo še krajša nego njene predhodnice.« - Sklicanje Narodne skupščine. — Vlada odklanja vsako odločitev glede pro-tikornpcijskih predlogov. — Min. svet o programa skupščinskega dela. Danes dopoldne sta konferirala predsednik skupščine Trifkovič ln g. Uzunovič, kdaj naj se skliče prihodnja se]a Beograd. 18. maia p. Važnih dogodkov danes ni bilo. Politični krogi živahno razpravljajo o včerajšnjih dogodkih v zvezi z rešitvijo vladne krize. Novi vladi Nkole Uzunoviča prerokujejo zelo kratko življenje. Splošno je politična javnost prepričana, da bo reparira-na Uzunovlčeva vlada tako kratka, kakor njegove prejšnje, če ne m .rda še krajša. Nanjo gledajo vsi trezni politiki s še večjim pesimizmom kot na njene prednice, ker je sedanji kabinet sestavljen pod posebnim pritiskom, ne na temelju svobodnih pogajanj, ampak na podlagi diktata. Zato tudi ne verujejo, da bo St. Radič izpolnil obveze, za katere se je moral pismeno obvezati. V parlamentarnih krogih naslašajo ne-parlamentamo rešitev poslednje vladne kr ze. Pravijo, da vlada ni zadostila niti najnavadnejšim formalnostim. Najprej bi morala Mti sprejeta demisija vlade, ki ji je zbornica izglasovala nezaupnico. Ako vlada, ki ji je parlament tako brutalno odrekel zaupanje, ne izvaja iz tega posledic, potem jasno kaže parlamen-tu svoj prezir in ne more računati na. mimo sodelovanje. Tudi radikalni krogi sami niso zadovoljni z rešitvijo krize. Večina radikalskih poslancev izjavlja v razgovorih z novinarji, da je tudi ta IIzun»videva vlada navaden provizorij. ki se ne mare I j ti ti resnega parlamentarnega dela. Med tem beležijo, novinarji že prvi konflikt v vladi. Baje si je St. Radič izgovoril, da sme imeti še dva že napovedana shoda, in sicer v Somboru ter Stari Pazovi. V zvezi s tem je radi-čevski državni pod tajnik dr. Pernar pričel premeščati občinske beležnike v tamošnjih krajih. Kakor hitro je za to izvedel notranji minister Boža Mniksi-riiovič, je ustavil premeščenja, dr. Per-narju pa je prepovedal vsakn vmešavanje v njegove -posle. Narodne skupščine. Po dosedanjih dispozicijah se bo ta seja vršila 26. t. m. z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda prihodnje skupščine. Iz predvidenega dnevnega reda je razvidno, da vlada odklanja nadaljevanje glasovanja o predlog h glede pobijanja korupcije. Vlada smatra, da je tozadevna debata s predlogi vred končana in zato ne more biti govora o kakršnemkoli predlogu vlade v tej stvari. Vaš dopisnik se je nocoj obrnil do min. predsednika Uzunoviča, ki je odgovoril, da vlado interpelacije ne zanimajo. To je stvar opozicije. Vlada vendar ne bo sama sebe interpelirala. »Hvala Bogu,« je dostavil Uzunovič, »da smo se rešili te stvari!« Od 6. do 8. zvečer je bila seja ministrskega sveta. Po izjavah ministrov se je na tej seji razpravljalo o delovnem programu skupščine. Na dnevni red zbornice pride v poletnem zasedanju baje zakon v trgovinski in brodarski pogodbi z Italijo, potem tarifni del, obmejne in veterinarske konvencije in zaključni protokol. Neptunske konvencije še ne pridejo na dnevni red. Na-daljni program obsega baje konzularne konvencije zakon o centralni upravi, o podaljšanju izrednih pooblastil zakonodajnega odbora, o ukinjenju čl. 292. finančnega zakona glede višine invalidskega davka, o izenačenju neposrednih davkov, o izkoriščanju vodnih sil, o sodnikih, ustrojstvu sodišč m državnih pravdnikih, o odvetnikih in o policiji itd. itd. Seveda tega programa nihče ne vzame resno. Nocoj sta bila na dvoru minister doktor Nikič in minister Miša Trifunovič, ki sta poročala kralju zgolj o resortnih zadevah. Moralična in politična kvaliteta obnovljenega sporazuma RR Pribičevičeva «Reč» o programu radikalov ia radičevcev. — «Samouprava» o značaju radikalskega zaveznika Radiča. Beograd, 18. maja p. Nocojšnja »Reč« prinaša več zanimivih člankov o političnem peloža u in o zadržanju radikalov in radičevcev povodom vladne krize. List pravi, da so dogodki, ki so se odigrali zadnje tri dni odkar je Uzunovlčeva vlada padla v skupščini popolnoma podkrepili prepričanje, da imajo radikali in radičevci v resnici svoj program, namreč izigravanje slehernega parlamentarizma v naš) državi in ubijanje vere v kakršnokoli moralo pri ljudstvu. Reči se mora, da imajo vladni zavezniki v tem uspeh. Iz Narodne skupščine so žs napravili cirkus in iz parlamentarizma javno komedijo. V bodoče se bo dal vsak nepar-lainentarni čin ali pokret opravičiti v radl-kalsko-radičevsk; poiitiki. V prihodnje ne bo za vsako tako dejanj^ toliko kriv oni, ki ga :e storil, ampak radikalna stranka in radičevci ki so ustvarili to možnost. Tudi onj morajo biti žigosani kot nosilci korupcije in boja Proti onim. k: korupcijo pobijajo. Prvi korak vse poštene javnosti mora biti, da z vsemj silami dela na to. da padejo te klike in stranke in da se onemogočijo radikali in radičevci na državni upravi. »Reč« navaja potem razna epiteta ki si jih delijo radikali in radičevci in citira tudi današnjo »Samoupravo«, ki govori o znanem intervjuju St. Radiča z novinar.!. »Samouprava« pravi, da ie ta Intervju živo in čisto ogledalo popolnega političnega šarlatanstva St. Radiča in avtentičen dokument za njegovo popolno politlč. nepreračunljvost. Tako piše pravi »Reč« službeni organ radikalne stranke. In včeraj je ista rad.kalna stranka sklenila s tem uepreračnnljivim politikom ln šar latanom sporazum o skupnem delu v državi! Kako srečna mora biti država, ki io vodijo na ta način kvalificirani šarlatani in nepreračunljivi ljudje! V drugem članku napada »Reč« davido-vičevce, ki so kazali tako vročo željo, da pride.o zopet v vlado. List ugotavlja da so jih radikali prevarali. Davidovičevcj so jim služili Is kot sredstvo, da morejo pritisniti na radičevee. Gg. Davidovič lil njegovi prijatelji imajo torej nedvomno velike zasluge, i--------11 ___—----1---m priimek spasiteljev korupcije, ki ga iim danes daje beograjska politična ulica. A nič manj kakor oni. so njihovi petkovi zavezniki, klerikalci, davidovi-čevci, pripomogli, da je akcija proti korupciji kompromitirana, ker se je v odločilnem trenutku po krivdi te gospode prevrgla v običa'no politično kupčijsko zadevo in ie pokazala, da nositeljem in podpornikom radičevskega predloga nI bilo za pobijanje korupcije, temveč za ustvaritev politične kombinacije, ki bi naj bila njih same privedla — k vladnim jaslim. ! Prav ža^stno noglavje politične zco-; dovir.e naša mlade države je zopet za i nami. da ostanejo radikali in radičevci še nadalje na krmilu. Posebno zaslugo so si stekli še za parlamentarizem. Zakaj namesto, da bi zahtevali od vlade, naj insistira da krona sprejme PO parlamentarnem običaiu njeno ostavko in da šele potem začne poga anja za nov kabirret so najprej začeli pogajanja z g. Uzunovieem in so take omogočil) da ie vlada v nasprotstvu s parlamentarnim načelom ostala na krmilu čeprav je v parlamentu padla. Beograd, 18. maia. p. Današnja »Samoupravam objavlja članek ped naslovom »Kje je iskrenost?! v katerem piše na koncu z ozirom na zadnji incidc-nt v skupščin' o St Radlču naslednic: »Kot ugoden rezultat te krize se more smatrati dejstvo, da ie splošno zavladalo prepričanje, da se g St Ra-dičem in njegovo najbližjo okolico ne mo. rejo vršiti nobeni resni posli. Zadnji intervju ki ga je dal objaviti g. Radič ie živo in čisto ogledalo njegovega neizmernega političnega šarlatanstva ter avtentičen dokument njegove popolne politične nepreračunljivosti. Človek, ki ordinarao in drzno zagovarja javno laganje s politično elastičnostjo, dokazuje, da je. absolutno izven vseh normalnih pojmovanj o politiki ln da Jo Identificira s sejmsko obcenostio. Zaradi te kretnje g. Radiča se morajo sramovati mnogi njegovi dosedanji pri atelji med Hrvati da so šli za takim voditeljem. Pr! tem seveda ni govora o onih. ki so navezani na g. Radiča zaradi osebnih interesov in ki morajo iti za njegovimi norostmi in nizkotami kot poslušni sužnji. Pri tem je govora o ljudeh, ki znajo politično misliti in k! jih v njihovem javnsrrt delu vodijo dolžni ozir; napram življenjskim interesom naroda in države.«: Priprave za razorožitveno konferenco Ženeva, 18. maja. sb. Danes ob 11. dopol« dne se je vršila prva seja komisije za pri. prave mednarodne razorožitvene konferen« ce. Pri tem zasedanju so zastopane nastop, ne države: Francija, Belgija, Italija, Japoo« ska, Brazilija, Španija, Češkoslovaška, Urn. guay in Švedska, ki so zastopane tudi v Sve tu Zveze narodov ter Zedinjene države, Nemčija, Bolgarija, Rumunija, Jugoslavija, Poljska, Finska, Holandija, čile in Argen. tinija. Kakor znano je sovjetska Rusija od. klonila povabilo za udeležbo na tej konfe« renči. Konferenca bo razpravljala o obšir. ni vprašalni poli, ki jo je na svojem zase« danju decembra meseca 1925. izdelal Svet Zveze narodov. Za predsednika konferen. ce je bil splošno predlagan Paul Boncourt v znak posebnega priznanja in simpatij Franciji za njen trajen trud v razorožitve, nem vprašanju. Boncourt je izvolitev o ■ klon i, n^knr ;e bi! izvolien za predsednika l holandski delegat Laudon. - Porazne podrobnosti o radičevski kapitulaciji Stjepan in Pavle Radič sta se odrekla vsaki ingerenci na vodstvo parlamentarne politike HSS. — Radičevske ministre so izbrali radikali. — Radie gre v Dalmacijo knjige pisat. Beograd. 18. mala p. Vsa politična Javnost stoji pod vti9om popolnega moralnega poraza obeh vladnih strank, ki sta se po dogodkih sadnjih dni zopet sporaizumeli Želji, da dobijo v radičeveth poslušne po-služitelje so radikali žrtvovali vse moralne in državne ozire. Radičevci vstopajo v vlado ponižani in osramočeni. Čim več se izve podrobnosti o poteku včerajšnjih pogajanj med obema R, tem poraznejše so za radičevee. Tako sta proti izrecni zahtevi Radičevega kluba ostala v vladi radičevska ministra Nikič in Superma, glede katerih je g. Pucelij nesel še zvečer g. Uzunoviču sledeči sklep Radičevega kluba: »Hrvatska se-1 jaški klub svoje podpore vladi g. Uzunoviča ne veže na nobena osebna vprašanja, smatra pa, da v slučaju, ako v vladi ne more osnatl Pavle Radič, ki je dejansko pod-šef stranke, ni treba, da ostaneta v njej dr. Nikič in eventualno dr. Superina.* Uzti-.tovič je to zahtevo gladko odklonil io radičevci so končno pristali tudi na pogoj, da se morata oba Radiča, Stjepan in Pavle, odreči vsakemu vplivu tia politiko in zadržanje Hrvatskega seljaškega kluba! Radikali kažejo radičevcem odkrito preziranje ter se obnašajo popolnoma kot njihovi gospodarji. »Pokazali smo vam,« pravijo, »kako znamo seka;,.i glave,« s čemer mislijo na St !n Pavla Radiča, ki so ju pognali iz vlade. Eden vodilnih radikalov je izjavljal danes pred novinarji, da so radikali sicer vedeli, da so Radičevi ljudje strahopetci, da pa so toliki, kakor so se pokazali, uiso vedeli. Za drugič vedo radikali sedaj ž vnaprej, da morejo od radičevcev doseči, kar hočejo. Radič izvršuje prvo točko svoje kapitulacije Zagreb, 18. maja n. Kakor znano, so se morali radičevci med drugim obvezati, da ne bodo dopustili, da piše St. Radič dalje v svoje liste o političnih stvareh. V zvezi s tem je blia za jutri pripravljena izdaja »Doma* odložena, ker so moTali iz lista iztrebili vse Radičeve članke. Na vprašanje vašega dopisnika so-povedali v uredništvu »Doma«, da ne bo v prihodnji številki »Doma« niti vrstice od Radiča. »Dom« izide šele pojutrišnjem. St Radič se je danes zjutraj pripeljal h Beograda. Niti zagrebškim nit! beograjskim novinarjem u; hote! dati kakršnekoli Izjave ln lih sploh m hotel 'sprejeti. Prihod:?:; dni se poda bale v neko dalmatinsko sekv kjer bo, kakor je pripovedoval v Beogradu, — knjige pisal. Zopetno prekinjenje francosko-angleških pogajanj Francija noče pristati na angleško zahtevo. v Pariz. Povratek Pereta London, 18. maja. (radio). Danes so se v finančnem ministrstvu med francoskim fi« nančnim ministrom Peretom in angleškim zakladnim ministrom Churchillom nadalje: vala pogajanja o konsolidaciji francoskega vojnega dolga. Razgovori so omejeni na one točke, ki še ovirajo končni sporazum o po» ravnavi francoskega dolga Angliji. Kot podlaga pogajanj služijo smernice, ki jih je očrtal Peretov prednik finančni mini. ster Caillaux v avgustu preteklega leti. Po tem načrtu bi imela izplačati Franoija svoj dolg v 62 letnih obrokih in sicer povprečno 12 milijonov 500.000 funtov letno. Natanč* na razporedba teh odplačil še ni določena. Kakor je minister Churchill v svojem go« voru z dne 26. aprila naznanil spodnji zbor. niči, bo znašala začetna kvota odplačil francoskega vojnega dolga Angliji minimal. no vsoto 4 milijonov funtov. Kakor poroča današnja aMaachester Guardian®, je bil v \Vashingtonu med Be» rangerjem in Mellonom dosežen sporazum ter bo Francija plačala Zedinjenim drža. vam tekom prihodnjih pet let vsoto okoli 6 milijonov 750.000 funtov letno. Kei pa jt francoski dolg Ameriki in Angliji v razmerju 7 : 5 in ker stoji angleška vlada mi stališču, da mora v vprašanju konsolidacije vojnih dolgov ohraniti soglasno postopanje z drugimi državami, se splošno misli, da minimum odplačil francoskega dolga Angliji ne bo znatno presegal vsote letnih 5 milijonov funtov tekom prihodnjih pet let. Angleži upajo, da se bo ponudba franco. skega finančnega ministra znatno približa« Ia gornji vsoti London, 18. maja. (radio). Ker sporazum glede spornih točk nI bil dosežen, se iT ne jutri francoski finančni minister Peret v Pariz, da prisostvuje seji ministrskega sv>e. /a. Peret se v kratkem vrne v London, Med tem se bodo nadaljevali razgovori med francoskimi strokovnjaki tn uradniki zar hladnega ministrstva. London, 18. maja. (radio). Pogajanja niso dovedla do uspeha, ker zakladni minister Churchill ni priznal združenja francoskega državneg-a dolga s trgovinskim dolgom-Francoske banke. 18 dni rudarske stavke v Angliji Včeraj so se vršila prva oHcijelna pogajanja med rudarji in vlado. — Intervencija dvora. — Delno pomanjkanje premoga. London, 18. maja. (radio). V ospredju vsega zanimanja je sedaj premogovni spor. Zastopniki rudarjev so stopili v zvezo s predstavniki državnega oddelka za rudar, stvo. Razpravljali so o raznih točkah pred« loga, ki ga je stavil ministrski predsednik Baldvvin. Predsednik vlade se nazbrže sam sestane z izvrševalnim odborom strokovne organizacije rudarjev. Vodja rudarjev Gook je izjavil, da obstoja možnost mirne rešit, ve spora, ako se bodo v zadostni meri za. ščitili interesi rudarjev v smisl predlogov ministrskega predsednika. Izvršni odbor ru. darjev se sestane v četrtek. Razjasnil bo rudarskim delegatom položaj, ni pa gotovo, da sprejme na tem sestanku pooblastilo za nadaljno akcijo brez predhodnega obvesti. Ia krajevnih organizacij. London, 18. maja (radio). Danes popol« dne je razpravljal izvršni odbor rudarske zveze o vladnih predlogih glede ustavitve rudarske stavke. Po seji so se sestali dele. gati z ministrskim predsednikom v prosto, rih spodnje zbornice. Prisotni so bili Sir Steel Mailland, delovni minister lord Bir. kehead, Chamberlain in Foks, tajnik rudo« kopov. Razprava o vladnih predlogih je trajala dve uri. Končno je bilo sklenjeno, da se se« j a nadaljuje jutri. Ker vsebujejo vladni predlogi komplicirana tehnična vprašanja želi izvršni odbor rudarske zveze, da o teh vprašanjih razpravlja tudi jutrišnja konfe. rcnca rudarskih delegatov. Lastniki rudnikov se skušajo ravnati po vladnih predlogih in uravnati plače tako, da bo zagotovljen trajen mir v premogovni Industriji. Za jutri je sklicana tudi konfe. renca osrednjega odbora zveze lastnikom. Kakor poročajo listi, bo stopil dvorni mi« nister v zvezo z obema strankama. Posledice stavke so precej občutne. V ši» rokih plasteh prebivalstva vlada pomanj« kanje premoga, kar ovira tudi popolno vzpostavitev vseh industrijskih obratov. Železnice imajo sicer Še mnogo premoga, vendar pa je morala Južna železnica ome. jiti obrat na svojih progah za 40 — 50 od. stotkov. Vsi listi v svojih poročilih o stavki so. glast!) hvalijo postopanje min. predhodni« ka in 'zr-ižajo upanje, da bo mirna rešitev vseh industrijskih sporov okrepila gospo« dareko moč države. donosno znan« stveno in kulturno delo. V slovenskem je« ziku je nato prof. dr. N. Preobražensky, povdarjal zasluge, ki si jih je Palacky s svojim delom pridobil za vse Slovanstvo. Oba govornika sta za svoja izvajanja žela obilo odobravanja. Sledile so še razne pevske točke. Kasto« pila sta kot solista g. Milan Jug in gdč. Golobova ter bila živahno aklamirana. Prav dobro je uspel tudi oktet akademikov ter mešani zbor učiteljišča pod vodstvom prof. E. Adamiča. Violinsko točko je efektno iz« vedel g. Rupel ob spremljevanju gospe prof. Šlaisove. Lepemu umetniškemu vsporedu je sle« dila animirana zabava. Mariborski občinski svet Maribor, 18. maja. Nocoj se je vršila kratka seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile večinoma zadeve gradbenega značaja, o regulaciji in parcelaciji nekaterih mariborskih cest. Ga« lerije so bile prazne. G. župan je najpreje poročal o dopisu mariborskega velikega županstva, ki pred« laga občini, naj premišlja o ukrepih, da bi se dovolilo krošnjarjenje v mestu le proda« jalcem izdelkov hišne industrije, Ribniča« nom. Kočevarjem, dočim naj bi se Dalma« tincem in Bosancem ta obrt zabranila. Isto predlaga veliko županstvo tudi za Celje, Ptuj in Rogaško Slatino. Dopis je bil iz« ročen odseku. — Občina bo izvrševala škropljenje ceste k tovornemu skladišču v Molju v lastni režiji, železniška direkcija kot lastnica pa naj izvrši tlakovanje ceste. Poročevalec finančnega odseka podžupan dr. Lipold je poročal o prodajah raznih stavbnih parcel. — Dr. Kac je referiral za gradbeni odsek o novih načrtih regulacije in parcelacije obsežnega ozemlja med top« niško vojašnico in Tržaško cesto. Nov na« črt predvideva 15 m široke glavne ceste in 12 m široke stranske ceste. Predlog je bil soglasno sprejet Obširnejša razprava se je razvila o vprašanju regulacije ceste ob bro« du, ki bo spajala Meljsko cesto pri Kvaso« vi hiši z novimi objekti tovarne Šonski in Hutter ob Dravi in bo služila kot potrebna ccsta tudi za težki tovorni promet. Sprejet, je bil predlog finančnega in gradbenega od« seka, da se izvrši ta regulacija in da se do« voli tozadevni kredit v znesku 70.000 Din, k čemur bodo prispevala tudi zainteresira« na industrijska podjetja. Zadnja zadeva javne seje je bilo vpra« ?anje določitve najemnine v novi stano« vanjski hiši v Frančiškanski ulici, ki je last mestne občine. V omenjeni hiši oddaja ob« čina troje trisobnih stanovanj in troje eno« sobnih v drugem in tretjem nadstropju. Odsek je predlagal, da se oddajo prva sta« novanja za mesečno najemnino 620 Din, druga pa po 190 Din, in sicer le za mestne i-službence. Končno je o višini najemnine sklepal občinski svet v tajni seji. Tu je bi« la najemnina nekoliko znižana. Ob 18. se je nadaljevala tajna seja, v ka« teri je bilo več oseb sprejetih v občinsko zvezo in rešenih nekaj uradniških zadev. Predložena je bila tudi bilanca mestnega električnega podjetja, za katere pregled je bila izvoljena posebna komisija. Iz življenja dozorevajoče šolske dece Že parkrat smo objavili nekaj zanimivih podatkov iz šolskih popisnic, ki jih je učiteljstvo sestavilo za mariborski pedagoški krožek v svrho študija šolskih vprašanj. Ker so te Dopisnice zelo važne za poznavanje otroške duše — iz njili se dajo s precejšnjo zanesljivostjo posneti socijalne razmere, v katerih živijo otroci, pa tudi njih želje za bodočnost — priobčujemo danes nekoliko opazovanj po podatkih otrok nekaterih višjih razredov osnovnih šol v različnih krajih. Najprej četrti razred neke osnovne šole v MaTiboru, ki ga obiskujejo desetletna dekleta. Kako živijo doma, kako spijo, kako se igrajo, kako mislijo na bodočnost? Samo zanimiva vprašanja s še zanimivejšimi odgovori! Ogromna večina živi v slabih gmotnih razmerah; skoraj vse deklice trpe vsled stanovanjske bede. ki vlada v Mariboru. Samo 11 jih je, ki spe same v postelji, ena spi na tleh v kuhinji, 18 jih spi v postelji z materjo ali sestro, ena pa spi v sobi, v kateri prenočujejo tudi trije moški in se preseli v kuhinjo k materi samo takrat, če je bolna. Vsa dekleta, razen ene, pomagajo doma pri gospodinjstvu, igrajo se rade, zlasti z žogo in punčko, igrajo se «miš in mačko® ali pa «se skrivajo«. Ena zahaja stalno z materjo v kino, v katerem je mati kot strežnica zaposlena. Ena deklica ima hudo mačeho; opravljati mora vsa dela v kuhinji, ribati tla itd., igrati se sme le redkokdaj, ker ji mačeha tega ne dovoli. Želijo pa postati: dve frizerki, tri učiteljice. štiri uradnice, štiri modistinje, (da bi se lepo oblačile, nosile lep klobuk!). dve prodajalki, ena železničarka (da bi dobila legitimacijo za prosto vožnjo kakor njen oče-železničar), ena pestunja, pet kuharic (da bi dobro jedle), dvanajst šivilj brez posebno značilne motivacije. Nobenih skrbi in tudi ne želj za bodočnost nima samo ena, hčerka — tovarnarja, ki si ne želi postati nič. Za hčerko medvojnega in povojnega «privrednika» dovolj značilno! Bolj resne v svojih odgovorili in željah so učenke šestega razreda iste šole, deklice v starosti 13 do 14 let. Še žalostnejša socijalna slika se pokaže iz njih odgovorov glede razmer v domači hiši Od 27 deklic jih samo šest spi samih, v postelji, Vsa ostale pa bodisi s sestro, materjo, staro materjo, z očetom ali bratom. Ena deklica mora spati z dvema sestrama v postelji v sobi, v kateri biva dvanajst oseb, druga spi s sestro na tleh v sobi, v kateri prebiva tudi dvanajst ljudi. Neka deklica navaja, da so ji oče, brat in sestra bolni na pljučih, druga, da biva v skrajno vlažni sobi med straniščem in pralnico, tretja, da služi, ker nezakonska mati noče skrbeti za njo. Vsa dekleta morajo opravljati domača dela, varovati otroke, hoditi po zemlje in slično, nekatere strežejo pri tujih ljudeh. V prostem času čitajo ali šivajo, za igrače ni časa. Samo pet deklic je dobro oblečenih, sedem pa jih ima naravnost nezadostno obleko ali perilo. Želje glede bodočnosti: ena bi rada postala modistinja, pet prodajalke, dvanajst šivilje, po ena učiteljica ročnih del. risarka, kuharica (ker rada dobro je!), pestunja in ena tudi — babica. Neprimerno boljše ko v mestu so stanovanjske in prihranjevalne razmere otrok v nekem velikem industrijskem kraju. Od 14 dečkov v najvišjem razredu imajo vsi dobro hrano in obleko. 0 „KRAU AMERIKE" Šest je »mladih junakov »-abstinentov, eden telovadi pri, Orlu, eden pri Svobodi. Trem je najljubša igra nogomet, petim «lov», eden se nikoli ne igra. Dva spita sama v postelji, vsi ostali skupaj z bratom ali očetom. Razen enega, ki bi v splošnem rad postal «dober gospodar«. si vsi žele postati obrtniki med drugimi dva mehanika in trije mizarji. Ker imajo veselje in deloma celo orodje za dotični obrt. so njih želje realne. Ivan Franke Dar slovenskih umetnikov svojemu senijor« ju ob njegovi 851etnici. Plaketo je modeli« ral akad. kipar Lojze Dolinar. ^dioioioioioioioioioioioioicjoioioioic h 0 Svetovna senzaciia nad senzacijo f 0 0 S AUCBIIfC11 o o 08 a ?r?praw!*a Kino ,,Dvor". OoioioioioioioioioioioioioioioioioioioO Kongres župe S. J. S. U. za Slovenijo S hitrimi kojaki se približujejo blnkoštnl prazniki, ko poleti naša omladina v Novo mesto meid zelene dolenjske griče, da po. da bilanco svojega dela v preteklem leta Še lansko leto je bil kongres v Ljubljani precej skromen, letos pa smo napredovali v toliko, da bo po vsej Sloveniji odjeknil glas o mladine, ki sili kvišku, k soincu. Odjeknil bo glas omladine, ki bo izražal jekleno voljo do dela, napredka, da bomo vredni zaupanja ki ga stavlja v nas vsa javnost v Sloveniji, ki misli in čuti za enotno, veliko in mrtano Jugoslavijo. Kongres je organizirala marljiva novomeška »Prosvete«, ki je prekosila samo sebe in iz tega zborovanja napravila dan, ki bo zapisan v zgodovini našega jugoslovanskega naprednega dijaštva. Spored kongresa, kamor pridejo gostje dne 22. t. m. ob 9. zjutraj iz Ljubljane in Iz Celja v Novo mesto, ie sledeči: V soboto 22. t. m. ob 10. v Narodnem domu slavnostna seja delegatov, katere pozdravi najprej pokrovitelj kongresa g. gimn. direktor v Novem, mastu A. Škerlj. nato pa sled« referati zastopnikov posameznih društev, v katerih se bodo povdanjale smerni-ce našega delovanja v bodočnosti. Popoldne ob poi 14. zaone zborovanje s poročili društev o njihovem delo nnju in župnim občnim zborom. Zvečer pj orirede v veliki dvorani Narodnega doma /brana društva slavnostno akademijo, prokroviteljstfvo je prevzel blagohotno pretekor »Prosvete«, g. ravnatelj A. Škerlj. Pevski zbor vodi osebno skladatelj g. prof. E. Adamič. (Ker smo za akademijo poslali posebna vabila, prosimo vsakogar, kj mu ga pomotoma n-ismo i poslali, naj se zglasi od srede do petka od i 17 ,d'o 19. v Narodnem domu, pritličje levo.) Drugi dan se bo vršil pod pokroviteljstvom ljubljanskega lahkoatletskega podsa-veza župnj športni dan, na katerem prav tako tekmujejo vsa društva. Bled pred sezono Bled, 18. maja. Letna sezona se bliža. To je opažati vsepovsod. Letovišče je povsem oživelo, dela se, popravljajo se različna pešpota, ureja« jo nasadi, parki in druge naprave, ki slu« žijo tujcem kot šetališča. V letošnji sezo« ni je pričakovati, posebno številen obisk tujcev, ker so cene zelo nizke in omogo« čajo tudi srednjim slojem, da si privoščijo po trudapolnem delj nekaj dni počitka v našem divnem gorskem raju. Dosedaj je posetilo Bled okoli 500 oseb, med temi An« gleži, Amerikanci, Avstrijci, Čehoslovaki, Francozi, Italijani, Nemci, Poljaki in Ru« muni. Lepo število inozemcev je vsekakor posledica dobro zasnovane vsestranske re>» I klame, ki obeta najboljše uspehe in je i upati, da postane Bled pri enakem nadalj« Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. II. First National velefilm: iniiuAMiKi *VOR Joana, mllUonarleuo hči" Film razkošnosti, pikantnosti, zabave, veselja, žalosti. Ne odlašajte, čas hiti! Film kvalitete .Črni angel". 3908 a Prednaznanilo: Senzacja v pravem po- Telefonično naročene vstopnice dobite do četrt menu besede Kralj Amerike". ure pred pričetkom predstave v pisarni. nem delu za pospeševanje tujskega prome« ta, kar jc najboljše jamstvo ža vsestranski napredek. V letošnji sezoni se obetajo zelo zanimi« ve -prireditve, mednarodni tenis=turnir, med narodne konjske dirke, veslaške in plaval« ne i cvetlični korzi, redni družabni iz« let; umantično okolico in na hribe ter še .....c druge zabave, ki bodo nudile le« toviščarjem mnogo užitka. Posebno pohva« ie je vredno, da posluje na Bledu od 15. t m. carinama, ki olajšuje inozemcem pri« hod kakor tudi odhod z Bleda ter jim pri« hrani nadaljno carinsko revizijo na držav« nih mejah. Železniška uprava je uvedla iz« borne železniške zveze z inozemstvom ter opremila vozni red s preglednim stolpcem zvez z glavnimi postajami v -nozemstvu. V tukajšnjih hotelih je že polno življenja in vrvenja, za binkoštne praznike pa je ve« liko število naročil za prenočišče. S 1 ma« jem je pričel tudi redni avto promet Lcsce« Bled in obratno po zelo nizki ceni 10 D'n za osebo. Tudi narava sama pospešuje lepoto Ble« da, ki je ves v pomladanskem cvetju in more razvedriti najtužnejše srce in obuditi k veselemu življenju tudi najbolj zaspano dušo. Kulturni pregled tedne, nato pa se poda na češkoslovaško, kjer se razide. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 20.: «Idiot». B. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: «john Gabriel Borkmann». C. Ljubljanska epera Sreda, 19.: «Boheme». F. četrtek, 20.: «cGlumači». «Gianni Schicchi«. D. Petek. 21.: «\Vally». E. Sobota, 22.: « Večni mornar®. A. Mariborsko gledališče Sieda, 19.: «Veseli kmet». A. (Kuponi.) Četrtek, 20.: »Marija Stuart». B. Ljubljanska opera. Nocoj se poje v ljubljanski operi Puccinijeva «Bohfeme» za red P. TJlogo Mirni poje pri tej predstavi prvič na našem odru ga. Pavla Lovšetova. Ostale uioge so v dosedajiji zasedbi. Nastopijo: ga. Poilčeva ter gg. Bamovec, Betetto, MitrovK, šubelj in Ztipan. Premijera Petrovičeve «Zemlje» v za. grebški drami. Danes. v sredo zvečer, se vrši v zagrebškem dramskem gledališču premijera drame Pecije Petroviča gosp. Joža Ivakič, m-scenira pa slikar Vasilij Uljaniščev. Iz zagrebške opere. V zagrebški operi se je izvajala v torek zvečer »Pikova dama« od Cajkovskega. V petek pa se bo pela Saint-Saensova opera «Saanson in Da-lila z altistko Marto Pospišilovo v ulogi Dalile. V soboto pa se bo prvič v letošnji sezoni izvajala opera skladatelja, žafrane, ka blizc angleškemu «romanu groze* in francoske mu kozerskemu romanu. Po sodbi pro* Grossmanna je imel na Dostojevskega naj. večji vpliv francoski romanopisec Balzac Domače vesti Morala je rešena! Najpreje je papež izrekel, da ženske ne smejo biti prekratko oblečene, ne spredaj ue zadaj, ne zgoraj nc zdolaj. Potem se je v ljubljanski nunski cerkvi pojavil oglas, da smejo vanjo le takšne osebe, ki so do« volj spodobno oblečene. Očividno ne pri* čakujejo kratkokriiega obiska. V Mariboru sc je pa zadnjo nedeljo udeležila šolarske maše v frančiškanski cerkvi tudi neka učen« ka, ki je imela, gorje, — imela je kratke rokavce, in nedolžne ročice gole. Hu, hu! Učiteljica jo je zapodila iz cerkve. Ce bi papež vedel za ta efekt, bi se naj* brže zjokal, ali pa bi rekel kaj druzega. M. A. C. ♦ Proslava 85 letnice slikarja Ivana Franceta. Na svojem zadnjem občnem zboru je izvolila ljubljanska sekcija Strokovnega udruženja jugoslovenskih oblikujočih umetnikov nestorja slovenskih slikarjev, g. Ivana Franketa za svojega častnega člana. Odbor je poveril kiparju Dolinarju nalogo, da izdela mesto diplome Franketovo portretno plaketo, sivolasemu kolegu v spomin. Predaja te plakete se ie vršila na slavnosten način na slavnostnem banketu, ki ga ie udruženje priredilo predsnoči svojemu tovarišu o priliki njegovega 85 letnega rojstnega dne. Po pozdravnem nagovoru predsednika ie slikar Vavpotič v znešenih besedah orisal življenje in delovanje slavljenca, nakar se je g Franke ginjeno zahvalil ter v skoraj eno-irrnem govoru pojasnjeval glavni umetniški problem, s katerim se bavi intenzivno zadnja leta. Slavljenec je vztrajal še do pozne ure v družbi svojih mlajših kolegov ter je odšd v zavesti, da ga vežejo kljub časov nim dimenzijam tople simpatije z ostalimi umetniki. Intimno slavlje so posetili poleg umetnikov in njih soprog zastopniki »Narodne galerije«. Častna plaketa bo razstavljena nekaj dni v trgovini Magdič na Aleksandrovi cesti. ♦ Občinske volitve v prevaljskem okraju. Preteklo nedeljo so se vršile v nekaterih občinah prevaljskega okraja občinske vo-live, ki so pokazale, da ljudstvo vedno bolj podpira SDS. Bile so to po večini občine, ki so jih imeli v svojih rokah socijalisti, ker tvori v industrijskih krajih Črna, Mežica in Prevalje večino prebivalstva delavstvo tamošnjih rudnikov in tovarn. V Črni ie dobila SOS 80 glasov in 4 odbornike (lani pri skupščinskih volitvah 60 glasov.) Soci-ialisti 371 glasov in 17 mandatov, SLS 98 glasov in 4 odbornike (lani 174 glasov). Mežica SOS 84 (3) lani 62, Korunovci 78 (3), Mčderndorfer 372 (15), klerikalci 84 (3), lani 123. Prevalje zadružene napred. stranke 77, socijalisti 236, SLS 268, lani 330. Libeli-če napredna gospodarska lista 4 mandate, klerikalci 5. V Koprivni ln Št. Danielu je bila samo po ena skupna lista. Tako izgleda torej propadanje SDS, o katerem vedo toliko povedati klerikalni listi. ♦ Gozdarski kongres v Ptuju. V petek in soboto se je vršil v Ptuju kongres članov Jugoslovenske zveze gozdarjev, ki ga je sklicala ljubljanska podružnica omenjene zveze. Oficijelnega dela kongresa so se ude ležill tudi veliki župan dr. Pirkmajer, župan dT. Senčar, vladni svetnik dT. Vončina in okrajni sodnik dr. Travner za muzejsko društvo. Na kongresu se ie povdarialo, da bo Zveza z vsemi sredstvi delovala na to, da se v Mariboru ustanovi nižja gozdarska šola, ki bi bila velike važnosti za mariborsko oblast, ki obiljuje na mnogih obsežnih gozdovih. Tudi veliki župan je izjavil, da bo PTOiektu posvetil posebno pozornost. ♦ Hermann Wendel v Trstu. V pondeljek zvečer je dospel v Trst znani nemški publicist Hermann Wendel. Nastanil se je v hote lu Savoia. Iz Trsta potuje Wendei v Dalmacijo in potem na Grško. ♦ Iz »Vodnikove družbe«. V Ljubljani je pristopilo okrog 1500 članov »Vodnikovi družbi«, kar je vsekakor premalo, zato pozivamo gospode poverjenike, da napno vse sile, da se število članov podvoji. Tudi po drugih naših mestih bi lahko bilo več članov ako bi se vsak rodoljub zavedal, da je njegova narodna dolžnost, da pristopi »Vodnikovi družbi«. Pogrešamo med člani tudi šolske in učiteljske knjižnice, med ustanov-niki pa naše denarne zavode. Rodoljubi, ki imate uplivno besedo v naših denarnih zavodih, storite svojo dolžnost! V Ljubljani je pristopilo driižbi lepo število ustanovni, kov Zadnie dni sta prijavila svoj pristop leg dr. Grossa, ki je tudi letos dobil dovoljenje za ordinacijo v Slatini, je bil Javljen kot govornik na shodu v Tržišču pri Slatini g. Prepeluh. — Na ustanovnem zboru slovenskih radičevcev v Celju sta bila izvoljena v širši odbor tudi 2 Slattačana, gg. Špa-niček in Gert Sedaj je prišel še dr. Gross, pa lahko rečemo: Tres faciunt collegium. — Priljubljeni slatinski župan g. Hvaleč leži še vedno težko bolan in vrši mesto njega občinske Posle podžupan g. Vidgaj, krojaški mojster v Rogaški Slatini. ♦ Vpijoči glas Iz globin. Iz vrst kronskih upokojencev smo prejeli: Vedno tišji postaja naš krik, krik kronskih upokojencev, zapuščenih vdov in osiromašene deoe. Živimo kot sence neko omrtvičeno životarjenje in vedno redkejše so vrste. Ljudje, ki so 30 do 40 let svojega dela dali javnosti, morajo zdaj jetnikovati, zvezani od najbolj grozne brige ali bo jutri še kos kruha na mizi. Namesto, da bi bilo kot plačilo za trud dolgih, prejšnjih let, naklonjeno za starost vsaj mirno, tiho življenje jih davi groza strahotne bede. Dajte nam vsaj pravico, ki ste nam jo dolžni' Pravico, ki ste io nemo poteptali, kajti za usmiljenje so itak gluha vaša otro-vana ušesa! Naj bi bil ta klic nov dokument iz kronike leta 1926, okras in diploma za vse tiste krmarje naših državnih poslov, za vse tiste vodje, ki tako »človeško« skrbe za nas, za kronske upokojence. ♦ »Ratnl Album 1914.—1918.« izide v najkrajšem času, ker so odstranjene vse tež-koče. V »Albumu« bo 2540 slik, klišeji za nje so že izgotovljeni. Knjiga izide v našem, francoskem in angleškem jeziku. Tiskana bo na finem papirju in trdo vezana. Na prvi strani bo imela sliko kralja Petra Osvoboditelja. Album, ki ga stavijo in tiskajo v Berlinu, je v tehničnem oziru vsestransko uspel in bo naravnost sija.no opremljen, da bo lahko uspešno tekmoval s sličnimi deli pri ostalih narodih. Delo bo v kratkm do-tiskano, nakar se takoj dopošlje v Beograd. Kdor Albuma še ni naročil, a ga želi imeti, nai ga takoj naroči, ker se knjiga kasneje ne bo prodajala. Po poročilih iz Berlina, bo »Album« do tiskan in poslan v Beograd koncem meseca junija tekočega leta. Uredništvo »Ratnog Albuma«, Beograd, kralja Milana ulica 69. . Sestanek somišljenikov SDS v Grosup. I jem bo na binkoštno nedeljo ob 3.30 popoldne v kolodvorski restavraciji. * Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo, sklicuje izredni občni zbor za 30, maja ob 15. pop. v dvorani Mestnega doma. Dnevni red se obavi potom posebnih vabil Dolžnost članov je, da se ga polnoštevilno udeleže. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla dne 16. t. m. vdova gospa Ana Svenšek roj. Holz, skrbna mati in blaga ženska. Njene zemske ostanke so položili včeraj k več- Konec milijonskih dobičkov ki so se brez truda ter brez reklame radi razvrednotenja valute lahko do. segli, je prinesel mnogim nesolidnim podjetjem katastrofo. Reelne tvrdke trgovska hi industrijska podjetja pa, čeravno težko a vendar dosledno premagajo prehod v nove razmere. Vsaka praznična številka «Jutr»» je vsled številnih trgovskih oglasov pravo zrcalo neumornih, solidnih naših tvrdk in tisoči čitateljev «Jutra» jih s po. nosom atajo. Odveč je povdarjati, da bo tudi binkoštna številka JUTRA" ki izide v pomnoženi izdaji z interesantnimi ilustracijami ogledalo vsega poslovnega in trgovskega prometa. Opozarjamo na to vse interesente m jih vabimo, da s primernim oglasom sodelujejo v tej trgovsko poslovni reprezentanci Slovenije Oglase za to številko sprejema oglasni oddelek «Jutra» do sobote opoldne. raišnjim dva tovorna vlaka s tako silo trčila skupaj, da sta bili obe lokomotivi močno poškodovani. Nekoliko natovorjenih vagonov se ie prevrnilo in več oseb je bilo ranjenih. Skoda je precej znatna. ♦ Grozen čin matere. V Podgorici v Črni gori so našli na bregu potoka Ribnice truplo novorojenca, kateremu ie bilo prerezano grlo. Zverinski materi pa še ni bilo dosti, marveč je truplo polila s petrolejem in potem sežgala. V bližini so našli tudi steklenico, v kateri se ie pred zločinom nahajal petrolej. Zločinske matere doslej še niso izsledili. •> strela ubila seljaka. V okolici Cupnje je v nedeljo divjala huda nevihta. Lilo je skoraj celo uro ter grmelo in treskalo. Seljaka Dragotina Aleksiča, ki ie pregledoval svoje polje, je nevihta zalotila na prostem. Nenadoma je močno zagrmelo in strela ie zadela seljaka. Ostal je na mestu mrtev. ♦ Grozen zločin v Beogradu. V pondeljek zvečer so v beograjskem Vračarju prišli na sled groznemu zločinu. Branjevca Milana Obradoviča so našli mrtvega v njegovi prodajalni. Glava je bila s topim orodjem popolnoma razbita. Polici a ie mnenja, da je bil umor izvršen iz koristoljubja od osebe, k; je vedela, da ima Obradovič denar. ♦ Samomor neznanega mladeniča. Zagrebška policija ie bila predvčerajšnjim obveščena, da so seljaki v nekem gozdu blizu Nove kapele našli obešenega mladeniča, starega približno 25 let. Perilo in obleka sami morilca sta bila popolnoma nova. Dokumentov ni itnel in se identiteta samomorilca ni mogla ugotoviti. ♦ Ubijalci srbskih vojakov pred sodiščem. V Prizrenu se je predvčerajšnjim pričela sodna obravnava proti onim Arnavtom, ki so v novembru leta 1915. pobili 150 srbskih vojakov. Ko so srbske oblasti morale zapustiti Prizren se je 150 bolnih srbskih voia-kov s kapetanom Stankom Petrovičem na čelu umaknilo v samostan Sv. Marka. Ko so Arnavti iz bližnjega sela Kabaša to opazili, jih je 60 mož brtfleča oborožena tolpa ELI NOR - R u— Društvo »Treznost« v LjuMjanj ima danes, 19. maja svoj redni sestanek ob pol 19. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red 1.) Antlalkoholnl dan. 2.) Poročila iz Kragu-jevca (br dr. Mikič). 3.) Slučajnosti. - Odbor. u— Akademski omladinl! Akademska sek cija abstinent, društva »Treznost« v Ljubljani priredi pod pokroviteljstvom SSLU da nes dne 19. t m. ob 15. uri v balkonski dvorani' sestanek vseh akademikov-absti-nentov in vseh, ki so v boju proti alkoholizmu naklonjeni. Dnevni red bo sledeči. 1.) Otvoritev. 2.) Predavanje dr. F. Mikiča »O pomenu bo;a proti alkoholu«. 3.) Sprejemanje novih članov. 4.) Razno. K čimvečji udeležbi na sestanek so vabljeni vsi, ki jim is bodočnost naroda in človeštva draga. — Akademska sekcija »Treznosti«. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bih prijavljeni sledeči slučaji: 2 goljufiji, 3 tatvine. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 3 prestopki obrtnega reda, 14 prestopkov cestno-policijskega reda in 1 telesna poškodba. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi splošnega suma jn 1 radi vlačugarstva. u— Vlom v stanovanjsko sobo. Ko sta a— Nedeljeno uradovanje na magistrata. Dočim ima večina državnih uradov nepretrgano uradovanje imajo mariborski magi-stratni uradi 7 urni deljeni uradni čas do 18. ure. Zato je društvo mestnih uslužbencev naslovilo na občinski svet prošnio, v kateri predlaga, da bi se uvedlo uradno poslova-vanje, izenačeno z onim državnih uradnikov V slučaju nedelieoega uradovanja bi hncLi uradniki ves svoj prosti čas skupaj in bi ga lahko uporabili z večjim efektom tudi za nadurno uradno poslovanje. O prošnii ie sklepal občinski svet na snočnji tajni seji ter določtl, da bo v poletnih mesecih od 1. junija do 1. septembra uradovane nedeljeno, sicer pa ostane kakor dosedaj deljen uradni čas. a— Zaključek vajeniške razstave in razdelitev nagrad. Predvčerajšnjim ie bila slovesno zaključena štiridnevna razstava izdelkov vajencev mariborskih obrtnikov. Popoldne ob petih so se zbrali poleg številnega občinstva v razstavni dvorani v Krekovi ulici razstavljalci-vaienci. ki Jih je v primernem nagovoru pozdravil predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureš. Nato ie bilo razdeljenih med razstavljalce 60 denarnih nagrad v ce. lokupnem znesku 5000 Din. Denarni zneski so naloženi v hranilnih knjižicah pri raznih mariborskih denarnih zavodih, da se mladina tako sistematično vzgaja k štedeniu. Bilanca va.eniške razstave ie nad vse razveseljiva. Poleg velikega moralnega uspeha razstavljalcev beleži razstava tudi krasen obisk posetnikov. Želeti le le, da bi ostala razstava stalna institucija kot ogledalo stro kovne izurjenosti obrtnih vajencev in da bi bila združena z razstavo obrtno-nadaljeval-ne šole. a— Umrli so v Mariboru. V času od 1. t m. je umrlo v Mariboru in najbližji okolici 38 oseb. Iz mesta jih ie bilo 16, iz splošne bolnice 16, iz okolice 3 in iz vojaške bolnice 3 osebe. Med njimi ie bil en slučaj smrtne poškodbe radi pobesnelega bika in en slu-čaj uboja na Betnavski cesti. a— Pretepi v vlnotočlh. Kljub bolj kislemu vremenu so Mariborčani zadnjo nedeljo v lepem številu obiskali priljubljene vinoto-če, pri katerih pa je prišlo to pot do par pretepov, tako da je morala nuditi pomoč tudi rešilna postaja. V vinotoču Jarca v Kamnici je praznoval Janez Draschbacher. 46 letni zidar pri tvrdki Kiffman v prijetni družbi god. Njegova žena se je vpletla z nekimi fanti v prepir, pred katerim^ jo je hotel mož ubraniti. V nastalem pretepu je dobil Draschbacher več udarcev z ročajem krampa. Na glavi ima trikrat prebito kožo, po telesu hude rane ln zlomljeno levo roko. Rešilna postaja ga Je prepeljala v javno bol nico, proti napadalcem pa ie orožništvo uvedlo preiskavo. — Pri vinotoču Švaja v Jarenini so se stepli fantje ter je med pretepom Fran Šantel z Vukovega vrha z nožem odrezal 36 letnemu Alojziju Mezgeču levi uhelj. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu uhelj zopet prisili. bo v poslopju tovarne, sta oba hkratu opazila, da je bi! izvršen tekom popoldneva v sobo in omare vlom. Urbasu je tat odnesel kompletno sivo obleko, modre hlače, nekaj srajc, nikljasto uro ter nekaj drobiža v gotovini. Rodlču pa 1500 Din vredno obleko iz angleškega blaga. Kot vlomilec je bil ta-koi osumljen neki delavec v tovarni, kate- — -------- ----- .- i zrn, nn je ou niu^ —— i priSla. v pondeljek zvečer ključavničar;a nemu počitku. — V starosti 78 let je umrl napadla in vse pobila. Rešila sta se le slu- EdvaTd Urbas in A]ojz Rodič v Strojnih to-™*or„,i ns V;™ nri Domžalah posestnik g. I čajnQ vojak Mihajlo Antonijevič in nj-egova | varnah z dela v d,elavsko stanovanjsko so- sestra, ki sta sedaj edini priči velikega po-kolja srbskih vojakov. Arnavti so po štiri vojake tirali iz samostana, češ da iih kot v etnike izroče bližajoči se bolgarski vojski Bolne vojake so na to z noži in sekirami pobili. Sedaj se je dognalo, da ie bil inicija-tor groznega pokolja Jusuf Uka z 19 tova- ----------, t _ . . riši. dočim se ostali Arnavti nahajajo kot ^ uamm _ ---------------------- Uanski je razpisana služba mestnega zrvroo- ^^^ na albanskem teritoriju. Ta dva!- opazila na dvorišču neka v tovarni zdravnika 2. razreda in pa služba hladilmč- setorica sedi sedaj na zatožni klopi. Na ob- stanujoča stranka, ko ie odnašaj velik za-nega strojnega mojstra. Prošnje Je vIozm ravnav<3i ki bo trajal več dni, ie povabljenih Tat je po dejanju izginil vendar m-u je do 31. majnika pri mestnem magistratu. Na- | nad ^ prK_ Za proces viada v naših južnih poljdja na sledu. kra% povsod veliko zanimanje. ♦ Dva razbojnika obsojena na smrt. Slavonija je ona pokrajina v naši državi v kateri je naiveč razbojniških zločinov. Po smr ti Čaruge je povzročila med prebivalstvom največ strahu tolpa Ivana in Jože Gulina, ki je v zadnjih dveh letih izvršila 23. raz-bojništev, 1 roparski umor in 15 vlomov. Te dni se ie vršila pred osieškim sodnim stolom obravnava Proti članom te tolpe. Ivan in Joža Gulin sta bila obso:ena na smrt, Szabo na 10 let ječe, dva druga obtoženca pa na 8, oziroma 7 let ječe. Oba Gu-lina sta povsem hladnokrvno vzela na znanje smrtno obsodbo. ♦ Odkrita komunistična akcija. Beograjska policija je v petek aretirala Radomira Arangjeloviča, knjigovodjo zavarovalne družbe »Kontinent« in njegovo zeno Sofijo. Pri hišni preiskavi je policija našla važne dokumente o tajni akciji komunistov v naši državi. . , ♦ Velika defravdacija. Pero Stadelmann veleposestnik v Veliki Kopanici je prijavil, včeraj na ViTU pri Domžalah posestnik g. Franc Medved. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 9. dop. na domače pokopališče. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sažalje! ♦ Sejem v Kostanjevici se bo vsled St. Jernejskega sejma vršil v soboto dne 29. maja. * Razpis služb. Pri mestni klavnici ljub- tančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v magistratnem poslopju. .. . , , ,, „ , Botri in botrice. Urarji in zlatarji v LJubljani opozarjajo Občinstvo, da bodo imeli svoje trgovine na binkoštno nedeljo in pondeljek dopoltdne odprte, popoldne pa zaiprte Da bo možno tudi slabše situira nim slojem preskrbeti birmancem in bir-mankaim lepa in primerna darila, ki so mladini najljubša, Je bilo sklenjeno, da se bo prodajalo blago po znaitno znižanih ~ nah. 598 ♦ V vlaku okraden. Na potu iz Skoplja v Slovenijo ie ukradel nepoznan zlikovec v noči od 15. na 16. t. m. med Zemunom in Vinkovci nekemu podpolkovniku, ko je v prvem razredu brzovlaka počival, vso ročno prtljago, ter ga na ta način spravil v skrajno mučen položaj. Merodajne oblasti naj ukrenejo vse potrebno za zvišanje varnosti imovine potnikov na železnicah, posebno na glavni progi, ker se je že začela tujska sezija. ♦ Pogorela sta prošlo nedeljo v Lipnic; v slopje Tonejčevo. Ker ni bilo v bližini vode za gašenje, je gasilna akcija ostala brezuspešna. * Železniška nesreča v Hercegovini. Na postaji Čapl.iina v Hercegovini sta predvče- gospoda Viktor Meden, veletržec in dr. Ci- iaenadne koncerte v mestnem parku. Ob m-deljah bodo koncerti od 11. do 12. ure, v četrtkih pa od pol 6. do pol 7. pop. Vstopnina za osebo znaša 1 Din. e— Trgovsko društvo v Cellu sklicuje za četrtek dne 27. maja redni letni občni zbor, ki se bo vršil v rudeči sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim' redom. Začetek zborovanja ob osmih zvečer. e— Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Celju razglaša seznam prostih stanovanj. Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu med zaščiten; osebe in reflek-tirajo na eno teh stanovanj, se pozivajo, da vloži o pri stanovanjskem sodišču najkasneje do 31. majnika Cb 12. uri pravilno kol-kovane prošnje. Stanovanja so razvidna na uradni deski. e_ Prijava vozil, podvrženih davščini na vozila. Mestni magistrat celjski razglaša naredbo velikega župana mariborske oblast; o pobiranju občinskih davščin na vozila. Opozarjamo vse posestnike vozil, da si ogledajo razglas na uradni deski. e_ Redni letni občni zbor Ribarskega dru štva v Celju bo v soboto, dne 29. maja ob 8 zvečer v salonu hotela Balkan. e— Udruženje vojnih invalidov podružnica Celje opozarja občinstvo da priredi podružnica dne 6. junija javno tombolo v korist najbednejšim članom. Karte so v pred-prodajj po vseh celjskih trafikah in stane vsaka 3 Din. Ker je prireditev res dobrodelnega značaja prosi odbor občinstvo da pridno posega po kartah. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje je danes zvečer ob 8. v ma!j dvorani Celjskega doma. Poleg orga-nizatoričnega dela se bo obravnavala tudi resolucija o sodialnem zavarovanju. Sestanek odseka za socijalno zavarovanje je ob sedmih v klubovj sobi Celjskega doma in se poživljajo člani odseka, da se te seje polnoštevilno udeleže. e— »Adria« čevlji, Celje, Narodni dom. Ponovno znatno znižan«, cene. Iz Trbovelj t— Podporni fond izčrpan. Beda rudar« skega delavstva je po redukcijah in zniža« nju plač vedno hujša. Sedaj je izčrpan tudi že podporni fond za brezposelne rudarje in njihove družine, iz katerega je dajala ob« čina podpore. t— Delavska hranilnica in posojilnica. Pretekle dni so pričeli propagirati delavci, ki pripadajo raznim političnim in strokov« nim organizacijam, misel delavske hranilni« ce in posojilnice, ki bi si pridobivala 6voje premoženje z najmanjšimi vložki, ki jih morejo rudarji utrpeti. t— Delovanje okrajnega zastopa. Okraj« ni zastop za laški okraj te dni razširja in tlakuje cesto od nove bolnice mimo Sokol« skega doma do prvih hiš proti Vodam. Iz Laškega I— Gostilničarska zadruga je priredila preteklo soboto dobro obiskano in v vsa« kem oziru uspelo veselico v našem kopali« šču. Imeli smo priliko, da pozdravimo v svoji sredi goste iz Ljubljane, Celja, Zida« nega mosta in drugod. Udeležil se je prire« ditve tudi zvezni načelnik g. Kavčič s so« progo, zvezni tajnik g. Pintar i dr. K be« sedi so se priglasili gg. Kavčič, Majcen, dr. Koš. Zabava je trajala pozno v jutro. I— Občinska seja se je vršila dne 10. t. m. in ne, kakor se je prvotno poročilo, dne b. t. m. O vodovodu je podal g. župan ob« širno poročilo, iz katerega posnemamo, da Kodo vsa pripravljalna dela že letos konča« na jn da se bo letos tudi že pričelo z zgrad« bo. V to svrho ustanovljeni fond je dose« gel že skoro 300.000 Din, pričakovati pa je izdatne subvencije tudi od ministrstva po« ljoprivrede. V poštev bo prišel najbrže močan izvirek «pod štengami* nad vasjo Slivno. — Zupan je nato pojasnil razloge, ki so ga vodili k temu, da je dal na dnevni red tudi svoj predlog, da se zaprosi, naj se povzdigne trg Laško v mesto. Njegov pred« log je podpiral g. podžupan Elssbacher, ki je v izbranih besedah kazal na zgodovino Laškega in njega pomen za iaški okraj. Predlog je bil soglasno z navdušenjem spre« jet, župan in podžupan pa sta bila po obla« šeena, da predložita prošnjo osebno veli« kemu županu. — Okrajna hranilnica in po« sojilnica v Laškem ie zaprosila, da se ji odstopi kupnim ali darilnim potom občin« sko zemljišče od mosta in tehtnice ob dre« voredu proti severu. Na predlog g. obč. svetnika Ignacija Pirnata se je s 14 glasovi sklenilo odstopiti svet brezplačno, eden ni glasoval, eden pa proti — seveda tisti mož, ki po listih še danes lažnjivo trdi, da je nemškega rodu in ki resnico popravlja z lažmi, kar se mu je pri seji dokazalo. Skr« belo se bo, da bo konec njegove široko« ustnosti. Iz Metlike m— Zborovanje belokranjskega učitelj» skega društva. V soboto je imelo tukaj be« lokranjsko učiteljsko društvo svoje zboro« vanje, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Društvo je med drugim skle palo o prireditvi kulturnega večera o pri« liki uradne konference dne 16. junija v Cr« nomlju. Belokranjski učiteljski zbor bo na« stopil s šestimi točkami, a društvo vprizo« ri «Golgoto». Predsednik je prečital razne okrožnice in sklepe eksekutive poverjeni« štva UJU kakor tudi poročilo revizijskega odbora o gospodarstvu poverjeništva, kar je društvo vzelo na znanje Na predlog tova« riša Tončiča se je ustanovil narodno»pro» svetni in pedagoško«didaktični odsek. V ta odsek so bili izvoljeni: Ljubič, Maričeva, Štrbenk, Tončič in Lukežič. Društvo je sklenilo, da se v tem šolskem letu ne vrši nobeno zborovanje več, ampak se bo na dan uradne konference pogovorilo o even« tuelnih važnih zadevah. m— Nesreča. Pri delu na železniškem mostu pri Rosalnicah je v soboto ponesre« čil progovni delavec Josip Lah. Ker so bile deske mokre, mu je izpodrsnilo ter je pa« del. Pri padcu je dobil težko poškodbo na glavi. Prvo pomoč mu je nudil okrajni zdravnik g. Kiissel iz Črnomlja. Prepeljan je bil v bolnico usmiljenih bratov v Kan« dijo. m— Pasja steklina. Tudi v Metliki se je pojavil slučaj pasje stekline. Stekla je psica kovača Ivana Prosenika, ki je vzgriznila tu« di za roko Žugljevega dečka. Zahvaliti se moramo hitTemu nastopu živinozdravnika, ki je dal psico takoj zapreti in kmalu ugo« frcvil steklino. Dečka so prepeljali v nede« Ijo v Pasteurjev zavod v Celju. Psica je pO« ginila. Dopisi LOGATEC. Odbor Esperantskega kluba naproša vse esperan tiste, ki se nameravajo udeležili! III. nacijonalnega esperantskega kongresa v Maribora (o binkoštih 23. — 24. t. m.), naj se čim prej iavijo za pristop da dete točne podatke glede odhoda in druge podrobne informacije. Tudi on:, ki se zasebno uče esperaarto, se vabijo k udeležbi. TRŽIČ. Za veseljem mora priti žalost, fa prišla je v obliki obračuna pri volitvah v krajni šolski svet kj so se vršile v petek dne 14. maja v oi črnski pisarni pod pred. seds.voim župana g. Lončarja. Volitev so se udeležile tud: okoliške občine in sicer Ko-vor in Sv. Katarina. Odborniki teh treh ob. čm so zborno volili pet članov v krajni šolski svet šolske občine Tržič. Večina trži-ške občine se je sporazumela z okoliškimi g. odborniki in izvolila z večino 35 glasov od 47 navzočih odbornikov može, katerih imena jarrciijo, da se v naše šolstvo ne bo nikoli zanašala politika. Za Tržič so izvoljeni gg. Lomčai, Zabkar m Primožič, za Kovot g. Košir in za Sv. Katarino g. Per-ne Jotže. Ko so štirje gospodje tz Slov. ljud- Vremensko poročilo Hcteoroioški tevoo » liublian; 18 maia 192b \/i$ n barometra '08 fc m Kra; Ca> i opazovania 3 arom. Temoer. Rei. Klasa ■ o/o Smei vetra n brzina v m 74 NE 1 0 Ljubljana ,| 8. 757 7 14 7 66 SE 1 0 (dvorec) | 14 756 7 181 41 SW 4 0 49 SW 3 0 Zagreb ... 8. 757 6 14 0 75 W 4 0 Beograd ... 8. 758 9 15 0 -5 SE 3 10 1 Sarajevo ... 8. .58-4 12"0 63 mirno 9 Skoplje ... 8. 7587 150 75 E 1 9 21 Dubrovnik . . 7. 75*0 150 65 mirno 0 11 Pragi ... 7 00 0 0 0 - 0 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.2 mm. Solnce v/baja ob 4"29 zaheia ob 19-25. un? zim a -h 9 4 "Haia ob 00-?6 Dunajska vremenska napoved za sredo: Bolj oblačno, najbrže tudi dež. Na jugovzhodu Alp mogoče še iasno vreme Ooiai-oos 0—10 Vrsta padavine u opazovan i i f o 'ure ske stranke izvedeli za izid volitev za Tržič in čuti številko 35, jim le, raSo rečeno, sapo zaiprla ln gospod župnik, ki nj član SLS, je skromno predlagal, naj se volitve nadaljujejo kar z vzklikom. Seveda bi bile take voMtve protizakonite, zato se niso vršile. Tako je tepadel končni obračun za Icr. šolski svet tržffški, ki pod klerikalno večino ni drugega delal, kakor metal večini v občini polena pod noge. Sedaj se končno za. fine resno delo za Šolstvo in prosvetno dete med narodom. ŠOŠTANJ. Obrtniško gibanje v Šoštanj -skem okolišu ne popušča v agitaostL Lep primer stanovske zavednosti Je pokazal občni zbor Zadruge oblačilnih strok, ki se Je vršil v nedelji pri Berločniku ob polnošte-vilm udeležb: članov iz vseh delov SoStanJ-skeja okraja. Zborovanje je vodij predsednik Volk. ki je pole« poročil funkcionarjev podal izčrpno sliko poslovanja zadruge in je posebno temperamentno nastopil proti »fušarijic, ki je ravno v oblačilni stroki najbolj razpasena. Vsi udeleženci so kazali za poročila in izvajanja živahen Interes. Odboru je bil podan absolutorii ta soglasno Je bil sprejet novi proračun. — Pod okriljem ljubljanskega Urada za pospeševanje obrti se je od 13. do 15. maia vršil v Šoštanju tridnevni tečaj za Mženie (paicanje) lesa. Voda ga je prof. Tratnik. Tečaj ki se i e vršil v mizarski delavnici mojstra Vinka Pe-rovca, je {zborno uspel. Udeleženci, 18 po številu, so priredili zaključni večer pri Ce-rovšku, kler se je predsednik mizarske zadruge mojster Novak v pTisrčnem govoru prof. Traitniku za naklonjenost Jn pouk. SREDIŠČE OB DRAVI. Koncert Sokol, skeiga pevskega zbora zadnjo nedeljo v Soikolskem domu ie bil ena najlepših prireditev letošnje sezone in najdostojnejši zaključek tete. Navdušen aplavz polne dvorane ln skromen šopek, ki ga je dobil pevo-vodja in duša zbora br. Joža Culek, so dokaz, s kako iskreno radostjo deli naše občinstvo uspehe sokolskih pevcev. Skrbno izbrani spored ie d voril moški zbor z Adamičevim Lučipetrom banom. Odpel je še 2 Prelovčevi: «Kaj mi nuca planinca« m »Hiša pri cest' stoji«, vse tri z razumevanjem in zanosom. Dirigent učestvuje i fizično i duševno v nijanstranju muzičnih interpretacij. Zatem oktet, uvežban in siguren; isto-tako ženski zbor, žal samo z eno pesmijo: Dvja ro-žica. Mešan zbor je ugajal najbolj. »Jutranja pesem« od Jereba, Volaričev: Gospodov dan in Ocvirkova: »Moja p-imlad«, vse tri odpete iz polnih src: to je bilo ne samo krasno uvežbamo, temveč tuds iskre-ao občuteno petje. Izvrstni soprani in zvenkj alti ojačajo mestoma šibko metal-n-ost trn ških glasov in se uveljavijo zlasti tam, kjeT moški glasovni materija! zaosta. ia za ambicijo. Mešani zbor je odnesel la-veriko večera. Ponovno smo ime!; že pri-'iko pohvaliti pevovodjo br. J. Čuieka, ki j 3 vložil ogromen :rud v to, da je dovedel naš kur do sedanje kvantitativne in kvalitativne višine ; od srca mu želimo, da napreduje ž njim do skrajne mogočnosti in p-polnost: Zdravo.! Sokol VIII. mednarodna tekma v Lyonu Kakor je naši javnosti že znano, priredi Mednarodna evropska telovadna zveza svo« jo VIII. tekmovalno telovadbo letos o Bin« koštih v Lyonu. Dočim so pri VII. tekmi v Ljubljani leta 1922. ob priliki vsesokol« skega zleta tekmovali le Francozi, Belgij« čani, Luksemburžani, Oehoslovaki in Ju« gosloveni, je pričakovati v Lyonu večje udeležbe k tej četudi zelo težki tekmi. Ita« lijani, ki so ob Olimpijadi v Parizu kot vr« sta nastopili pri orodni telovadbi prvovrst« no, so svojo prijavo za Lyon preklicali ter preklic utemeljili s tem, da za lahkoatleti« ko nimajo dovolj dobrih tekmovalcev. Mednarodna telovadna tekma obsega poleg predpisanih in poljubnih vrhunskih vaj na orodju (drog, bradlja, konj in krogi) tudi nekaj panog lahke atletike in sicer skok v višino, tek na 100 yardov, metanje krogle, plavanje na 50 m in plezanje po vrvi. Vsi udeleženi telovadni savezi se na tek« mo temeljito pripravljajo, tako da bo boj posameznih skupin nad vse zanimiv. Na« še jugoslovensko Sokolstvo odpošlje k tek« mi 12člansko ekspedicijo pod vodstvom sa> veznega načelnika dr. Viktorja Murnika. Člani sodniškega zbora so za JSS. bratje Smertnik, Svetlič in Kuščer. Tekmovalno vrsto pa tvorijo bratje Derganc, Osvald, Porenta, Primožič, Seršen, Stukelj, Šumi, Vidmar in Zupan. Upanja na časten uspeh je mnogo, kar je tudi pokazala poizkusna tekma dne 13. t m. tako da lahko želimo srečno pot našim vrlim borcem, ki so v če« raj zvečer odšli v Lyon. Napnite vse sile, da bo zmaga čim večja — naša radost čim popolnejša. Naprej! VIII. zlet vsesokolski v Pragu Kako ogromnega obsega bo vsesokolski zlet v Pragi naj ob jasni jo nastopne številke: Zle« tišče obsega 320.000 kvadratnih metrov, od ttga je tefovadišče dolgo 320 m, široko 202 tu Prostora je za 14.400 telovadcev pri pro« stih vajah in za 129.643 gledalcev. — Prigla« šenih je na zlet 60.731 članov in 31.270 čla« nic, 17.628 naraščanikov in 17.497 naraščaj« nic. -- Telovadcev je naznanjenih za proste vaje 25.333, k tekmi pa se je zapisalo 39 vrst višjega oddelka, 455 nižjega oddelka, 43 za prvenstvo. Odigranih bo 34 hazena in 44 odbojnih partij. — Srednješolskega di« jaštva bo na tisoče. K srednješolskim igram pristopi 2597 dijakov za nižji in 5019 za višji oddelek, 109 vrst na orodju itd. itd. j — 34 velikih evropskih mest pošlje svoje zastopnike v goste matički Pragi; razen vseh slovanskih nar&dov bo tiste dni go« stil češkoslovaški narod v svoii STedi Fran« ! coze, Belgijce, Italijane, Rumune, Švicar« je, Angleže in Luksemburžane; priglašeni so tudi Litvanci in Finci. Na zletu bo za« stopanih 6 evropskih armad. Velika zletna scena «Kde domov muj», ki bode pri njej sodelovalo nad 4000 oseb ima namen pred« očiti slovanstvu pa tudi vsem ostalim n*« rodom lepoto češkoslovaške države, poka« zati narodne običaje, značaj raznih plasti naroda, pod geslom: »Živimo v krasni zem« 1 ji. ljubimo se medsebojno, želimo pravde vsakomur; delamo v miru, toda v nevarno« sti hočemo biti složni, srčni in hrabro bra« aiti našo domovino.« Šport Zakaj se ni odigrala tekma Hašk : Primorje Jubilejni nogometni turnir Ilirije se je, kakor smo že poročali, končal z neljubim incidentom, ki je brezdvomno precej po« kvaril dober vtis, ki so ga na občinstvo na« piavile ostale jubilejne prireditve S. K. Ili« rija. Za nedeljo določena tekma med Ha« Skom in Primorjem se radi tega incidenta ni vršila, kar je seveda povzročilo med ob* činstvom, ki je moralo v dežju čakati celo uro na pričetek tekme Hajduk : Ilirija, docela upravičeno ogorčenje. O vprašanju, kdo je povzročil ta inci« dent, so v naši javnosti mišljenja precej različna. 2e v naprej moramo poudarjati, da ves nastali spor ne moremo smatrati kot spor med Ilirijo in Primorjem. Potreb« no je, da se na podlagi obstoječih pravil pojasni faktično stanje stvari. Kot sodnik za tekmo Hašk : Primorje je bil določen g. Hus, ki pa je tajniku sekci« je ZNS g. Vodiš ku v soboto, torej pravo« časno, sporočil, da ne more prevzeti te naloge. Vzrok, ki ga je navedel g. Hus, nam ni znan in je tudi za presojo položaja docela irelevanten. V smislu pravil je bil g Vodišek dolžan, da takoj skliče sejo odbora za delegiranje sodnikov, ki je edi« ni merodajen, da določi novega sodnika. G. Vodišek tega ni storil, temveč je na lastno pest sam določil za sodnika g. Der« žaja. Za sklicanje seje tega odbora je imel brezdvomno dovolj časa. Po pravilih ni imel g. Vodišek na noben način pravice brez odboTa samovoljno določiti sodnika. Pa recimo, da mu je bilo tehnično nemo« goče, sklicati to sejo. Per analogiam bi bilo nato postopati po § 8 Pravilnika ZNS, ki pravi: «Ne osvane Ii 15 časaka poslije, od kako je imela započeti utakmica na igrali« štu, biraju oba kluba drugog saveznog su« ca, koji se nalazi na igralištu.» Primorje je to hotelo tudi doseči in Hašk, ki je bil na vsem sporu neinteresiran, bi bil na to brez« dvomno pristal. Toda g. Vodišek je hotel pokazati svojo nepotrebno čitanje raznih člankov, ki iv spadajo k tej stvari. Razprava preložena. Po. posvetovanju semata se razglasi sklep, da se razprava preloži, da izposluje sodišče glede nekaterih prič odvezo dolžnosti službene molčečnosti, ter da zapre*: za izročitev aktov, nanašajočih se na učiteljske premestitve Pričevanja se bodo prečitala, nekatere priče se bodo tudi osebno zaslišale, ostali dokazni predlogi se zavrnejo. razprava pa preloži na nedoločen čas. Vzdržujemo se vsake opombe ter se omejujemo zgolj na to poročilo. Obširneje bomo poročali o končni razpravi. Dr. R. Marn: Po ovinkih v Afriko 10. Barcelona. Mistral. Barcelona nam je drugo jutro pri le* pem vremenu mnogo bolj ugajala ka« kor po noči. Zasedli smo kakih dvaj* set avtomobilov in krenili iz pristani* šča v mesto. Aranžma našega ogledo* vanja je bil izborno organiziran, sto* rila je to neka ameriška družba. Pel j a* li so nas najprej v palačo katalonske« ga guvernerja, kjer smo si ogledali umetnine in razkošno bogastvo v zbor* nicah. Dalje smo si ogledali magistrat, in sicer sejne dvorane v razkošju zla* sti stropov in sten. Prišla je na vrsto katedrala, ki je tajinstveno temna, prostorna, grajena v slogu cerkve Sv. Štefana na Dunaju. Po krasnem, čistem parku z jako obsežnimi nasadi smo prišli do monumentalne arene za biko« borbe. Gledali smo vse te naprave, kjer je prostora za 40.000 gledalcev. Sedeži in stojišča so iz samega kamna in naš general Takič je umestno pri* pomnil, da so sedeži zato iz kamna, da bi jih Španci, ko pridejo pri biko* borbi v ogenj, ne zmetali v areno. Za tem cirkusom so nam pokazali umetniško zgrajen portal in del desne strani z visokima zvonikoma nove ka» tedrale, ki jo gradijo že 60 let, ki pa ne bo nikoli zgrajena, ker je stavba preveč monumentalna in bi preveč sta« Ia. Tako mislijo tudi Barcelonci. Vsa Barcelona, ki šteje čez milijon preb:« valcev, nam je napravila najprijetnej* ši vtis s svojimi širokimi, asfaltiranimi ulicami, krasnimi palačami, razkošni* mi ulicami, krasnim palačami, razkoš* mi prodajalnami in javnimi lokali. Prometa je silno veliko in omenim le, da ima Barcelona 20.800 osebnih avto« mobilov, dočim jih ima cela naša kra» ljevina okrog 6000. Za zadnjo številko pa ne garantiram. Ko smo si ogledali znamenitejše stvari v mestu, so zdirjali avtomobili navkreber po položni asfaltirani cesti, kjer se na širokem pobočju razprosti* ra velikanski park z vzornimi nasadi, paviljoni in krasnim razgledom na vso Barcelono. V parku je polno vsako* vrstnega eksotičnega drevja, pestrih cvetlic, kaskad, marmornih kipov itd. Imponira! nam je na glavnem kraju napis: Kdor ima ljubezen do parka, ima ljubezen do mesta. V idiličnem kotu parka, ki ga poprej nismo opazili, dokler nismo prišli do njega, leži lepa nova restavracija, kjer so nam nudili okrepčila. Radi lepote parka in nasadov smo bili vsi najugod* neje razpoloženi. Park se je uredil še* le zadnja leta in na nekaterih krajih še ni dovršen. Zdaj še nima imena, toda dobil ga bo leta 1928, ko se bo vr» šila v Barceloni svetovna razstava, po kateri se bo park tudi imenoval. Mest« no občino stane naprava parka že do* sedaj 10 milijonov pezet, to je našega denarja 240 milijonov Din. Žarko špansko vino je rodilo tudi različne dobre in slabe dovtipe. G. Ru* marčič, odgovorni urednik «Morskih kopriv«, je stavil vprašanje: Kakšen razloček je med Barcelono in Bar» emono? Seveda je sam odgovoril, da je Barcelona večja kakor bar Emona v Ljubljani. Natepli ga nismo, ker je ušel. Zakaj stoji cirkus za bikoborbe sredi Barcelone? Ker ne more sedeti! Med splošnim veseljem smo zdrčali po mestu spet v pristanišče, kjer smo na parniku dobili prvo pošto, med njo to« liko zaželjeno «Jutro», po katerem smo kar planili, hrepeneč po novicah iz do* movine. Popoldne se je pridno nakupovalo. Opazili smo pa, dn je bilo v primeri z Afriko skoro vse za 50 odst. dražje. kajti ena pezeta je imela tečaj 8 dinar* jev, dočim je francoski frank notiral le 1.85 dinarja. Zvečer smo šli v špan* ska zabavišča in okrog polnoči je Ka* radžorže dvignil sidro. ♦ Pozabiti ne smem, da smo Slovenci v Barceloni dobili jako prijeten obisk. Gospodična Jadviga Poženel, iz Ljub* ljane, ki študira na konservatoriju v Barceloni je čitala v novinah naš pri« hod in prišla obiskat svoje rojake. Ze* lo smo se je razveselili; ona najbrž nas še bolj, ker je po dolgem času zopet videla rojake in se v materinščini lah* ko razgovarjala z njimi. Do odhoda parnika je ostala Ijubeznjiva dama v naši družbi in nam dolgo dolge z rob* cem mahala z obrežja v slovo. Zapeli smo ji v slovo «Slovensko dekle«, da je naša pesem morda prvič donela na Barcelonskem obrežju. Prvega, ki ga je spoznala, ko je stopila med nas, je bil naš Živili. «0 gospod Živili, Vas pa poznam!« je vzkliknila. Vsak Slo* venec, ki je nas prišel obiskat na poto* vanju, je najprej stopi! k g. Živili in ga pozdravil kot starega znanca. Živih ! se lahko pobaha, da ga ne ovira le j Slovenija, ampak da ima s-nance po j vsem svetu — ii» kar je redko vsak i ga pozna le od dobre strani! Že zgodaj zjutraj nas je prebudil običajni ples v kabini. Vse premakljive stvari so dobile peroti in noge in so letele s polic na tla, dostikrat tudi na glavo. Pričel je običajni ples. ki smo ga bili po dveh nevihtah že navajeni. Tokrat ie imel to prednost, da se ie vršil podnevi Joimine, zdaj smo šele doživljali pravo guganje in gibanje. Za 40 odst. se je včasih naš parnik nagri: zato ni bilo nikomur razen mornarjem mogoče vzdržati ravnotežje. Sedeli smo v zgornjem salonu, kjer stoli niso bili pritrjeni. Kako se ie to prekopicalo sempatja in če je kdo vstal, ie šel kot brzotekač po salonu ter sc zopet sesedel v mehki naslonjač. Naš starosta gospod Kušlej je stoično mirno sedel na enem koncu, na drugem pa naš Živili, ki je kljub temu, da se je vedno zibal kakor nihalo pri uri, sempatja zakin-kal. Enkrat so mu gramofonske plošče zdrčale na glavo, da mu ie vse brenčalo v nji. Revež v kabini skoro ni nič spal. ker mu je bilo premalo zraka in ker ga je že večkrat vrglo s postelje na tla. zato je šel zadnji s krova in se zjutraj vedno nrvi pokazal na njem. Delovanje Savinjske podružnice SPD V torek, dne 11. t. m. se je vršil v tiapol-j.,cn: restavracijski dvorani celjskega Narodnega doma 32 objrti zbor Savinjske pjdružince SPD. Dolgoletni predsedjfik po-cružnice g. nadučitelj Kocbek je z veseljem konštaural izredno lep obisk ter iskreno pozdravil vse navzoče planince in Ijabiteije narave. V svojem predsedniškem p.jročilu je ugotovil več lepih uspehov v poslovnem letu 1925. na katere je lahko podrunžica ponosna. Otvoriia se je na novo zgrajena Tilterjeva koča. prevzela v oskrbo prenovljena Celjska koča ter s pomočjo poetične oblasti, predvsem pa s polnim razumevanjem in z denarnimi prispevki ve. tikega župana mariborske oblasti dogradila in tudi iz pravnega stališča uTedila cesta v Logarjevo dolino. Nato ie podal izčrpno in izredno ugodno poročilo o poslovnem le;u 1925 marljivi društveni tajnik g. učiiielj Zdolšek. Savinjska podružnica je imela v pretečenem letu 602 člana, in sicer 1 častnega, 71 ustanovnih in 530 rednih članov, torej 16 vej kakor v letu 1924. Kruta smrt je vzela dva ustanovni!« in sicer dr. Semneca in trgovca Franca Kramerja. oba v Celju. V Žalcu je umrl gostlničar Franc Hodnik in Ernest Jamic, na Vranskem notar Franc Preseonik, v Celju pa ravnatelj g. An on Jeršinovič. Delovanje podružnice izkazuje v pre.ečenem poslovnem letu velikanski napredek. Slavnostno se je otvoriia dne 28. junija v Logarski dolini Tillerjeva koča, p,id Tovsiom pa dne 6. septembra Celjska koča. Planinstvo v Savinjski dolini in v celj- skem okraju se razveseljivo dviguje. Krdelo domasiSh in tujrh planincev je vedno večje in zaradi tega je tudi delo, ki ga mora vršiti podružnica, vedno obširneje. Sedanje pičlo število odbornikov ima polne roke samo gospodarskih zadev. turfetFka koit taka pa pri tem trpi dosti škode. Treba bo Mudi, ki se špecrjalizirajo zopet samo za turistično nalogo. Bližnja bodočnost nalaga odboru še veliko neizbežnih nalog. Zgradba nove koče na Korošici ni več samo ponižna želja, temveč odločen sklep, ki ima tudi že realno podlago. To izvršiti bo pa morala Savinjska podružnica. Drugi delokrog podružnice v pretečenem letu je obsegal vzdrževanje in oskrbo ostalih planinskih koč. razširjenje ceste iz Solčave v Logarsko dolino, napravo novih in popravo starih poti. obnovo markacij in napravo kasapotnih tablic na vseh križiščih. Frischaufov dom na Okrešlju je bil oskrbovan od binkošti do 20. septembra. Obiskalo ga ie 1216 turistov (1090 Slovencev. 37 Hrvatov, 10 Srbov, 43 Nemcev, 19 Čehov in 17 drugih.) Koča ie bila oskrbovana v splošno zadovoljstvo. Inverrta/r se je dopolnil z nekaterimi stvarmi. Meseca novembra je nekdo pokradel v boči vino ter pok uril vsa drva. PiskernHcovo zavetišče v Logarski dolini je bilo oskrbovano ceio leto. Kočo je obiskalo 1.307 aseb 01«? Slovencev, 40 Hrvatov, 23 Srbov, 41 Nemcev in 15 drugih. Inventar se je izda-tno pr.Tnmožil. Notranjost se ie preuredila s tem. da se je v damski sobi uredšla jedilna shramba, v skupni spalnici pa druga obednica. V veliko zadovoljno st izletnikov se je bližnjo kopališče popravilo in globina vode zvišala s cementno steno. K«čo na Korošici je obiskalo 517 turistov 462 Slovencev, 30 Hrvatov, 12 Srbov, 12 Čehov. 8 Nemcev in 3 drogi. Koča je bila v seziji oskrbovana, ustreči pa vsled svoje skromnosti ni mogla. Nje lega je sicer najlepša v naših alpah, ker tvori vaižno križišče med štajersko in kranjsko stranjo, rma pa to napako, da ie mnogo premaihna. Nič redkega ni, da prenoči na 9 žhnmcah celo do 30 turistov Zaradi tega se je turisti iz-ogibljeio. Treba jo bo povečati. Kocbekova koča na Molički planini je zasilno zavetišče s 4 pripravljenimi slamnica-mi. Planinci se ie redko poslužujejo, ker Jim ie ljubša topla m oskrbovana koča. Mozirska koča na Golteh je bila oskrbovana vsaj od sobote čez nedeljo. Momrska planina tvori prfliublieiio točko Celjanov in dirugih. Kočo oskrbuje prav hvalevredno mozirski odsek Savinjske podružnice. Na novo so jo uredili vrli Mozirjani. Obiska ie imela 468 (193 Slovencev. 43 Hrvatov, 1 STb in 231 Nemcev). Koča ie posebno dobrodošla zimskim sportnfkom. Kočo na Raduhl ln Lučko kočo ie podružnica prodala gornjegrajski »rajSčini, ker sta bili obe koči popolnoma izropa-ni in sta izgubili za turistitoo svoj pomen. Žalostna steka človeške posirovelosti Je tudi Hauseo-bichlerleva koča na Mrzlici, ki ie izstotako oropana in neporabna. Cesta iz Solčave v Logarsko dolino se je izdatno razširila, mostovi so popravljeni in s tem ie Logarski dol m i zasigurar živahen promet Popravfli so se na raznih straneh poti. ki so jih poškodovali plazovi. Nova pot se ie zgradila od Piskernikovega zavetišča čez Strelove v Robanov kot in od razpotja »Za Rnkrat« pred Črnim vrhom proti koči na Koroški Društveni tajnik Anton Zdolšek ie na novo premarViral dobri dve tretjini potov podružničnega teritorija ter napravil 50 novih kažipotov za vsa razpotja. Markiranje ostalih potov se bo v letošnjem poletju nadaljevalo. Velezanmišso je bilo poročilo, ki ga je podal g. svetnik Tiller o TMerjevi koči v Logarski dolini. Piskernikova koča je postala za velik turistovski promet premajhna, zato je bilo treba nadomestila. Nova koča se je začela zidati meseca maja 1924 in se je zgradila tekom enega leta za izredno nizko vsoto 9S.000 Din. Poskrbeti je treba še nekaj notranje opreme, sicer je koča popolnoma dograjena iti so stroški čudi že kriti. Obsega 8 sob z 22 posteljami. S siamnicami pa bosta šteli Piskernikova in Tillerjeva koča afero? 60 ležišč. Verando si je uredil Feriialni savez, 7 sob pa so opremili, odnosno podarili podružnici pohištvo zasebniki. Za celjski odsek ie podal poročilo g- Vr-tovec. Celjski odsek je priredii leta 1925 trt veselice, ki so prinesle čistega dobička nad 40.000 Din. Leta 1925 je naraslo število članov na 486, med temi ie bilo 88 novih članov. Na skupni članarini se Je nabralo 12.150 Din. Celjska koča je postala najpriljubljenejša turistovska postojanka v celjskem okraju. V spominsko knjigo se je vpisalo 1558 oseb. (1501 Slovenec. 29 Hrvatov. 4 Srbi, 1 Čeli. 4 Nemci, 17 Avstrijcev in 2 Italijana) je pa to komaj tretjjšina obiskovalcev. Izdatki za kočo znašajo 41.419 Din, dohodki pa 41.370 Din. Poročilo o denarnem prometu izven Celja je podal predsednik Kocbek. Korošica ie vrgla čistega dobička 1409 Din. Frischaufov dom kosmatih dohodkov 41.981 Din in Piskernikova koča 29.000 Din. Skupnih dohodkov je bilo torej 72.390 Din, izdatkov za oskrbo koč 57.042 Din. čista imovina je ce njena na 199.100 Din. 2alski odsek ne deluje več, pač pa pobira pristojbine od avtomobilov in vozov. Mozirski odsek je odplačal že lep del svojega dolga pri mozirski posojilnici. Vsa poročila podružničnih in odsekovih funkcijonarjev so bila sprejeta z odobravanjem na znanje ter ie bil izrečen odboru ab-solu torij Nato ie poročal g. svetnik Tiller obširneje o zgradbi nove koče na Korošici. Sklenilo se je. da uravna podružnica s centralo vprašanje glede lastninske pravice, da se zida koča najpozneje po dveh letih, da pa odbor za enkrat izvrši vse predpriprave, zlasti v financijelnem oziru. Določi se tudi za to zgradbo najvišja vsota do 150.000 Din. Cel'jski odsek je bil izpopolnjen na ta način, da sta bila izvoljena vanj gg. Čuk in Kopinšek. Pri slučajnostih jc opozarjal g. Krajtic na razne uedostatke. Posebno se ie pritoževal' da neznani slikovc: ne pustijo markacij in orijentacijskšh tabel pri miru, novinar g. Gaberc pa ie ostro bičal razne razvade »takozvamh« turistov po naših planinah, ki s svojim pijančevanjem in vpitjem ne delajo baš za procvit slovenske turistike. G. dr. Kunst je predlagal, naj bi se po vseh kočah strogo gledalo na to. da se ne kali nočni mir in da bi se po 23. uri ne točile več alkoholne pijače. G. podžupan Gobec je opozarjal še članstvo na pisarno Tujsko prometnega društva v Celju, ki ie v poslopju Praštedione vsakemu turistu brezplačno na razpolago. Okrog pol 23. uri jc zaključil predsednik Kocbek lepo uspeli občni zbor._ Podpirajte Društvo slepih! Mali oglasi, U služIjo » posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Naimanjli znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskag« enačaja, vsaka beseda Din l-—. Najmanjil »nesek Din k Majhno posestvo na hribu ležeče, se proda za 18.000 Din. Hišica je lesena, zemlje je 3 orale. Posebno veliko j« sadnega drevja. Pol ure od Petrovč pri Celja, v Grabnah Me-gojnice St. 40. — Goričaa Marija. Ogleda s« na Wn-koštni ponedeljek, ko bo lastnira sama na posestvu. — Do nedelje s« poizve v Skofji ulici 17. 13464 Oddam sobo z elektr. razsvetljavo dve-ma gospodoma. Naslov v opravi »Jutra*. 1-5469 T. RABIČ d Ljubljana Šivilja sprejema popravila in novo perilo na dom. Delo točno in r pr. "j Naslov v upravi •Jutra v 13427 Vsa tapetniška dela sprejema Anton Kolesa, Ev. Petra nasip 45. 13424 dobi takoj služI« pri boljši rodbini na deželi, če je >ridno. močno in urno dede. ki zna tudi dobro kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. Naslov v upravi Fakturistinja t večletno prakso ter zmožna vseh pisarniških poslov, išče službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Marljiva 384« na upravo »Jutra*. 13884 dobe) Korespondentinia perfektna v slov. in nemščini. se sprejme takoj. — Vpoštcvajo se le ponudbe samostojnih moči, z navedbo službovanja in zahteve. Na upr. »Jutra« pod šifro »samostojna 22». 13422 Trg. pomočnika dobro verziranega, sprejme takoj And. Elsbacher, trgovina z meš blagom. Laško. 134^2 Denarni zavod i S č e za takojšen vstop absolventa trg. šole ali začetnika. Ponudbe pod značko »Velebanka* na upr. »Jutra«. 13336 Trgovec 30 let star, ki je že ve£ let vodil svojo trgovino, želi nastopiti mesto skladiščnika v kaki trgovini železnine. Ponudbe na npt. »Jutra« pod šifro »Trgovec železnine 96». 13278 Potnik 110 vsej Sloveniji dobro vpeljan, prevzame zastopstvo od le prvovrstnih tvrdk Cenjene ponudbe pod šifro »Agilen in zanesljiv 926» na upravo »-Jutra« 13524 Zastopnika ia Slovenijo išče največja nemška tvornica pletilnih strojev. Ponndbe na upravo »Jntra« pod »Pletači strojev!.. 13277 Fotograf, pomočnika sprejme takoj foto »Helios» v Idriji. 13003 Izurjena šivilja ie sprejme za fino delo na dom Naslov pove uprava »Jutra«. 13505 Plačilna natakarica mlajša moč, se takoj sprejme. — Pismene ponudb« e sliko na kavarno »Evropo« t Ptuju. 135S1 Vajenca »a mizarsko obrt, s hrano in stanovanjem, sprejme takoj Franc Svajger, Sta-nožife. p. St. Vid pri Ljubljani. 13461 Pletilje popolnoma izurjene, »e sprejmejo za stalno v ple-tami Ciril Ahlin in drug, »p. Šiška. 13479 Šivilja-pomočnlca s« sprejme. Ozira »e samo na prvovrstno mož. Naslov pove uprava »Jutra« 13481 Kuharica »»—40 let stara go«pa, ki je v vseh panogah izvrstne kuhinje vajena, s« Išče z* takojšnji nastop Oben« M ji bilo n» razpolago dnevno obiskovanje zdra-viln« kopel). PlaSa po dogovoru. KasJov po« npr. Služkinja Boljše dekle išče mesta pri boljši rodbini kot varuhinja oirok ali pomoč gospodinji. Zna šivati in kuhati. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro cPoštena in marljiva 99». 13499 17letno dekle vajeno v knhinji in nekoliko šivanja, išče službe k boljšim ljudem. — Naslov: Pepiea K.. SI. Javornik 54. 13511 SIuJoo slikarja dobro vešč slikanja, ker je v posesti tozadevnih navodil in knjig, išče trezen in zanesljiv samec. Ponudbe na upr »Jutra* :Slikar>. Kredenčni žrebljičkj iznajdba Mariborčana, jako lepi. še bolj pa trpežni, ker ne rjave in se ne zlomijo, v raznih barvah, rabijo se v vsaki pisanu. vsaki kuhinji, se dobivajo v veletrgovini s papirjem V. VVeiiel in pri iznajdi-telju F. Plankl. Maribor, Tattenbachova 16. — Na debelo in drobno. 13406 Postrežnica ,iridna in dobra kuharica, šče celodnevnega zaposle-nja. Naslov pove uprava »Jutra«. 13518 Mlinarji, pozor! Proda se skoraj nova mlinska oprava. — Kje. pove uprava »Jutra» 13401 Službo točilca sluge aH kaj sličnega, išče mlad fant. Naslov poslati na npr. »Jutra« pod šifro »Pošten 536» 13536 Samostojen uradnik administrativno-tehn. stavbne stroke, išče primerne službe. Ponndbe na podrui-nieo »Jutra« v Mariboru pod »Agilen 25«. 13534 Natakarski vajenec ki te Se uči 1 leto in 9 mesecev, želi premeniti dosedanje mesto v kako restavracijo ali hotel. Servira ie vs» jedila. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 13533 Maturantinja išče službo v pisarni kot začetnica, gre tudi za bla-gajničarko. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko [Maturantinja«. 1:3488 Šofer samski. 30 let star. trezen, fijfe jlnžbe. Nastopi lahko takoj. V prostem času prime tndi za drugo delo. — Ponudb« na opravo »Jutra» Celju pod šifro »Šofer«. 13476 Absolvent trg. šole z nekoliko prakse, sprejme vsako pftamilko deio. — Cenj. ponudbe na upravo »Jntra« pod »Pridna 4«7». 1S4«T 300 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli službo slug« t mesto ali na d«lell — ?e mogoče v Kranju- Cenjen« ponodb« na opravo «Jut»»» pod «300«. 1»4» Pošteno dekle 1« bolj*e MS«, išče mesta kot natakarica, ozir. hHni v bolJH rost.iltri ali hotelu. Porudhe na upravo »Jntra« pod Uho «Ve»*n» 86». pod šifro 1351." PREMOG—ČEBIN Wolfova l/U. - Telefon 56 1/18 Pohištvo novo. ne rabljeno, iz trdega lesa (kompl. spalnica), se po nizki ceni proda. — D. Brečko. trg., Rajhenbnrg 13162 Radio - apparat trocevni, kompleten, nov, se proda za 2600 Din. — Dopise na upravo »Jutra« pod »Radio«. 13347 Bencin-motor lip, še malo rabljen, dobrem stanjn. prodam ali zamenjam za Švassaparat ki ga event. tudi kupim. Ponudbe na npravo «Jutra» pod »Motor 6». 133J2 Male oglase za binkoštno številko sprejema oglasni oddelek M do sobote opoldne. Enodružinska hiša « lepim vrtom, v bližini mesta, se proda. Naslov t npTavi »Jutra«. 13486 Majhna trgovina z mešanim blagom, dobfo idoča, v prometnem in delavskem kraju na Gorenjskem, s« odda t blagom in inventarjem vred. Ponudb« na upravo »Jutra« pod lifro »Mala trgovina«. ^ 13197 Gig močan in v dobrem stanju, prav nizki ceni ali pa tudi oddam v naje«, kaslov v upravi »Jutra.. 1M90 Enodruzmska hisa majhna, v dobrem stanju, nahajajoč* s« nad Kranjem, sredi vasi Prlmskovo It. M s« proda najvišjemu ponudniku. HataB?neje s« izve iftetam. 1MTT Opremljena soba t 2 posteljama, se odda 2 gospodoma ali gdč., ev. s hrano — ali zakoncema br«» otrok — t sredini mest*. Kaslov v urr. »Jutra« 13535 Stanovanje * novi vili. obstoječe is t sob in kuhinje, s« » 1- jn-nij«m odd«. — Kaslov povj nprava »Jutra*. 18498 Gospod Išče sobo moderno opremljeno, * 1. Junijem, v btiiini Poljanske cest«. Ponudb« « navedbo cene na upr. »Jutr»» ped »Jurist«. 1348! Stanovanje S sob. kuhinj« In pritiklln. z elektr. rszsvetljavo. s« odda. Ponudbe do potka na uinavo »Jutra« pod mačko »Solnčnato«. 1861S Dva gospoda se takoj sprejmeta na stanovanje m hrano na Mestnem trgu 35/1, levo (nasproti magistrata). 13480 Gdč. išče sobo s posebnim vhodom takoj ali pozneje. Natančne ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Mirna uradnica«. 13483 Prazno sobo iščem Ponudb« na upravo »Jutra« pod »Takoj 466«. 13466 Soba s prostim vhodom, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra«. 13500 Snažno sobico v sredini mesta, event. _ vso oskrbo, iščeta uradnici. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mirni 7622». 13502 Soba lepo opremljena, se odd samo boljšemu, solidnemu gospodu Naslov v upravi »Jutra«. 13503 Sobo s posebnim vhodom, z dvema posteljama, se odda. Kaslov pove uprava »Jutra« 13517 Ugledna! Pričakujem vesti. 13521 Gospod samostojen, neodvisen, želi znanja a enako damo. Dopise na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Celje ali okolica«. 18472 Mladenič ki poseduj« 6000 Din premoženja, želi znanja i dekletom ali vdovo a posestvom. Ponudbe na upr. »Jutra« pod mačko »Poštenjak 470«. 13470 lii? Trgovec v starem trgu, 28 let star šeli poročiti gospodično al' vdovo od 18—35 let. — Dopise, ako mogoče t sliko na upr. »Jutra« pod Šifro »Ugodnost 272« " 13272 Oglasite se sotovo »pri Jerici"! Staroznan senčnat vrt z verando in renovirano keglišče v gostilni pri Perlesu, Prešernova ul. 9 ie zopet otvorjeno Vsi prostori so prenovljeni; točijo se pristna štajerska in dolenjska vina, prvovrstno pivo, vsak čas sveže nastavljeno. Priznano dobra kuhinja z gorkhni in mrzlimi jedili. Sprejmejo se tudi abonenti. Torej ne pozabite te oglasiti v gostilni „PRI JERICI" na dvorišču zraven glavne pošte, Prešernova 9. ' illlll«' Več mladih psov volčje pasme, proda po primerni ceni Anton Kapus. Jesenice 21. 13473 Izgufoijtnv Na kandelabru sodni ulici se je našel širokokrajen boemski klobuk (barva svetla, kvaliteta »dritte«, anamka »C-impck«) Zadostno legitimiran indivi-duj ga dobi pri g. Rolfu, zasebniku v Kolodvorski ul. št, 22. 13507 Dobra hrana opoldanska in večerna, se dobi v Tavčarjevi ulici 4, U. nadstr. desno. 13230 OBLEKE za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah samo i. MAČEK LJUBLJANA Odeje se sprejemajo v delo v Rožni ulici 19. 13344 Ne shranjujte doma svoje dragocene KOŽUHOVINE ker s« Vam ista lahko pokvari vsled mrčesa (molov) Kudi se Vam prilika, da jo varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite črez poletje pri staroznani ia solidni tvrdki I. Wanek, Sv. Petra cesta štev. 19. 13522 Fantka 8 mescce starega, zdravega. se odda za svojega zanesljivim ljudem. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 13532 Gospodična stalni službi, izobraEen«, tnačajna, z gotovino in opravo, se teli seznaniti — ker osamljena — l mačaj-nia gospodom višjo izobrazbe ali slično od 40 let dalj« Vdovci niso izključeni. — Resne dopise s polnim naslovom na upravo »Jntra« pod »Srečno življenje 2«. ^ 13528 Trgovina Odon Koutny Speciialna zaloga orodja in tehničnih potrebščin v Ljubljani je vsled sklep* kon-kurznega sodišča v Ljubljani i dne 7. maja 1926. S 18f25fl08 — zopet otvor-jena ter >e v konkurzno maso spadajoča blagovna zaloga zopet po dnevnih cenah prodaja. — Ljubljana, dne 17. maja. 1926. Uprava konkurzne mase 13497 Harmonij navaden, primeren za p«v. sk« vaj«, kipimo takoj. — Ponudbe ■ navedbo tadnje eene na upravo »Jutra* pod »Harmonij«. 13475 Klavir jako dobro ohranjen, se telo poceni proda. Prilol-nostni nakup. Kaslov pove uprava 0Pt7i. vozat Tršan •• ndsiopUU s,6 a Dalji" w s0 toU mote® , \Via73 Preselitev* Alofcii Strupi, prodaja premoga In drv, se je are telil Z Vidovdanske ceste Pozor! 103 a Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki Uubliana, tovarna Pol anski nasip 4-6- \ \ Postrežba točna. i ---.. _______^i^M^i^a Cene solidne. C Ie E S a E £ IS E ■ Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrtano in vezano po Vaši osebni želji Nainoveiše kniige Ttskovne zadruge v Uubliani: Boccaccio: Dekameron. Druga knjiga. itram 250 m 39 celostianskih slik. BroS. Din 56 - v celo platno v< wna Din 72-—, boljša izdaja v poltran coski vezav Din 100"—, po* nina Dm 3 —. (P va knjiga Dekameiona ima v istih izdajah enake cene). Mirko Pretnar V pristana. Broš D n 24 —. celo platno vezana Din 32 —. poštnina D.n 150 več Ivan Lah: Pepelnh. Narodna pravi] ca v šestih deanjih Zbirke .Oder* 14. zvezek. Bros Dn 18— poštnin« 75 para H Sienkiewicz: Potop. I del ^godov nsKi roman _ . Iz poljščine pievel dt R. Mole 1926. atran 598 Broš. Dm 110 —, v pol platno vezana Dm 124 —. v celo platno Din 134 —, poštnina Din 6-— več- Kmetova M.: Veierna oisma. Broš. D n 16 -, celo platno Din 24 — Thoma L.: Lotkin rojstni dan. B o*. Din 12- Br. Nušič: Naša deca. (Oder 15. zv.) ,11 .B .H .11,11 JI J! .mir^mrenremr^rj-; □ al T 3 □ CE 0 Valičnl mlin Iv. Kuralt,Domžale nudi po nalnlifth dnevnih cenah: g pšentfrio krušno moko, koruzni zdrob, koruzno moko za polento, pientae srednje in debele otrobe ter druge mlevske Izdelke Zahtevajte cenik: Zahtevajte ceniki Naznanilo preselitve mesnice! V soboto, 22 t m nreselim svojo mesnico iz Wolfove ulice na Pogadarjev trg v dobro znano prejšnjo mesnico g. Kozaka. — Zahvaljujem se za naklonjenost svojim cenjenim odjemalcem in se v nadalje priporočam. 3903 * Franc LovSe, mesar. «Jutruv» roman LUCIFER »»tereg« »UoJiontof e»pet» v»chm* pr»vlt» kOT»U .uko M-UlJeTMj* romana. I. iH«l is w lr«ft» P. iS Uts C Dir iM.i„.inuiii bodete najbolje postreženi V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI, 44.5 Kopitarjeva ulica 6n. Zahvala. Za izraženo sočutje povodom pubridke izgube naše nadvse ljubljene mame, stare mame, tete, gospe @«novefe Razboršek pocestnice te. nam toliko izkazano naklonjenost, smo dolžni zahvaliti se vsem. Posebno zahvalo smo do'ini čč. duhovščini, sorodnikom, znancem in vsem vaščanom, ki so spremili pokojno na njen /adnii poti tako polnošievilno za polne izraze sočutja v Mariboru kakor v Ar, a v asi in vsem darovalcem cvetja. Se enkrat prisrčna zahvala vsem. i9n a Arjavas. dne 17. maja 1926 Žaluje*! otroci. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, tospa Ana Svenšek roj. Holse vdova dne 16. maja t 1. ob »/«6., v 56. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, previ- dena s tolažili sv. vere mimo v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil dne 18. maja 1.1. ob pol 4. pop. iz mestnega pokopališča na PobjJ*g- zadušnica se ^ brala v frančiškanski cerkvi 19. maja ob 8. uri zjutraj. Maribor, dne 18. maja 1926. 3912 a ErnesL lan, Bruno, Lndvik, Budoll, sinovi — lOml Polaueo in OtiUJa, hčeri, Ivan Polaaee, zet — I«aa Polaaee, vnuk. Fino moderno pohlilvo a eisarae. Hite in Mike nudi vam po zmernih cenah tvrdka Peter Robni, UMm-Mte. zalog« pohIMva, žime, morske trave IM. - Lastno tapetništvo. \mm PU Mm do Oin 2MT— IS!« ■■■■■■■■■■■■■■I Išče se za vstop s 1. junijem perfektna steno-grafinja in strojepiska slovenskega in nemškega tezika, po možnosti samostojna korespodentinja. Prošnje z referencami in zahtevami na upravo lista <~>od