104. številka. Ljubljana, soboto 8. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prpjeniira za avBtro-ogerske dežele za celo leto 16 (L za pol leta 8 gl. 0 kr., po poftti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 ..gledališka stolba". O prav niš t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni44 v Kolnianovej hiši. Pismo s Pohorja. Freljubi Celjani, Mariborčani, Ptujčani in drugi . ... ani! Jaz sem sicer na Pohorji doma in se tedaj štejem na čast, biti Slovenec, vendar imam prečuteče srce, da ne bi Vas, katerih iz svojega Pohorja tako lepo vidim pod soboj, omiloval v teh nezgodnih časih! To moje smiljenje mi je stisnilo pero v roke, da Vam olajšam nesreče — Getheilter Schmerz ist halber Schmerz! — vsaj veste iz nemškega pregovora. Jaz preidem tisto dobo od leta 1800 naprej, v katerej ste Vi samo jezo in zaničevanje čutili v sebi, videči, kako začenjamo Slovenci otresavati se iz tisočletnega spanja, ko smo se začeli shajati pri slovesnostih in taborih — Vi od vsega tega nijste nič razumeli, zatorej ste samo mislili, da smo mi „nori", — no zavoljo te pomote sem jaz se svojim čute-JSim srcem uže takrat prvič Vas omiloval, temveč, ker ste se Vi začeli imenovati .liberalce", pa nijste nič razumeli o narodnih pravicah ! Potem so začele volitve važne postajati, strmeči ste gledali, kako na enkrat volijo spodnje štajerski deželni okraji samo Slovence za poslance — da tudi mariborski okraj je volil dr. Vošnjaka in dr. Dominkuša — to zares nij bilo vam prestati, in iskali ste svoje rešitelje, in imenovali ste za svoje proroke Brand-stetterja in pa Seidla, ter prisegali ste na njijne besede in plesali okolo njih ter ste bili preprifiani, da zdaj uže imate zlata teleta! In ta dva pa sta godla na goshh na spodnjem Štajerskem ravno tako, kakor Giskra in tutti guanti na Dunaji. Tudi v tem mestu so plesali pravi orientalski judje in drugi okolo zlatega teleta, pa kakor v predkristijanskih časih je tudi zdaj prišel neusmiljeni „krach" — Giskra je moral stopiti od altarja, — in Vaša dva nttjvečja proroka Brandstetter in Seidl sta Yzela britki konec. — Oprostite, da nekaj omolknem in si obrišem solze! — — In mej celim tem časom je naš narod še vedno govoril slovenski, pa zaupal svojim zaupnim možem ter vedno več bral in se učil toliko, kolikor je bilo po slabih svojih močeh mogoče, — Vi ste se pa hitro tolažili, akoravno ste zgubili tudi tistega proroka, kateri je nas rk steni pritiskal", kajti ostal je Vam Streinavr, ki je šel k nam tičke lovit, ter jih pošiljal V nemška mesta, kakor v R ed, na Sileško, na Dunaj, na Wienerneustadt, nemško Moravsko in tako dalje, ter ste mislili, če nas ne bodo te tiče doma učile cvičkat in pet, da bomo potihnili. Pa narobe! Zdaj je cvičkanje in petje doma postalo še živejše in glasnejše, bum, bum! so počile puške ter padli so listi „SIo-venskega Naroda", »Slovenskega Gospodarja', „Novic" in drugih naših časopisov konliskovani in na smrt zadeti, — tudi marsikatera naših tic je izgubila dosti peres ali celo perute svoje, — in Vi ste se veselili svojih prorokov in lovcev, — tiče naše pa so cvičkale kakor prej, tudi tiste, katerim so se bile perute skrajšale, in Vi liberalni Celjani, Mariborčani, Ptujčani in drugi ste se — obžalovanja vredni — spet gledali v upanji, da taka „liberalna" sredstva bi nam mogla zadušiti narodno zavest in čut! Zdaj pa je v Hercegovini in polagoma na celem Balkanu potlačeni slovanski narod zgrabil za orožje in začel z najkrutejšim in mogočnim potlačiteljem tak junaški in velikanski boj, da je prvotni švicarski vstanek in od Nemcev slavljeni Vilhelm Teli temu nasproti prava malenkost — in ko sem jaz na svojem Pohorji gori o tem bral, sem mislil, no, zdaj bodo Celjani, Mariborćuni in tisti drugi kakor pošteni liberalni možje enkrat imeli jednake simpatije in želje, kakor mi Slovenci, vsaj so tudi kristijani, vsaj so sovražniki vsega tiran-stva in potlačenja! In hrepeneč z Vam tudi deliti veselje, kakor sem dozdaj vsikdar tako živo sočutil Vašo žalost, sem sklenil: zdaj greš v Celje! Pa pridem v gostilno »zur Krone" ob devetih zvečer ter stopim v prvo sobo na levej sstrani, in zagledam sebi nasproti dolgo mizo, nad katero je visela debela riba iz črnega papirja, pri mizi pa je sedelo Celjskih gospodov z bradami in brez brad, vsi so imeli dolge lule, ter so veličastno pihali iz njih, ter govorili ravno o Tuicih. Na to se vsedem k praznej mizi blizu vrat mislec, da se bom s časom mešal v njihov govor, ter potem vsedel k njim, ter čakam postrežnika. Pa kaj čujem V — Da so Turci žlahten ali blag narod, in da naj Bog da, da bodo kmalu potolkli \se Srbe, Črnogorce in Bolgare z Kusi vred, kateri so ravno takrat začeli pomagati tlačenim kristijanom! Imel sem zadosti. V stanem, pa grem v v drugo sobo, kjer so sedeli pri jednej mizi koŽuharji in pri drugej kolar j i, kar sem hitro spoznal, ker je nad pivo mizo visel lisičji rep in nad drugo majhene lesene sani. Tukaj je ravno vstal neki mladi izmej kolarjev, pa je rekel, da on iu vsi drugi njegovi pajdaši so prijatelji napredka in „kulture" in da zarad tega napije — zdaj sem se moral siliti, da ga nijsem objel, ko sem se gotovo nadejal napit-nice na uboge slovanske kristijane. Pa joj! — „napijem," je rekel tisti mladi kolarski pomočnik — „zato rej „žlahtnim Turkom", — (n vzdignili so čaše vsi kola rji in vsi kozuharji ter se radovali nad to napitnico. Jaz pa otidem, omilovaje ribiče iz prve sobe in politikarje iz druge sobe. Vendar nijsem mogel verjeti, da bi vsi Celjani tako mislili in grem v gostilnico „k Levu". Tudi tu najdem večje društvo pri nekej dolgej mizi, pa se vsedem k sosednjej mizi, večerjam in poslušam, kaj se govori. Tudi tukaj je kmalu politika prišla na vrsto, in jeden je vprašal druge, ali so uže Čitali najnovejšo „Novo Prešo"; in povedal jim je o nekem članku tega lista, ki trdi, da Srbi in Črnogorci so samo zato vojsko začeli, da lahko kradejo ovčje in goveje črede, da so noso-rezci, in da brez dvombe se bode vrlim Turkom kmalu posrečilo, zadušiti ta krivični upor in kaznovati te srbske tatove itd. — In tudi tukaj so prikimali poslušalci govorniku, razen jednega. Jaz sem pa mej tem plačal in rekel; „Gospoda, verjemite mi, da črez leto dni bo se vsak izmej Vas sramoval tega, da je potegoval se za Turke, — voščim vam lehko noč!" — In hitro otidem, preje nego so v prvem preplašenji mogli mi odgovoriti. S temi čudnimi izkušnjami sem imel zadosti. Zapustil sem mesto, ter sem spet obžaloval Vas Celjane, da ste politično tako zabiti in da boste spet morali doživeti blamažo zarad svojih napačnih mislij. Vrnil sem se domov, namenjen pri prvoj priliki obiskati Mariborčane, ker sem upal, da bodo te stvari presodili pametneje od oslepljenih Celjanov. K sreči pa obiščem tiste dni svojega dovtipnega soseda N., ki je ravno dan popreje bil v Mariboru. Temu povem, kaj sem v Celji doživel, pa mi odgovori, da v Mariboru čisto nič nij bolje, da tam zavidajo Magfare, ker so ti poslali Turkom častni meč in bodo baje v Mariboru imenovali Muktarja-pašo za lastnega občana. Sicer mu nijsem popolnem verjel, ker je moj sosed rad šaljiv, — vendar pa nijsem šel v Maribor! In kaj je prišlo pozneje? Spodnje-štajerski sinovi so šli v Bosno, mej njimi tudi marsikateri meščan, in napadli so jih ovi „žlahtni" Turci prav po lopovsko, ter mučili vsacega, ki jim je prišel v pest. In naenkrat se je slišalo, da se pošlje četa ujetih Turkov po železnici skozi Celje in Maribor. Tam so stali na Celjskem kolodvoru ovi gospodje, ki so sedeli pri „krom" pod črno ribo, pod li.sićjim repom in pod sanmi, in pa tisti, ki so „Novo Prešo" hvalili pri „Levu", — ko pa je vlak ostal, in so videli nečloveško divje obraze tistih „žlahlnih" Turkov, so se pa vendar tiesli od strahu, — jaz bi pa bil prav rad marsikaterega od teh prejšnjih turkolilov vprašal, zakaj da nehce objeti in poljubiti teh orijentalskih „kulturonoscev" ? Vidite, ljubi Celjani, Mariborčani, Ptujčani itd., da od politike nič ne razumete, in posebno nič od najvišjih idej, namreč nift ne razumete o prostosti ali svobodi, nič od pravic vsakega naroda, sicer nikoli ne bi mogli zabresti v tako krive misli in predsodke. Pa jaz se ne je/im nič nad vami, saj vem, da svoje celo politično izobraževanje iščete le po dunajskih judovskih listih. Zakaj pa potem ravno dandenes pišem to omilovajoče pismo? Se ve da storim to zarad najzadnjih do-godeb! Mislite, da Vas nijsem miloval, ko ste lani pri volitvi za celjski mestni okraj izvolili svojega Foreggerja samo s pomočjo opata Vreč-kota, in še necih duhovnov, ki nijso znali s svojega stališča izbirati „inter duo mala minus" — Vi, kateri nas mislite vedno očrniti s tem, da smo „klerikalci" ? Ali Vas Mariborčane ne moram obžalovati, ko Vaš novi prorok Duhatsch tak revno životari v parlamentu, da molči pri vseh važnih državnih vprašanjih, in da le govori, pardon, vsaj ne zna govoriti, jaz sem hotel reči s papirja „bere", svoje psovke, kadar gre za napredek in razvoj tistega našega slovanskega naroda, katerega kri kakor uže ime kaže, tudi teče v njegovih žilah! Da, ta Duhatsch je prav Vaš prorok, ker Vam tak mož popolnoma zadostuje kot Vaš poslanec, — ker le dobro psuje Slovence, za boljše postave, za povzdignenje poljedelstva, obrtnije in trgovine in druge take malenkosti pa naj skrbi Bog! Vidite, Vi politični otroci, kako ste omi-lovanja vredni, ko nič ne veste, zakaj bi se moral poslanec potegovati v parlamentu, in zdaj, ko je v parlamentu kljubu tistemu p s ovalnemu pismu Vašega proroka večina se ska-zala pravična nam Slovencem, zdaj pa viknite: „Also doch!u, in celo mislite da ste Vi pametni, da je parlament kaj neumnega sklenil, — in ko je v zadnjem času blagodušni nadvojvoda Albrecht in druge zvezde carskega dvora nas Slovence hvalil kakor hrabri, zvesti, in dušno talentovani narod, kateri zasluži, da se ohrani, kako ste z odprtimi usti zijali v Časopise, Vi, ki ste nas „BindiseherjeM vedno sku-šaH zasmehovati in zatirati! O Vi kulturoborci, prijatelji napredka in „l'beralci" ter Vaši preroki dr. Duhatsch in dr. Foregger, kako ste čudni! 1000 let, pišem tisoč let ste imeli prilike nas „odgojiti" in podučiti, pa nas nijste naučili čisto nič; mi Slovenci pa komaj 20 let skušamo učiti se sami v svojem materinem jeziku, in evo, kako smo uže lepo napredovali! — Ne zamerite, da smo Vam dali odpust enkrat za vselej, in da smatramo svoj rod in svojo kri za kaj boljšega kakor je nemški narod! Vi bodete še marsikaterikrat viknoli „Also dr,ch!u — pa tolažite se. Vsak takšni vik bode le dokaz, da smo Slovenci in Slovanje spet en korak napredovali, in da smo se spet priborili kakšno narodno pravico, kar pravi „ liberalec" vedno smatra za napredek! Apropos liberalci. Jaz Vas opominjam v zd injem času na nekako prikazen, — namreč — da nam Slovencem ne pomagate Vi „libe-ralci" k prostosti in narodnemu razvitku, — nego konservativci, — in da ste pri Balkanskem boji Vi simpatizovali s turškimi nečloveškimi potlaeitelji, konservativci pa za rešitev Balkanskih kristjanov od turškega jarma, — ne zamerite, da Vaše recepte uže prav zaničujemo! Vidite, zatorej sem Vam pisal, ker ste se mi smilili, ko ste v zadnjem času tolikokrat morali viknuti „Also doch!" Meni ste se preveč smilili, — pa le pazite, če bodete vedno slepi ostali proti večnim pravicam in proti vsej resnici kakor do zdaj, bodete še marsikaterikrat morali klicati „Also docb!" kateri klic bode vedno nov dokaz Vaše oslepljene pameti, in jaz vem, da bom moral jaz, pa še tudi moji sini in vnuki iz svojega Pohorja Vam še dostikrat pisati omilovalna pisma in Vam pokazati, da greste rakov pot, in prepričan sem da bodo uže Vaši sinovi skrbno preiskali, če menda le nijso slovenske krvi in si bodo šteli v čast, kakor mi, izreči, da so slovenskega rodu! Dakle moji ljubi Celjani, Mariborčani, Ptujčani in drugi, berite to pismo in razvidite koliko sočutja imam z Vašimi nezgodami, — tudi bodete še večkrat dobili kakovo pismo o meni, če Vas bom kje slišal vikati „also doch", — in Vam dam nasvet, da hranite to pismo in pa prihodnja moja pisma za potomce svoje v svojih arhivih vkup s tistim lepim sklepom, s katerim Vi v imenu Slovencev protestu-jete zoper nauk v slovenskem jeziku, nazadnje Vas še prosim, poslati spisek od tega pisma „liberalnim" prorokom dr. Schrevu in Kalten-eggerju v Ljubljano, da tudi ta dva razvidita kako živo sočutim žalost in jezo vseh „liberalnih" prorokov, kadar zabredejo v kako blamažo, ter ostanem z največjim spoštovanjem Vam naklonjeni Pohorjanec. Na Poborji meseca maja 1880. Iz državnega zbora. V sredo je odgovoril pravosodni minister Stremavr v imenu ministerstva na interpelacijo, katero so stavili nemški centralisti na notranje ministerstvo glede" nove vladne uredbe o uradnem jeziku na Češkem in Moravskem. Minister Stremavr je odgovarjal odločno in celo osorno. Dejrl je, da dunajsko časopisje pači javno mnenje; priznal je, da je dotična jezikovna naredba za Češko in Moravsko res izšla, in da ima vlada pravico za izvršenje državnih osnovnih zakonov izdajati naredbe, tedaj sta pa tudi pravosodni in notranji minister zakonito postopala pri izdavanji najnovejše jezi kovne naredbe. Nadalje je razlagal, da je vse jedno, če se reče: v deželi navadni jezik, ali pa: deželni jezik, in da se ta dva izraza alternativno rabita celo v členu 10. Omenjeno jezikovno naredbo je izdalo ministerstvo zato, da se ljudstvu in njegovim potrebam zadovolji in ljudstvo je imelo uže tedaj, ko še nij bilo člena 10. pravico, se sodnijo govoriti v svojem jeziku. Vznemirjenje, katero naglašajo in-terpelanti, je nastalo brez uzroka, ako je sploh kje nastalo. Po tem Stremavrovem odgovoru se je nadaljevala debata o proračunu poljedelskega mi nisterstva. Pri točki: „rudarski uradi" je poslanec dr. Pok I u kar spominjal na knez \Vindischgiiitzovo interpelacijo v državnem zboru o idrijskih zadevah; odgovor ministrov na ono interpelacijo je pa vsa v interpelaciji navedena dejanja tajil, a dr. Poklukar je izrazil nadejo, da bode poljedelski minister z idrijskimi rudarji postopal pravično. Naglašal pa je, da idrijsko rudniško oskrbništvo vselej ob času volitev silno pritiska na ta mošnje prebivalstvo tako, da se ni govo riti ne more o volilnej svobodi. Dolžnost vlade pa je, da varuje politične pra vice idrijskega prebivalstva, da ne ostane samo ironija zagotovljena zakonom vo-lilska svoboda. Nadalje je priporočal dr. Poklukar vladi, naj na Kranjskem varuje pašno pravico, domačo živinorejo, posebno sirarstvo; v Ljubljani na učiteljskem izobraževa-lišči naj osnova oddelek za pouk v kmetijstvu, da se učitelji izobrazijo tudi v tej jim potreb-nej stroki. Ta oddelek naj bi se razširil tudi za duhovenstvo. Poljedelski minister grof Falkenhayn je odgovarjal na to, kar je dr. Poklukar o Idriji omenil. On je priznal, da so mu po onej interpelaciji prihajale še druge pritožbe, zato da je poslal v Idrijo ministerskega komisarja preiskavat. Grof Falkenhavn je potem ukazal, da se nestalni idrijski rudarski delavci nastavijo stalno. S tem se je hotelo pokazati — tako je dejal minister — da se skrbi za delavce. Kar se tiče pritiskanja o volitvah na idrijsko stanovništvo je minister obljubil, da bode odslej vodstvo idrijskega rudnika postopalo nepristranski zmirom. Foregger je pri tej priliki vstal in rekel, daje Idrija nemško mesto in da smo Slovenci pri zadnjih volitvah v državni zbor zmogli samo z vladno pomočjo. A tako nevednega kakor arogantnega gospoda celjskega poslanca je podučil dr. Poklukar, da je Idrija vse skozi in skozi slovensko mesto, da ima naroden občinsk zastop in da smo Slovenci o zadnjih državnozborskih volitvah prvikrat Črez dolgo volili še precej svobodno. Poslanec 141 jim je omenjal škode, katero idrijskim prebivalcem prouzroča na govejej živini sopiih živega srebra. Potrdila je uže 1. 1874. komisija, da živina požira s krmo tudi sopiih živega srebra, zato da imajo krave skoraj samo crknena teleta. On predlaga sledečo resolucijo: Vlada naj preišče na tanko, koliko da zahtevajo prebivalci idrijski, dolenje-idrijski in dolenje-kanomljanski odškodnine za škodo, katero imajo trpeti zbog so-piiha od živega srebra iz erarnega idrijskega rudnika, ako so ta zahtevanja za odškodnino opravičena, naj se jim plača in dobro naj presodi vlada, kako se bodo imenovane občine v bodoče zabranile take škode. Mautner je napadal poljedelskega ministra zbog njega izjave, da je in ostane Avstrija kmetiška država. Grof Falkenhavn se je branil in svojo trditev še enkrat ponovil. Za tem je prišlo na vrsto pravosodno ministerstvo. Dr. J a c q u e s je dolžil jezikovno naredbo za Češko in Moravsko, da je protipostavna. Poslanec Lienbacher pa je v izvrstnem govoru dokazal nje zakonitost, neusmiljeno je razkrival ustavoverske grehe in dejal, da samo desna Btranka je prava avstrijska stranka, kajti v njej so Poljaki, Čehi, Slovenci, Hrvatje, Nemci ter Italijani, in ravno ta stranka dokazuje, da Avstrija more živeti. V tej seji se je odpravil ves budget za pravosodno ministerstvo. Politični razgled, A ot run Je dežele. V Ljubljani 7. maja. V poročilu iz državnega zbora poročamo, da je minister S(reniayr v imenu vlade ostro odgovoril na interpelacijo nemških usta-vovercev. Stremavr celo obsoja krivično in tendencijozno rovanje ustavovernih Nemcev zoper jednakopravnost slovanskega jezika v uradih. — Za to ga pa nemški časopisi tako oštevajo in psujejo, da je menda vendar res, da od zdaj je mej Stremavrom in njimi „prt prerezan", kar so mu uže dostikrat povedali. — „N. fr. Pr." pravi: „Ako se bode v prihodnje nemško ustavovernej stranki v Avstriji kazalo pred oči strašil Hohenvvartovega mini-sterstva, ne bode nič prestrašena. Nas nij več strah pred celo vlado desnice, od kar smo videli, kako dela koalicijsko ministerstvo, v katerem sede gospodje Korb in Stremavr". „D. Ztg." očita Stremavru samovoljo (vvill-kurlichkeit) v razlaganji postav in nadaljuje, da zdaj se je Stremavr pokazal kot taeega moža, ki je pripravljen na vse, zdaj nemško zdaj češko zagovarjati, kakor so ravno časi. Zato „D. Ztg." pravi, da še le zdaj veruje, da bode vlada desnice dolgo trajala, ker je Stremavr za soboj mostove požgal, kajti on da ima zmi-rom dober sluh za to, kakovo mnenje je zgoraj. — Uže iz teh dveh citatov, kako se na l)u-naji piše o aktivnem ministru, sodimo, da imajo tam novine vsaj tiskovno svobodo. Ko bi bili mi le senco tega ali podobnega zinili pod Lasserjem, bili bi konfiscirani, kakor stno tudi pravilno vsak teden res bili. — Sicer se pa porote v novinah, da bode ustavoverna stranka o tem odgovoru na interpelacijo stavila predlog, naj se začne debata. Ta utegne biti po končanej budgetnej. Najnovejši telegram poroča, da je večina Herbstov predlog, naj se o Stremavrovem odgovoru na interpelacijo debata začne, odbila. Vnitiif«* dr £11 ve. Poljski „Dziennik Poznanski" poroča iz Peterburga, da je Loris-Melikov poklical poljske boljarje, kateri v Peterburgu žive in jim rekel, naj mu izroče spomenico, v katerej so zaznamovane želje ruskih Poljakov. Rekel je, da poljske želje glede" ravnopravnosti jezika in glede verske svobode se razumejo same ob sebi in se jim ne bode upiralo od nobene strani. Svaril je pa Poljake naj ne zahtevajo tacih rečij, katerih Rusi še sami nemajo. Izjemne institucije so za zdaj nemogoče in se bodo dosegle tačas, kadar bodo uvedene za vso Rusijo. Nadalje je rekel Loris-Melikov, da razume in priznava želje Poljakov, da bi se razdeljeni deli njih domovine zopet združili; k tej stvari priti mora, to je terjatev celega slovanskega sveta, kateremu je prišla doba vzajemnega spoznavanja. Vendar trenotek zato še nij prišel. Rusija je rekonvalescent, mora biti previdna in ne sme dražiti ni Pruske ni Avstrije. — Konec tega posvetovanja je bil, da se je sklenilo spisati spomenico in jo izročiti Loris-Melikovu in mini stru notranjega. Londonski dopisnik v francoski list „ Voltaire" je razgovarjal se s Charlesom D i 1-kejem, novim angleškim državnim tajnikom v vnanjem ministerstvu. Ch. Dilke je dejal: „Mi smo prevzeli dedščino Beaconsfieldovo ter bodemo prisilili, da se izvede berlinski dogovor, nikakor pa ne dovolili ni razširjenja Ruske ni Avstrijske. Bosna in Hercegovina ne bosti ni ruski ni avstrijski. Program naš se glasi: „Nič zatiranja!" Ne bojimo se Ruske v Aziji. Turki se bodo vsekako iz Evrope izgnali, a ne bodo jih Rusi. Osnovi se lehko grška država s Carigradom kot središčem. Panslavizem je samo senca. Despotija od 120,000.000 duš s Carigradom kot središčem bila bi nevarnost za celi Bvet. Vsi Angleži so jednih mislij: Rusija ne sme imeti Carigrada! Kitajska vlada je baje popolnem zavrgla Kuldžansko pogodbo z Rusijo in da zahteva od Rusije brezpogojno vrnitev zasedenega ozemlja. Kitajska se pripravlja na boj z Rusi, zato se je z Japonci poprijateljila. Dopisi. Iz Ptuja 5. maja. [Izv. dop.J Gradčanje so nas v znanoj debati o "NVeissovem predlogu, in sprejemom tega predloga od strani graškega mestnega odbora osvedočili, da se od str? ni Nemcev začne zoper nas boj „ na nožu. Dobro! Ako bodo Nemci na Nemškem naš jezik tako zaničevali, zatiravali, bomo mi na Slovenskem začeli čutiti bolj nego smo, kaj smo tudi mi svojemu jeziku dolžui, svoje pravice bodemo zahtevali; mi bodemo terjali, da se na Sloven- skem s slovenskimi strankami pri sodnijah in drugih oblastnijah zapisniki samo v slovenskem jeziku pišejo, inače jih mi ne bodemo pripo-znali; — mi bodemo terjali, da se v beležni-ških, odvetniških pisarnah za slovenske stranke pogodbe, pobotnice itd. samo v slovenskem jeziku pisati morajo, inače jih ne bodemo podpisali, če bodo nam ravno v pisarnah nemšku-tarski pisarji lagali, kakor so dozdaj, da slovenska pisma nemajo veljave, in da morajo nemške biti; mi bodemo nemške tožbe, katere bodemo dobili iz odvetniških pisarn, mi bodemo nemške odloke in razsodbe, katere bodemo od sodnije, ali od drugih državnih oblastnij dobivali, nazaj pošiljali, mi jih ne bodemo sprejemali, ker jih ne razumemo, ker nijso v „landesUblich" jeziku pisane. Mi se bodemo proti nemškej in-toleranciji bojevali po nemškem gaslu; oko za oko, zob za zob! V enem pa se bodemo mi ločevali v tem boji, namreč v tem, da mi nič ne bodemo zahtevali, kar nam svete človečan-ske in državno zakonske postave terjati ne bi dovoljevale, in s postavnimi sredstvi bodemo mi maščevali krivico, intolerancij«, samovobjo, katera se nam v Gradci godi. — (iraškega mestnega odborovega sklepa o VVeissovem predlogu sicer deželna namestnija v Gradcu ne sme izpeljati pustiti, ker Gradec nij navadno provincijalno mesto, Gradec je glavno mesto štajerske dežele, v katerej živi tretji del Slovencev, in dve tretjini Nemcev, v Gradci je deželna namestnija za Slovence ravno tako, kakor za Nemce, v Gradci je deželno finančno ravnateljstvo, deželni šolski svet, višja deželna sodnija, deželni odbor, — žalibog za Slovence ravno tako, kakor za Nemce. V Gradci prebiva veliko število slovenskih uradnikov, slovenskih dijakov, mnogo slovenskih delavcev z enakimi državopravnimi pravicami z Nemci vsi ti imajo pravico, slovenski Čitati, slovenski pisati, vsi ti imajo pravico, zahtevati, da jim centralne oblastni je oznanila v slovenskem jeziku davajo, da se tedaj tudi slovenski plakati rabijo. Deželna namestnija mora tedaj sklep mestnega odbora, kateri ima ta namen, v Gradci slovensko čustvo,, slovensko mišljenje, slovensko gibanje obče slovensko bitstvo v klici zadušiti, ex oflo sistirati, drugače posredno odobri, da se sme v Gradci slovenski deželni narod zatiravati. Domače stvari. — (Deželni predsednik g. Win-kler) je v sredo sprejel knezoškofa in duho-venstvo, v četrtek mestni odbor in razne uradnike. Okrajnim glavarjem je priporočal, kakor v oficijalnem listu beremo, „prijazno ravnanje z ljudstvom, da bode to sprevidelo, da je uradnikom le blagor naroda na srci, da varujejo ti vse v postavi utemeljene pravice vsacega dr ža vi j a na." (Besede, ki so vredne, da jih gg. okrajni glavarji, katere imamo pred očmi, kakor so se nam kazali pri dozdanjih volitvah, živo premislijo in se ravnajo po njih!) — Uradnikom deželne vlade je priporočil pospeševati slogo mej soboj in na zunaj. „Uradnik si mora zaupanje naroda pridobiti. To pa je le s tem mogoče, če pri raznih političnih mnenjih ostane miren in brez-strasten čuvaj postave. Nobenemu uradniku se ne bode branilo, svojih državljanskih pravic izvrševati, ali ne daje se tajiti, da je nalog uradniku, tam, kjer se v javnem življenji kažejo stroga nasprotja, ne udeležiti se boja mej strankami, temuč posredovati. Od pre- vidnosti in zvestega izpolnjevanja dolžnostij uradnikov se sme pričakovati, da bodo po tej nalogi ravnali se." — Vse to so zlate besede, katere kranjsko ljudstvo z veseljem pozdravlja. Če se od uradnikov izvrše, potem bode zavladala na Kranjskem popolna jedinost. — (Grbićev koncert v ljubljanskoj čitalnici) se je četrtek zvečer zvršil v občo zadovoljnost navzočnih poslušalcev kakor tudi koncertanta samega, ker je bil dobro obiskan. Zanimivi program je vzbudil v vsakem, kdor ga je prej čital, pričakovanje ume-teljniškega večera. In res, bodi še tako razvajen in kritičen v godbenih stvareh, vendar bodeš moral priznati, kakor hitro čuješ gospoda Grbica glas in soproge njegove žvrgo-Ijenje, vseskozi dovršeno, da sta to umetnika. Jako sijajno je to obema tudi priznalo odlično poslušateljstvo, mej katerim smo imeli priliko opaziti tudi precej gospode politično nam do-idaj nasprotne stranke. Vsekako najkrasnejša točka celega večera je bil Gounodov dvo-spev iz opere „Romeo in Julija" in od istega glasbenika scena in arija za sopran iz III. dejanja opere „Faust". Donizettijev trospev za sopran, tenor in bariton iz opere „Lucrezia Borgia" (bariton g. V al e n ta) je prozval navdušene pohvale in brezmejnega ploskanja. Teško in sitno točko je izvrševal na goslih, a jo izvršil pohvalno g. V. Parma. G. Majer Josip je spremljeval na glasoviru k posamnim točkam jako z občutkom in izra-ževanjem. Čitalniški pevski zbor je pel Tova-čovskega „Sokol buditelj". Se svojim pohodom je bil čitalnico počestil tudi novi naš deželni predsednik, g. W i n k l e r, ki je ostal pri celem koncertu in se baje o koncertantih jako pohvalno izrazil. — Graje vredno je to, da je bila sobana premalo razsvitljena. —a. — (Sokolov njour fix") je denes zvečer v gostilni pri Virantu, kamor se je preselil kot oštir Tone Mikulinić. — (Iz Radovljice.) 5. maja se nam piše: Včeraj je iz poslopja c. k. okrajne sodnije vihrala bela zastava v znamenje, da so jetniške sobe prazne; žal, da to nij trpelo več" kot 10 ur, kajti denes je uže zopet zginila. — (Iz Novega mesta) se nam piše: Velik koncert napravi v dvorani prvega narodnega doma v Novem mestu v nedeljo dne> 0. maja operni pevec g. Franjo Gerbić s soprogo. Pri tem koncertu sodelavajo iz prijaznosti novomeški pevci. Program je: l.Schubert: „Rado-vednež", poje g. Fr. Gerbić. 3. Ipavic: „Domovina", zbor za bariton- in tenor-solo, pojd novomeški pevci. 3. Meverbeer: Pesen pažetova iz opere „Hugenoti", poje gospa Milka Gerbičeva. 4. Gerbić: „Ukazi", poje skladatelj. 5. Nedvčd: „Moja rožica", čveterospev, pojo novomeški pevci. G. Gerbić: „V noči", dvospev, pojeta gospa Milka in gospod Franjo Gerbić. 7. Haj-drih: „Sirota", zbor za bariton-solo, pojo novomeški pevci. 8. Gounod: Scena in arija iz opere „Faust", poje v kostumu z igro gospa Milka Gerbićeva. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina.: sprednji sedeži 80 kr., drugi sedeži GO kr., vstopni listki 50 kr. — Vstopnice se dobivajo v prodajalnici pri g. Oblaku in zvečer pred koncertom pri kasi. — (Požar.) Posestniku Juriju Lampetu s Črnega vrba v logaškem okraji je dne 22. m. m. zgorel hlev in ima zbog tega 300 gld. škode, katere je bil zavarovan za 100 gl. Poslopje je stalo tik ceste, a pred njim je ležalo suho listje, sumi se dakle, da je kak mi-mogredoč vrgel tja iz neprevidnosti gorečo žveplenko. — (Iz Šoštanja) se piše v „Tagesp.", da je črevljar Kukenberg iz Loč poskušal vino-gradarja Jurja Kopitarja z arzenikom ostrupiti, katerega mu je v kuhan krompir natresel. Jurij Kopitar je pa ob pravem času zapazil rumena arzenikova zrnca in nij jedel, temuč K. ovadil. Ta je pri sodniji priznal, da je hotel soseda ostrupiti, ker je ta od njegove matere kupil posestvo. Dunajska borza 7. maja. (Izvirno telHgrstično poročilu.) ""notni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. Enotni dri. dolg v srebru ... 73 „ '.. ata renta......... 89 „ H60 drž. posojilo...... IM a Vkcije narodne banke .... S.'IH „ akcij«....... 27k 124 mark 100 mark 94 in 67 mark 40 in 20 mark mesecih v 7 oddelkili gotovo odločili. Prvo vzdignili« dobitkov jo uruduo nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza le 1 gld. 75 kr., četrt original, loza le 88 kr., ter te od države garautovaue originalno loze (no prepovedane prouicso) proti 1'rankovainj poslatvi svote tudi v najoddaljenojše kraje razpošiljam Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni crtež z državnim grbom zastonj, ter se mu takoj po uzdigovanji dobitkov nezahtevauo pušljo uradni listek uzdig-nenib številk. Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov izirčujetn direktno jaz interesentom točno in s najbolj htrotjo tajnostjo. jjBfT' Naročila izvršujejo se mtjlaglje po počiti ej nakaznici ali pa z rekomatuliranitn pismom. Nt0 m tedaj naročila, ker bode kmalu vzdit/aiije, zaupno počljejo do 12. maja t. 1. na Samuel Heckscher senr., Vsim prijateljem, znancem in vsej čestiti gospodi in sploh vsim, ki so ranjoo mojo soprogo, gospo IVANO KREČ 6. t. m. v tako mnogem številu spremili k vćčnemu počitku, izrekam najsrčnejo zahvalo za mnogobn jiie dokaze vročega sočutja, posebno pe pa zahvaljujem še za toliko poklo-nenih prekrasnih vencev na trugo, čitalničnim gospodom pevcem pa za premilo pevanje k zadnjemu slovesu. Večni ji spomin! V Ljubljani 7. maja 1. 1880. Zapuščeni soprog (207) M. Kreč. t.^Tr>i--tm Pivovarna na Kranjskem, z zelo obrtno okolico, poleg železniške postaje, z vso pripravo, potem dve hiši z vrtoma, hlevom, velikim magacimni, proda sc iz proste roke ali pa se da na več let v najem. Natančnejše se izve pri opravništvu „Slo-veuskega Naroda". (202—2) i**----^r* *'r~---------^:t^ rt Čast imamo javljati, da po prijateljskem dogovoru gospod Herman Narisch izstopi iz dozdaj posto-ječe tvrdke in ta da z denašijim dnem zamre, kupčijo in obrt pa da bode od denes naprej satu na svoj račun nadaljeval gospod Fr. Doberlet. Sč spoštovanjem Fr. Doberlet k H. Harisch. V Ljubljani, dnč 30. aprila 1880. Ozirajoč se na predstojeće, naznanjam uljudno, da sem vsa aktiva in pasiva prejšnje tvrdke prevzel na svoj račun in da bodeni tapecirarstvo in kupčijo : pohišno opravo pod protokolirano trrdko Fr. Doberlet nadaljeval z nezmanjšanimi fondi. Dostavljam prošnjo, naj se izvoli zaupanje, katero je uživala prejšnja tvrdka, izvoli nakloniti tudi novej, a jaz so bodem veBtno trudil, da svoje p. n. naručnike zadovoljim v vsacem oziru. (209—2) Sč spoštovanjem Fr. Doberlet V Ljubljani, dnč 30. aprila 1880. Trtiltuljo (105—3) (plosnato glisto) prežene dr. Bloch. na. Dunaji, Praterstrasso 42, tudi pismeno. li:inquier dnd Weohsel*0omptolr in Huiiiburg. (179- -4) ■sv s'2 6" ■30 đj -2 S £ a * I Sa ° a E ^ KI!« ko ' ■ g g rt tz > rt im « rt E rt J M >£ i rt % '« Ch J2 "o a J o* S >OJ (s) rt . S »3 •jt> o .S Q> pa « b .Oh --1 k O •« I o .? —r « 2 rt 'rt „_ '51 '5* ( . - . •« ,-. co rt -v = io ; # 'a. 1 m w> 2 j AV^illiolniov rimski, skušeni, pravi, vseobčni zdravilni in vodni prilep (plaster) zoper glavobol, rane, opeklino in ozeblino. Ta prilop je ]>rivilcgiran od Nj. riiusk. kat. veličanstva. Moč in učinek tega pnlepa je posebno ugoden pri globokih in raztrganih ranah valed uboda ali udara, pri hudih ulesih, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpustkih, pri Črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in jednakih bolečinah. Jedna fikatljica stane 40 kr. av. velj. Menj, nego dve škatljici se no pošiljati in stam-ti s kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. velj. Ta prilep pravi ima samo lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirchnu pri Dunaji. Nadalje ima tudi: V Ljubljani: Peter Lassnik. (527—13) I 1 <\v k V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Ilumuniji, Španiji, Holandiji in Portugaliji branjen Wilhelmov antiartritiški antirevinatiški fesri oistilni oaj (kri čistilen zoper putiko in trganje po udih) je za vzpomladno zdravljenje pripo/n.in jedinim in gotovo uplivajocim kri čistilnim sredstvom. o o o o o o o ◦ o o o o a o o o o a o čaj sčisti ves organizem-, kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vse delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečisto bolezenske tvarine iz njena; tudi učinek ju trajen. Temeljito ozdravi putiko, trganje po udih in zastarele bolezni, /.ionom gnojeoe sc ranu kakor tudi v80 spoluku in bolezni na koži, na telesu ali na lici, kite, sitilistiAka ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper u vred jeter in ludic, kakor tudi /.oper zlato ždo, ruienico, hudo bolečino v živcih, kitah in udih, poten zoper bolečino v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polueijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor skroplji, oteklina, eu brzo in temeljito ozdravč, ako se uepienelioni piju ta čaj, ker ju milo razpuščajoču iu vodo odganjajoče sredstvo. Jedino i>i-«,^vi prireja Fran VViiheim, lekarnar v Neunkirclmu (Dol. Avstr.) Zuvitt-k, ruBdcIjen v H čopkov, prirejen po predpisu zdravnika, z navodom ZU uporabo v raznih jeziciii 1 gld., zu kolek in zavoj posebe 10 novč. E--vo.rilo. Varovati hu je nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno lu ,,W/ilkuluiov autiartritiški antirevinatiški kri čistilni čaj, ker so prireuki, ki slujči samo pod imenom antiartritiških antiruviuatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno svarim pred nakupovanjem tacib. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in iiunjo pravi „W»1-beluiov uuliuriritiNki unliretmitUSkl kri tistiliii čuj tudi v Ljubljani: Peier Lassnik; Anton Lobun, lek;.r v Postojni; Karel Šavnik, lekar v Kranj i; Fr. Waoha, lekar v Metliki; Dom. Bizzoli, lekar v Novem mestu. d>-:4— 0> O a S o o o o o o o 8 o g o a OOOOOOOCCOOOOOOOOOOOGOOO li'.uj>l..ij iii urednik Makuo Armič. Lubtuina m Usk BKarodne tiskarne".