POŠTNINA PLACANH V OOTOVINI
POSAMEZNA S T E MIH K A 125 DIN
POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH ©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v tnozemsivu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Rušita cesta 5 poštni predal 22. telefon 2526. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi ze ne vračajo. — Nefrankirana ptsma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, wtaU aglasL M stsMta v sacialae namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din. OJO
ttev 147 • Maribor, žetrtek, one 28. decembra 1939 t Leto XIV
Delavci in ureditev driave
Zadnjič smo objavili stališče naših svobodnih strokovnih organizacij z ozirom na problem preureditve administrativnih poslov v državni administrativni službi. Centrala svobodnih strokovnih organizacij pravilno naglaša, da se s preureditvijo položaj delavstva bistveno prav nič ne izpremeni. Nevarno je še celo, da nastanejo s tem za delavske organizacije parcijelne težkoče, ki bi jih jim utegnile delati podeljene kompetence vsaka po svoje, kakor bodo pač cenile in presojale delavsko gibanje. — Take težkoče niso izključene, če ne bo posebni državni zakon dovolj ščitil svobodo vseh državljanov in tudi svobodo delavskega gibanja, ker se lahko pripeti, da ta ali ona uprava, izrablja svoj položaj v prikrite ali odkrite politične namene. To je važen pomislek, ki ne sme dobiti v novi ureditvi državne uprave odprtih vrat.
Za delavstvo praktično važno pa je, da mora delavstvu ostati kolikor mogoče trg dela svoboden. Delavec mora s trebuhom za kruhom. Časih je tukaj delo, časih tam. V tem oziru mora biti, kolikor tega ne preprečujejo kake izredne razmere, zaščitena svoboda delavcev. Napravili bodo samouprave s širšo oblastjo. Ali te samouprave se nanašajo le na del državne administracije. to je_y banovinah, občinah itd., ne nanaša se pa preureditev na gospodarstvo, ki ostane celota v državi. Kljub podelitvi administracije ostane gospodarstvo celota, od katere je odvisen uspeh ali neuspeh države. Gospodarstvo se ne more parcelirati, če hočemo kolikortoliko zdrave razmere.
Pravtako, kakor je gospodarstvo ce lota, je tudi delavstvo in delavsko giba nje celota, ki se bo morda moralo deloma prilagoditi formalnostim novih samouprav, ni pa mogoče misliti na par celacijo delavskega gibanja kakor vudi ne na parcelacijo socialnopolitičnih ustanov, ki so za delavstvo po vsej državi enako važne in morajo biti tudi pravice, ki jih ima delavstvo v teh ustanovah, zaščitene po vsej državi enako. yH . , ...	•-»	»r naša politika
mora stremeti za tem, da • čimbolj o4*• •*i*■> - «*i .»!'»••* varujemo svojo svobodo doma in v celi državi. Zmote se lahko maščujejo nad nami.
Za okrog 514 milijonov novih davkov
kljub znižanju davkov za male kmete in obrtnike
PolltlZno se moramo uveilavitl sami
Gospoda, ki politično vedri ali kuje načrte za svojo politično bodočnost, preslišuje predloge in mnenje delavskega socialističnega gibanja. To je umljivo. Kako pa naj bi poslušala in vpo-števala socialistične predloge in mnenje, če je vse to nasprotno njenim težnjam?
Socialisti na to tudi ne reflektiramo. Za nas govori razvoj, kateremu so naši predlogi vedno prilagodeni in njih uspeh ni odvisen od tega ali najdejo blaga ušesa in pozornost pri tej ali oni stranki, ki hoče socialistično delavsko gibanje s svojimi metodami izločiti iz sodelovanja v javnem življenju.
Angl’)* |« priznala iehoslo-v«ško vlado v emigraciji
Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš in angleški zunanji minister Halifax sta zamenjala pismi, s katerima Anglija priznava češkoslovaški narodni odbor v emigraciji.
400 RUSKIH BOMBNIKOV
je med prazniki bombardiralo razna finska naselja.
Vlada je sklenila neke vrste davčne reforme.
Oprostitev malih kmetov od plaievan|a zemt|arlite
Mali kmeti bodo oproščeni zemija-rine, če vsota katastrskega dohodka njih skupnega zemljišča na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din letno. Po izjavah finančnega ministra bo s tem odpravljena zemljarina za 2.981.986 zemljiških parcel. Vseh kmečkih gopodarstev pa je 1.981.725.
Pavšatiranje pridobnine za obrtnike v vetjih mestih
Doslej je bila pavšalirana pridobnina za obrtnike samo v krajih, ki so šteli manj kot 20.000 prebivalcev. Ta pavšalna pridobnina je znašala letno 80 do 240 din. Odslej bo pavšalirana pridobnina tudi za obrtnike v krajih z nad 20.000 prebivalci. Kako visoka bo v tem slučaju pavšalna pridobnina, še ni znano. — Dbtmiki tudi ne bodo plačevali zgradarine od svojih delavnic.
Odpis davinlh zaostankov
Finančni minister je pooblaščen, da sme odpisati davčne zaostanke, kakor tudi zaostanke na taksah in kaznih za davčna in taksna kaznjiva dejanja, v kolikor bi vterjevanje teh zaostankov pomenilo gospodarski propad dolžnika.
Povltan|e družbenega in dividendnega davka ter taks
Ker je s črtanjem zemljarine malim kmetom in pavšaliranjem pridobnine obrtnikom v mestih z nad 20.000 prebivalci izgubila državna blagajna precej milijonov davkov in ker je na drugi strani vsled izrednih razmer pričel opa dati donos ostalih davkov, je vlada morala poskrbeti tudi za nove dohodke, ker državna blagajna potrebuje v teh časih mnogo več denarja, kot pa v mirni dobi.
Te dohodke hoče dobiti država na ta način:
1. Družbeni davek bodo plačevali vsi davčni zavezanci, ako so imeli doslej letne davčne osnove 100.000 din. Družbenemu davku so bile doslej zavezane samo delniške družbe. Po zagotovilu finančnega ministra sedaj ne bo mogoče nobeno skrivanje dobičkov več in progresivna stopnja dopolnilnega in minimalnega davka se bo dvignila
2. Povišanje dividendnega davka. Obdavčitev dividend, ki jih plačujejo del-
! niške družbe, je znašala doslej 10 odst. izplačane dividende, odslej bo znašala obdavčitev dividend več kot pa 10 odst., ako bo izplačana dividenda višja kot pa 4 odst. vplačane glavnice.
3. Spremenjena bo tudi progresivna stopnja davka za narodno obrambo, ki bo višja pri davčnih obvezancih, kaicri izkazujejo večjo donosnost.
4. Davek na poslovni promet sicer ne bo povišan, izdane pa bodo ostrejše določbe glede odmere tega davka, od česar si obeta finančni minister 250 milijonov dinarjev novih dohodkov letno.
Kazni za davžne utaje
so poostrene in bodo znašale od 10.000 do din 100.000, ako davčni zavarovanec ne bi hotel pokazati knjig davčnim or-
ganom, prav toliko bo znašala kazen tudi v primeru, ako se ugotovi davčna utaja. Razen tega se taki davčni zavezanci kaznujejo s 3 do 5 kratno višino vsote utajenega davka in z zaporom do dveh let.
Povišanje taks
Sodne takse ne bodo povišane. V zakon pa bodo vnešene neke nove določbe, na podlagi katerih bo država dobila večjo gotovost, da bo tudi v procesih, v katerih uživa ena stranka taksno prostost, država dobila plačane takse. —• Zastarelost plačevanja taks dospeva po 24 letih.
Zvišale se bodo prenosne takse za premičnine od doslej 1 odst. na 2 odst. in pri nepremičninah od 4 na 6 odst. vrednosti.
Najemninske pogodbe bo treba taksirati odslej z 2 odst. vrednosti zakupa. Pogodbe o oddajanju stanovanj in lokalov pa bo treba taksirati skoro še enkrat višje kot doslej.
Od službenih pogodb bo treba plačati 1 odst. pogojene plače.
Nasledstvene in darilne pogodbe niso več oproščene taks, tudi ako se gre za najmanjši znesek. Izjema velja za kmete, v kolikor vrednost zapuščine ne znaša več kot din 50.000.
Pri tožbah na upravno sodišče in državni svet je treba plačati razsodnino v naprej, ki se vrne, ako stranka tožbo dobi.
Takse za pooblastila za izvrševanje
obrta bodo zvišane.
*
Finančni minister si obeta od te dav-
čne reforme 514 milijonov dinarjev, »Jugoslovanski kurir« pa trdi, da bo iznos davčnih poviškov dal državi 700 do 750 milijonov dinarjev novih dohodkov.
Kaj pa delavstvo?
Pri tej priliki moramo opozoriti na to, da bi bila nujno potrebna tudi davčna reforma v zvezi z delavskim oziroma uslužbenskim davkom, ki je spričo oprostitve od plačanja zemljarine za male kmete in pavšaliranja pridobnine za obrtnike skoro bi rekli sama ob sebi umljiva.
Davka prosti eksistenčni minimum pri uslužbenskem davku znaša samo din 400 mesečno, kar je bilo doslej premalo, spričo draginje pa je ta minimum nemogoč. Nadalje je odstotek obdavčitve delavčevega zaslužka mnogo previsok.
Pri uslužbenskem davku bi nadalje moralo obveljati načelo, da delavec plača uslužbenski davek samo od čistega zaslužka, torej bi se moralo odšteti odbitke za bolniško blagajno, za starostno zavarovanje, prispevke za Dtelavsko zbornico, za Borzo dela, pa tudi za organizacijo in neobdavčljivi zvišani eksistenčni minimum.
Upoštevati je tudi treba, da je delavec najtočnejši davkoplačevalec. Dočim bodo ostali davkoplačevalci po novi uredbi zopet deležni raznih odpisov, je 1 delavec plačal svoj davek sproti.
Naloga delavskih organizacij bo, da opozore na to finanega ministra, da se sedaj, ko se uvaja davčna reforma, ugodi tudi tem upravičenim delavskim za-htdvam.
Zastoj vojaških operacij na
Finskem
Umik sovjetskih čet na vzhodnem in severnem delu finskega bojiča.
Na finskih bojiščih je vojna sreča zaenkrat odločila v korist Fincem.
Do 12. decembra so sovjetske čete napredovale tako na skrajnem severu (do 80 km južno od pristanišča Petsamo), kakor tudi vzdolž vse vzhodne finske meje (od 80 do 130 km globine).
Tega dne so pričeli Finci s silnimi protinapadi, ki so močno motili sovjetske operacijske načrte. Na par mestih vzhodne fronte so finske čete prodrie ruski armadi za hrbet, vsled česar je moralo rusko vrhovno vojno zapoved-ništvo izdati ukaz za umik čet vzdolž vse vzhodne fronte, ki se je potem raztegnil tudi na skrajno severno fronto.
Poročila o umiku ruskih čet naglaša-jo, da se je ta umik izvršil tako naglo, da je ostalo v rokah Fincev več tisoč ujetnikov in mnogo vojnega matenjala.
Vedeti je treba, da je na Finskem sedaj nastopilo pravo zimsko vreme s snežnimi zameti in silnim mrazom. - -Ruske čete so se oddaljile od svojih operacijskih baz tako, da je bilo spričo finske protiofenzive onemogočeno pre-grupiranje čet in njihova preskrba.
Zaenkrat je, vsaj tako se zatrjuje, odstranjena nevarnost, ki je grozila Fincem, da bi sovjetske čete presekale Finsko na dva dela in prodrle do Botni-škega zaliva.
Finci imajo slej ko prej skupne -neje z Norveško, kakor tudi s Švedsko.
Pri prodiranju na vzhodni fronti so finske čete pri Lieksu prekoračile rusko mejo. Vendar ni verjetno, da bi se na tem področju razvijali še novi boji.
Položaj na Karelijski ožini
Med tem, ko je vojna na vsej' vzhodni in tudi na severni fronti v počasnem zastoju, se na jugu, na Karelijski ožini, na takozvani Mannerheimovi črti, razvijajo hudi boji. Finci drže še vedno svoje postojanke.
Prekinitev vojne na Finskem
Rusko-finska vojna je za obe državi silno neprijetna. — Snežni viharji, tuje ozemlje z gozdovi in jezeri, silen mraz in nesorazmerje sil so stvari, ki vplivajo na razračunavanje med državami s presenetljivimi posledicami. Žrtve male Finske in žrtve velike Rusije niso v nobenem razmerju in presenečajo skoraj ves svet.
Londonski »Daily Express« poroča, da sovjetske oblasti nameravajo vojaške operacije proti Finski ustaviti do spomladi. Finski vojaški strokovnjaki menijo, da se bodo sovjetske čete naj-brže do spomladi vojaško utrdile na doslej zasedenem finskem ozemlju in bodo. ko se izboljša vreme, nadaljevale ofenzivo proti Finski.	-V
Nevarnost volne na jugu Evrope
Po nemškem mnenju.
Nemška politična korespondenca pravi, da je pogodba Turčije s Francijo in Anglijo povečala vojno nevarnost v južni Evropi. Sklicuje se na intervijev Saradzogla dopisniku »Neue Ziiricher Zeitung«. Zahodne sile ne vidijo v tem paktu zavarovanja miru, ampak je pogodba že napad v južni Evropi. Velesili ne marata kontrolo nad Dardanelami,
marveč želita sami vojaško nadzirati to morsko ožino. Moskva doslej ni reagirala na ta problem. Posamezne balkanske dežele pa so rezervirane v tem vprašanju. Vojna nevarnost je s tem paktom le povečana. Nemčija, ki hoče imeti s Turčijo trgovinske zveze, pa tudi zahteva, da se spoštuje nje partnerske pravice nedvoumno.
Krvav Božič na za padni fronti
Na zapadni fronti so naskočili Nemci.
Na zapadni fronti je bil za Božič najavljen obisk Hitlerja. Na božični večer je ukazalo nemško poveljstvo napad na francoske postojanke vzhodne od reke Mozele. Napad je trajal vso noč do zgodnjih jutranjih ur. Nemci so bili odbiti.
Hitler se je mudil na obisku na fronti v Siegfriedovi obrambni črti vse dni Božiča.
Vo]na na mo*'ju
Neka nemška podmornica je torpe-
dirala angleški parnik »Stanhome« na *• božični večer. — Mornarji so bili zbrani pod krovom pri božičnici, ko je ladjo zadel torpedo. 14 mož posadke je utonilo, le 10 se jih je rešilo.
Reuter: Nemška podmornica je potopila dansko ladjo »Scotias« (2400 ton). Druga danska ladja je hotela priti torpedirani ladji na pomoč. Toda nemška podmornica tega ni dovolila, tako da je 21 mož posadke s torpedirane ladje na-I šlo smrt v valovih.
Cerkvena posest pred 167 leti
Cerkev je dobila po 167 letih svojo posest s posebnim zakonom vrnjeno.
Leta 1782. je namreč avstrijski cesar Jožef II. sekulariziral vsa cerkvena posestva. Razpustil je okoli 600 samostanov in ustanovil iz dohodkov teh posestev takozvani verski fond, iz katerega je država krila potrebe cerkve in du-
hovništva ter pozneje nekaj še sama dodajala.
Lani je naša vlada (dr. Stojadinovič) zaplenjeno posest vrnila cerkvi v upravo, že prej pa uvedla državne prejemke za duhovništvo, ki opravlja prenešene posle javne in verske službe. u, i c i
Zobotehniki in strojniki v pokojninskem
zavarovanju
Minister socialne politike je podpisal naredbo o pokojninskem zavarovanju zobotehnikov in izprašanih strojnikov. Po naredbi stopi zavarovanje v veljavo dne 1, februarja 1940. Sem spadajoče obveznike pokojninskega zavarovanja morajo delodajalci 14 dni, preden stopi obvezno zavarovanje v veljavo, javiti
pristojnemu pokojninskemu zavodu za nameščence. — V Sloveniji je pristojni zavod pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Priporočamo zobotehni-kom in strojnikom, da se tudi sami brigajo, da delodajalci pravočasno izvrše prijavo.
Z»di|4i ¥ill
Nemčija in Rusija sta sklenili pogodbo o obnovi redne letalske zveze med Berlinom in Moskvo.
Ameriški trgovci so nakupili za 30 milijonov rubljev krzna v Leningradu, to je še enkrat toliko, kot prejšnja leta, ker so izostali angleški in francoski trgovci.
Spremembo vlade v Belgiji pričakujejo še pred novim letom.
Iz Češke
Resno svarilo kino-obiskovalcem. Pred božičnimi prazniki je izdala vlada protektorata potom radia in časopisov sledeč resen opomin:
»Ponovno je bilo že prepovedano o priliki gledaliških in kino-predstav dajati ob kakih zna-čilnejših prizorih duška svojim simpatijam ali nerazpoloženjo s ploskanjem1 ali drugačnimi izrazi. Vendar ta svarila doslej niso zalegla. — Zato vlada Protektorata ponovno svari občinstvo, da se zlasti v kinematografih vzdržuje vsakega takšnega in podobnega nespodobnega obnašanja, ker -bo sicer oblast v takem slučaju takoj prekinila prestavo, krivce aretirala, dvorano izpraznila in kino najmanj za 8 dni zaprla. Če bi se takšni incidenti še ponovili, bo lastniku koncesija sploh odvzeta.
Samostojnost čeških bank je ogrožena. —
Draždanska in nemška banka imata vodilno vlogo v bankarstvu češkega protektorata. Z vplivom v čeških bankah so si Nemci pridobili tudi vpliv v češki industriji, obenem pa že pripravljajo Nemci fuzijo bank in bi z njo češko bančništvo in industrija zginilo s površja kot samostojno gospodarstvo.
O »Prizadu« je govoril te dni ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Rekel je, da »-Prizadeva« naloga ni graditi palače in imeti moderno urejene pisarne, ampak pomagati kmetu, da bo v resnici dobil za svoje pridelke tisto ceno, za ikatero se na trgu prodajajo, t. j. da ne bo od prodaje poljskih pridelkov profiliral posrednik, ki se vriva med kmeta in konzu-menta. »Pri nas je v navadi, da špekulanti pokupijo žito dokler je še zeleno«, je nadaljeval ministrski predsednik, »to vlogo bi moral prevzeti »Prizad«, ki naj bi plačal kmetu približno ceno za zeleno žito, ako bi ipotem ob žetvi imelo višjo ceno, bi mu izplačal še razliko. — Na ta način bi se preprečilo '»zelenaštvo«, »•
! Razredna zavest. »Slovenec« je silno hud,
' ako kdo potrka na razredno zavest delavstva I ali pa govori o razrednih interesih. Te dni pa j je govoril ministrski predsednik Cvetkovič, ki j je med drugim rekel, da je treba izboljšati raz-' mere na kmetih, da ne bodo kmečki sinovi j iskali dela v industriji, kjer »v pomanjkanju razredne zavesti nastopajo kot konkurenti ostalemu delavstvu in izzivajo spore ter spopade.«
Nov odbcr za revizijo kartelnih cen je v smislu uredbe o pobijanju draginje imenoval minister za trgovino in industrijo. Ta ukrep bodo gotovo pozdravili vsi konzumenti in prodajalci na drobno, ki so bili sedaj izročeni na milost in nemilost kartelom. — Upamo, da bo odbor kmalu začel z revizijo kartelnih cen.
Uradniki za povišanje prejemkov. Ministrskemu predsedniku Dragiši Cvekoviču so zastopniki uradniških .organizacij pred1 kratkim izročili posebno spomenico, v kateri zahtevajo povišico prejemkov z ozirom na naraščajočo draginjo.
Enotne prodajne cene za petrolej je na predlog monopolne uprave določil finančni minister. Po tej odločbi znaša cena za liter petroleja din 7.—, dočim so sedaj ponekod prodajali petrolej liter že po din 10.—. Ker je pa radi monopolne takse skoraj nemogoče, da bodo firme, ki niso včlanjene v kartelu, mogle nabaviti petrolej, po-stoja upravičena bojazen, da bo kartel prej, ali slej zopet dosegel povišanje cen petroleju. — Petrolej bomo dobili tudi iz Amerike in je baje prva pošiljka že na poti. Ameriški petrolej je za 10 odst, cenejši kot rumunski.
Cene papirju se ne smejo zvišati. Minister za trgovino in industrijo je s posebnim odlokom prepovedal povišanje cen za pisalni, tiskarski in ovojni papir, ki jih je nameraval uvesti papirni kartel v naši državi,
Nemci na Hrvatskem, ki so bili doslej kakor ostali Nemci včlanjeni v JRZ, so pričeli vstopati v HSS, v kateri tvorijo svojo posebno sekcijo,
Zagreb dobi več stražnikov. Z reorganizacijo zagrebške policije bodo po časopisnih vesteh zvišali tudi število stražnikov od sedanjih <00 na 1000.
Redukcija delavstva v splitskih cementarnah.
Cementarne v Splitu so odpustile okrog 700 delavcev, grozijio pa še nove odpovedi radi skrčenja obrata.
Delavska zbornica v Skoplju je izvolila predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča za častnega predsednika zbornice.
Romunski petrolej. Med Nemčijo in Romunijo je bil sklenjen nov trgovinski dogovor. Romunija bo pri nakupih v Nemčiji plačala za eno marko 49 lejev, Nemčija pa bo pri svojih nakupih v Romuniji plačala za vsakih 50 lejev eno marko. Predvsem se gre seveda za petrolej. Romunski petrolej! je stal pred vojno 10.000 lejev vagon, sedaj stane 30.000 do 32.000 lejev.
Vodja frankovcev, dr. Ivica Frank, sin utemeljitelja te stranke, je umrl v Budimpešti kot emigrant. Mož je videl rešitev Hrvatov v sodelovanju z Madžari in Habsburžani. Frankovci so proti obstoju Jugoslavije, ker si ne morejo predstavljati, da bi Hrvati mogli izhajati brez nadvlade tujcev.
20 tankov nafte bo naša država v kratkem prejela iz Romunije.
Roosevelt bo zopet kandidiral. Kakor poročajo iz VVashingtona, se je končno Roosevelt odločil, da bo v tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav.
Na Madžarskem razmišljajo o omejitvi prehrane. Uvesti nameravajo dva brezmesna dneva na teden, enoten kruh in prepovedati zakolj mladih živali. Ti ukrepi so baje v zvezi z zahtevo Nemčije po večjem izvozu poljedelskih pridelkov iz Madžarske. Slične vesti n omejitvi prehrane so se pred kratkim razširjale tudi pri nas, toda izkazalo se je, da so bile lansirane samo kot poskusni balon in so jih nato v Beogradu zanikali.
50.000 poštnih zavojčkov kave so poslali Italijani iz vseh mogočih prekomorskih dežel za praznike svojim znancem v Italiji. Kakor znano, v Italiji primanjkuje kave. Točenje kave v kavarnah je v Italiji tako strogo zabranjeno, da je niti v restavracijskih vagonih, ki vozijo iz Budimpešte do Trsta, od Rakeka dalje ne smejo točiti, četudi jo imajo dovolj na razpolago.
Kazen ječe za poslušanje tujega radia. Berlin DNB.: Pristojna posebna sodišča so v zadnjih dneh obsodila na visoke zaporne kazni več obtožencev radi ponovnih zločinov proti naredbi o poslušanju tujih radijskih postaj. — Tako je bil Louis Leucht iz Fiirtha na Bavarskem obsojen na kazen 2 leti ječe in na izgubo državljanskih pravic za 3 leta, F. Brugger iz Saaldau, Wiirtemberg, na kazen 1 leta in 3 mesece, Hermann Wolter iz Bohmte pri Osna-briicku na kazen 1 leta in končno rodbina iz Marienau pri Gdanskem in sicer Johannes Ja-kobsen, njegova žena Martha in 3 brati, vsak na 2 in pol leta ječe in zgubo državljanskih pravic za 5 let. Vojna zahteva tudi strnitev vseh duševnih sil nemškega naroda, zato je .potrebno z najostrejšimi sredstvi zatirati prevratno delo sovražne lažnjive propagande. — Navedene razsodbe naj služijo v svarilo onim nepopravljivim, ki bodisi iz velike -malomarnosti ali zločinskega pomanjkanja narodne odgovornosti mislijo, da morajo pomagati sovražni lai-njivi propagandi.
Uvoz in prodaja nemških inozemskih časopisov je v Nemčiji od petka, dne 22. t. m- prepovedan. Prepoved velja zlasti za švicarske liste in je dovoljeno uvažati le znanstvene revije in časopise.
Nemške utrdbe na švicarski meji v tolinškem okrožju so po poročilu švicarskih listov bile po -plazovih porušene.
Zopet strašna železniška nasreča v Nemčiji. Pri Gottingu sta trčila dva brzovlaka. 79 oseb je ubitih, 120 ranjenih. To je že osma velika železniška nesreča v rajhu od -pričetka vojne.
9, železniška nesreča v Nemčiji. Dne 22. decembra zvečer sta na progi Friedrichshafen— Radolfzell trčila osebni in tovorni vlak. Pri tej priliki je bilo ubitih 50 oseb.
Bivši nemški cesar Viljem je daroval 300 holandskih goldinarjev za zaklonišča pred zračnimi napadi za mesto Doorn na Holandskem.
Stalinu je čestital k 60 letnici tudi predsednik Slovaške monsignor dr. Tiso.
Zane Grey:
49
Mož iz gozda
Reka je bila na tem mestu precej široka in iz-gledala je tudi globoka, toda izkazalo se je, da je pogled varal.
»Ho, dekleti tu pričenja sedaj druga lekcija«, držita se tik za menoj, — kar bom napravil jaz, napravita tudi vidve, — kadar pa bi se Vama ljubilo počivali ali, ako bi šlo kaj narobe, pa zakričita.«
S temi besedami je zdirjal v goščo. Bo mu je sledila prva in Helen tik za njo. Vrbovje jo je oviralo, da ni mogla gledati za Royem in pri tem jo je neka preko poti viseča veja še močno udarila po glavi, — Udarec jo je zabolel in prestrašil; obenem pa jo je vzdramil in je vzpodbudil. Roy je držal konja v lagot-nem diru, kljub temu pa so prišli naglo naprej; vodil jih je po nekem pobočju do odprtega borovega gozda. Od tu dalje je bil gozd več milj daleč popolnoma raven, brez ovinkov in nezaraščen. Danes se je Helen gozd zelo dopadel. Bil je rjav in zelen, poprskan z zlatimi lisami, kjer so ga zadeli sončni žarki. Prvič je videla ptice, — velike, modre gozdne kokoši, ki so vzletele tik pred kopiti njenega konja, in majbne, pisane, sive jerebice, ki so se dvignile in bežale pr-hutaje s svojimi nerodnimi perotmi. Večkrat jima je pokazal Roy srne in jelene, ki so kakor sive sence izginjali med drevesi in to se je zgodilo tako naglo, da Helen ni mogla često niti slediti s svojimi očmi v smeri, kamor ji je bil pomignil.
Helen je spoznala,. da jo bo današnja ježa odškodovala za strahotne ure prejšnjega dneva. Ranjeni
deli njenega telesa so jo le malo skeleli in tudi bolečine v kosteh so bile precej neznatne; tako, da se je mogla s tem še nekako spoprijazniti. Ljubila je divjino in lepoto, in oboje jo je očividno utrjevalo z vsako nadaljnjo miljo ježe. Sonce je bilo toplo, zrak duhteč in hladen, nebo ažurno, da je mislila, da bi mogla videti neskončno visoko.
Nenadoma je Roy potegnil konja za uzdo, da se je rjavec kar vzpel na zadnji nogi.
»Poglejta!«, je vzkliknil ostro.
Bo je zakričala.
Ne tam! Tu! O, proč je!«
»Nel, medved je bil! Videla sem ga! O, -prav nič ni podoben medvedu iz cirkusa!«, je vzkliknila Bo.
Helen je zamudila priliko.
»Domnevam, da je moral biti medved mravljinčar, sicer sem pa prav zadovoljen, da jo je potegnil«, je rekel Roy. Pri tem je nekoliko spremenil smer in jezdil do nekega starega, trohnečega drevesnega debla, na katerem je bil grebel medved. »Iskal je za-pljunke. Poglejte si sledove, ki jih je zapustil. Moral je bili pravi orjak.«
Nato so jezdili dalje proti neki čeri, ki je molela nad Canonom in gorovjem, nad brezdnom in gorskim grebenom; okrog in okrog, kamor je seglo Helenino oko, je bilo vse zeleno in črno. Gorski grebenni so bili ostri in zategnjeni ter so se dvigali proti neki osrednji točki, kjer je lepo število zobčastih vrhov stegovalo svoje glave proti neznanski, goli kopi Old Bal-dyja. Na desno roko, kakor daleč je segal pogled, se je razprostiral valovit, lep in prijeten gozd borovcev. Nekje zunaj tega pasu je morala biti puščava, toda ni je bilo mogoče videti.
»Tu spodaj, nekoliko dalje, vidim purane«, je rekel Roy, in vzpodbodel konja. »Jezdimo doli in napravimo ovinek, mogoče nam pridejo pred puško.«
Za neko čerjo so se pričeli spuščati navzdol skozi gosto grmičevje. Pobočje je obstojalo iz širokih teras, ki so bile porasle z grmičevjem in posameznimi borovci ter številnimi hrasti, Helen je bila zelo vesela pri pogledu na ta njej dobro znana drevesa, četudi so ti hrasti izgledali docela drugače kot pa hrasti ob Missouriju. Surova in grčava, toda ne preveč visoka drevesa so molela svoje široke veje, z orumenelim listjem na vse strani. Roy je vodil dekleti na neko travnato jaso, tu je skočil s puško v roki raz sedlo in se pripravil na strel. Zopet se je Bo izvil krik, to pot pa poln radosti. In potem je zagledala Helen veliko jato puranov, na videz prav podobnih onim, 'ki jih je poznala od doma, samo da so bili ti tu bronaste barve, z belimi lisami in bolj divje zunanjosti. Jata je štela gotovo svojih sto komadov, največ je bilo pur; par puranov se je podalo v beg in naglo odskakalo dalje. Helen je razločno čula stopicanje njihovih nog. Roy je ustrelil enkrat, — dvakrat,
  trikrat. Na to je nastala strašna zmeda, padanje
in glasen Šum brezštevilnih kril. Prah in po zrakV leteče listje je označevalo mesto, kjer so se bili pasli purani.
»Ho, dva sem zadel«) je rekel Roy in stopil naprej, da bi pobral svoj plen. Potem se je vrnil in privezal dva svetlikajoča se, tršata purana k svojemu sedlu in zajahal. »Nocoj bomo imeli purana, ako se bo Milt pravočasno vrnil v taborišče.«
(Dalja prihodnji«.)
l&HasiL Ucaiev
KRANJ
MEZDNO GIBANJE V »SEMPERITU« ZAKLJUČENO
LJUBLJANA
Delavstvo organizirano v SDSZJ, ki ima v pbdjetju kolektivno pogodbo, je 2. t. m. po svoji Zvezi predložilo zahtevo po zvišanju plač in sicer v odstotkih za toliko, kolikor so 1 Zlasti so prizadeti se podražile življenjske potrebščine. Dne 12. t. m. so se vršila prva pogajanja, na katerih je aelavsitvo po svojih zaupniKtti in tajniku organizacije s. Jakominu dokazovalo podjetju opravičenost svojih zahtev. ZastopniKi podjetja: ravnatelj Praj, inž. Papež in pravni zastopnik dr. Kobal, so delavske zahteve zavrnili kot neupravičene ter ponudili povišanje plač za S odstotkov, sklicujoč se pri tem na indeks življenjskih potrebščin, ki ga izkazuje »Narodna banka«. In pri tej ponudbi so tudi vztrajali. Zastopniki delavstva te ponudbe ni-io mogli vzeti niti za bazo, ki naj bi služila za nadaljnja pogajanja, vsled česar so se pogajanja razbila. Dne 15. t. m. se je vršil sestanek delavstva, na katerem je delavstvo ponudbo podjetja ogorčeno zavrnilo ter ponovno povdarilo upravičenost svojih zahtev.
Druga pogajanja so se vršila dne 19. t. m. po obojestransko istih zastopnikih. Zastopniki podjetja so navajali težkoče glede nabave surovin ter se sklicevali na veliko konkurenco. Podčrtavali so tudi lansko mezdno gibanje, ki je bilo zaključeno s povišanjem Plač od 10 do 25 odstotkov, obenem pa se sklicevali na tekstilna podjetja, ki so povišala plače samo za 10 odstotkov, kljub temu, da že od leta 1936 niso nudila nikakega poviška, čeravno so bile že prej plače nižje. Zastopniki delavstva so v zagovor podčrtavali napor-nost dela v podjetju, sicer pa, da ne morejo trpeti všled nezavednosti tekstilnega delavstva. Po daljši razpravi je podjeje pristalo na 12 odstotno povišanje plač v obliki draginjske doklade na bruto zaslužek, ki se vpošteva :
1. decembrom. Za november se izplača 6 odstotni povišek. Po § 219 o. z. se ta doklada vpošteva v slučaju bolezni. Razlogi za nova pogajanja so mogoči obojestransko- v slučaju, da draginja naraste odnosno pade za več kot S odstotkov. Zastopniki delavstva te ponudbe podjetja niso podpisali, temveč so o zaključkih pogajanj prej poročali delavstvu, nato pa izvedli tajno glasovanje, katerega izidi je bil ta, da je bila večina za podpis.
S tem je bilo mezdno gibanje v »Seinperi-tu« zaključeno. Uspehi niso bili taki, kakršnih bi bilo želeti in do kakršnih bi bilo delavstvo tudi upravičeno. Toda upoštevati je treba, da manjka tudi razredne zavednosti med delavstvom. Predsednik podr. SDSZJ s. Krč je že na prvem sestanku pozival delavstvo, naj se 100-odstotno organizira in poudaril, da ima delavstvo toliko pravic, kolikor ima moči. V tem smislu je apeliral na delavstvo- tudi glavni zaupnik s. Toplak ter obenem naglasil, da ima delavstvo na izbiro tri organizacije. Toda žal je v podjetju nekaj delavcev, ki so sicer zelo radikalni, nimajo pa nikakega smisla za organizacijo, še manj pa, da bi- v organizaciji sodelovali. Vedno najdejo kost, ki jo za izgovor glodajo, menda samo zato, da se izognejo plačilu prispevka za onganizacijo. Tem je zastonj vsaka beseda in poziv, naj prenehajo s svojim razdiralnim delom, s katerim ustvarjajo malodušnost in brezbrižnost med ostalim delavstvom. Zavedno delavstvo naj prezirom izločuje zavestne razdirače, vse ostale pa skuša »pridobiti si stvarnim podukom Obenem pa naj ustvari med večino prepričanje, da se vseh trotov, ki' zajemajo s čebelami skupno iz organizacijske sklede, takoi hitro ne da odpraviti. Naloga organizacije bo, da dvigne število razredno zavednih delavcev v podjetju na tako višino, da pri novih mezdnih gibanjih, ki morda niso daleč, maloštevilni zaves-tni razdirači ne bodo škodljivo vplivali na moč in enotnost delavstva.
Občinski uslužbenci so res na slabem. —
Pred leti jim je takratni župan znižal plače in sedaj imajo res mizerne plače. Uradništvo ima vsaj pokojninsko zavarovanje, delavci pa tega vprašanja še nimajo povioljno urejenega.
ob prevajanju, ko se jim
niti služba ne všteva. Ljubljana je veliko me-1 sto in bi moralo za svoje nameščence in delavce te stvari pošteno urediti. Nič nam še tudi I ni znanega, kaj so ukrenili glede draginjskih doklad in smo šele pred nekaj dnevi čitali apel prizadetih mestnih uslužbencev.
Silvestrovanje v »Cankarjevem domu« priredi »Vzajemnost« z družabnim sporedom pri pogrnjenih mizah. — Vstopnina din 5.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Zopet so se enkrat vrezali. Dne 15. decembra je delavstvo v tukajšnjem podjetju H. Kieffer sprejelo nekaj več predujma kaKor običajno, vsi so bili veselo Presenečeni, v dqbri nadi, da je podjetje prostovoljno povišalo plačo, kar bi pri sedanji narasli draginji bilo za pozdraviti. Toda takoj so se oglasili med delavci znani naši nasprotniki in na dolgo in široko pripovedovali, da je ta povišica njiho-va zasluga in koliko truda je bilo potrebno^ da so uspeli in to dosegli ter obenem prigovarjali delavcem, da pristopijo sedaj v njihov« organizacijo. ker da bodo upoštevani pri vsem tem le njihovi člani in da pometejo s temi rdečimi, kateri niso ničesar zmožni. Mi smo se vsemu temu smejali, zavedajoč se, da jih bo laž sama razkrinkala in to se je tudi zgodilo. Dne 19- t. m. je s posebnim pojasnilom od strani podjetja samega bilo sporočeno, da so- delavci dobili večji predujem radi božičnih praznikov in da se bo to -ob koncu meseca obračunalo. Doparjenost teh gospodov radi razkrinkanja njihove laži je velika, izmotati se hočejo z raznimi izgovori, mogoče se bo dala krivda prevaliti na ničvredne, rdečkarje, toda mi smo zadovoljni, da je naše delavstvo za eno prepričanje zopet bogatejše. — Tovarniško delavstvo.
TISKOVNI SKLAD
Maribor: S. Ronar je zbral med delavci in nameščenci tvrdke Zelenka & Polak in sin din 50 za tiskovni šklad. Iskrena hvala. Posnemajte!
MAK1BOR
Povišica mezd in draginja
Z ozirom na naraščajočo draginjo so nekatera podjetja, kakor smo že poročali, na intervencijo obratnih zaupnikov, nekatera pa celo iz lastne inicijative povišala mezdo svojim delavcem in nameščencem. Med temi podjetniki so nekateri, ki jim je sedanje gospodarsko stanje prineslo mnogo dobička, se p.a tudi nekateri, ki jim je naraščanje draginje prineslo občutno škodo, pa so vendar uvideli, da je zvišanje mezd in plač delavcem in nameščencem neobhodno potrebno. So pa pri nas tudi podjetja, ki baš sedaj obratujejo s polno paro in so v prav kratkem času znatno povečala obrat, kljub temu pa o povišanju mezd delavcem nočejo ničesar slišati. Tako je neko podjetje, čigar ime zaenkrat še zamolčimo1, na intervencijo zaupnikov izjavilo, da mezd nikakor ne more povišati (čeprav so zelo skromne), pač pa je končno obljubilo, da bo izplača- podjetnikov je zelo, zelo m.alo.
Lepo uspela božičnica delavskega društva »Detoljub«. V društvenih lokalih na Ruški cesti 7 se je v soboto, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne vršila, kakor vsako leto, božičnica delavskega društva »Detoljub«, ki je bila zaključena z obdaritvijo revne delavske dece. Ze mnogo pred napovedano uro so se zbirali pred lokalom otroci, ki so nestrpno pričakovali pričetka prireditve. Mlade deklice so uvodoma pod vostvom Si St. Premužaka na mandolinah ljubko odigrale venček slovenskih narodnih pesmi, nato je bila kratka predstava lutk, kjer je Gašperček razmotrival o božiču itd. Sledil je kratek nagovor društvenega predsednika s. Jelena, ki se je imenoma zahvalil vsem darovalcem, ki so omogočili obdaritev otrok, nakar so otroci pod vodstvom s. Anice Nekovar odigrali »Sneženega moža«, ki ga je napisal pisatelj s. Tone Maček. Čeprav so bile vse točke sporeda zelo zanimive, zlasti pa je vzbujal pozornost Gašperček, so vendar pogledi otrok venomer uhajali pod božično drevo, kjer so bili zavitki daril. Obdarjenih je bilo okrog 100 otrok bednih delavskih starišev. Ko so odhajali, je vsak krčevito stiskal v rokah svoje darilo, obrazki pa so jim žareli od veselja in sreče. Zadovoljni so odhajali domov pa tudi roditelji, ki so spremljali svoje otroke k božičnici; saj so se znova prepričali, da delavsko društvo »Detoljub« tudi v teh težkih časih podvizame vse, da olajša življenje njihovim malčkom, na drugi strani pa skrbi, da delavska deca ni prepuščena vzgoji ceste.
S posredovanjem služb se že dalje časa peča nek gospod v našem mestu, o čemur se v zadnjem času mnogo šušlja, ker baje sprejema za svoja posredovanja »kot vpliven mož«, denarne zneske, predvsem pa zahteva od svojih klijentov tudi razne dokumente, ki' so za sprejem v službo sedaj potrebni. Ker v zadnjem času brezposelnost v našem mestu zelo narašča, je verjetno, da tak »posel« cvete, seveda na račun najbolj bednih državljanov. Menimo pa, da bodo prizadeti tega »posredovalca« služb nekega dne vendarle razkrinkali in da bo debil za to izsiljevanje zasluženo plačilo.
Znatno manj prometnih nesreč je bilo zaznamovati letos o božičnih praznikih, ker je že od sobote opoldne v smislu naredbe o ome-porabe bencina, počival ves promet luk-
.	i  _   l. : 1 a ■ ■ T	^.4 1.1 a Ki 1 a. m orl
LAŠKO
KJE SO BILI VZROKI PREJŠNJE SLABE PREMOGOVNE KONJUNKTURE?
Skoro 10 let smo imeli v premogovni industriji zastoj. Vzrokov za to je bilo več. Najprej so nacionalizirali premogovne obrate.
■ Družbe so montirale najmodernejše stroje, I odslovile pa so tisoče rudarjev. Kmalu se je
temu pridružila še trošarina na ipremog, kar je povzročilo dvig premogovih cen. Državne
■ železnice so forsiraie dobavo premoga iz dr-jžavnih rudnikov, mnoge tovarne so radi
lo svojim delavcem božičnico in sicer bodo zmanjšanja režijskih stroškov ukinile pogon s prejeli samci po din 50, oženjeni pa po din paro	ter	izvedle	elektrifika-
1:00. Zaprepaščenje in ogorčenje nad; to »ve- cijo. Mnogo industrij je radi krize sploh pro-likodušno uvidevnostjo« vodstva podjetja je padlo, sporedno s tem je padalo število zapo-tem hujše med delavstvom, ker je vsakomur j slenih, ki so raje zmrzovali, kakor ipa mislili znano, da podjetje res uspeva in žanje tudi na izdatke za kurjavo. Poleg vsega teiga do-velike dobičke, ker nima daleč naokoli kon-.bavlja država iz inozemstva na tisoče vago-kurenčnega podjetja. .. ■	Inov angleškega in belgijskega premoga in to
Ker je podjetje vseskozi aktivno in 1 celo še danes. Možnost izvoza našega prerno-rentabilno, je to obnašanje tembolj obžalovati ga se je ponudila šele sedaj, ko samo rudnik in mora vzbuditi med delavstvom silno ne- j T rbo-vlje naloži po 120 vagonov premoga za voljo. Delavstvo se upravičeno vprašuje, ko- Italijo. V normalnem času je rudnik Trbovlje liko časa bodo pri nas trajale še takšne raz- Produciral dnevno po: 600 vagonov premoga mere. ki morajo revoltirati najbolj mirnega in in to za porabo v državi. Vse naštete naved-prevdarnega človeka. Delavci, učite se iz tega be so dale družbi povod za racionalizacijo,
redukcijo osebja itd. Kriza je dala nato povod za zvišanje državnih trošarin, te pa družbi za zvišanje cen. konsument pa je bil prisiljen na skrajno štednjo ali pa je segel po cenejšem kurivu. Tako je produkcija vi rudniku Huda jama stalno padala in družba ni hotela delati nobenih investicij več, vsaj večjih ne in tako je še danes. Seveda je v resnici največ krivo temu stanju dejstvo, da so cene premogu previsoke radi apetita delničarjev po dobičku. Če bi bili vsi slovenski rudniki v narodnih rokah, bi morda danes ne doživljali tako tragičnih dogodkov v premogovni industriji Kako bi bilo mogoče dvigniti premogovno produkcijo, o tem pa prihodniič.
primera, da kjer ni močne svobodne strokovne organizacije, tudi ne more delavstvo pričakovati zboljšanja položaja, kajti uvidevnih
Pomanjkanje premoga. V Hutterjevi tovarni so pred prazniki par dni praznovali. Delavke so sicer prišle na delo kot običajno, pa so jim povedali, da se ne bo delalo, ker je prestal dovoz premoga iz Trbovelj.
Pošiljanje paketov in vzorcev brez vrednosti v inozemstvo, v katerih se nahaja meso in mesni izdelki, bo odslej po naredbi tukajšnje carinarnice pregledal veterinar, za kar bodo morali odpošiljatelji plačati poseben honorar.
Seja mestnega sveta, ki se bo po daljšem presledku vršila v petek, dne 29. t. m., bo razpravljala poleg raznih komunalnih vprašanj tudi o ustanovitvi poklicnih gasilcev v našem mestu.
Prelepo vreme je bilo za praznike vi vsej Sloveniji. Mnogo Alariborčanov se je podalo na Pohorje, kjer so prebili praznike na »dil-cah«. V sredo zjutraj pa nas je pozdravil nov sneg.
Več tekstilnih tvrdk v našem mestu je letos obdarilo za božič svoje delavce in delavke, oziroma njihove otroke.
Zahvala za božičnico. Delavci in nameščenci tovarne »Zelenko & Polak in sin« se vodstvu tovarne iskreno zahvaljujejo za božičnico, ki jo je naklonilo vsem v obratu zaposlenim delavcem in nameščencem. Delavci in nameščenci so bili tembolj prijetno presenečeni., ker pod prejšnjim lastništvom niso bili deležni take pozornosti. — Delavci in nameščenci.
Za inženerja kemije je položi! izpite g. Boris Škapin, sin mariborskega odvetnika.
Zopet požar v tovarni Hutter. V soboto, dne 23. t. m. zjutraj je nastal zopet požar v čistilnici bombaža tvrdke Hutter, ki ga je zanetila iskrica iz stroja. Delavcem in požarni hrambi se je sicer v kratkem času posrečilo udu-šiti ogenj, vendar cenijo škodo na okrog 50 tisoč dinarjev.
Tudi pri »Teksti« na Teznu je med prazniki nastal požar in sicer v kurilnici. Požar pa so takoj pogasili, da ni napravil velike škode.
Zbirka protltuberkuloznega dinarja je v mesecu novembru dosegla vsoto1 534.664.50 din, ki je namenjena zgradbi, oziroma nakupu doma za jetične bolnike v Mariboru.
Karambol. Minulo soboto je na Aleksandrovi cesti pri Krčevini trčil nek osebni avtomobil v nek voz. Dočim se voz ni polomil, je pa avtomobil znatno poškodovan.
Narodno gledališče. Sredo, 27. dec : zaprto.
suznih avtomobilov. Le redko je bilo med nr-miiki opaziti na cesti osebne avtomobile, ■ Četrtek. 28. dec. ob 20. uri: »Konto X«. Petek, ki so jih uporabljali zdravniki za obisk bol-!29. dec.: zaprto. Soboto. 30. dec. ob 20. uri:
nikov na domu.
'29. dec.: zaprto. Soboto. I »Zaroka na Jadranu*
.ho noč«, nakar je sledila obdaritev ob lepo | okrašenem božičnem drevescu. Kdo bi mogel USPEŠNO MEZDNO GIBANJE V TOVARNI i popisati občutke radosti teh otrok! V lepi de-
RUŠE
ZA DUŠIK
Svobodna strokovna organizacija SDSZJ zaznamuje v tvornici za dušik lep uspeh v mezdnem gibanju, ki ga je izvedla v zvezi z naraščajočo draginjo.
Pred prazniki so se vršila pogajanja, na katerih je zastopal tovarno ravnatelj g. Krejči, dočim je na čelu delavskih zaupnikov in organizacije sodeloval s. Stanek.
Pogajanja so zaključila s pristankom podjetja na povišanje mezd za 21 odstotkov.
Po tem povišku dobe samci din 103, poročeni din 120, poročeni z 1 do 3 otroci din 150 in poročeni z več kot 3, otroci din ISO poviška na 14 dni.
Ta uspeli organizacije naj bi bil vzpodbuda za vse neorganizirane, da pristopijo v organizacijo in ne igrajo vlogo trotovi, ki ničesar ne store, ampak samo zajemajo, kar jim organizacija pribori.
SLOVENSKA BISTRICA
Bogata božičnica. V soboto popoldne je bil Zg. Bistrici velik mladinski praznik, ki sta ga pripravila ravnateljeva gosipa in g. ravnatelj v gostilni Verhovšek. Revni otroci iz Zg. Bistrice in okolice so bili tega dne deležni veselja onih otrok, ki nikdar ne trpijo pomanjkanja. Zbralo se je toliko otrok, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Obdarovanih jih je bilo 180,, ki so prejeji 280 daril. Dobili so pa res najpotrebnejše: obleko in obutev. Godba »Vzajemnosti« je zaigrala »Ti-
,,klamaciji se je zahvalila v imenu obdarovanih malčkov dobrotnikoma učenka II. razr. Pipen-paherjeva. Zastopan je bil tudi obratni zaupnik s. Bera Pavel. Starši otrok se prav prisrčno zahvaljujejo gospej in gospodu ravnatelju za to človekoljubno delo in bi prosili tudi naše mestne gospode, da bi takšno delo posnemali. — Starši.
PTUJ
PROTIDRAGINJSKO ZBOROVANJE
bomo imeli pri nas po novem letu. Z ozirom na draginjo je to vsekakor potrebno, da se Čuje tudi glas iz vrst konsumentov-delavcev, ki žal v odboru za pobijanje draginje niso zastopani, "i.. .	■	.■	si upajo ne-
kateri trgovci staro zalogo blaga prodajati po zvišani ceni, češ, da se potrebuje večji izkupiček za nabavo novega blaga ...
Božičnica. Kakor vsaKo leto, tako so bili tudi letos mestni reveži in brezposelni za Božič obdarovani s kurivom in drugimi življenjskimi potrebščinami.
Zaostankarji se naprošajo, da poravnajo naročnino!
JklavsUa Politika* ne doliva nolenik sulucnuj, vato potarnaj hacocnino takoj!
FALA
S. Veber Jurij. Dne 22. decembra nas je za vedno zapustil naš s. Veber Jurij. pom. del. pri falski elektrarni. Bil je šele 51 let star in zapušča vdovo s 3 nepreskrbljenimi otroci. Pokojnik je bil organiziran od 1. 1922 in svojim sodelavcem pravi vzgled zavednega sodruga, ki je vztrajal v organizaciji tudi vi najslabših razmerah in najhujših časih. Stalno je bil tudi naročnik naše »Delavske Politike«. Kako zelo priljubljen in spoštovan je bil pokojni, smo imeli priliko videti na dan pogreba, dne 24. decembra. Nepregledna množica delavcev, znancev in prijateljev ga je spremila na zadnji poti. Mnogo prerano umrlemu bomo ohranili trajen spomin. Težko prizadeti rodbini, kateri je bil nad vse skrben »oče, izrekamo naše sožalje!
JESENICE
Gostovanje naših diletantov Iz Kranja. —
V nedeljo, dne 17. t m. je na Jesenicah gosto^ val dramski odsek Del. kult. društva »Vzajemnost« iz Kranja. Igrali so kmečko burko »Makse!«. Obisk je bil zadovoljiv; vendar bi igralci zaslužili še boljšega. Ce vzamemo v. obzir vse težkoče, ki jih imajo diletantski odri, moramo reči, da jim je igra kljub vsemu prav dobro uspela. Srebrnjak, župan, ki ga je igral s. Po-tušek Franc, je bil v svojih izvajanjih dober, pravi župan in hišni gospodar in je v nekih momentih publiki prav posebno ugajal. Kater-co, njegovo hčer, je igrala s. Pavla Krčeva. Svojo vlogo je dobro podala, le v nekaterih Prizorih je bila premalo živa in trmasta, kakor jo je nazival oče. Je pa še mlada in če bo z vztrajnostjo in veseljem sodelovala, bo enkrat še prav dobra moč igralske družine. Matasanovega Naceta nam je pokazal v svoji naivnosti s. Marn Lojze, ki je obenem tudi vodil režijo. Bil je kos svoji vlogi in je ves čas prav prijetno zabaval občinstvo. Izmed vseh igralcev je bil najboljši. Žanov Lojze je bil v svoji vlogi silno pretkan in iznajdljiv, vendar mu je še mnogo manjkalo. Prizori s Katrco so bili bolj naučeni in je manjkalo tiste prisrčnosti, ki ljudi priklene, da pozabijo, da se to odigrava na odru. Svetujem mu pridnega štu- * dija, kajti ljubimske vloge so lepe, vendar tudi mnogo zahtevajo od igralca. Mina Srebr-njakova, ki jo je odigrala Čretnikova, nam je pokazala pravi tip gospodinje in je bila popolnoma kosi svoji vlogi. Ostale manjše vloge so bile prilično tudi dobro naštudirane, le tu pa tam se je pri nekaterih opazilo, da premalo obvladajo tekst Radi tega se tudi niso mogli popolnoma vživeti. Priporočam jim, da to v bodoče popravijo. V celoti pa so nam kranjski sodruigi pokazali, da pridno gojijo odrsko umetnost ter jim gre priznanje. V bodoče, kadar bi imeli zopet kaj primernega, želimo, da nas zopet obiščejo. Družnost! — Š. F.
ČRNA PRI PREVALJAH
Najboljša in najlepša darila za brezposelne.
Kdo bi mogel koga bolj razveseliti s kakšnimi darili, kot je to mogoče brezposelne z zaposlitvijo, posebno na zimo. Te sreče je bilo deležno nekaj brezposelnih, katere je tukajšnje podjetje svinčenega rudnika sprejelo v delo ravno pred božičnimi prazniki. Želimo tudi onim siromakom, katefih se je ta sreča izognila o Božiču, da jih osreči vsaj novo leto 1940.
»Vzajemnost« priredi silvestrovanje v prostorih gostilne Knez dne 31. decembra s pričetkom ob 7. uri zvečer. Društvo vljudno vabi na to prireditev ob prestopu v novo leto, da bomo ob prijetnem kramljanju in zvokih godbe obnovili naše prijateljske in sodružne zveze, ki nam bodo v teh časih in v bodočem letu tembolj potrebne. Za obilen obisk se priporoča — odbor.
Proti draginji — državno nadzorstvo nad zalogami in cenami ter proizvodnjo
Radi uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije se v zadnjem času pri nas mnogo povori, še več pa piše posebno po aaših slovenskih časopisih.
Minister za soc. politiko in narod, zdravje je ob priliki objave te uredbe naprosil naš tisk, da posamezne odredbe kritizira, ker nobeno delo ljudskega razuma ni popolno. Z objektivno kritiko v tisku se bo lahko določilo tudi tisto, kar v uredbi ni dobro ali pa se v uredbi ni predvidelo. Na ta način bo imela vlada možnost, da to uredbo v posameznih odredbah spremeni, oziroma izpopolni.
Pritožuje se sedaj ljudstvo, da odbori za po-: bijanje draginje prav nič ali le malokaj ukrenejo, kot da bi draginje še sploh ne bilo. V resnici pa se cene življenskim potrebščinam skoro dnevno zvišujejo, ker ako se primerja cene odi 1. septembra t. 1. z današnjimi cenami, se je do dans že veliko potrebščin podražilo za najmanje 15 do 30 odstotkov. Vzemimo za primer:	svinjsko	mast, bučno olje, moko,
riž, kavo, milo itd. Umevno je, da se ljudstvo zato upravičeno razburja in pritožuje.
O protidraginjskih odborih.
Resnica bo tudi, da imenovani odbori niso bili vedno in povsod posrečeno izbrani. Zakaj so v teh odborih večinoma industrijalci, proizvajalci, veletrgovci, trgovci itd., torej sami pridobitni krogi, dtočim so potrošniki, konzu-menti veliko premalo zastopani. Uradbištvo in delavstvo, ki ga je pri nas največ, pa menda sploh nima svojih zastopnikov v teh odborih.
Člen 10 te uredbe sicer pravi, da člane in namestnike, ki predstavljajo gospodarske ali poklicne skupine, imenujejo v odbore njih organizacije, to pa se ni izvršilo vedno in povsod tako. Upravne oblasti, to so v mestih mestna načelstva, so baje kratkomalo imenovala v te odbore vse predsednike ali podpredsednike raznilT organizacij, ne da bi se te organizacije poprej pozvalo, naj si izvolijo ali določijo iz svojih vrst zastopnike v te odbore, saj vendar ni vedino ravno predsednik ali podpredsednik kakšne organizacije najboljši za tako važno funkcijo, kot jo imajo ti odbori.
Saj vendar ni glavna stvar te uredbe, da se ustanovijo ti odbori za zatiranje draginje, ker s tem se še ne prepreči draginja.
Kar pa bi bilo glavno je to, da bi morali ti odbori, ko so se ustanovili, imeti v
pravilnik za izvrševanje te uredbe
in pa potrebne predpise ter navodila za njeno izvajanje ter pravico, pregledati in popisati vse večje zaloge življenskih potrebščin, pri industrijskih podjetjih, proizvajalcih, veletrgovcih pa tudi pri nekaterih večjih trgovcih, posebno pri takšnih, ki prodajajo živila. Moralo bi se ri vseh navedenih voditi tudi strogo evidenco, kam in po kakšnih cenah se oddaja blago.
Kopičenje živil po zasebnikih.
Znani so primeri, ko so si imovitejši krogi, konzumenti, v začetku draginje nabavljali za lastno gospodinjstvo, kar po cele zaboje sladkorja, mila, po 10 do 20 kg kave, po cele vreče
Sicer so uredbe brez pomena.
moke, riža in preobilico drugih življenjskih potrebščin, menda res v strahu, da ibo pri nas kmalu vsega tega zmanjkalo in ne bo pozneje ničesar več dobiti. Seveda bi na ta način res skoraj vsega zmanjkalo za druge revnejše potrošnike. Tudi to bi se ne smeLo dopuščati.
Kupičenje tektsilnega blaga.
Isto se sedaj vrši s tekstilnim blagom, posebno z blagom za posteljnino in perilo, seveda je te vrste blago, belo platno, vedno vitejši sloji kar po več celih kosov in imajo vitejši sloji, kar po več celih kosov in imajo sedaj skoraj večje zaloge doma, kot pa marsikateri trgovec v svoji trgovini. Nikdar poprej se baje ni odprodalo toliko platna, kot lavno sedaj. Po tovarnah in po trgovinah 'kmalu ne bo tega blaga več dobiti, po domovih pa bodo nakupičene cele zaloge. Vsaj nekatere preveč skrbne naše mamice že sedaj, ko njihove hčerkice pohajajo komaj v osnovne šole, nakupujejo in nosijo skupaj za hčerkine. opreme, ko bodo neveste.
Pa tudi v druge namene si nekateri sedaj prekomerno nabavljajo razno tekstilno blago. Ni še pozabljeno, da se je proti koncu zadnje vojne za dobro blago lahko vse dobilo, ker ob koncu vojne je res že vsega primanjkovalo in smo morali nositi iz kopriv in drugih nadomestkov izdelano blago za obleke in perilo. — Tako daleč sedaj gotovo ne bomo prišli.
Tudi trgovci, vsaj tisti, ‘kateri imajo vedno zadosti gotovine, niso nič boljši, kot zgoraj omenjene preskrbne matere, tudi ti nakupujejo in naročajo razno blago, kot da bodo v najkrajšem času vse naše tovarne ustavile svoje obrate. Tovarnarji sami pravijo, da še nikdar niso imeli toliko naročil, kot ravno sedaj1, ko se mora vse dražje in pa takoj ali že v naprej plačevati.
Iz mariborskih tekstilnih tovarn se je od srede septembra pa do začetka meseca oktobra tega leta izvozilo za več milijonov raznega tekstilnega blaga s tovornimi avtomobili in to po največ iv Zagreb. Po cele kolone teh avtomobilov je vozilo dan za dnem proti Zagrebu samo tekstilno blago, ki sedaj leži in čaka na »višje cene« po zagrebških skladiščih in kleteh. Prav vse se je pokupilo im pobralo po tovarniških skladiščih, celo takšno blago, ki se ga poprej' ni moglo z lahka odprodati.
Namesto enega vagona — deset vagonov.
Eanko je tudi z nekaterimi trgovci s špecerijskim blagom, ki so se prekomerno založili z gotovimi življenjskimi potrebščinami, kot da bo kmalu vsega zmanjkalo. Ne vem kako bi imenoval trgovca, ki je poprej normalno potreboval in naročal tedensko po en .vagon moke, sedaj pa je naročil in tudi dobil kar 10 vagonov naenkrat. Seveda pa nima odvišno zalogo spravljeno doma v svojih skladiščih, temveč pri kakšnem prevozniku ali špediciji, kjer tudi čaka na »višjo ceno« in isto se godi tudi z ostalimi življenjskimi potrebščinami.
Vse hiti sedaj nakupovat in kuppičit blago.
Konjunktura za izvanredni zaslužek je zopet tu!
Proti tem kupičenju zalog bi bilo- potrebno
Delavski pravni svetovalec
Služnost zajemanja vode (Pesje)
Vprašanje: Kupil sem parcelo, na kateri je studenec* ki se ga je posluževal dosedanji lastnik in od tu zajemal vodo za svojo rabo. Hišo z gospodarskim poslopjem pa je prodal prejšnji lastnik obeh parcel drugemu, ki se hoče sedaj ravnotako posluževati tega studenca. Lastnik, od katerega sem to parcelo kupil, je pa sam isto pred leti k svojemu posestvu dokupil, tako, da je zajemanje vode na tem studencu izvrševal poprej na tujem svetu kot služnostno pravico. Ali sfnem sedanjemu lastniku gospodujočega zemljišča zabraniti nadaljnje izvrševanje te služnostne pravice?
Odgovor: Prodajalec je v času, ko je bila Vaša parcela še last drugega, izvrševal služnostno pravico zajemanja vode na Vašem studencu. Ko je pa kupil to parcelo, služnosti več ni bilo, odnosno je prestala. Ce pa je bila ta služnostna pravica vpisana v zemljiški knjigi, potem kljub združitvi obeh zemljišč gospodujočega in služečega ta služnostna pravica ni prestala ter se jo mpre sedanji lastnik sosednje parcele tudi vi nadalje posluževati. Služnostna pravica pa je ugasnila v tem primeru, če ni bila vpisana v zemljiški knjigi.
Preživnina za nezakonskega otroka (Prevalje)
Vi dolgujete naročnino »Delavske Politike« že od 1. marca naprej. Ko boste naročnino poravnali, se lahko zopet zglasite in boste dobili odgovor. Nasvete dajemo samo onim naročnikom, ki imajo poravnano naročnino.
Očetovstvo (Trbovlje)
Vprašanje: Z nezakonsko materjo sem imel ljubavno razmerje. Sedaj se ona in njen drugi fant hvalita, da je otrok od slednjega. Ali morem radi teh govoric ovreči priznanje očetovstva, ki sern ga podal na sodišču?
Odgovor: Kot navajate, ste sami priznali očetovstvo nezakonskega otroka. O govoricah, ki jih omenjate, so verjetno le zlobna tiamiga-vanja, radi katerih svojega priznanja ne moreta preklicati. V primeru, da ne bi že priznali očetovstva in bi bili nato spoznan za očeta s sodbo, bi imeli sedaj razlog za obnovo postopanja. Ker pa ste očetovstvo izrecno prostovoljno na sodišču priznali, nimate možnosti predlagati obnove postopanja, pa tudi predlog za obnovo verjetno ne bi imel uspeha. ker sami priznavate, da ste imeli z nezakonsko materjo v kritičnem času ljubavno razmerje.
nujno nekaj ukreniti, ker vsak, kdor na ta način odteguje blago svojemu pravemu namenu, ni nič drugega kot »špekulant«, kateri hoče na vsak način brezvestno in brezobzirno izrabiti v svojo lastno korist sedanje itežko gospodarsko stanje.
Prepoved kupičenja blaga.
Člen 2. uredbe za pobijanje draginje, prepoveduje vsako kupičenje življenjskih potrebščin in ostalega blaga in se po temu členu kaznujejo prestopki z zaporom- do enega leta in z denarno kaznijo do -din 100.000, a treba je, da se to tudi strogo izvaja, le nekaj takšnih kazni, pa ho kmalu kupičenja konec in takoj bo nekaterega blaga zadosti na razpolago.
Podpisane prijave, ki jih noče biti od nikoder.
Draginjski odbori, na primer iv Ljubljani, pozivajo občinstvo po časopisih, naj jih občinstvo podpira pri delu s tem, -da prijavlja vse kršitve te uredbe, prijave pa morajo biti podpisane in treba je navesti točen naslov od tistega, ki prijavlja iprekršitelja, sicer odbor ne bo in ne m-ore -uvesti preiskave. I
V nared-bi pa ni nikjer govora o tem, da se morajo takšne prijave ipoidpisovati in navesti točen naslov tistega, ki prijavlja. Kateri odjemalec si bo pa upal prijaviti s svojim podpisom in točnim naslovom svojega dobavitelja trgovca, kateri mu mogoče daje blago na kredit in mu je še dolžan. Takšnih točno podpisanih prijav draginjski odbori seveda ne dobe, kot je -odbor v Ljubljani sam izjavil v časopisih.
Draginje ne bo mogoče zajeziti v nadrobni odprodaji,
ampak bo treba začeti omejevati povišanje cen pri samih virih, to je pri tovarnah in veletrgovcih, ker detajlisti morajo končno dražje prodajati, če so že sami morali blago tudi dražje nabaviti. Draginjski odbori bi morali biti tudi drugače sestavljeni,- to je iz več zastopnikov iz vrst potrošnikov pa manj zastopnikov iz vrst pridobitnikov.
Kazalo bi tudi ustanoviti pri vsakem mestnem zaščitnem oddelku
posebno strokovno komisijo,
ki bi iQ -sestavljali veščaki iz posameznih strok, ki spadajo pod določbe uredbe in pa zastopniki policije Ta komisija bi naj imela pra-vico pregledovati zaloge po tovarnah, proizvajalcih in po veletrgovinah ter tudi nalogo proučevati posamezne primere povišanja cen, ali so upravičene ali ne. Nastaviti bi se moral-o- posebne pooblaščence, -ki bi nadzirali cene in ki bi sodelovali s krajevnimi odlbori za zatiranje draginje, ta pooblaščenec bi moral biti veščak in v vseh strokah dobro verziran, najbolj bi bil zato sposoben kakšen bivši starejši preskušeni trgovec.
Država mora imeti pravico nadzorstva in pravico vmešavanja pri določanju cen
v interesu širokih narodnih slojev.
Izgraditi bi bilo potreba cel sistem, da bi se regulirale cene in tudi sistem nadzorstva nad zalogatpi vseh življenjskih potrebščin, po posebnih poverjenikih, ki bi tudi sistematično proučevali vsako gibanje cen.
V ta namen bi moral čimpreje osnovati poseben državen oddelek, komisarijat, s potrebnim štabom strokovnjakov. Ta komisarijat naj bi imel nadzorstvo nad zalogami, zasledoval naj bi razvoj cen in izdajal pod stalnim nadzorstvom vlade in pod1 kontrolo javnosti smernice in norme za Cene na debelo in cene za na drobno odprodajo najbolj važnih in najbolj nujnih življenjskih potrebščin.
Treba bo pa misliti tudi na regulacijo proizvodnje, oziroma na načrtno gospodarstvo sploh.
Trgovec, ki misli, da trgovina ne sme biti zgrajena na spekulaciji.
Pojava neiskrenosti?
>’-*<» taka stvar je trditev, ki prihaja z »e* katerih strani, da so socialisti za vojno. Socialistično delavstvo načelno ne more biti in m za vojn-o. Kdo je bolj vztrajno deloval za mir, kakor socialistično gibanje vsega sveta! Ali se svetovno in sedanjo vojno povzročili ali zagovarjali socialisti? Socialisti so vedno bili za sporazum med narodi, svarili so pred razkrajanjem Društva narodov, obsojali krivice in vsakršno šovinistično sovražno mednarodno propagando. Vojna je nastala in jo vodijlo »narodi^, ne socialisti. Pričetek vojne so povzročili napadi in vojna, ki je bila napadalna, je izzvala, na drugi strani obrambno vojno. Krivci voino so oni, ki so jo izzvali, ne dčlavsvo, ki v mednarodni politiki ne odločuje. To stališče delavstva najbolj potrjuje dejstvo, da nobena dežela, kjer soodločajo socialisti, ni inicijativno posegla v vojno, razen v obrambi, če je bila napadena. Socialisti so nasprotniki vojne, ker smatrajo, da kulturnega človeka ni vredna. — Mednarodne potrebe naj urejajo narodi s spa* razumevanjem. Zato imajo baje ljudje — pamet* Klevete tega našega stališča ne morejo izpodbiti!
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega očeta, brata in strica
Veber Jurija
delavca elektrarne Fala
se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna hvala obratovodstvu in delavcem elektrarne Fale.
Fala, dne 27. decembra 1939.
Zalujotf ostali.
Zaposlitev In zasluZek naSega delavstva
Iz statistike OUZD v Ljubljani za mesec oktober 1939
V oktobru 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno 98.857 delavcev. V primerjavi z oktobrom 1938 je število zavarovancev nazadovalo za 3982 oseb. Ta konjunkturni padec zaposlenosti je posebno vi-den pri sledečih industrijah: pri gradnjah nad zemljo (stavbstvu) za 1281 oseb, pri gozdno-žagarski industriji za 1261 oseb, pri industriji kamenja in zemlje za 576 oseb, pri industriji za predelovanjih lesa za 403 osebe, pri industriji hrane in pijače za 395 oseb itd. Pomembnejši konjunkturni napredek zaposlenosti sta pa v tem mesecu izkazovali le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za 1140 oseb in javni promet za 524 osebe.
V sezijskem pogledu je celokupno članstvo OUZD-a nazadovalo za 2830 oseb. Občuten se-zijski padec zaposlenosti so izkazale sledeče industrije: industrija kamenja in zemlje 740 delavcev, gozdno-žagarska industrija 536 delavcev, gradnja nad zemljo 479 delavcev, gostilne, kavarne in krčme (tujski promet) 354 delavcev itd. Posebnega sezijskega napredka zaposlenosti ni v tem mesecu izkazala nobena industrija.
Ivan Kravos
Maribor, Alekenn* drova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Boilina .daril
«i
Cenjenim gostom nudi dobro in tečno hrano
„Mariborjka menza
SlomSkov trg 6 (nasproti stolne cerkve). Delavci dobe popust. Za obilen obisk se priporoča M. Drčar
Nogavice, pletenine (lastni izdelki), zimsko perilo, odeje, volna, obleke itd. dobite po stari nizki ceni
v trgovini »Mara*1
Andrej Ose*, Maribor, Korolka c. 26 (poleg trlnlce)
Nevarnost za Holandijo. Na Holandskem računajo s tem, da hi napad1 Nemčije na Holandsko povzročil akcijo Japonske v Holandski Indiji, kjer privlači Japonce petrolej! — Holandska Indija pridobiva letno 8 milijonov ton petroleja, točnb toliko kolikor ga rabi Japonska, da bi pokrila vse svoje potrebe na nafti. Nekateri krogi računajo s tem, da bi v tem vprašanju utegnil nastopiti tihi dogovor med Nemčijo in Japonsko. Ni namreč izključeno, da bi Nemčija na ta način skušala odškodovati Japonsko, ki je bila prizadeta v svojih ia-teresih vsled sklenitve nemško-ruskega pakta.
Belgijski prometni minister Marek je ponudil
svojo d^jnisijo, o čemur pa bo odločil kralj šele po novem letu.
gllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIUIIIIlllllllllllllllllllllllllllllUIHilMIilllUlUUII
1 LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ
I v Mariboru, rnp. poni. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
1 zavaruj« za pograbnlno zdrave g	osebe obeh spolov od 17. do 70. leta	do
g	največ din 10.000-— ln
g	sa doto mladoletne od 1. do 16.	do
g	največ din 25.000-— plačljiva ob dovr-
m senem 21. letu.
| ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO | IN BREZOBVEZNO POJASNILA
At ALI OGLASI
Maši Cltatelil kn, 1e|o a*|eenaf ia t
naših 1 na e renti
Priporoča se
Špecerijska troovuna
Delavski dom i. z. z i. z.
Maribor. Frankopanova ali ca 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Triaika cesta 18, se priporoča cenj. občinstva za izdelavo oblek za gospode tn dame po naj* nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava,
Znhtmdte Kino m pomni kruh h nedra Iz Delavske pekarne o Mariboru.
Telefon
».2324
Za kenzordl Izdala in arelale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Lludska tiskarna, d. d. v Marlporu. predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.