Številka 240.
Trst v petek 31. avgusta 1906.
Tečaj XXXI.
|f* Uhaja vnU dsa
nd ifc leoiiai u irezuilk cl 5. ni. ok joudelltil ol 9. in Hitnt-ft^HM Številke se prodajajo po 3 b?6 (6 stotink) , ttcočih tobakaraah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Erauju, St. Petru, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. * eae oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke £* mm); z% trgovinske in obrtne oglase f 20 štet.; '»'osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ; o »0 stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst K 20, vsaka navali na vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa wo "40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Varetalss nsls
Glasil« političnega društva „EJiimt"
za Primaraka.
F edinosti je
i odi
za vee leto 24 X. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na
naročbe bres doposlane naročnine se uprava up ozira Vai dopisi naj se po&iljajo na urednifitvo Ksta. Nefrackovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upruvo lista.
UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Narodni <tom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. — Natisnila tiskarna knnsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 1K.
Peitae-hranllntčni račnn it.
1X47. '■
B Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
Zdravo — beli Zagreb!
Kje so tisti, ki se rogajo slovanski vzajemnosti ?!
Tja, v Zagreb, v pri te vsi svoje oči!
Xe vidiš več, ne rek, ne gora, ne mej, ki duše čutstvovanje, ki ubijajo zelje in nade. Bratje so na potu v Zagreb, vodi jih sokolska čvrsta volja, da pregovore svetu : eno smo!
Je-li Kraljevič Marko izvlekel sabljo iz pečine in zajalial valovitega čarca ?! Na Balkanu narod veruje, da Slovanom sine solnce svobode, ko se igane iz spanja Kraljevič Marko. A evo sedaj — vile planinkinje s Triglava, Velebita, Lovrčena, in one južneje z Balkana, in one resne s češko-poljskega severa in hladnega ruskega iztoka kličejo v en glas: na noge junaki, Sokoli v — Zagreb !
To so slovanske olimpijade in še več. Razna grška plemena, ki so sicer živela v večnem sporu in borbi, so se iia olimpijadskih svečanostih v Atenah, pod pokroviteljstvom večnega Zevsa ponašala s panhelenstvom.
Tudi Slovani pozabljajo v teh dneh na vsiljene jim spore in borbe, cvet slovanskih junakov se shaja v Zagrebu, a nad njimi večni Vid, v srcih ljubav za jedinstvo, ker je nas vseukupni cilj — svoboda!
O, kako ugaja srcu, ako vidi* ob boku brata, ki ga nisi videl od davna! Malo da ga nisi pozabil. A sedaj, glej ga poleg tebe : rudeča mu je srajca — misliš, da je kri iz junaških prsij! Pod sokolovim peresom sokolsko oko — a čelo mu je nagubančeno, zamišljeno.
Stoj, brate! Si-li zdrav, kako ti je doma ? Zlo in napačno : pritisnil je Nemec, pa se komaj diše — ali Cehi se ne dajo!
( emu gledaš tako temno, Poljak, mari ti ni prav pri srcu ? ! —- Res ni; ko gledam toliko bratov, tedaj mislim na brata Rusa in naš spor. Spoznavam aašega pravega neprijatelja in vidim, da je zlo za nas oba, za Poljaka in za Rusa !
Tu na desni so južni bratje. Objeli «o se. kakor da se pripravljajo na svatbo. Zaupen jim je razgovor. Ne bi
jih spoznal, da si jih gledal pred leti j dni j !
In zbira se eno kolo, po srcih struji ista ljubav, poraja se in krepi jedna volja! Zastonj veličina, zastonj prošlost — ko ni bilo sloge ! Vseb teh bratov v rudečih srajcah s kalpaki ni zbrala »politika«, ako pod tem imenom umejete strankarstvo: zbrala jih je ideja vseslovanske vzajemnosti, želja, da se bolje pritisnejo eden ob druzega, da se delavci na isti zgradbi spoznajo in vzljubijo — ker le potem bo delo dovršeno !
Zdravo — Zagrebe-grade, ki ob-jemlješ toliko bratov! Ponosen bodi, da na strani Ljubljane, Belega grada, Sofije in Cetiuja, delaš na velikem delu — osvobojenja. Tudi mi ob sinji Adriji po ver jamo tvojemu naročju malo kr-delce Sokolov. Odgojili so se v tej nižini, kjer ni svobode, ali borba jim ni tuja in so marveč jekleni v njej. Vzdramil jih je šum Jadrana. Neprestano kljubujejo naskokom tujin-cev in odpadnikov v prvih vrstah — kakor naše kraške skale burji in hudim vremenom. Vlij, Zagrebe beli, v njihova srca svežega zaupanja, ojači njihovo vero, da se nam Še jekleneji povrnejo na bojišče, kjer besni ljut
boj........
. Zdravo bijeli Zagrebe!
Slomška ali nemška nevarnost ?
IV.
Naj v tem zadnjem članku v odgovor socijalno - demokratične „L' Emancipazione* zavrnemo Se nekatere trditve, ki jih je napisal rečeni list, a se ne strinjajo z resnico in dejstvi!
Pred vsem odklanjamo najodločneje poskus v rEmancipazione", da bi delovanje „Lega Nazionale" predstavilo kakor „blago-nosno" in „blagotvorno". Ako bi „Lega" res skrbela za vzgojo italijanskih otrok ; ako bi bil njenemu delovanju edini namen : povzdiga naobrazbe med masami i talij an-| skega naroda: ako bi razmerno ogromne svote, ki jih nabira, upotrebljevala v veliki kulturni namen: v manjšanje odstotkov na analfabetih med laškim ljudstvom : tedaj bi bilo njeno delovanje res blagotvorno in blagono-sno in med narodom našim ne bi imela ta družba gotovo nijednega nasprotnika. Narobe : dolžni hvale bijej bili tndi mi!! Kajti le slepi fanatizem narodni more
PODLISTEK.
Na poti k ciljem
61. VMinskl.
IV.
Poljanšek in Grabar sta sela za mizo in oaroćila čašici konjaka. In Grabar se je na-aionil na roko, veselo zrl Poljanšku v Oči in govoril zamišljeno in v presledkih.
„Glej, Francelj, nekoč sem ti pravil o onem dekletu, ki sem je ljubil... Nocoj sem jo zopet videl, uro prej, nego sem srečal t<-be... Neumno je, da ti to pripovedujem, pa ie vseeno bolje za-me, Če se porazgovorim s teboj... Nagovorila me je in zjokala se je, ko sva govorila o nekdanjih časih. Vidiš, Fran-» elj, nekoč, ko je bila še bogato oblečena in par&mirana, ko so jo še vsi častili, je hodila prezirljivo mimo mene... A glej, nocoj, ho je Sla uboga in prezirana mimo mene, nocoj, l<o je tudi mene videla ubogega, nocoj me je
nagovorila... Žalostno je človeku v duši, ko vidi svoj ideal pobojen v blato, ko se spominja na nekdanje čase svetle in čiste ljubezni...**	- —
„No, Grabar, sedaj pa postajaš idealen, kar ti ne pristoja mu je segel Poljanšek v besedo.
„Idealen ali ne... to me malo briga... Ampak so časi in dnevi, v katerih bi človek rad umrl in potem pozabil vse na veke... Čemu življenje, ki je tako neumno... Malo, drobno cev si nastaviš na sence, rahel pri* tisk in nikoh več ne boš ne idealen ne zaljubljen... O, Francelj, kako sladko bi bilo, če bi človek imel revolver!..."
Grabar se je glasno zasmejal.
„Ti, Vid, nocoj pa si res strašen... Ne urnem te ; čemu govoriš tako ?...u ga je vprašal Poljanšek z nekim strahom.
„Saj me poznaš, da nisem kaka idealna travica, ki luno gleda in solze pretaka... A nocoj ne morem drugače... Ko vidi človek vse svoje življenje izgubljeno pred seboj, ko vidi bitje, ki si ga je postavil za ideal, po katerem je hrepenel in koprnel nekoč, ko
človeku zatemnevati resnico, da je povzdiga obče javne naobrazbe tudi v občo javno korist.
Ali z družbo „Lega Nazionaleu ni tako, kakor bi nas hotela uveriti „L* Emaneipa-zione*. To ni družba za mirno kulturno delo italijanskemu ljudstvu na korist! To je marveč vojevita družba s končnimi narodno-političnimi agresivnimi in proti drugi narodnosti naperjenimi cilji. O tem pričajo „ Leg i ne u ustanove po naši okolici in po vsej Istri. To niso hramovi, kjer bi italijanskim otrokom delili blagoslove znanja in naobrazbe, to so marveč nastavljene pasti, v katerih naj se slovanskim otrokom vliva v srce duh odpadniški, strup sovraštva do lastne krvi in lastnega jezika.
In kakor pomenja to početje „Lege" pravo duševno ubijanje in rop na tuji lasti, tako so tudi sredstva, ki jih uporablja „Lega" na tem lovu na slovanske otroke sramotna, nemoralna : ali so vztta iz zaloge korupcije, podkupovanja in kupovanja človeških duš, ali pa iz arzenala brutalnega nasilja posebno na onih naših sirotah, ki so v kaki, posebno materijalni zavisnosti od kakega oligarlia v taboru italijanskem !
Bilo tako ali tako : cilji „Lege" pome-njajo rop na človeških dušah — torej naj-brezbožneji rop —, a sredstva so nečastna, sramotna; nemoralna in korupcijska! In delovanje društva, ki ima take cilje in rabi taka sredstva — naj bi bilo blagotvorno in blagonosno ?! Če italijanski fanatično nacijo-nalni oligarhi označajo tako delo kakor „blagonosno", se na vse zadnje ne čudimo temu. Čudom pa se moramo čuditi, da soci-jalno-demokratično glasilo — ki gotovo pozna delo in cilje Lege — izdaja pohvalno spričevalo početju, ki je — vrhu tega, da je nemoralno — tudi v navskrižju s programom in vodilnimi načeli socijalne demokracije!
Jstotako moramo še najodločneje odkloniti trditev v „Emancipazione", da smo primorski Slovani uslužbeni avstrijski politiki — servilizma, da ne moremo slediti politiki, pre-šinjeni od principa neodvisnosti in svobode. In slednjič odločno ni resnično, da smo mi nasprotniki Italijanov samo zato, ker so „pun-taiji".
„Emancipazione" greši, ker ne razlikuje med sedanjostjo in prošlostjo. Časi so se spremenili in žnjimi se je spremenilo marsikaj. Čudno je, da list, ki hoče biti modern in prešinjen reformatoričnim duhom, motri stvari očesom, s katerim so se stvari motrile morda pred 30 leti. Res je (žalibože), da so bili časi, ko je bilo za nas avstrijanstvo in Slovenstvo eno in isto. Bih smo iluzijonisti. Misleči, da avstrijske vlade, svestne si svoje dolžnosti, vračajo dinastičnemu čutstvu milo za drago, misleči, da nam je pri vladi — kakor bi to interesi dinastije in države za-
htevali — najti rešenja in podpore: smo 'se res dajali izrabljati v „patrijotične svrlie'4. Te iluzije so se razbile. Naše ljudstvo je prišlo do spoznanja, da rešitev je le v njem-samem in da podpore pri vladi nahaja ravno ona narodnost, kateri pripada — „E mancipazion e".
To bi „Emancipazione" morala znati, a dokler tega ne ve, naj najprej — seb^ emancipira !!
Res je to : mi nasprotujemo Italijanom, ali ne radi vlade, ampak zato, ker — Italijani tako hočejo !!
Dogodki na Ruskem.
Statistika atentatov.
Londonski list „Daily Telegvaph' je priobčil po uradnih podatkih nastopno statistiko o zločinih v Rusiji v dobi od 10. do 20, avgusta t. 1. Iz te statistike sta izključeni Finska in Kavkaz. Umorjenih je bilo : 101 I policijst, orožnik in vojaška oseba; ranjenih | je bilo 72 ; privatnih oseb je bilo ubitih oziroma ranjenih 291 ; oplenjenih je bilo 34 pro-dajalnic carskega žganjarskega monopola ; oropano je bilo za 640.000 mark tuje lastnine ; tatvine v raznih vladnih uradih znašajo 320.000 mark.
Stolipin odstopi. VVitte njegov naslednik ?
Petrograjski list „Oko * poroča, da skoraj gotovo odstopi Stolipin in da bo grof \Vitte imenovan državnim kancelarjem.
.t
vidi žensko, ki jo je ljubil s pravo ljubeznijo, v pouličnem blatu... o, Francelj, ni čudno, če bi se izjokal in si krogljo pognal skozi glavo in možgane ; seveda... če bi revolver imel !... Kajti ta smrt bi bila najlepša !... O, in tudi njo, če bi prej ubil, da bi se je nikoli več ne prijelo poulično blato, o, to bi bilo sladko !... Kakor svetnica bi bila, čista in bela bi postala, oprana z lastno, srčno krvjo In potem bi tudi jaz umrl z večjim veseljem!..."
„Ti si blazen nocoj, Vid! Na, pij, da te zapuste take misli!" ga je prekinil Poljanšek in naročil konjaka.
Ko je strežaj prinesel zahtevano na mizo, je Grabar mehanično prijel za čašico in izpil.
„Pa sem vseeno strašno lagal... Veš, Francelj, to so res neumne misli, ki 6o mi šle nocoj po glavi... Veš, človek je kanalja ali pasje seme, kakor pravi Cankar... Sredi banalnega in dolgočasnega življenja ti vstajajo velike in temne misli v du&i in groza te pretresa, ko si se jim udal... Čez par tre-notkov pa se jim nasmeješ iz vse duše... Vsak človek je pasje seme, jaz sem prav go-
Protigrško gibanje. Protigrška agitacija v Romuniji.
Kakor javljajo iz Bukarešte, je bila v sredo v Galacu velika protigrška demonstracija. Oplenjenih je bilo več grških prodajal-nic. Demonstracije so bile tudi pred grškim konzulatom. Med Grki v Galacu vlada velika panika. Za hip je bil mir vzpostavljen.
Drobne politične vesti.
Norveški storting. Na volitvah za storting je bilo doslej izvoljenih 37 vladnih poslancev, 11 pristašev opozicijonelne t levice in 7 socijalnih demokratov. Dve ožji j volitvi sta se že izvršili, treba jih je še 68.
i U st a j a na Kubi. Agencija „Ha-vas*4 javlja iz \Vashingtona, da se ustaja v pokrajini Pinar del Rio, ki se nahaja 50 kilometrov daleč od Havane, razširja. Vlada zbira i nove čete ter je istočasno naročila v Zilruže-jnih državah veliko množino orožja. ! Tridesetletnica školovanja j dr.a P o s i 1 o v i ć a. Dne 27. t. m. je slavil J zagrebški nadškof dr. Jurij Posilović tridesetletnico, odkar je bil posvečen v škofa.
Srbski general Jovan Belima r k o v i č, ki je v sredo umrl, je bil rojen v Belemgradu in je dosegel starost 78 let. Vojaške šole je deloma izvršil na Pru-
tovo... Misliš li, da se nocoj ustrelim... Kaj še!... O poludvanajstih se dobiva z njo, v nočni kavarni me počaka... Jutri zjutraj pa spišem imenitno satiro na vse skupaj... In tako pojde življenje svojo leno in zaspano pot naprej... In človek lepo mirno greši tja v en dan, piše satire in si domišljuje, da je umetnik... O, kako neumno življenje !;i
Grabar je pogledal na uro.
„Ti, saj je že čas, da odidem, gotovo me že čaka !a je dejal in vstal.
Vstala sta, Poljanšek je plačal in potem sta odšla v noč.
Ko sta prišla pred nočno kavarno, je silil Grabar Poljanška, naj gre z njim, a Poljanšek se je čutil trudnega in nekaj kakor stud mu je napolnjevalo dušo. Poslovila sta se in Grabar je dejal ob slovesu : „Pa na ' svidenje, če bom še živ \u
Poljanšek je odšel počasi po tihih in , mrtvih ulicah proti domu. ; Lepa, jasna noč je bila, tam gori na ' nebesih je bilo vse svetlo in pokojno, na ' zemlji pa je ležala tema, vsa gosta in grozna...	+ * * (Pride še.)
Stran H.
>EDIN06Tc štev. 240
V petek, dne 31. avgusta 1906
skem, potem je postal profesor beligrajske vojne Sole, major generalnega Štaba in je bil od leta 1868 do 1873 vojni minister. V vojnah leta 1874 in 1876 se je Belimarkovič odlikoval izlasti pri zavzetju Niša. Leta 1880 je izstopil iz aktivne službe. Ko se je leta 1889 kralj Milan odpovedal prestolu, je bil Belimarkovič poleg Rističa in Prstiča imenovan regentom za mladoletnega kralja Aleksandra, in s temi vred vsled državnega preobrata dne 13. aprila 1893 odslovljen iz službe.
Državni preobrat je bil. kakor znano, izvršen pri d? ornem obedu v kraljevi palači. Kralj Aleksander se je razgovarjal s svojimi gosti, in ko mu je bilo sporočeno, da so vse vojaške priprave dovršene, je ustal in naznanil presenečenim regentom, da ni z njihovo vlado zadovoljen in da vzame vlado v svoje roke.
„To je prerano", je omenil Ristič. ves razburjen.
Kralj je tedaj pozval regente, naj podpišejo svojo odpoved. Regentie so se branili to storiti. Tedaj se ie kralj obrnil k svojemu adjutantu Ciriču, rekoč :
„Jaz sem storil svojo dolžnost, sedaj storiti Vi svojo". Po teh besedah je odšel iz dvorane in na koridorju so se pojavili vojaki.
Major Cirič je stopil pred regente in ministre, ki so se tudi hoteli oddaljiti ter jim rekel:
„Vi ste jetniki kraljevi, izvolite se podati v bližnjo sobo".
Nato je zaklical general Belimarkovič: „Ali veste, kaj delate? Jaz Vas ukažemzato ustreliti!"
„To zamorete, gospod general", je cd-vrnil Cirič, ..toda nocoj izvršujem ukaz svojega kralja. Zato Vas poživljam, da se odzovete mojemu povabilu, sicer Vas jaz ustrelim !"
Pri teh besedah je Cirić potegnil revolver ter ukazal vjjakom na koridorju, naj pomerijo. — Tedaj še le so se regentje in ministri dali odvesti.
Resolucije glede volilne reforme
na javnem shodu dne 26. avgusta 1906 v „Trgovskem domu" v Gorici.
I.	Shod so izjavlja slovesno za občno, enako in tajno volilno pravico.
II.	Shod obžaluje, da niso slovenski drž. poslanci glede tega za vse Slovence življen-skega vprašanja v zbornici in volilnem odseku postopali po dogovorjenem načrtu in da rSlovenska zveza" ni na primernem in odločen način brez domačega strankarstva varovala izvenkranjskih zahtev in osobito zagotovila z naj odločnejšimi sredstvi zastopstva koroških Slovencev za drž. zbor.
III.	Shod pribija, da se je s kompromisom na Goriškem, ki razdeljuje mandate med 7a slovenskega in l/s italijanskega prebivalstva v enaki meri, zgodila goriškim Slovencem kričeča krivica, ki bi se dala opravičiti le s primerno do sedai nedoseženo politično kompenzacijo v prid v [. vrsti koroškim in v II. vrsti štajerskim Slovencem.
IV.	Shod poživlja slovenske državne poslance. da oprti na občni narodni glas skupno in z vsemi sredstvi na najodločnejsi način popravijo izvenkranjskim Slovencem storjene krivice in preprečijo vsaj uničenje koroških in ponižanje štajerskih Slovencev.
V.	Shod poživlja slovenske državne poslance, da se ob sedanji sestavi volilnih okrajev najodločnejše uprejo določbi dvetretjinske večine za vsako v bodoče zahtevano spremembo posameznih volilnih okraiev.
Vse resolucije so bile na to soglasno sprejete.]
Domače vesti.
Pogreb Antona Gerbec-a. Od smrti nepozabnega Dragotina Martelanca Bark o vi je gotovo niso videle take žalne manifestacije kakoršen je bil včerajšnji pogreb pevovodje Antona Gerbec-a.
Pokojnik je ležal v mrtvašnici mestne bolnišnice. Od tu se je razvil sprevod. Od vseh strani so prihajali čestitelji pokojnika, da mu izkažejo zadnjo čast. Na čelu sprevoda so nosili 7 vencev, in sicer štiri teh od raznih društev, eden od pevk, eden od družine in eden od brata. Prvi štiije tu navedeni venci so imeli trakova v narodnih barvah, a ostali trije so imeli bele trakove, z napisi:
rPevsko društvo rKolo" — svojemu pe-vovodji*.	-	- -
„Adrija" — svojemu nepozabnemu pe-vovodji".
„Tamburaški zbor" — svojemu požrtvovalnemu ustanovniku u.
„Žalujoče pevke — svojemu nepozabnemu pevovodji".
rObrtnijsko društvo" — svojemu členu"*.
rNepozabnemu Antonu — žalujoča družina*.
„Nepozabnemu Antonu — žalujoči brat".
Po ulicah od bolnišnice proti postaji južne železnice so stale velike množice, ki so velikim zanimanjem opazovale ta impozantni sprevod, ki ga je ljubav naših okoličanov priredila svojemu pokojnemu rojaku. Spoštljivo so se odkrivali tudi pred venci s trobojnimi trakovi.
Do meje med Trstom in Barkovljami je vodi! kondukt bolnišnični svečenik. Tu pa je pričakoval, obdan od velike množice, župnik barkovljanski veleč. g. Kjuder. Od tu se je sprevod po vsej poti pomnoževal po ljudeh, ki so pričakovali, da se pridružijo. Dospevši v Barkovlje je bil sprevod naravnost veHkan-ski in tu smo zapazili,, da so bila zastopana blizo vsa mestna in okoličanska pevska društva.
Po dovršenih obredih v cerkvi je zbor rAdrije^ zapel pretresljivo žalostinko „Blagor mu".
In potem smo spremljali Grbec-a v ogromnih masah na barkovljansko pokopališče. Tu je gospod župnik, vidno ganjen, opravil zakljačne molitve. Na to pa je predsednik pevskega društva „Kolo", g. Maks Cotič, naprošen v to od zastopnikov navzočih pevskih društev, spregovoril ob odprtem grobu tako-le:
Anton Gerbec!
Povabil si nas na žalostno pot: prvikrat se je zgodilo, da si užalostil mnogoštevilno svojo občino — pevcev in pevk slovenskih in prijateljev. Prvikrat! Saj si bil v življenju tako mil in blag in dober! Srce tvoje je poznalo ljubezen in ljubezen te je obdajala od vsepovsodi. A sedaj si nas užalostil v globino duš — ko nas zapuščaš in odhajaš v večnost!
V obilnem številu smo se zbrali, da te pospremimo na tvoji zadnji poti na tej zemlji. In sedaj smo zbrani tu okolo odprtega groba tvojega. Prišel je pregrenki trenotek ločitve. Solze, ki rosgo naše oko, so biseri iz ljubečih in užaloščenih duš — priče so, kako velika je bila naša ljubezen do tebe in kako prava in resnična je naša žalost po tebi. Kakor smo ti še pred malo dnevi, ko smo sedeli s teboj v veseli družbi, iskreno želeli, da se ti utrdi zopet zdravje, istotako iskrene so tu ob tvojem grobu solze, ki jih plakamo radi tebe.
Dober, ljubek sin si bil svojim starišem, uzoren brat svojemu bratu in sestram — to ljubezen in dobroto ti vračajo z neizmerno žalostjo po tebi.
Dober, blag človek si bil. Zato je tako veliko število njih, ki obžalujejo tvojo prerano smrt.
Zvest sin svojemu rodu si bil — vreden, da te je spremil semkaj na vencih (temu zadnjemu dokazu ljubavi) simbol narodne zvestobe — naša trobojnica.
Neomejeno udan si bil slovenski pevski umetnosti. Pesem je bila tvoja miljenka in ti si bil nje miljenec. Njej si služil, njej si posvečal svoje navdušenje - - svoje življenje. Je-li moglo biti drugače, nego da je ona, naša pesem, najveća žalovalka med žalovalci za teboj. Spremila te je tudi ona na ta kraj svetega večnega miru — ona naj ti sporoči naše zadnje pozdrave. Ta pesem ti bo govorila tudi. da s tvojo smrtjo niso pretrgane vezi, ki so nas spajale s teboj v Življenju tvojem — obstojale bodo dalje med nami in tvojim posvečenim spominom. Bil si slovenskim pevcem vzor — spomin tvoj ostani nam voditelj.
Anton Gerbec! Počivaj v miru v posvečeni zemlji slovenski! Duh tvoj plavaj nad nami v jasnih nebesnih višinah! Z Bogom, z Bogom — Anton Gerbec!
Utis teh priprostih ali iz srca prihajajočih besed je bil tolik, da se je čulo glasno ihteqje po vsem pokopališču. Moment je bil pa naravnost pretresljiv, ko je ob polegajo-čem se mraku velik zbor združenih pevcev pod vodstvom g. Pertota zapel ganljivo žalostinko „Nad zvezdamiStaro in mlado, moški in ženske so si brisali solze. In te solze delajo čast našim okoličanom, ker pričao, kako to naše ljudstvo ljubi in spoštige njih, ki delajo za njega povzdigo. Načinom, ki je bil vreden Gerbec-a, smo izročili materi zemlji njega zemske ostanke. Slava spominu Gerbečevemu l Naj sniva v miru svoj večni 6?n I
Imenovanje. Kapelan v Dobrini u Luka Vitezič in kapelan v Dubašnjici Josip Crivel-lari sta imenovana kanonikoma kolegij atnega kapitelja v Cresu.
Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru prošt tamošnjega kapitelja, mons. Lavrencij Herg, zlatomašnik in apostolski protonotar, v starosti 78 let.
TržaSka policija izziva! Prejeli smo: Često že ste tožili v „Edinosti" radi izzivanja od strani tržaške policije. Kakor se vidi, so gospoda na redarstvu sklenili provocirati nas tržaške Slovence — za vsako ceno! Pred nami leži akt, izdan po c. kr. redarstvu : številka mu je 8888. a datiran je 27/8 1906.
G. Peter Cerkvenik je vložil potom urada političnega društva „Edinost" slovensko prošnjo za potrdilo o 10-letnem prebivanju v tržaški občini. Policija pa mu je izdala — laško potrdilo !! Ker je takih slučajev cele kupe, moramo misliti, da nas c. kr. organi namenoma izzivljejo ! Ker vsi naši protesti ne izdajo in ker redarstvo dosledno izziva tržaške Slovence, bo treba, da tudi mi uberemo druge strune ter pokažemo c. k. uradnikom, da si tudi mi upamo izbijati: klin s klinom !
Skladišče za brzovozno blago na novi postaji v Trstu. Na kolodvoru nove postaje v Trstu c. kr. drž. žel. se otvori s 1. septembrom 1906. skladišče za brzovozno blago za oddajo in predajo brzovoznin.
Prejeli smo in objavljamo :
Slavno uredništvo
„Edinosti"
v Trstu.
Vsled Vašega poziva v „Edinosti" z dne 29/8 t. 1. izjavljam, da sem dotične tiskovine „društva rudečega križa" za invalide iz Materijske občine izpolnil in potrdil v slovenskem jeziku. Nisem se torej pokoril ukazu c. kr. okrajnega glavarstva v Volo-s kem.
Podgrad. dne 29. avgusta 1906.
D. Tomo Bilek, občinski zdravnik.
Pomanjkanje vode na Krasu. S Krasa nam pišejo :
Po Krasu je velika suša in pomanjkanje vode. Dežja ni bilo že kake 3 mesece razun pred malim časom ki je le prah zmočilo. Vsled tega trpe vsi poljski pridelki, k. n, pr. v I. vrsti na novona*ajene trte, ki so s* večinoma posušile, grozdje starih pa odpada in postaja čim drobneje. Repe, ajde in drugih poljskih pridelkov bo letos prav malo, od zelenjadi ni niti sledi, tako, da bo kmetovalec velik revež, ako mu suša vniči še ostale pridelke. (Toča tudi ni pozabila priti: pobila je I. letne pridelke.)
Voda deževnica, kar je je bilo še po vodnjakih, je porabljena za najpotrebnejša hišna opravila. Živina pije iz smrdljivih luž (kar ne more biti prav koristno) a še teh primanjkuje.
Običajno je, da se vojaške vaje vrše po-Krasu in to med Postojno—Sežano in Gorico. Vprašanju je: kaj bi počelo pa letos vojaštvo, ko bi ne imelo niti za teden dni zadostno vode ? Gotovo bi morali vaje prenesti v kraje kjer se lahko presrbe z vodo.
Ali vsemu temu velikemu pomanjkanju vode bi se lahko odpomoglo in sicer takole^
Pred leti iznašel je neki c. k. nadporoč-nik bramb. pešpolka št. 27. v Ljubljani (Fr. S.) več studencev vode pod goroj Nanos v bližini Razdrtega ter izdelal tudi načrt, kako vodo navesti po Krasu itd. Zagotovljeno je, da bi vode zadostovalo za vse prebivalstvo vsega Krasa in v slučaju vojaških vaj tudi za vse vojaštvo.
Vsi ti načrti so bili odposlani na c. k. ministerstvo. ter tam tudi vsprejeti od vojnega in poljedelskega ministerst a.
Deželni zbor Goriški je tudi vsprejel na predlog deželnega posl. g. dr. Treota ta vodovod.
Stroške za napravo tega. vodovoda bi pokrila po večini (*/*) c. k. vlada, a ostalo dežela in prizadete občine.
Sedaj [ne preostaja druzega nego na delo gg. županje in zastopniki ljudstva !
Višje oblasti so tudi pripravljene priti na pomoč v takih preopravičenih in nujnih stvareh. Le na ta način bo Kras preskrbljen z vodo.	Potovalec.
. "Reški dnevniki. Na Reki izhaja osem dnevnikov in sicer: 1 hrvatski („Novi List4*), 4 italijanski („La Bilanciau, „La voce del popolo", „H Popolo" in „D Faro del Quar-oerou) in trije madjarski (rFiumei Hirlap",
„Magyar Tenger" in „A Tengerpart"). Razun teh političnih listov izhaja tudi nekoliko tednikov in mesečnikov v italijanskem, nemškem in madjarskem jeziku.
Smrt poStenjaka. Iz Cresa nam pišejo : Na parobrodu „Cirkvenica14 hrvatsko-ogrskega parobrodarstva je umrl danes kapitan Josip Schmutz, zapovednik omenjenega parobroda. Zadela ga je kap ravno pri za-jutrku. Pokojniku je bilo okolu 60 let ter je celih 12 let zaporedoma zapovedoval omenjenemu parniku. Preminoli je bil jako trd značaj ter pravi sin hrvatskega naroda, rodom Bakranin.
V tem letu je to Že tretji slučaj, da so na morju umrli na tem parniku potovalci. Sedaj pa njega zapovednik sam. Mrlič o so tu izkrcali in pokopali. Kapitana pa prepeljejo jutri na Reko.
Slovenski trgovci In obrtniki na Dunaju. Pišejo nam :
To leto je slovensko kat. izobraževalno društvo ..Straža" na Dunaju prevzelo važno nalogo, da naznani tukajšnji slovenski naselbini imena slovenskih na Dunaju bivaj očih obrtnikov in trgovcev. Tako so našteli, da se nahajajo v tej avstrijski metropoli sledeče slovenske trvrdke :
4 čevljarnice, 4 gostilne, 3 trgovine z mešanim blagom, 1 trafika, 1 prodaj alnica klobukov in slamnikov.
Prav za prav se nahaja nekaj več trgovinskih in obrtnijskih tvrdk, a je nemožno natančno izvedeti, ker posebno trgovci r.e prihajajo skoraj nič ali zelo malo v dotike z ostalimi Slovenci. Na Dunaju se nahajajo še nekatere slovenske brivnico, ena slovenska trafika in če se ne motim tudi ena slovenska kavarna (namreč lastnik je Slovenec), ki pa. žalibog, nima slovenskih časopisov.
Upamo da bo prihodnje leto naša statistika izkazovala veče število naših trgovcev in obrtnikov, ki jih bomo kakor rojaki tudi v tujini podpirali pod geslom „Svoj k
svojim".	Ift
Pazinskim proštom in župnikom je
imenovan župnik in dekan v Buzetu proč. g. Anton Kalac. Novoimenovani prošt je rojen na pazinskem polju.
Najdeno. Policiji so bili izročeni sledeč: na ulicah najdeni predmeti : zlata ovratna verižica, novčarka z malim zneskom denarja, ročna torbica z novčarko in zneskom denarja.
Slepec radi umorstva obsojen na smrt. V sredo je stal pred ljubljanskim porotnim sodiščem 23 letni pastir Jernej Perko zaradi hudodelstva umora. Perko je bil od svoje mladosti pri Juriju Cinžarju, posestniki: v Treboljah, kakor rejenec. V mladosti je bil priden, pred S leti ga je pa zadela nesreča, da je oslepel na obe očesi. Ta nesreča je pco-vzročila preobrat v njegovem značaju. Pričel je sovražiti ljudi, ker si je domneval, da mu posmehujejo radi njegove slepote. Sovražil je tudi svojega gospodarja, ker ga je večkrat kaj pokaral in ker je isti nekdaj toži:, da mu nekdo denar krade. To sovraštvo je pa doseglo vrhunec, ko mu je gospodar očital. da mu krade klobase. Vedno je mislil, kako bi se maščeval; nameraval je gospodarji: zažgati hišo, kar je pa opustil, da ne bi požar uničil vse vasi in bi ne bilo prizadeti i, več nedolžnih ljudi. Dne 23. julija zjutraj je šel Oinžar na njivo sejat ajdo. Okolu 7. ure mu je nesla žena Marija s starejo hčerko za-jutrek na polje. Doma je ostala le enoletni, hči Anica, ki je spala v sobi v zibeli. Jernej Perko je pasel na travniku poleg hiše živino in gospodinja mu je naročila, naj malo pazi na spečega otroka. Ko je bil Perko sam, mu je zopet šinila misel v glavo, da bi gospodarju zažgal hišo, premišljeval je, kje bi dobil vžigalice. V tem je" otrok v sobi zajokai. Perko je opustil nameravani zažig in sklenil umoriti otroka. Šel je v sobo, vzel krušni no zatipal otroka, na to ga je dvakrat zabol v vrat in enkrat v glavo. Krvavi nož je na to obrisal z roko in ga vtaknil v svojo malho. Oblekel se je v svojo boljo obleko, vzel gospodarjev klobuk ter pobegnil iz hiše. Okolu 10. ure dopoludne sta se mož in žena vrnila ter našla otroka v zibeli že mrtvega. Kdo da je izvršil zločin, je bilo takoj jasno. Drugo jutro so blizo Kranja orožniki aretovali Per-kota. ki je takoj priznal dejanje. Perko je bil spoznan krivim zločina umora in sodiž«^ ga je obsodilo na smrt na vešala. Obsojenec je povsem mirno poslušal obsodbo. Branitelj dr. Novak ga je priporočal v poaii-loščenje.
Neznani so peku Josipu Kajželjnu, ki je v službi pri Angelu Ambrosetti v ulici di Riborgo št. 19; ukrali iz delavnice jopič in
V petek, dn<» 31. avgusta 1906
»EDINOST« štev. 240.
Stran Ilf
hlače, kar je oboje vredno 12 kron, a v ukradenem mn jopiču je Kajželj imel novčarko, v kateri je hranil 71 kron denaija.
Aretovan je bil včeraj predpoludne 20-letni privatni uradnik Ferdinand B., ki je bil do pred Štirinajstimi dnevi v službi tvrdke Vondraček v ulici Miramar št. 15. Aretovan je bil pa zato. ker je tvrdko, pri kateri je bil v službi, ogoljufal za 120 kg kave, katero le prodal in potem denar zapravil.
Detomor. Včeraj popoludne okolu 3. are so našli v skladišču dog, ki je na št. 65 v ulici Miramar, mrtvo truplo novorojenčka moškega spola. Trupelce je bilo zavito v časnik „Die Zeit", a vrhu časnika je bila vreča.
je bila otroku potegnena črez glavo ter s :anko vrvico tesno zvezana okolu vrata. Sodi se, da je bilo trupelce tam puščeno že pred S ali 10 dnevi.
Koledar ln vreme. Danes: Rajmund, »potna valeč Mildrmg; Noka — Jutri : Egidij, opat ; liadin ; Srnina. — Temperatura včeraj : ob 2. uri po-joludne -f- 26" Celsiua. — Vreme včeraj: lepo.
rTržaškem podpornem in v ulici Stadion 19, I. ob
Društvene vesti in zabave.
Odbor pevskega društva „KoloL javlja p. n. občinstvu, da se prodajajo vozni listki po K 3.60 na osebo pri ».Tržaškem podpornem društvu" v rNarodnem domu", pri „Trgovsko-obrtni zadrugi" v ulici S. Fran-cesoo 2, I. in pri bralnem društvu" .radnih urah, in pri vratarju „Narodnega loma" vsaki dan do 9. ure zvečer.
P. n. društva morajo vsaka za-se prijaviti svoj izlet politični oblasti in to čim prej.
Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu. Prejeli smo :
Da je to društvo v veliko podporo udom r žalostnem slučaju, da imajo smrt v hiši, tega dotičnikom ni treba tukaj posebej ome-ujatL Od takih udov bi bilo le želeti, da bi za društro kolikor možno delovali v svrho pridobitve novih udov.
Ker ima društvo zgolj človekoljuben na-oien, se obrača isto do posamičnih odbornikov kakor tudi do udov tega društva s prošnjo, da bi z vso vnemo delovali na to, da pristopi k društvu čim več novih udov. Mesečna pristojbina ni tako velika, da bi jo ne zmogel sleherni. In konečno: čim več -dov je, tem laglje bo društvu delovati in dosezati svoj človekoljubni namen. A vrhu tega bi se mogla sčasoma ob večem številu udov tudi mesečnina prime n* znižat1, ali pa udom oziroma i j .h rodbinam izpla evati več« podpore. Ali to je, kakor rečeno, jdvisno od primernega števila udov in rednega plačevanja mesečne pristojbine. Začetek njeseca je tu — najprimemeji čas za pristop društvu.
delo torej!
Bratje Sokoli!
Za izlet v Zagreb opozarja odbor na nastopno: Odhod iz Trsta je v soboto zjutraj s poštnim vlakom z južnega kolodvora ob 9. uri 55 minut. Oni bratje Sokoli, ki se ne morejo odpeljati ijutraj. se lahko odpeljejo z večernim brzo vlakom ob 8. uri in pol. Iz Zagreba se odpeljemo v ponedeljek 3. septembra zvečer ob 10. uri 26 minut. Kdor bi hotel ostati dalje v Zagrebu, mora vzeti ci-iino obleko s seboj. Legitimacge dobi vsak člen v Zagrebu pravočasno. Nadzorniki bodo (»t skupno stanovanje pustili samo onega, ki *e izkaže z legitimacijo, da mu je odkazano stanovanje v dotičnem poslopju. Dalje opozarjamo vte one brate, ki se ne udeleže banketa in ki niso javili, da imajo že preskrbljeno kosilo za oba dneva, da je rZveza" i aročila obede, ki stanejo po K 1.60. Do-r.eske za obede kakor tudi za legitimacije •■aj se blagovoli izročiti izključno d r u š t v e-•iemu tajniku, bratu An t. Muha. Nadalje prosimo, da se členi preskrbijo z ukim trobojnim društvenim znakom, ki ga dobe pri tajniku društva. Znak stane 30 ^otink.
C * *
Danes ob 8. uri in th>1 so redovne vaje.
Na zdar !
Odbor „Itiaikcfa Stkala". Razne vesti.
Baron Krieghammer ustreljen na
lovu? ,.Budapesti Hirlap4' je priobčil pismo k Išla o okolnostih smrti bivšega vojnega ministra barona Krieghammerja. Pismo — pravi jinenjeni dnevnik — prihaja od osebe, ki *živa na dvoru velik ugled. V njem se pripoveduje, lda je bil dne 27. julija v okolici lila ^v, katerega so se razun cesarja vdeležili
princ Leopold Bavarski, njegova dva sina Jurij in Konrad, nadvojvoda Fran Salvator, generalni adjutant grot Paar in baron Krieghammer. Ravnatelj dvornih lovov je lovcem razdelil mesta. Vreme je bilo viharno. Pol ure po začetku lova je počil prvi strel: ustrelil je princ Leopold Bavarski in zadel barona Krieghammeija, ki se je nahajal ne daleč od princa. Baron Krieghammer se je zgrudil nezavesten. Nastala je nepopisna zmešnjava, i Princ Leopold je hitel k ranjencu, nadvoj-jvoda Fran Salvator je dal pa takoj poklicati 1 re^rievega zdravnika dr.a Herzla. ki se je ■ahaja nedaleč od mesta, kjer je stal ' cesar.
Cesar se je prestrašil, ker je bil pozvan zdravnik ; podal se je tudi on na mesto nesreče ter ukazal takoj ustaviti lov. Dr. Herzl je dal ranjenca prenesti v Išl. Zdravniki so upali rešiti Krieghammerja, čeravno je bilo njegovo stanje nevarno, medtem je bil pa izdan ukaz, da se molči o bolezni bivšega vojnega ministra. Tako se je zgodilo, da se je komaj 11. avgusta zvedelo, da je Krieghammer bolan ; kakor znano je umrl dne 21. avgusta.
*	Bosanske reke cenijo na 300.000 konjskih moči. Od te ogromne sile je doslej uporabljene za industrijalna podjetja se komaj 14.000 konjskih sil.
*	Morje črnila. V dobi papirja, ko vse stavlja svoje misli na papir, ljudje niti ne slutijo, da se potroša na leto celo morje črnila. Samo Pariš je teh dni naročil za občinske šole 80.000 litrov črnila. Pariz ima 387 občinskih šol. ki jih obiskuje 160.000 otrok, tako da na enega otroka odpade pol litra črnila.
ljiva, prebivalstvo biva na planem. Prvi sunek je trajal 30 minut.
Gozd v ognju.
GROSSETTO 30. V gozdih Castiglione deli a Pescaia je nastal grozen požar, ki se je razširil na površino 24 štirij. kilometrov. Ogenj se vsled vetra naglo širi in se je bati, da Be vnamejo tudi drugi gozdi.
Tolstoj v Švici.
BERN 30. Govori se, da pride Lev Tolstoj prve dni septembra v Gurtenkulm, kjer ostane več časa.
T
ODVETNIK
H u s i j a.
PETROGRAD 30. (Petr. brz. ag.) Ustanovila se je nova narodna stranka, ki zavzema po svojem programu srednje stališče med centrumom in desnico, in ki priznava zakonodajna prava ljudskega zastopstva. — Stranka zametuje narodno enakopravnost in zahteva utesnitev političnih pravic Zidov in nadomestitev vojaške dolžnosti Židov po posebnem davku.
PETROGRAD 30. (Petr. brz. ag.) Nad mestom in okrajem Stavropol ter nad okrajema Blagodatnaja in Medvodskoje gubernije Stavropol je bilo proglašeno stanje izrednega varstva na šest mesecev, nad drugimi okraji te gubernije pa na eno leto.
PETROGRAD 30. (Petr. brz. ag.) Carski ukaz podaljšuje veljavo obstoječih zakonov o javni varnosti in o ojačenem izrednem varstvu za dobo enega leta. Drugi ukaz pooblašča finančnega ministra, da izda v pokritje stroškov za podporo okrajev, ki so prizadeti po slabi letini 4 odstotno rento v minimalnem znesku 50 milijonov rubljev.
Brzojavne vesti.
SaSki kralj.
DUNAJ 30. Saški kralj je dospel semkaj iz Trbiža ob 8. uri dopoludne ter je odpotoval dalje v D razdane.
Cesarski manevri v Šleziji. IŠL 30. Cesar je danes zjutraj ob 5. uri 40 min. s posebnim dvornim vlakom odpotoval v Tešin.
DUNAJ 30. Cesar je ob 11. uri 10. m. dospel na zapadni kolodvor in se peljal na. severni kolodvor, odkoder se je ob 11. uri in 25 minut odpeljal k zbornim vajam v Tešin.
DUNAJ 30. Nadvojvoda Fran Ferdinand je predpoludne odpotoval k cesarskim manev-ram v Tešin.
TEŠIN 30. Mesto je za vsprejem vladarja okrašeno. Danes zjutraj je dospel semkaj nadvojvoda Friderik, v katerega gradu se cesar nastani. Vrhovno poveljstvo vojaških vaj pod vodstvom načelnika generalnega štaba grofa Becka je že od včeraj polnoštevilno. ^fV* n4Cijooalne zbrano. Državni vojni minister FZM Pitreich | |^»tne in minister za deželno brambo FZM Scho-. drtamih inirk naich sta že dospela semkaj.	i 30 mark
TEŠIN 30. Danes popoludne je dospel 6€mkaj nadvojvoda Fran Ferdinand.	i ffi^j^j ^^
TEŠIN 30. Cesarje dospel semkaj obi 5. uri 20 min. Na kolodvoru so ga pozdravili J
Borzna poročila dne 30. avgasta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.09, angiežke lire K —.—
do —.—, London kratek termin K 240.10 --240.30
Francija K 95.30--95.50, Italija K 95.30—.—95.50—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27—117 45, nemftki bankovci K —.—•— — avstrijska ednotoa renta K 99.00 — 9I«.30, ogrska kronaka rente K 94.10—95.40, italijanska renta K —.— —.—> kreditne akcije K 672.— — 674.—,
državne Železnice K 072.--6.75--Lombardi K
164 50—166.50 Llordove akerje K 738 — 742 — 8rečke Tisa K 831.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Bodenkzedit 1830 K 302.- 310.—. Bo* denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turlke K 163.00 do 16 .00 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju m m i» srebru Avstrijska reata v zlatu
v kronah 4 Avstr. investicijska renta 3 Ogrska renta v alata 4*;,
31,
kronah 4*.
99.95 100.— 117.15
wjo
89.— 112.15 94£5 84.25
99.95 100.— 117.10 99.25 83.95 112 85 94.30 84 35
1783.— 1785.— S68— 668 72 -i40 07»/,240.05 117.25 117.25 23.46 19.08 19.09 95.30 95.35

ŠL,
Dr. Konrad Vodušek
si usoja naznaniti, da odpre
svojo odvetniško pisarno
dne 1. septembra t. 1. v Trstu ulica della Caserma štev. 15
I. nadstropje.

-lOi-O' OHOllOllOllO: OoOltOllOI
o	■ —
B*r Tovarna pohiitva "M
Aleksander £evi jUTinzi
ulic* Tata Itv. 52. VI (lastaa MS*).
ZALOGA: 4 . PIKZZH ROSVUMO (Šolsko po»lapM||
Oone, ia m nI toatl n«ben« ksnkurMiM. |r Sprejemajo a« vsakovrstna dela tudi po |r posebnih mafctlh i tmmvmm msOc bmfltiae la
ioilOltOllOllOirOt) O n 011 O t

fl. Barkanović
specijalist za notranje in živčne bolezni
se j« povrnil iz Karlovih vari.
O RD INU JE : vsak daa od 10.-12. ure zjutraj in 4.—5. po pol.
uUea SanUa štev. 2.
1131 11 31
PariŽka in londonska borza.
_ .. .. , n . . £ y\	Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 97.87,
nadvojvoda Friderik, grot Beck m župan De-j italiiaillkm renU —|p«naki exterieur 96.65,
mol. Na to se je cesar odpeljal na grad nad- akcija otomanske banke 646.—. Menjice na London
vojvode Friderika. Občinstvo je priredilo c^-j 2&1-7?.
sarju živahne Ovacye.	1	PaHs: (Sktep) Avstrijske driarne želwnic«
.J	.	....	t ' Lomaarde 175.— unificirana turftka renta 97.45
f Soproga angleškega ministerskega i avstrijska zlau renta 100.65, Ogrska 4% zlata renta predsednika.	! 95.—, Linderbank 478.—, turlke srečke 145.25, pa-
MARIJINE KOPELI 30. Danes popo-; jf^ .JS^^tL	»^i00^ ^J8
. ,	.	i .1	.. , 19.U3, aceije ruo linto li.bu i rana.
ludne je umrla soproga angležnega minister-i London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.l/,
skega predsednika CampbeH-Bannermana. ; srebro 30.7/.. Lombazdi C.a/4, fipanska renta 95.— ita-Angležka eskadra na Reki. i Kmnakm .'»J? ^ dukoDt ^^ " BEKf 80 (Ogr. biro) Dane, ^biUre- ^	30. avgusta,
gata moštva tukajšnje angle/ke eskadre. Jutn '	Budimpešta. PSenica za okt. K 14.40 do
odpluje eskadra z Reke.	; K 14-42, rž za okt K 1*2 28 do 12-30, oves za okt.
Denarna posojila
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti so je na JOSIPA ZID ABIČ nlioa della Caoorma It. 14, I. nadat, od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
Sprejeaaje M vaakavntaa
ta pa
Gibanje med radarji na Moravskem.
PRAGA 30. „Pravo Ladu" poroča iz Moravske Ostrave, da vlada med rudarji izredno gibanje Bati se je splošnega štrajka. Albanci umorili orožnika.
CARIGRAD 30. Teb dni so Albanci umorili krščanskega orožnika Radojeca.
Potovanje cesarja Fran Josipa v Trebinje.
CARIGRAD 30. O poročilu beligrajske „Politike", da pozdravi cesarja Fran Josipa v Trebinjah pooblaščenec sultanov, ni tukaj nič-esar znano.
Praske ob črnogorski meji.
CARIGRAD 30. Te dni so kršćanski kmetje iz okolice Beranske ob črnogorski meji napali neko turško vojaško patruljo obmejne strelnice Vinicka. Obestranske izgube še niso
znane.
Štrajk na severnem Češkem.
MOSTI 30. Tukaj ni opaziti, da bi naraščalo štrajkovsko gibanje.
DUHCOV 30. Štrajkovsko gibanje v tukajšnjem okraju se je znatno razširilo. Včeraj so delavci štrajkali v petih jamah, danes štrajkaj o že v enajstih. Danes zjutraj je šlo na delo 14.000 rudaijev manje.
Ustaja na K«bi.
LONDON 30. Neka brzojavka iz New-Jorka poroda, da je četa kubanskih ustaše v, pod poveljstvom generala Campos Marquetta včeraj zasedla primorske mesto Cabanos, od« daljeno od Havane okolu 60 kilometrov. — Ustaši so razdejali železniško progo kubanske centralne železniške dražbe. '1	Potres v Čile.
NEVV-JORK 30. Glasom neke brzojavke New-Jork Heralda je bilo v Taeni v ĆUe in v Arici več potresnih sunkov, ki so se razširili do peruanske meje. Panika je nepopis-
od K 13.40 do 13.42, koruza za avgust —do —.— Plenica: ponudbe In povpralevani* srednje, tendenca ugodneje. — Prodaja: 25.000 met. »tot., deloma naraščajoče; druga iita neapremenjenj. — Vreme: lep).
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoi good
arerage za september 37 za december (Dalja na 4. strani)
37«/,, za
•r Httmi cali irajUte ti Mb^va
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Vatikansko aktadllfta In razstava
pohištva i« tapetarij
mm TRST mmmmmmmm
ulica Malcanton Stav. 1
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
1
r Provtroća voljo do Jadit otrjuja talodaa In ojaflcje organizem.
Priporočano od najalovačih zdravnikov v vaah slučajih, kadar |a traba aa po bolazni o|ailti.
Ou'i:ku«a;ia a IS kalajaual aa raarih raztavaii Is
išnnmm aprlćavall.
I. SERRAVALLO
s aad 3000
TOVARNA POHIŠTVA IQNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOai MCZnAČNO.
f
Stran IV.
* EDINOST* štev. 240
V čftrtek, dne 31.
1 VOi-
HOTEL BALKAN
7G sob. ežektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne Počka} & J[ogl
HOTEL BALKAA
mtrec 3S1«, za maj 38",. Stalno. — Kara Rio ua-J Ttdta locci 39—41 navaJna reelna 4*2—43 navadna j detra 44 — 45
Hamburg. (Sklepi. — .Sladkor za avgust lb>5, za "neptember 1S-iT>, za oktober lV»iO. za, november 18.30, za dec. 1S.39, za januar 18.40. — Stalno. — Vreme: deloma oblačno.
H a v r e. (Sklep) Kava Santo« good average za tekoči mesec 4<>.2r>, za sept. 47-—. Mirno.
N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Kio za bodoče dobave. Komaj bialno, za 5 do 1."» stotink nižje.
—	Prodaja: 11.003 vreč.
London. Sladkor iz repe surov, A H3, Sh.
Stalno.
Ta riz Kž za tekoči mesec 16.—, zn sept. l^j-—, za dec Iti. 15, za uov.-lebruvar 16.75 (mirno).
—	Plenica za tekoči mesec 22.70, za sept. 22-55, za sept.-dec. 22.iT>, za novemb»r-februvar 22.U5imlai'no).
—	.Moka za tekoči mesec 29.70, za sept. 30.—. za sept.-dec. 29.95, za november-februvar 29.95 (mlačno).
—	Kepično olje za tekoči mesec 65." ,, za sept. 65. za w»pt.-dec. 66.za januvar-april 65.* _ (mlarno).
—	Špirit tekoči inesc 46.—, za »ept. 44.'.',. za ee-ptember-dec. 41.—, za. januvar-april 40-- (mlačno)
—	Sladkor surov 88" uso dot 23.'/-—24,— i mirno), bel za tekoči mesec 2S.3/,, za »ept. 26.—, za okr.-tauvar 27.V;, za januvar-april -Sl!a, <mlačno». rafiniran 58.---58.50 Vreme: lepo.

Garlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. de! A.-senate
A U T O K1Z O V A N A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Mika zaloga priprav za žarns luči 112 plin.
C. VEfCHIET
8v ZLaTAR -wm TRST - Corso ste v. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur.
Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. nT Cene
imeru.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija
r
MALI OGLASI.
L
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maftnotiskane besede se računajo enkrat več. Naj manj ča pristojbina 40 stotin k :... Plača se takoj.	=
Pncpctvfl v	ilev	obstoječe s
rUdCglvU krasnim poslopjem, vinogradov, paznikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin, je na prodaj. Knpievalec si lahko vsaki čas ogleda, f-ofip Kjuder, trgovec v Eazljah, p. Sežana. 930
foi/pofnp vinske stiskalnice, slainoreznice, orala OIIIC pumpe itd. prodaja /i vic i dr.i v Trttu, Trgovinska ulica 2, ter se prijazno priporoča tvojim rojakom.	916
Mala družina
obstoječa iz treh oseb, i5če malo stanovanje z vrtom, t odo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ko-zccgsa. Commerciale, ali v Škorklji blizu mesta. Pod-fifsla bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi ► tinovanja v pod najem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme ..lnwratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družin a".	888
listi Hvnrar v '-korkjj» ie prodaj. i>vo-Riall Uf U» Du rec ima v pritličju: 1 sobo,
kuhinjo, rusnico ; v I. nadstropju : 2 sobi in kuhinja ;
v JI. nadatr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na
novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z
vodnjakom). Radi preselitve »e dvorec proda za nizko
ceno.	550
dobro.
Za polovico ceneje, nego v katalogu
ce"o pri iiakujni euega komadu vam prodamo vse. Tako itaup kolo 40 grl d. <Hl 47 gl<l naprej popolnoma prosto rarine z avstrijske <h1-poSiljaln« postaje. Prosti tek 2 gl<i. Koltaa >IJ'LTIFLEX •! let pismenim jimstvoiu. Pokrova teka i.40, 2-60. t SO. Zra.'iii mehovi pld. l-".0. 1-70, 2-1«. pismeno jan^tv... Sed'o sld- I'—. Nožne »esalke 5ti ■t., sto/ i, >t«l. za	r.islem čudovito p» reni Iluttrovan cenik
iu carine prost. JV« se tudi zastopnike za prigodno pn.dajo. Tocaraa na kolesa
,,MULTIPLEX" Berolin 316 Oitschinerstr. 15.
lljX|pA (soba in kuhinja) je na prodaj na Opči-nloltd nah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hi&e. Cena 3000 K. Na?lov pove „Inseratni cddelek Edinosti".	1000
Išče
aa mali voziček za kravo. Več pove „la-w seratni oddelek Eiinostiu.	95S
U« nrnrisi i	z velikim vrtom,
'•A prUU<lJ hlevom, mnogo sadja, v večjem trgu — na ugodni poziciji — pripraven za vsako obrt, ali pa za peneijoniste — leži ob cesti. Cena K J0JMJ0 — polovica lahho ostane vknjižena. Sedanje prihodiace pri ne celej oddaji K 1200. Ponudbe na ..Inseratni oddelek Edinosti" pod „DvehiSi". 955
Pntttro^ninn pridno in pošteno 3 ure zju-rUOlf UZIIIUU trtj^ 2 popoludne ae i&e. 16 irron mesečnih. Carradori 12, III., vrata 8. 943
I i
I
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
TeUfoao it. «47. - Via della Stazione štv. 7. - T«i«fo»o it. «47
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (Mljiiie predmetov, ki se ieiliejo ta potonile ia prevažanje Masa ea rce ura.) =
Sprejena m tudi pehittve le drage predmete v shrambo v laatna za to pripravljena suha skladišča.
■mr Edini triaiki «vod = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPHOH '
Točum postrežba, in nizke cene.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, nale in v obče kakoršuo koli vr^to oglasov ^prejen... nIu.ser;itni oddcick" v ulici Giorgio (iui.Uti ^t. li (Narodni «.Toio) polunadstropje, leva. Ui^d je jti^f" odprt od q. zjutruj do 12. in od 3. <!«j K. po: J{3t* Po noči se «prejem;i v „Ti^k^rui Kiliuo-t
EVdEN BUCHETTI
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnoga biaaar dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski .»alatni — Videimki kotekini — tirH-ki gnjat. — Ovčji sir pijemoute^ki — Ovčji sir sta iz Karnije — Parmezan L in II. vrste Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vritt Na debelo in drobno.	Cene brez kook'jrcncr
TRST
Corso
GAL
GORICA
Corso Verdi 45
Pozor!
verižico
Pozor!	Kaj tacega še ni biio!
Garantirano dobro idočo uro z
le za K 2.95.
odpošiljamo toliko časa, dokler -o v zalogi, iz naše podružnice v Bregenzu (Avstrija) proti prejšnji pošiljatvi zneska ali povzetju; mi prodajemo radi tega po tako nizki oeni, da izpraznimo našo zalogo, v kateri imamo 100.000 komadov. .Redka uflotfna prilika za prekupčevalce. Schweitzerische Uhrenfabrik „Aralk" Bregenz. Garancija 2 leti!	MF~ Garancija 2 leti!
Irigaterji od d'40 K, brizgalke za klistiranje, mlečni stirilizatorji za otrobe, vata in obvezno blago. Čepice za kopanje, pršne kopeli za oči in nos, Četice za zobe, glavniki in predmeti za Česanje.
Cene. «ta se ni bati. takmevan^a. m
' +
V dekliškem domu ^
»je ut'eDke, ki ob:»kujejo razne Sole. Prilika za učenja raznih tujih jezikov, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo ob nizki ceni, dobra hrana, lepo prostorno -»tt no v* nje. Nataočieji podatki pri goepej Mariji DriicnSer — igrica, ulica Trigemina 12.
finetilna r^tadt Latbach" (ulica Giulia St. 15) IVUdlllBia Joči vino iitrsko, A"ip«veko, furlansko jo bridko Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občin-mvu J. Kante.	(295)
OaKa čedno opravljena s hrano ali brez, odda \JUUO takoj. Ulica Ccmmerciale 0, III. nadst. levo.
MaihnllO LauA udobi se v trgovini Frana HdJUUlJ* RdVd Vertovec, ulica Caserma 14, razpošilja se v vrečicah po S kg proti povzetju. Točna postrežba ; cene, <la se ni bati konkurence.
960
IAAa »a hlapec za delati na kampanji, ulica I9UV7 OO Komagoa 5tev. 121.
Sodi
Fomi
Ia ▼•Ukl so na prodsj t ulici taaoae tt. 16.
Ustanovljena leta IS67.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
ul.Meiia28 TRST Telefon374
Mehanična delalnica«
Stroji za obdelovanje leoa. Kmotijoki otroji. Stiekalnice za grozdje,
lipvtTO sestara na množeči se obrat is napredojocii pritiskom. — Oiiiraliiice za oljke. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Vodne stUk&lnioe. pr*račual na 2ahtevr
.".T, ^pi
!				
fc-L-			---r I 1::	t
pralnica in čistilnica na sjho
(a parnim strojom)
ta obleko brez razdiran ju, blago, po.hi.-Hrn pregrinjalu itd., kakor tndi dcžniJhtr
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
£lbin Boegan
O pri tik i pleso-r »e izrrHi najhitreje. Pregrinjala M* liki* po nvč. komad.
Velika zaloga koles (bicikljev)
Genmania in Nazionale
toies na bencin (motocitlet) ROSSLER i JAUERNIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritBdiri
mehanična delalnicakolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piaiza della Caserma 5tev. 3.
Koncert in javni ples ^'^"ir;
Nabrežlai na vrtu i^estilne „Pri Tereziji Pertot" J na postaji.	946!
Smokve
duina štev. 2.
(fige) sveže, drobne okrogle avetlc-aelenkaste kupuje zaloga v ulici Pa-
Pnhi^tvn 8Tetl0 te|nno, se prodaja; poli UltlOlVV polne sobe in posamezni komadi, l^bera sto lic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica lorrente 34, A. G u 11 i c h,	451
fejocln 9ur0T0 in kuhano z Alp. Za naroćbe se mOOlU je obrniti nlica ViDcenio Bellini St. 13. (▼an Suban.	85$
Daje se v zakup
Nkorkoli. Obrniti se ie na „Inseratni oddelek Ediu roeti- pod Stev. 5000.	945
r
C
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
Buica M. Spiridio&e Hov. I.
>
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik =====
Dr. A. Mittak, vUM delu Zonta št. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. HaH8 Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rasturali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro - amerikanska proga.) - Fratellf COSULICH.
Kova rsAaa, hitro ia dlroktmo tlalba so blago to potalko
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
mmmmm Sofia ftohenberg ■■■■
odpluje dne 9. septembra L i. r Netri Vork.
—	— Cene jako nizke. -	— 1 -—
1'cueiba in hrana (vsak daa svež kruh in aoeeo) dobro vino, tdrarnitke siu2be. Parniai kj električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki UL razreda imajo popolno svobod« na kzovu.
Za pojasnila ee |e obrniti na društvo v Trotu, ulica Mol In piccoio št. 2
GLAS.
V bflgatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Joal)
J niica Kcots 24 (Pritličji
daja novo in rabljeno pohiitvo po konkurenčnih cenah v najem. =
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Gl&vnica in rezerve i zakladi društva glasom bUisccf j^c	31. decembra
Zadružna glavnica (od kojib vpU»-Čano K 3,200.000).......
Rezervni zakladi dobičkov .... „ zaklad proti vpada nju vrednoitij javnih efektov ...
Rezervni rakUd premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904......
«,ooaooc
4,14 41fr! 83,15-2.1 S-•J95,««. ^ .i 12,2 51. S"'»1
Itplačane Akode v vseh oddelkih o<l ustanovitve dro^tva [1S38—
DruJtvo sprejema po jako ugodnih pogojih lavarovmja proti požaru, streli, fkod: vsled nucsut-lb o lom u kakor tuci prevozov po euhecn in morju: sklepa pogocbe za zavarovanje živl-enja po raznovrstnih kombinacijah, z« glavnice, rente plaćljive t* iivijenia ali po wuti zavarovanca, doto ctrokoic itd.