Minino DIOTòn V flofovM. Leto XXL, št« 79 Ljubljana, sobota 6, aprila 1940 Cena 2 Din Upravnlàtvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — TelefOD štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št_ 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 31"6; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Napad ali obramba? za balkanska tržišča V Londonu upajo, da se iim bo z ustanovitvijo angleške trgovske korpo-racLe posreislo okrepiti angleški gospodarski vpliv v balkanskih državah Pred dnevi smo na tem mestu orisali mednarodni položaj na diplomatskem, gospodarskem in tako zvanem živčnem« bojišču. V izpopolnitev teh izvajanj podajamo danes še nekaj razlag k načrtom obeh taborov na pravih bojiščih, s katerih še vedno ni poročil o kakih odločilnih akcijah. Negotovosti, ki se opažajo na drugih področjih, so na tem znabiti še največje. Ta negotovost pa, kakor jc te dni poudaril vatikanski »Osservatore Romano«, ne izvira iz neodločnosti te ali one vojne stranke, temveč iz preobilice odločitev. ki jih imata obe stranki v rezervi in ki se v veliki meri nanašajo tudi na diplomatsko in gospodarsko vojno ter na »vojno živcev«. To je, kar tako zapleta splošni položaj. Zato se prav nič nc čudimo, ako se po sedmih mescih vojne spet pojavlja staro vprašanje za obo vojni stranki: ofenziva ali defenziva, napad ali obramba? Ne mine skoro dan, da ne bi se s te ali one strani ne napovedala »neposredna ofenziva«, a že naslednjega dne je laka senzacija navadno že demanti-rana. Potem zopet nekaj časa, dokler se ne pojavi nova »senzacija«, prevladujejo poročila, da hočeta oba vojna tabora ostati še dalje neaktivna na pravih bojiščih. Medtem ko se je po sklepih vrhovnega zavezniškega vojnega sveta pričakovala večja vojaška akcija z zavezniške strani, so jo nekateri takoj nato iskali pri Nemčiji zaradi posvetov, ki jih je imel Hitler z vrhovnimi nemškimi poveljniki. Medtem ko se neprestano napoveduje neka zavezniška akci ja na Bližnjem vzhodu, čitamo, da je general Weygand odpotoval v Pariz in dal ob tej priliki zelo pomirjujoče izjave glede vzhodne zavezniške armade. Zlasti v zvezi z novimi poostrenimi blokadnimi ukrepi zaveznikov se v zavezniškem in nevtralnem tisku znova pojavlja vprašanje, za kakšno taktiko sta se ali se bosta končno odločili Anglija in Francija, a na drugi strani Nemčija: za ofenzivo ali defenzivo. Mnogi nevtralni strokovnjaki in opazovalci so namreč prepričani, da samo 7. blokado zapadni velesili ne bosta mogla izsiliti končne odločitve. Zato se tem opazovalcem zdi, da hočeta Anglija in Francija s poostrenimi blokadnimi ukrepi izzvati sovražnika v napad, odnosno izzvati konflikte,ki bi do takega napada dovedli, ker bi to imelo za posledico razširjenje sedanje vojne in s tem, tako vsaj računajo, pospešitev končne vojaške odločitve. Tudi poslednje Chamberlainove izjave, da je »Nemčija že zamudila ugodno priliko«, ponekod tako tolmačijo. Zavezniki sami pa ne prikrivajo, da hočejo preprečiti prevelike žrtve v sedanji vojni in da se zato odločajo za takšna vojna sredstva, ki to lahko preprečijo. kakor na primer blokada. Ako je to točno, potem bi smeli sklepati, da so zavezniki še vedno za obrambo, kajti po mnenju vojaških strokovnjakov spada tudi pojačenje blokade še vedno samo v okvir defenzivnih teorij. Med Angleži in Francozi, zlasti pa med prvimi, je še vedno precej strokovnjakov. ki se izrekajo za izrazito defenzivno taktiko v sedanji vojni, dasi je javnost v obeh državah za čim odločnejše bojevanje z ofenzivami na vseh področjih. Eden izmed značilnih zastopnikov defenzivne teorije v Angliji je znani vojaški strokovnjak »Ti-mesov« Liddell Hart. Oni, ki so za odločno vodstvo vojne, ga :-:icer označujejo za »defetista«, toda Liddell velja zaradi svojih zvez za nekakšnega »vladnega vojaškega strokovnjaka« in doslej se še ne more reči, ali odgovorni angleški činitelji njegove teorije odklanjajo ali odobravajo. Liddell Hart, ki je svojo defenzivno teorijo izčrpno razložil v posebni knjigi The defence of Britain« (Obramba Velike Britanije), smatra ofenzivo na strateškem področju — verjetno je, da misli pri tem samo na zapadno bojišče — za »nesmisel«. Program angleškega vodstva vojne označuje na kratko takole: 1. »vznemirjujoče« ofenzive s prostorno in časovno omejenimi napadi. 2 obstreljevanje in bombardiranje vseh prometnih žil, ki služijo za preskrbo sovražnika, 3. izolacija po-edinih oporišč nasprotnika s pomorskimi silami in 4. uporaba združenih pomorskih in letalskih sil za splošno motenje v sistemu preskrbe in v no-traniem življenju sovražnika. Obramba je po mnenju Liddella Harta najboljši napad in jo zato tudi označuje za tako zvani »psihološki napad«, izhajajoč namreč iz podmene, da danes ne vodijo več vojn regularne poklicne armade, temveč narodi kot celote in da je zato izredno važno, ali so ti narodi prepričani o pravičnosti vojnih ciljev ter o sposobnosti svojega političnega in vojaškega vodstva. V tej zvezi se nehote spomnimo angleškega »bombardiranja« Nemčije z letaki, ki London. 5. aprila, s. ("Reuter) Vsi današnji angleški listi posvečajo veliko pozornost ustanovitvi nove angleške trgovinske korporacije za Balkan in pozdravljajo odločitev vlade. Nova korporacija se bo imenovala English Commercial Corporation Limited, skrajšano ENCO. Namen te korporacije bo predvsem dvojen: ojače-nje angleške blokade Nemčije in razširjenje trgovinskih odnosov Anglije z balkanskimi državami, ki bodo zgrajeni na osnovi, ki bo ostala tudi po koncu vojne. Dejstvo, da bo dala kapital za novo družbo na razpolago državna blagajna, predstavlja pravo revolucijo v angleški trgovinski politiki, katere tradicija je bila deslej takim ukrepom nasprotna. Višina zneska, ki ga bo vlada dala novi družbi, talco dolgo ne bo objavljena, dokler družba ne bo uradno registrirana, pa tudi potem ne bo objavljena prava vsota, s katero bo družba razpolagala. V angleških krogih upajo, da bo nova družba lahko omogočila prodaje večjih količin angleških industrijskih proizvodov in pridelkov iz imperija ter izpodrinila na ta način nemški trg, ki je bil doslej zastopan na Balkanu. Beograd, 5. aprila, p. Britanska novin-ska agencija (Britanova) v Beogradu je izdala nocoj naslednje poročilo angleškega ministrstva za informacije: Anglija pričenja poklanjati posebno pozornost podunavskim in balkanskim državam v zvezi s svojo novo zunanjo trgovino. V trenutku vodi angleška vlada pogajanja z več državami na Balkanu, danes pa je bilo uradno objavljeno, da se je angleška vlada odločila za osnovanje posebne trgovinske družbe pod imenom »Eneo«, ki se bo bavila izključno s trgovino z balkanskimi in podunavskimi državami. Šele pozneje bo družba razširila svoj delokrog tudi na druge države. V začetku bo Pariz, 5. aprila, j. (Havas) Odkar je bila . objavljena poostritev blokade Nemčije s j strani zavezniških držav, zanima tukaj- I šnje diplomatske kroge, v koliko bo poostrena kontrola prizadela zlasti jugoslo- j vensko trgovino z Nemčijo. Jugoslavija j je po mnenju zaveznikov doslej najvest- , ne j še čuvala svojo nevtralnost in tudi ni pričakovati, da bi izpremenila svoje dosedanje stališče ter morebiti zmanjšala iz- | menjavo dobrin z Nemčijo in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Ako hoče živeti, mora Jugoslavija prodajati svoje poljedelske proizvode ter uvažati industrijske izdelke. Nemčija jc bila že dolgo pred sedanjo vojno njen največji odjemalec in dobavitelj. 2. Zmanjšanje izmenjave blaga z Nemčijo pod stanje, ki je bilo normalno pred pričetkom vojne, bi predstavljalo sovražno dejanje, ki bi lahko izzvalo nemške i protiukrepe. 3. Ustavitev jugoslovenskega izvoza v Nemčijo bi predstavljala povsem brezpomemben prispevek k zavezniški blokadi, in sicer zaradi tega, ker je tudi v najboljših letih znašal nemški uvoz iz Jugoslavije samo 3% celokupnega nemškega uvoza. Jugoslavija smatra te dokaze za dovolj močne, da bodo prepričali zaveznike, do katere mere ima pomen zmanjšati izmenjavo dobrin med Jugoslavijo in Nemčijo. Izmenjava misli med Balkansko imm Curih, 5. aprila, z. Dopisnik »Neue Zür-her Zeitung« za južno Evropo poroča, da se vrši med Jugoslavijo, Rumunijo in Grčijo živahna izmenjava misli glede skupne politike spričo vedno večjega diplomatskega pritiska obeh vojskujočih se narodov, ter da se bo ta izmenjava misli ob posredovanju Turčije razširila tudi na Bolgarijo. Na prihodnji konferenci gospodarskega sveta Balkanske zveze, ki se bo sestala mesca maja, bodo prav tako razpravljali samo o tem vprašanju. Neresnične vesti o tujih ladjah v Dalmasiji Beograd. 5. aprila v. Vesti, da so priplule v Jadransko morje edinice angleške vojne mornarice, so netočne. Do sedaj se ni predstavlja takšno defenzivno taktiko. Proti tej zvezi se tako v Angliji kakor drugod oglašajo ugledni vojaški strokovnjaki. Tako je švicarski polkovnik dr. Däniker v uvodu k nemški izdaji Hartove knjige zavrnil misel, da bi bilo mogoče dobiti vojno z defenzivo in s trgovskimi sredstvi. Večina Angležev in zlasti Francozov pa zavrača defenzivno taktiko že zaradi tega, ker ni več tako brez pridržkov prepričana o domnevi, da je čas zaveznik samo Anglije in Francije. Res je, da so se zavezniki v teh mescih vojne prav zaradi svoje defenzivne taktike vsestransko vojaško ojačili, toda dosedanji mirni razplet vojne je delokrog tega društva obsegal Jugoslavijo, Rumunijo, Madžarsko, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Angleški finančni minister bo dal društvu na razpolago ves potreben obratni kapital. To je prvič v zgodovini Anglije, da osnuje država nekako državno trgovsko družbo. Ni cilj družbe, da izpodrine dosedanje firme, ki so poslovale z balkanskimi državami, marveč je njen namen, da to trgovino izpopolni in osredotoči, da bi se moggi na ta način v kar največji meri povečati nakup blaga v teh državah, a na drugi strani prodaja angleškega izvoznega blaga tem državam. Družba bo poslovala po tako zvanem »trampet-sistemu«, to je nekako po načelu daj-dam. Berlin, 5. aprila. AA. (DNB). Napoved sira Johna Simona o ustanovitvi angleške trgovske družbe za Balkan, smatrajo berlinski večerni listi kot poskus, da se skali gospodarski razvoj na Balkanu. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da ta ustanova ni nič drugega kakor orodje britanske vojaške blokade. Jasno je kot beli dan, da tu ne gre za neke vrste naravno trgovino, ker Anglija sploh nima možnosti, da bi tem državam nudila normalne in trajne možnosti za odkup njihovih proizvodov. »■Berliner Lokal Anzeiger« pravi, da je obstoj te nove družbe vezan na dolgost vojne. Z drugimi besedami rečeno, bo vsako poslovno podjetje na Balkanu, ki bo stopilo v zvezo s to angleško tvrdko. obsojeno na propast, čim se vojna konča Britansko društvo utemeljuje svoje delovanje na čisto političnih temeljih, da bi se gospodarski razvoj Balkana oškodoval na račun Anglije. Kot primer navaja list, da se že tedne nahajajo na Malti celi tovori bombaža, ki so namenjeni Balkanu. Anglija zadržuje to blago, da bi pri morebitnih trgovskih pogajanjih na Balkanu mogla izvajati pritisk na svoje partnerje. gotovo tudi Nemčija izkoristila za povečanje svoje vojaške sile. O nemških načrtih pa je seveda še mnogo težje kaj reči kakor o angleških in francoskih. Nemški listi o tem ne razpravljajo, odločilni državniki pa so v svojih izjavah še mnogo bolj redkobesedni kakor oni na zapadu. Zato jt glede Nemčije vsako ugibanje še posebno tvegano in še manj osnovano. Ali ie v interesu Nemčije čakanje ali pa forsiranje odločitve, o tem vsaj z majhno upravičenostjo ne more soditi nihče izven najožjega kroga nemškega državnega vodstva. Na vprašanje »napad ali obramba« bo zato še tudi v bodoče mogoče le en odgovor: vprašaj. zavestno razvija s pomočjo svojega tržnega sistema novo gospodarsko ureditev Evrope. ki je prav v srednji in južnovzhodni Evropi že prestala ognjeni krst in dokazala svojo upravičenost, kajti srednja Evropa je po usodi določena k tesnemu gospodarskemu sodelovanju v smislu skupnosti življenjskega prostora.« ★ Višji svet za izvoz v Franciji Pariz, 5. aprila. AA. (Havas). Parlament jc na svoji popoldanski seji razpravljal o reorganizaciji trgovinskega ministrstva, da se pospešita proizvodnja in izvoz Poročevalec odbora je dejal, da bo Francija vsa svoja zunanja tržišča ne samo ohranila, temveč našla celo nova. Krediti, ki bodo na razpolago trgovinskemu ministrstvu, bodo znatno zvišani. Ustanovljen bo »višji svet za izvoz, ki bo imel nalogo skrbeti za stalno zvezo z raznimi industrijami. V njem bodo zastopana posamezna ministrstva, člani sveta pa bodo tudi osebe izven uradniških krogov, ki se bavijo z industrijo ali trgovino in imajo aktivno vlogo v strokovnih in sindikalnih organizacijah. Trgovinski minister Rollin je naglasiL da so storjeni posebni koraki, da bi se dosegel maksimum francoskega izvoza in da bi se prevzela tržišča, ki jih je doslej imella Nemčija. V prvi vrsti mora biti na tem polju aktivna kemična industrija, ki obsega v Franciji 1600 podjetij in proizvaja blaga v vrednosti 15 milijard frankov. Izvoz francoske kemične industrije je znašal doslej vrednost treh milijard frankov. Zakonski načrt je bil nato sprejet. Francoski Makadm minister v Londonu London, 5. aprila, j. (Reuter). Danes je prispel semkai z letalom francoski minister za blokado Monet, ki bo imel v Londonu razgovore z angleškim ministrom za vojno gospodarstvo. Na le'aliscu je sprejel Moneta šef v Londonu se mudeče francoske misije ministrstva za vojno gospodarstvo. Paul Morand. Navzoč je bil tud privatni tajnik angleškega ministra za vojno gospodarstvo. Crossa. Po južini. ki jo je v čast francoskemu gostu priredila angleška vlada. sta francoski in angleški minister takoj pričela z razgovori. Zvečer ie imel Monet kratek eksooze pred zastopniki angleškega ter tujega tiska Sledil je diner v francoskem poslaništvu, v okviru katerega ie imel Monet kratek nagovor, ki so ga prenašale ob 22. uri tudi angleške radijske postaje. Jutri bo Monet nadaljeval svoje razgovore z angleškimi strokovnjaki in politiki nakar se bo vrnil v Pariz. ©kada Jugoslavija ti»® p® pariškem mnenj» ostala še v naprej strogo nevtralna — Položaj jugoslovensfeo-nemške trgavine pojavila v dogledu naših teritorialnih voda nobena tuja vojna ladja. Tudi poročiila, da krča 28 nemških trgovskih ladij v naših pristaniščih, zlasti v Dubrovniku bavksit za prevoz v Trst, odkoder ga namerava Nemčija prevažati v vagonih, ki dovažajo nemški premog v Italijo, so silno pretirane. V naših vodah se nahaja le ena nemška tovorna ladja in sicer 7000-tonski motorni brod »Ankara«, ki krča v Gružu bavksit za Trst. „Srebrne angleške krogle" Amsterdam. 5. aprila, j. (Havas) Ho-landski politični krogi kakor tudi vse ho-landsko javno mnenje je pod močnim vti-skom izredno odločnega tona ter zaupanja v bodočnost, ki sta včeraj razločno zvenela iz govora angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. List »Maasbode« pravi, da zdaj v odločilnem času izpričuje Chamberlain še neprimerno večje zaupanje v zavezniško stvar kakor spečetka. »Telegraaf« piše, da bodo Angleži sedaj pričeli svojo trgovinsko ofenzivo na Balkanu ter da se bodo kot orožja poslužili srebrnih krogel. Balkanska poslanska konferenca v Londonu London, 5. aprila, j. (Reuter) Glede konference angleških poslanikov v balkanskih državah, ki jo je sklical v London angleški zunanji minister lord Halifax, se doznava, da se bodo vsi poslanci zbrali v Londonu najkasneje do 8. t. m. Razgovori se bodo pričeli takoj prihodnji teden. „Zastarala zamisel" Dunaj, 5. aprila, d. Nemški ooliedelski m'nister Darré je imel p.edavanje v madžarsko-nemškem društvu v Budimpešti. Izjavil je med drugim: »Angleška prizadevanja da bi si v znamenju zastarele zamisli gospodarsko osvojili srednjeevropski prostor, so popolna utvara, kaiti prav narodi srednje in južnovzhodn« Evrope, k« se ne morejo naslanjati na pr'komrska posestva, so bili prisiljeni, da si iščejo lastno gospodarsko težišče izključno le v svojem prostoru. Osnove goseodarske obnove v tem prostoru na sta našli Nemčija in Italija. ki sta iz strukturnih sprememb sve-tovnotrgovinskega gospodarstva najprej izvajali odgovarjajoče zak\jučke. Nemčiia Gospodarsko o Nemčije z vseh stran Pariški listi naglaša jo, da zavezniki ne bodo več prizanašali državam, ki bi izvajale nevtralnost enostransko Pariz, 5. aprila. A A. (Havas). Francoski tisk smatra, da bo blokada, ki jo nameravajo zavezniki izvajati, pravo gospodarsko obleganje Nemčije. Blokada bo poostrena ter bodo sprejeti ukrepi za ^obleganje Nemčije z vseh strani«. Zavezniki so sklenili, da ne bodo priznavali več nevtralnosti držav, ki bi izvajale enostransko nevtralnost, vendar pa ne bodo uporabljali proti njim ukrepov, ki bi bili v nasprotju z mednarodnim pravom. sMatin« naglaša, da je blokada naperjena neposredno proti nemški vojski na bojnem polju. Vojski je potrebno železo, da se lahko bori. Vsak tona železa, ki ga zavezniki ne bodo pustili v Nemčijo, predstavlja gotovo število granat in strojnih pušk, ki jih bodo nemški vojaki manj dobili. Na kraju pravi list, da so zavezniki končno možato spregovorili z nevtralnimi državami. »Justice« pravi, da je spopad zaveznikov z Nemčijo imel doslej samo značaj diplomatične borbe. Francija in Anglija sta končno sklenili spremeniti metodo. Demokraciji sta odločeni, da ne ostaneta več pri praznem formalizmu, M prinaša samo sovražniku koristi. Anglija hoče izgube sproti nadomestiti London, 5. aprila, s. (Reuter). Tajnik komisije za gradnjo trgovinskih lad;j Westtwood je včeraj izjavil, da določa program za gradnjo angleških trgovinskih ladij za bližnjo bodočnost obseg, kakor ga ne pozna doslej zgodovina. Ladje bodo grajene hitreje, nego bi jih mogel sovražnik sproti potapljati, pri tem pane bo trpela kakovost. Rim, 5. aprila, br. (DNB1. -^Giornale d' Italia« je objavil daljši članek svojega pomorskega strokovnjaka, ki v njem razpravlja o izgubah trgovinske mornarice v sedanji vojni do 25. marca. List meni, da je bilo doslej uničenih že okrog 10% vse angleške trgovinske tonaže. Po podatkih italijanskega strokovnjaka so Nemci z minaimi, podmornicami in letali potopili ali kako drugače onesposobili j za plovbo že 332 angleških ladij s skupno , 1152.000 bruto tonami. Ob pričetku voj- j ne je Anglija razpolagala le z okrog 10 milijoni tc*n uporabnega prostora. Nadalje pravi člankar, da se Angleži zgolj iz propagandnih razlogov hvalijo, da bodo mogli doslej sproti nadomestiti vsako potopljeno ladjo z novimi parni ki. Dejansko je sedaj 70% angleških ladjedelnic zaposlenih zgolj z giadnjo vojnih ladij, tako da preostaja za trgovinske ladje le 30®/o ladjedelnic, člankar se pri tem sklicuje tudi na podatke, ki naj bi jih objavil v angleški spodnji zbe-: iic'angleški poslanec Shenwell. Ladja za ladjo Kodanj, 5. aprila, br. (DNB). Listi poročajo, da je angleška trgovinska mornarica v poslednjih dneh izgubila nadaljnje tri ladje s skupno nad 14.000 ton. Angleški 4200 tonski tovorni parnik »Farndell« se je potopil na poti iz zapadne Afrike v Anglijo. Na parniku je nastal iz nepojasnjenih razlogov požar in ladjo uničil. 4700 tonski parnik »Glanide« in 5200 tonski parnik xOldendiay« sta naletela na pečine, ter se tako poškodovala, da nista več za rabo. Letalski napad na norveški parnik London, 5. aprila, s. (Reuter). 1152-ton-ski norveški parnik »Mira«, ki je bil s sto potniki na krovu na poti iz Bergena, so v Severnem morju v bližini Newcastlea napadli nemški bombniki. Proti ladji je bilo vrženih 8 bomb. toda nobena ni zadela. Od drobcev bomb je bilo nekaj oseb na krovu ranjenih. Ladji je prišel na pomoč neki angleški rušilec, ki je s protiletalskimi topovi pregnal nemška letala. Izgleda, da je bil eden izmed nemških bombnikov sestreljen, drugi pa težje poškodovan. Poškodovano letalo se je oddaljilo v vzhodni smeri. Zaplenjen nemški parnik London, 5. aprila, s. (Reuter) Nemška trgovinska ladja »Uhenfels« (6600 ton), ki so jo angleške vojne ladje pred mesci zaplenile v bližini južno-afriške obale, je bila danes privedena v londonsko pristanišče na Temzi. Nemčija in Bumu Glavna faza v gospodarskih pogajanjih je že zaMfissena in pričakovati ni nobenih presenečenj v odnosih med obema državama Bukarešta, 5. aprila, j. (Havas) Vodja nemške gospodarske delegacije Clodius, ki se mudi v Bukarešti, je imel včeraj dolgotrajne razgovore z rumunskim finančnim ministrom Constantinescom ter guvernerjem rumunske Narodne banke. Jedro gospodarskih razgovorov med Nemčijo in Rumunijo tvorijo trenotno finančna vprašanja. V poučenih rumunskih krogih smatrajo, da je zdaj že več ko gotovo, da ru-munska vlada ne bo pristala na to, da bi se dvignil tečaj marke, kakor to zahteva nemška delegacija. V merodajnih rumunskih krogih sodijo, da je poglavitni vzrok, zakaj si Clodius prizadeva dvigniti tečaj marke, v tem, ker bi se glede na istočasno povečanje cen nemških izdelkov na ru-munskem tržišču stanje za Nemčijo ugodnejše razvijalo, kajti danes ima Rumunija v medsebojnem prometu aktivno bilanco napram Nemčiji. Svojega zastanka pa Nemčija ne more dohiteti, ker ne more do- volj naglo dobavljati Rumuniji svojih industrijskih proizvodov. Rumunija ima danes napram Nemčiji nepokrit presežek dve in pol milijarde le-jev. Na drugi strani rumunska vlada ni pripravljena pristati na nemške zahteve, da bi znižala takso na izvoz, ki prihaja v dobro nimunskftmu oborožitvenemu fondu. Edina koncesija, ki jo je Rumunija Nemčiji dovolila, je ta, da se, počenši s 1. aprilom, zmanjšajo tarife za izvoz raznih rumunskih proizvodov, izvzemši poljedelskih produktov. V merodajnih trgovinskih krogih smatrajo, da v bodoče ni pričakovati nobenega iznenadenja v nemško-rumunskih odneša-jih, ker je sedaj glavna faza pogajanj že zaključena. V rumunskih gospodarskih krogih zatrjujejo, da tekom sedanjih pogajanj Nemčija ni več zahtevala zvišanja Nadaljevattfe na 2, strani VJTJTRO« St T9 Sfcrtxrt», 8. W. IMO. kontingentov romunskega petroleja ter tudi nI spirožlla v ta namen nobene slične propagandne akcije kakor za časa zadnjih pogajanj, fco so se pričele lansirati vesti o gibanju nemških čet na bivši rumunsko-poljski meji. Vsi razgovori glede dobav rumunskega petroleja Nemčiji bodo stremeli v bodoče edinole za tem, da se omogoči redna dobava odobrenih kontingentov. Novo angleško posojilo Rutmmijl London, 5. aprila j. (Reuter) Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je namen tre-notnih razgovorov v Londonu med zastopstvom rumunske Narodne banke in rumunskejsia gospodarstva ter zastopniki pristojnih angleških ministrstev ustanovitev nove iiogodbene baze za plačilni promet v trgovini med Anglijo in Rumuniio. Za trgovinski promet je bffla doslej veljavna pogodba iz julija 1939. ker pa je bila sklenjena v mirnem času in namenjena za normalne prilike, jo je treba sedaj vsaj izpopolniti. Znano je. da je Anglija odobrila ob sklenitvi stare pogodbe Rumuniji kredit v višini 5.5 milijona funtov šterlinsov. in sicer za nakup raznih angleških proizvodov. vključno vojnega materiala. Ta k: edit je Rumunija doslej v poln. meri izčrpala in zaradi tega bo v okviru sedanjih razgovorov v Londonu načeto vprašanje novega posojila rumunski vladi, ki bi se prav i ako moral uporabiti za nakup raznega blaga v Angliji. V londonskih f nančnih krogih sodiio, da bi se to posojilo v veliki meri sedai lahko izravnalo na ta način, da b: tudi Anglija ne glede na to. da se je njena trgovina z Rumuniio zadnji čas že itak zelo povečala, v še večji meri nakupovala rumunske pridelke. Tufi politični krogi v Berlini» pravlfs, da bo Nemicala kmalu pokazala s ve] s resnično moč Bern, 5. aprila, j. (Havas) Dočim včeraj niti nemški politični krogi niti nemški tisk niso maral: pripisati izpremembam v anT gieški vladi kakega širšega pomena, pa izjavljajo danes krogi, ki so blizu nemškemu zunanjemu ministrstvu, skupaj z nemškim tiskom, da pomeni imenovanje Churchilla n? tako izpostavljeno mesto očitno provo-kacijo na ra:un Nemčije ter manifestacijo volje Velike Britanije, da nadaljuje borbo za svoje vojne cilje. V nemških političnih krogih izjavljajo, da se Churchill sedaj nahaja v posesti vseh tistih atributov, ki so mu potrebni, da bo njegova osebnost dajala smer sedanji angleški vladi. Po formulaciji berlinskega dopisnika švicarskega lista »National Zeitung« bi se sedanje mišljenje na Wilhelmstrasse lahko naitočnejše formuliralo tako, da pomeni v angleški vladi izvršena izprememba znatno ojačenie tistih angleških državnikov, ki so znani kot fanatiki, ki jih prav nič more zaustaviti na poti, katero so si začrtali. Tuji politični opazovalci v Berlinu beležijo na drugi strani informacije, ki že nekaj dni trdovratno krožijo v merodajnih krogih, da se namreč v Nemčiji vrše trenutno z vso naglico priprave, katerih namen je, v kratkem pokazati resnično moč Nemčije. Nemčija — tako naglašajo na Wilhelmstrasse — ne bo trpela proti nevtralcem nobene akcije take narave, ki b' kakorkoli škodovale njenim interesom. V Berlinu prevladuje mnenje, da se trenutno nahaja sedanja vojna v svojem odločilnem obratišču. Kcdanj, 5. aprila, j. (Havas) Dopisnik lista »National Tidende« poroča iz Berlina, da je napravilo imenovanje Churchilla na eno najvodilnejših mest v angleški vladi, ki mu daje v bodoče značaj vodje angleške vojne politike, izredno močan vtisk v vsej Nemčiji. Na splošno se pričakuje, da bo zdaj napočila izredno poživ-ljena aktivnost na vseh frontah. List »Angriff« pravi, da je sedaj prišel čas, ko mora Anglija kloniti pod močjo nemške zračne sile. vojaškem položaju Na zapadnem bojišča ni bilo pomembnejših dogodkov London, 5. aprila, s. (Reuter) Sef angleškega generalnega štaba, sir Edmund Ironside, je sprejel danes popolne v Londonu angleške in inozemske novinarje in jim podal naslednjo izjavo o dosedanjem poteku vojne: Ministrski predsednik Chamberlain je že včeraj omenil, da je Nemčija v sedanji vojni že zamudila ugodno priliko. Anglija je imela ob izbruhu vojne zelo majhno armado, tekom 7 mescev tako zvane vojne pa je organizirala svojo vojsko, in to zelo dobro. Hvala Bogu, da nismo bili napadeni v teh 7 mescih. Tresem se ob misli, kaj bi se bilo v takem primeru zgodilo, ko nismo imeli nobene armade. Hvala Bogu je Nemčija zamudila to priliko, ki je bila tako blizu. Sedaj je stvar že drugačna. Angleška in francoska armada sta, kakor sem se imel osebno priliko prepričati, dobri po duhu, izvežbanosti in opremi. Nemška armada nasprotno je čudovit mehanizem, toda od kapetanov dalje nima na razpolago častnikov, ki bi imeli za seboj izkušnje zadnje vojne. Nasprotno ima angleška vojska še celo polkovnike, ki so služili v zadnji vojni. Njihove izkušnje med tem niso obstojale samo v pisanju navodil, kaj bi bilo treba storiti, temveč so se aktivno udejstvovali v vojski. Poznam večino vodilnih nemških vojaških osebnosti, je nadaljeval Ironside, in mislim, da jih zelo skrbi, kaj bi storili, če bi sedaj prejeli ukaz za splošen napad. To bi bilo danes povsem nekaj drugega, nego pred 6 ali 7 mesci, ko mi in Francozi insmo bili pripravljeni. Francosko in nemško Pariz, 5. aprila, j. (Havas) Jutranji komunike francoskega generalnega štaba pravi, da na zapadni fronti ni bilo nobenega pomembnega dogodka. Edina znatnejša nasprotnikova akcija včerajšnjega dne je bil poskus napada na neko francosko postojanko. Napad je bil pripravljen z močnim obstreljevanjem nemškega topništva. V francoskih vojaških krogih pripominjajo, da se je pred nekaj dnevi prvikrat v sedanji vojni primerilo, da so direktno posegla v vojaške operacije na bojni črti tudi nemška letala, ki so metala na francoske čete bombe ter jih obstreljevala s strojnicami. Te operacije pa so bile doslej le malenkostnega obsega. Berlin, 5. aprila. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo: Na zapadu je neki nemški udarni oddelek napadel neko sovražno postojanko v obmejnem področju jugozapadno od Saar-lauterna. Pri spopadu je padlo okoli 15 nasprotnikov. V ostalem ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Weygand—Sikorski Pariz, 5. aprila, j. (Havas). Predsednik poljske vlade general Sikorski je včeraj sprejel francoskega generala Weyganda, s katerim je imel dolgotrajen razgovor. Angleški napad na Wilhelmshaven London. 5. aprila, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo nocoj v posebnem komunikeju, da so včeraj angleška letala bombnega poveljstva prodrla skozi nemške obrambne naprave in v izvidniške svrhe dospela do nemške vojne luke Wilhelmshoven. Letala so v luki opazila nemško vojno ladjo in jo napadla z bombami. Dalje južno so opazila letala štiri rušilce in jih isto-tako napadla. Obstoji domneva, da so bile ! napadene vojne ladje v gotovi meri poško-| dovane. Vsa angleška letala so se nepoškodovana iin brez žrtev vrnila v svoje oporišče. za trajno zvezo Anglije in Francije London, 5. aprila, s. (Havas.) Diplomatski urednik »Daily Maila« poroča, da izdelujejo angleški in francoski strokovnjaki načrt trajne angleško-francoske zvezne pogodbe, ki bi jamčila obrambo proti vsakemu poskusu napada na katero koli državo. Baje bodo nekatere podrobnosti nameravane pogodbe v kratkem objavljene. Tajm svet v Londonu London, 5. aprila s. (Reuter). Danes dopoldne je bila v buckinghamski palači pod kraljevim predsedstvom seja tajnega sveta. Ministra Hoare in Wood sta prisegla ob priliki prevzema novih resorov, novi minister za prehrano lord Woolton pa je bil zaprisežen kot novi član tajnega sveta. V poslovilni avdienci je bil nato sprejet odsto-pivši minister ža koordinacijo obrambe, lord Chatfield. Reynatsdov položaj Pariz, 5. aprila, br. (Havas). Francoski tisk se še zmerom živahno bavi z notranjepolitičnim položajem. Listi poročajo v tej zvezi, da bo ministrski predsednik Paul Reynaud jutri na tajni seji senata razvil svoj program, katerega osnove so bile odobrene tudi že na zadnji seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta. Seja poslanske zbornice, na kateri naj bi se pričela razprava o obči francoski politiki, je napovedana za prihodnji petek. Glede na neslogo, ki vlada v vrstah radikalno-sociali-stične stranke in spričo odločne Bonneto-ve opozicije napovedujejo nekateri listi, da bo Reynaud na seji zbornice težko dobil absolutno večino. Smrtna kazen za razširjanje hitlerizma in komunizma Pariz. 5. aprila. AA. (Havas). V kratkem se pričakuje objava zakona, ki določa smrtno kazen za osebe, ki bi širile ah prikrivale komunistični ali hitlerjevski propagandni materiali. Zakon bo pooblastil policijska in sodna oblastva, da smejo izvrševati pri osumljenih osebah hišne preiskave tudi ponoči. Koncentracijsko taborišče, ki je v bližini Pariza, bo premeščeno v severno Afriko. Policijska služba bo ojačena, da bi se čimbolj onemogočila komunistična in hit-lerjevska propaganda. Italija in zavezniki Milan, 5. aprila. AA. 'Stefani). Današnji »Popolo d'Italia« prinaša krajši članek, v katerem pravi, da poudarjajo v Londonu in Parizu, da je osnovno geslo zaveznikov neutrudljivo delo. Po naziranju obeh zapadnih demokracij ni treba, da bi to geslo pomenilo, da se zavezniki žele odločneje vojskovati, temveč mnogo bolj pomeni, da mislijo razviti živahnejše diplomatsko delovanje. To naziranje. pravi pisec članka, potrjuje tudi članek v francoskem listu »Petit Bleu«, ki pravi, da zavezniki lahko dosežejo s svojo diplomacijo odločilne uspehe ne samo nasproti srednjim in malim nevtralcem. ampak tudi nasproti velikim državam, ki se ne udeležujejo vojne. »Giornale d'Italia« pravi, da je to le prej asno nami ga van j e na Italijo, češ da se francoski listi zadnje čase sploh nekam dosti bavijo z Italijo. Toda pred očmi moramo imeti, da vprašanje italijansko-fran-coskega razmerja ni vprašanje hiteosti in tudi ne vprašanje diplomatske spretnosti ali iznajdljivosti. Vprašanje ie:a ra meria je že zdaj konkreten problem, ki ga nihče ne more utajiti. Nai bo kakorkoli, pr or -čani smo. da se bo v kra!k?m merala odigrati odločiina partij z Italijo v Parizu in Londonu. V Parizu danes radi govore, da v Versallssu 1. 1919 nisi kleiili pravega miru. amoak samo nekakšno premirje. Prav. To pomeni, da bodo moral: 'zaveznik: razčistiti račune z nami. zastarel-> račune, o katerih ni bi'o govora za 20 et-nega premirja in ki so se jim med tem pridružil: s? marsikateri novi računi. Aagkž o Slnančcesn položaju NsmčIfe London. 5. aprila, s. (Reuter). Finančni strokovnjak je podal v angleškem radiu naslednje poročilo o finančnem položaju Nemčije: Po uradnih nemških podatkih je znašal konec leta 1939 nemški državni dolg 41 milijard mark. po mnenju strokovnjakov pa je prava vsota celo 60 milijard, to je petkrat več nego ob času. ko so prišli narodni socialisti na vlado. Glavna nevarnost nemškega finančnega položaja je v tem. da se dolg izredno hitro veča. Državna blagaina ne zmore izdatkov za vojno niti sedaj, kai šele za daljšo dobo. Od začetka vojne dalje si mora nemška državna blagajna izposoditi za stroške vojne na mesec po dve miliiardi mark. da pokrije razliko med dohodki iz davkov in vojnimi izdatki. Ta vsot? gre preko možnosti. ki jih nudi nemško narodno premoženje. Nemški narodni prihranki znašajo na mesec samo eno milijardo mark. Primanjkljaj državne blagaine je torej mesečno za eno milijardo večji, nego ga je mogoče dobiti s pomočjo davkov ali prihrankov v denarnih zavodih. Prejšnii prihranki so bili vsi porabljeni že pred začetkom vojne. Sedaj obstoji nevarnost, da bodo porabljene vse zaloge, ki so na razpolago, ne da bi jih bilo mogoče obnoviti. Trgovec bo dal denar v banko, vlada pa si ga bo izposodila. To ne more dolgo trajati. Mogoče je sicer še zmanjšati racioniranje, še vedno pa bo ostala gotova razlika. To je začetek inflacije. Nadziranje produkcije premoga v Angliji London, 5. aprila, s. (Reuter). Danes ie bil tu ustanovljen poseben odbor za nadziranje produkcije premoga v Angliji. Njegova naloga bo predvsem, da ohrani dobave za vso domačo porabo, na drugi strani pa. da vzdržuje izvoz premoga v zavezniške in nevtralne države ter še posebno poveča izvoz v one države, ki so bile doslej odvisne od dobave nemškega premoga. Novi odbor se bo sestal že pričetkom prihodnjega tedna. Zastopani bodo v odboru lastniki rudnikov, kakor tudi prizadeta ministrstva. Poostritev blokade v danski luči Kodanj, 5. aprila, j. (Havas) List »Politiken«, ki normalno velja za glasilo danskega zunanjega ministra Muncha, prinaša danes uvodnik, v katerem pravi med drugim, da bi ustavitev izvoza za Nemčijo namenjene švedske železne rude preko norveške luke Narvika prinesla kvečjemu le nesoglasje z Norveško, dočim bi Nemčija še nadalje sprejemala železno rudo preko pristanišč v Baltiškem morju. Intervencija zaveznikov v Severnem morju ter vzdolž norveških obal se bo pač pričela samo zaradi tega, ker leže ti sektorji v bližini zavezniških pomorskih oporišč. Toda blokada, ki naj ima resničen uspeh in ki naj odloči sedanjo vojno, se mora raztegniti tudi na jugovzhodno in vzhodno Evropo, od koder Nemčija v največji meri prejema vse potrebno za svojo oskrbo. Uvodnik zaključuje z mislijo, da v nasprotnem primeru ne bo ostalo drugega, kot odločitev sedanje vojne na vojaškem polju, za kar pa ni videti, da bi bili dani pogoji na zapadni fronti. Sovjetski parlament Moskva. 5 aprila, j. (Tas). Šesto redno zasedanje vrhovnega sveta sovjetov se je včeraj zaključilo. Svet je sprejel vrs'o novih zakonov ter raznih amandmajev, spreminjajočih ustavo Sovjetske unije elede na razne teritorialne izpremembe ter mejna preoblikovanja v raznih zveznih republikah. Obe zbornici »Sovjetske un:je« kakor tudi »Narodnostni svet« sta ratificirali dekrete vrhovnega sveta sovjetov. s katerimi se imenujejo za ljudskega komisaria za gradnje Ginsburg, za ljudskega komisarja za petroleisko industrijo Lazar Ka-ganovič, za ljudskega komisarja za premogovno industrijo Vahručev ter za ljudskega komisarja za letalsko industrijo Ša-hurin. Welles zanika Washington, 5. aprila, s. (Havas). Summer Welles je podal včeraj novinarjem izjavo, v kateri zanika kot nesmisel vsa poročila, da bi se bil ob priliki svojega obiska pri Reynaudu razgovarjal z njim o zemljevidu nove Evrope, ki je baie visel v sobi. Welles pravi, da ni videl sploh nobenega zemljevida v sebi in da so vse govorice v tej zvezi čista fantazija. Njegovi razgovori niso imeli niti v Parizu, niti v drugih evropskih prestolnicah ničesar opraviti s kakršnim koli zemljevidom. Washington, 5. apr la. j. (Havas). Iz krogov. ki so v bližnjih stikih z aimriškim zunanjim ministrstvom, odločno obsojajo neke izjave senatorjev Reynoldsa in Nye-ja. češ da se je ameriški odpos'anec Sumner Welles za časa svojega bivanja v Parizu razgovarjal z Reynaudom tudi podrobno o vojnih ciljih, ki jih baje zasledujeta zavezniški državi. Omenjeni krogi označujejo te vesti za absurdne. Predsednik madžarske zbornice pri Hibben tropu Berlin, 5. aprila j. (DNB). Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes sprejel predsednika madžarskega parlamenta Tasnadiya Nagya, ki se trenutno mudi v Berlinu zaradi ustanovitve nemško-ma-džarskega udruženja. Madžarski poslanik v Berlin" Sztojag ter tajnik madžarskega prosvetnega ministrstva Szily sta prav tako pri-1 eostwQfvala n^gofvmom š Ribbeotaqpjora. Posvet! v Bruslju Na konferenci glavnih belgijskih poslanikov so včeraj proučevali mednarodni položaj z vseh vidikov Bruselj, 5. aprila, j. (Havas) Danes zjutraj se je tu pričela že pred nekaj dnevi napovedana konferenca belgijskih poslanikov pri raznih evropskih državah. Konferenci so pod vodstvom predsednika Pier-lota ter zunanjega ministra Spaaka prisostvovali še razni visoki uradniki belgijskega zunanjega ministrstva ter belgijski poslaniki v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Holandski. Vatikanski poslanik, ki je bil tudi napovedan, ni za časa prispel v belgijsko prestolnico. Doslej ni bil objavljen nikak uradni komunike, gotovo pa je. da je vlada hotela dobiti natančne informacije o položaju v vojskujočih se državah ter o položaju v nekaterih nevtralnih državah, ki so njih sosede odnosno sosede Belgije. Po konferenci je bila prirejena južina, kateri so razen udeležencev razgovorov prisostvovale še nekatere osebnosti iz neposredne bližine belgijskega kralja, dalje belgijski minister za narodno obrambo, šef belgijskega generalnega štaba itd. R» funkcijah, ki pritičejo slednjim osebnostim, se lahko sklepa, da se je na konferenci obravnaval mednarodni politični položaj z vseh potrebnih vidikov. Proučujoč stališče, ki naj ga zavzame Be'giia glede na poostreno blokado Nemčije, ki sta jo napovedali zapadni zavezniški državi, je polkovnik Requette izjavil naslednje: Belgijski narod se dobro zaveda, da bi poraz Anglije in Francije spravil v veliko nevarnost tudi obstoj belgijske države. Belgijski narod razume, da tako gigantski boj. kakor je ta. ne more biti izvojevan brez nekaterih žrtev. Čeprav zna ceniti dosedanjo neodvisno politiko Belgije, ki je državo obvarovala grozote vojne, pa se vendar belgijski narod še ne smatra obvezanega v nedogled vztrajati na indiferent-nem in egoističnem stališču, ki bi bilo lahko samo posledica popolne zaslepljenosti in samoprevare. Poplavne strahote v Vojvodini trajajo «lalje Beograd, 5. aprila, p. Upanje, da bo začela voda upadati ter da je najhujša nesreča že minila, se žal ni uresničilo. Dunav in Sava še vedno naraščata in je voda v Beogradu zalila še nadaljnje ulice v obalnih okrajih, še hujše veste prihajajo iz Novega Sada. kjer zavzema poplava vedno bolj katastrofalen obseg. Tam je že seJa,j povzročena mnogomilijonska škoda. Ogromna zemljišča so pod vodo in jih letos ne bo mogoče več obdelati. N°vi Sad, 5 aprila, o. Poplava je zajela že skoro četrtino Novega Sada. Porušenih je okoli tisoč hiš ter uničenih mnogo stvari in pohištva v vrednosti za več deset milijonov din. Poplavljene so tudi mnoge tvomice na periferiji Novega Sa- Drobiž z vseh stran i Berlin, 5. aprila, br. DNB poroča, da so nemške čete na področju med obema frontama na zapadu zaplenile dosedaj 325 železniških vozov in 4 lokomotive. Capetown, 5. aprila, s. Južnoafriški senat je odobril vladi generala Smutsa izredna pooblastila za vzdrževanje reda in nadaljevanje vojne in vse izredne ukrepe, ki jih je vlada izdala med razpustom parlamenta Sidney, 5. aprila, j. Izmed 100 bombnikov, ki jih je Avstralija naročila v Ameriki, jih je prispelo na avstralska tla že 89. Ostala letala slede v najkrajšem času. Bruselj, 5. aprila, br. Belgijska vlada je ustanovila posebno organizacijo za zbiranje starega železa in drugih kovin. Rim, 5. aprila, j. Po poročilih italijanskih listov so dobili ameriški parniki v luki Genove nalog, naj ne obiskujejo pristanišč vojskujočih se držav in ne nakladajo blaga za Francijo, ker bo to blago poslano Franciji po kopnem. Rim, 5. aprila, br. Mussolini je danes odpotoval na inšpekcijsko potovanje vzdolž meje. Ogledal si bo zlasti nanovo zgrajene utrdbe. Rim, 5. aprila, br. Listi poročajo, da so sovjeti odstranili v Hangöju spomenik Nemcem, ki so se svoječasno bojevali za osvoboditev Finske. Pri tem naglašajo, da to pač ni v skladu z nemško-sovjetskim prijateljstvom. London, 5. aprila, j. Slovite konjske dirke v Liverpoolu so bile prvič v svoji zgodovini pod policijsko zaščito. Nad 300 policijskih stražnikov je ves čas dirk opazovalo nebo, da bi mogli ob morebitnem prihodu sovražnih letal po zvočnikih takoj opozoriti gledalce na nevarnost letalskega napada Pripravljeni so bili tudi gasilci. Berlin, 5. aprila br. Na določenih krajih se je danes zbralo 20.000 fantov in deklet v starosti do 14 let, ki jih bodo dodelili na kmetije, da pomagajo pri spomladanskem delu, ker primanjkuje odraslih delavcev. Tokio, 5. aprila, br. Na sovjetsko-man-džurski meji je 12 sovjetskih vojakov vdrlo na mandžursko ozemlje in tam razdejalo japonski mejnik. Japonska straža ni nastopila, pač pa bo imel incident za posledico diplomatski protest v Moskvi. Honolulu. 5. aprila, br. Semkaj je priplula angleška ladja »Maurethania«, ki pa nima označenega ne imena ne zastave. Ladja je strogo zastražena. Določena je za prevoz čet. Jeruzalem, 5. aprila, br (DNB). Včeraj je bil v bližini Jeruzalema ubit angleški svetovalec transjordanske vlade Henry Davis. Zaenkrat še ni znano kdo ga je umoril, njegovo truplo je bilo na več mestih prestreljeno z izstrelki iz pušk. Ostavka turškega vojnega ministra Ankara, 5. aprila, br. (DNB). Turški vojni minister Nagy Tinacz je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko na svoj položaj. Za njegovega naslednika je bii imenovan nekdanji prosvetni minister Safid Arikan. Finska zgubila l.ooo km železniških prog Helsinki, 5. aprila AA. (Havas). Finska je z mirovno pogodbo s sovjetsko Rusijo izgubila tisoč kilometrov železniške proge. Ker so bile sovjetski Rusiji odstopljene zelo važne železniške proge, bo moral biti ves žeflezniski sistem preurejen. Tudi prekopi se bodo izkoriščali lahko samo deloma ter bodo morali biti ponekod razširjeni. štetje industrijskega delavstva v Angliji London, 5. aprila, br. (Reuter) Angleške oblasti so včeraj odredile štetje delavstva v vsej angleški oboroževalni in izvozni industriji. Na podlagi zbranih podatkov bo mogoče organizirati industrijsko proizvodnjo po povsem določenem načrtu, štetje se bo izvedlo v vseh tovarnah strojev, avtomobilov, topov, letal, drugih vrst orožja, streliva in še raznih drugih vojnih potrebščin kakor tudi v vseh ladjedelni- da in v okolici. Od včeraj sta pod vodo tudi železniška kurilnica in letališie kjer je voda prav tako povzročila mnogo škode. V Sremski Kamenici je pod vodo 50h:š od katerih se jih je 8 že porušilo. Tudi v Futogu in v vasi Temerinu je voda, ki se je razlila iz struge Tise. porušila več hiš. S°mb°r, 5. aprila, o. Včeraj popoldne je Dunav prebil nasip pri Bezdanu ter je voda v hipu poplavila nad 200 oralov zemlje. Poplavljeno je v celoti tudi malo naselje Madžarov, kjer je porušenih oikoli 30 hiš. Voda je prid,ria tako nepričakovano, da ne vedo, ali so se vsi prebivalci teh hiš rešili in ali ni morda kdo izgubil življenja. Fsjplave vsepovsod Ankara, 5 aprila j. (Havas). Iz pokrajine Amasya poročajo o katastrofalnih poplavah, kakršndi niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Vse železniške proge sc domala prekinjene in tudi brzojavni in telefonski promet se vzdržuje le z največjo težavo. Škoda je že zdaj po površnih cenitvah ogromna. Kovno. 5. aprüla. j. (Havas) Tudi v Litvi so zavzele poplave, izvirajoče od nagle od-juge, velikanski obseg. Mnoge reke so prestopile bregove ter se razlile daleč po pokrajini ter mnogo mest in vasi popolnoma odrezale od sveta V Kovnu so nižje ležeča predmestja poplavljena. Reka Njemen je bila včeraj 7.84 m nad normal o. Faraonske izkopanine v Egiptu Kairo, 5. aprila. AA. Odkopanih je bilo pet grobnic dvorskih dostojanstvenikov kraljev pete dinastije faraonov. Vse grobnice so zelo dobro ohranjene Isiotako so našli sarkofag soproge kralja Ulasa in sarkofag nekega kr princa. Voz pod vlakom Zagreb, 5. aprila, o. Na prelazu preko železniške proge v bližini tvornice cemcnta Croatia pri Podsusedu je davi ob 4.48 zadel vlak z vso silo v kmečki voz. na katerem je bilo 11 ljudi, po večini žensk, ki so bile namenjene na trg v Zagrebu. Konja je lokomotiva popolnoma razmesariia, voz pa vrgla z vso silo v stran Ena kmetica se je ubila, drugi so kolesa odrezala nogi, šest oseb je bilo hudo ranjenih in le tri so ostale nepoškodovane. Madžarski gospodarstveniki v Jugoslaviji Beograd, 5. aprila, p. Nocoj je prispela v Beograd delegacija turističnih organizacij iz Madžarske s katero je prišlo tudi večje število uglednih madžarskih gospodarstvenikov in predstavnikov njihovih organizacij za tujski promet. Jutri bodo obiskali trgovinskega in prometnega ministra ter se poklonili tudi na Oplencu in na Ava-li. V Beogradu bodo imeli konference z merodajnimi činitelji o medsebojnem pospeševanju tujskega in sploh gospodarskega prometa Po končanih razgovorih v Beogradu bodo obiskali tudi Zagreb, Ljubljano in Bled. V Ljubljano prispejo 8 t m. Požar v Karlovcu Karlovac, 5. aprila, o. Popoldne je izbruhnil požar v garaži Frana Vovka na Baniji v Karlovcu. Vsa dvoriščna zgradba, v kateri sta bili garaža in delavnica, je bila v hipu v plamenih. Zgorela sta dva osebna avtomobila, ki sta bila v popravilu, eno motorno kolo in več biciklov. Dva avtomobila, ki sta bila na dvorišču gorečega poslopja, so v poslednjem trenutku rešili, škoda, ki jo cenijo na približno 200.000 din, je pokrita z zavarovalnino. Znižane voznine Beograd, 5. aprila. AA. Z cdlokom prometnega ministra 9e dovoli četrtinska voznina na državnih železnicah za člane Kmetske zveze v Ljubljani, da se udeleže tabora kmečke zveze v Murski Soboti 21. aprila t. L Popust za odhqd velja od 19. do 21. in za vrnitev od 21. do 23. apr la.. Z istim odldkam se dovoli polovična voznina članom, ld se udeleže občnega zbora Zveze za tujski promet v Sloveniji dne 16. aprila v Ljubljani. Ugodnost za odhod velja od 14. do 16. in za vrnitev ol 16. do 18. aprila Dovoljena je tudi polovična voznina udeležencem občnega zbora atletske zveze kraljevine Jugoslavije v Zagrebu 7. aprila. Ugodnost velja za odhod od 5. do 7. in za vrnitev od 7. do 9. a/prila. Upokojeni učitelji Beograd. 5. aprila, p. Upokojeni so Elza From, učiteljica v Spodnji Sv. Kur goti, Helena Likar, učiteljica v Ljubljani in Maks Dominkuš. učitelj na Cvenu. I Zemunska: Spremenljivo vreme, v glavnem oblačno s kratkimi plohami, posebno J v zapadni polovici in v severnih krajih, i drugod bo pa tetqperatuj» pceoej visoka» Spm med gasilci kranjskega sreza V župi je nastal zastoj In pojavile so se nerednosti Kranj, 5. apri'la V nedeljo je bila v Kranju skupščina gasilske župe. ki je potekla burno. Starešina g Japeij je v uvodu izrekel pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju gas Is t va Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu Iz njegovih izvajanj je razvidno, da so bile v župi razne nerednosti. Ob zaključku govora je starešina pozval navzorne. naj opu-ste medsebojna nesoglasja in naj z združenimi močmi primejo za delo. Sledilo je poročilo tajnika g. Tvrdega. £upa ima včlanjenih 34 čet s 7f>7 podpornim- in 1423 rednimi člani, nadalje 142 članov naraščaja Mlade gasilke pa ima orga-it/ rane le četa v Primskovem Požarov je bilo v srezu 19 (8 malih, B srednjih in 3 veliki). V župi je 26 motork. več avtomobilov brez tankov in eden s tankom. V 178 prevozih samaritanskega odseka je bilo prepeljanih 180 ponesrečencev. Po poročilih je sledila zahteva po debati. Starešina pa je šel preko tega in dal besedo revizorjem, ki so predlagali razrešni-co Zaradi tega je nastal hrup in na odločno zahtevo mnogih članov je končno le dobi1 besedo starešina kranjske gasilske čete g Rici Mayr ter stvarno kritiziral poslovanje upravnega odbora župe in nezdrave razmere, ki so zavladale v gasilskih vrstah. Najprej je omenil potek skupščine pred 3 leti. katero je vodil negasilec in tudi zapisnikar je bil tedaj negasilec. Svojo predigro je imela skupščina v odstranitvi celotne žitpne uprave in v protizakonitem imenovanju dveh negasilcev na vodilni mesti. Kako svobodno se je nato vršila skupščina. je bilo razvidno iz dejstva, da je posle vodeči predsednik negasilec odvzel g. Mavr ju besedo pred volitvami. Tako je bila s prvim glasovanjem izvoljena grupacij-skr lista gasilcev in negasilcev, ki je repre-zcritirala tri leta upravni odbor gasilske župe. Oglejmo si zdaj 3 letno delo upravnega odbora, je nadaljeval g. Mayr. V tehničnem oziru ni opaziti prav nobenega napredka. V vsej triletni dobi ni bilo ene skupne vaje, ki bi nudila četam potrebno praktično in teoretično izobrazbo. Enako je bilo s strokovnimi tečaji. Upravno poslovanje tudi ni napredovalo, temveč še temeljito nazadovalo. Prejšnja uprava si je nabavila ves potreben inventar, današnja pa si ni ničesar nabavila in ima okoli 10.000 din dolga. Pred tremi leti je neki tednik ironično omenjal, da je v gasilski župni blagajn^ menda 80 par gotovine. Dotičnemu Šmartno pri Litiji, 5. aprila V ivnartnem pri Litiji imajo senzacijo posjbne vrste: našel se je že dobra dva tedna nogrešani Tone Zoreč iz Temeniške doline, o katerem je bila vsa soseka prepričana, da je postal žrtev svojega svaka Zajca. ki se je nato obesil Orožniki so na vse strani iskali sled. toda zaman. Zgolj na-ki iuOje je naneslo, da so pogrešanega Amerikanca našli. Sicer bi misteriozna zadeva pač še dolgo dala ob la s t vom opravka, tem-b> j, ker je ljudski glas odločno trdil, da so sorodniki krivi Zorčeve smrti in so bile izvršene nekatere aretacije, svak Zaje pa si vzel življenje. Kakor so ugotovili litijski orožniki, je prišel Tone Zoreč pred dvema dnevoma v Šmartno Takih popotnikov je na deželi mnogo. Stari in mladi brezdomci se pomikajo od vasi do vasi. Če dobe kje kaj pod zob, so večinoma hvaležni in tudi popri-mejo za priložnostno delo: pomagajo pri slamoreznici, nasekajo drv, ali pogledajo okrog hleva. Tako priročen je biil tudi okrog 60 let stari možiček. ki se je pojavil pri Adamčičevih sredi Šmartna. Nemo je obstal pred gospodarjem, milo ga je pogledal in poprosil za kos kruha Skromnemu možičku so pri Martinovih — kakor pravimo Adamčičevim po domače —postregli z malico. Došlec je po pravici vzbujal Sočustvovanje. Domači so skušali navezati s popotnikom razgovor, popraševali so ga o tem in onem, a možak je dajal suhe odgovore. Ko se je i Kot četrti zvezek miniaturne knjižice Akademske založbe v Ljubljani so izšle Izbrane pesmi Antona Aškerca v redakciji A vgrista P i r j e v c a in z ilustracijami Miroslava Oražma. Lepa oprema in mrka cena, ki sta v toliki meri pripomogli k razširjenosti treh dosedanjih knjižic (Prešeren, Gregorčič, narodne pesmi), odri: a tudi Aškercu široko pot med slovensko ljudstvo. Aškerc redivivus. Odkar je ga. dr. Mar-ja B o r š n i k o v a izdala svojo bibliografijo Aškerca in zlasti še sedaj, ko imamo v rokah njeno obsežno in temeljito mono-o;afijo o pesniku »Balad in romanc«, lahko govorimo o Aškercu kot živi postavi našega literarnega sveta. Kljub temu, da so novi pojavi od Moderne do povojnega ekspresionizma in poetizma povsem zasenčili Aškerčevo poezijo, je vendar imela druga izdaja njegove Antologije s Prijateljevim uvodom lep uspeh. Poezija nove stvarnosti se je idejno približala Aškerčevemu pesniškemu realizmu, odkrivajoč zlasti njegove socialne motive in svetovnonazorske pogleue. M'ni a turna izdaja Izbranih pesmi je izšla z značilnim mettom iz pesmi »Sveti ogenj«: . O. plamen za resnico in pravico naj v du£i ne vgasne vam nikdar! Za dom. za narod, za svobodo zlato '/am v prsih vedno gòri sveti žar! Na prvem mestu je kajpak programat-ska pesem »Moja Muza«, nato pa se vrsti tedniku bi priporočal, naj objavi zdaj tudi j današnje stanje blagajne. V zadnjem funkcijskem letu se je uprava spet poslužiia § 75. ter razrešila, ne da bi bila navedla razloge, eno izmed najmar-ljivejših čet. ki se pona;a z najlepšim gasilskim domom v srezu. to je četo v Dupljah. Pri tej razrešitvi naj poudarim, je omeni' g. Mayr kakšne uspehe je dosegla uprava pri slični razrešitvi v Šenčurju. S svojo četo sem na telefonični poziv dospel k požaru gospodarskega poslopja g. Murnika ter se prepričal, kako so 3 ali 4, v gasilstvu docela neizvežbani moški s povsem napačno gasilno taktiko gasili in menda skušali dokazati javnosti, da so gasik-i. Obžalujem samo, da si tega gasilskega nastopa niso ogledali vsi dotični člani župne uprave, ki so glasovali za razrešitev šenčurske čete. Nadalje je bil. je izvajal g. Mayr, 3 leta tajnik oegasilec in je vodil tajniške posle, razne četne revizije in pregled motornih brizgalr in ostalega orodja, čeprav o gasilstvu nima pojma. Omenjeni funkcionar je prejel tudi številna odlikovanja ki so namenjena le zaslužnemu aktivnemu članstvu. Kaj naj poreče k temu zaslužno aktivno članstvo, ki vrši gasilsko službo že 20 do 30 let. Vsa župna uprava in nadzorni odbor sta bila o tem dobro informirana in šele pred kratkim je prišla gasilska zajedni-ca v Ljubljani do ugotovitve, da tajnik župe g. Ivane Boris sploh ni gasilec, zaradi česar ga je pozvala, naj poda ostavko. S temi argumenti je g. Mayr, ki uživa med gasilstvom velik ugled res sposobnega gasilskega strokovnjaka, saj spada njegova četa med najboljše v državi, prikazal zbranim gasilcem nezdrave razmere, ki vladajo danes v župni upravi kranjskega sreza. Najbolj pa je g. Mayr presenetil zboroval-ce, ko jim je vnajprej prebral listo, katera naj bi bila ta dan stavljena na glasovanje. V zvezi s to listo je razkril tudi vse intrige, ki so se pojavile pred skupščino, ko so hoteli tudi njega samega pridobiti v upravni odbor. Na izvajanja g. Mayr ja sta sikiršala odgovoriti g. dr. Šmajd, zastopnik zajednice, in g. Japeilj, a nista mogla ovreči navedenih dejstev, temveč sta govorila o čisto dragih rečeh. G. Mayr jima je hotel na njihova izvajanja odgovoriti, toda ni dobil besede. Zato je g. Mayr vpričo vseh zboroval cev vrnil svoja gasilska odlikovanja in zapustil dvorano Z njim vred je odšlo večje število delegatov, ki se s takim teroriziran jem istotako niso strinjali. Skupščina se je nato po izvedenih volitvah dokaj klavrno zaključila. najedel, se je brez vsakega navodila lotil drobnih opravkov okoli hiše. Ob času ju-žine je nato tudi on dobil svoj delež. Adam-čičevi so menili, da bo možiček čez kak dan odšel, zato niso nič silili vanj. Martinovi so seveda prav tako, kakor drugi Šmar-čani brali i.n culi o zagonetni zadevi v Te-meniški dolini. Da pa je pogrešani in na vse strani iskani možiček pod njihovo streho. nikdo še pomisliti ni mogel. Prav gotovo bi 9e zadeva iz Temeniške doline dolgo ne pojasnila, da ni prišel! včeraj v Šmartno po opravkih posestnik Štrekelj iz Subrač, male vasice na robu Temeniške doline. Kar ostrmel je in ustavil konja, ko je ugledal na Martinovem dvorišču že tako dolgo pogrešanega temeniskega Amerikanca, ki je voljno premetaval gnoj in ga skladal na kup. Štrekelj in Zoreč sta se pozdravila, kakor znanca in Štrekelj je brž spoznal, da je možiček močno izgaran in duševno razkrojen. Dopovedoval mu je. da ga na vse strani iščejo in kaj vse se je medtem že zgodilo. Amerikanec pa si teh stvari ni gnal prav nič k srcu. Štrekelj se je za trdno odločil, da hoče živega mrtveca sam popeljati v domačo dolino. Amerikanec pa se je krčevito branil. Da bi ga omehčal, ga je Štrekelj povabil na polič in na prigrizek v bližnjo Robavsovo gostilno. Tone je odšel z njim, a se tudi tam ni dal pregovoriti. Končno mu je Štrekelj ponujal celo pet kovačev, a tudi denar ni omehčal starega moža, da bi se vrnil v Temenico Seveda je postal možiček v izbor liričnih pesmi, ki prehajajo vedno bolj v epični crescendo. Za rodoljubnimi motivi imamo nekoliko znamenitih balad, kakor so »Brodnik«. »Godčeva balada«, »Ponočna potnica« i. dr. Za njimi je sedem pesmi z zgodovinskimi motivi, nato je ponatisnjen v celoti ciklus »Stara pravda«. Naslednji del izbora združuje najlepše primere Aškerčeve socialne lirike z »Anko«, »Božično pesmijo siromakovo« i. L dr. »Dvorski norec«, »Najlepši dan« in »Ahasver pod križem« tvorijo celoto zase. Nadaljnja skupina pesmi izraža Aškerčev svetovni nazor od hvale zemeljskega, pozitivnega dela v »čaši nesmrtnosti« in izrazov pesnikovih simpatij za budhizem do kozmične vizije in monistične veroizpovedi v »Luči iz neskončnosti« ali v »Jaz« ln do poveličevanja svobodne misli v »Ahasver-jevi himni noči«. Ta skupina pesmi izzve-neva v hvalnico »svetovnega razuma«, v pesmi o Ahasverjevem templju, kjer je razum postavljen na prestol božanstva, kakor v času francoske revolucije: Ti, ki se v zmotah sam izpopolnjuješ, ti duh človeški, v njem si novi bog! Danes, ko je ta »novi bog« pokazal svojo podobo v obliki mehaničnih in kemičnih formul, ki vpregajo človeški razum v službo tiranije, kakor jo predstavlja bog Država, ta »najvišja stvaritev čistegauma v Heglovem smislu, ali bog Družba, ki takisto vidi v človeku samo številko — danes se nam zde ti slavospevi nekam nesodobni. Nočemo zanikati vere v razum in Šmartnem deležen splošnega občudovanja. In o zadevi je bilo takoj obveščeno litijsko sodišče kakor tudi orožniki. Ko je dospel iz Litije dežurni orožnik g Štefan Po-savec, je bilo na Martinovem dvorišču polno ljudi, ki so ogledovali Ti neta Zorca. Tudi pri zaslišanju jc bil Zoreč redkih besedi in skopih odgovorov. Moža postave se jc prestraši!, čeprav je vedel, da ni storil nič hudega Nič ni vedel i tem, da je šel svak. Zaje v smrt, niti o aretacijah, ki so se izvršile zaradi njegovega nenadnega nestanka. Na vprašanje, kje se je zadrževat od Jožefovega da'je jc izpovedal, da je bil nekaj dni po vaseh okrog Subrač in Pustega Javorja Potem se je napotil v Felič vrh. največ dni pa je bival pri kmetih v Javorjih. PovsckI so mu dali kmetje prenočišče in hrano Zdaj pa jc pri-'ei ilo Martinovih, kjer ima vsega dovolj in so močno dobri I i udje. Čemu je pobegnil z doma. to jc zanimalo vse, ki so bili pri pomenku. Anierika- Ljubljana. 5. aprila Danes, so prispeli v Beograd člani madžarske propagandne zajednice, v kateri sodelujejo vodilne osebnosti madžarskega turizma. Ugledno družbo madžarskih gostov sestavljajo gg. dr. Ladislaus von Gal, direktor državnega tujskoprometnega urada, Andreas Rohringer, direktor istega urada. Zoltan Szviezsenyl, ministerialni svetnik, direktor zdraviliške komisije bu-dimpeštanskih kopališč in zdravilišč, generalni tajnik madžarsko-jugoslovenskega društva, dr. Gabriel Herman, direktor mestnega magistrata, dr. Bela v. Markos direktor glavnega urada za tujski promet, dr. Eugen Tüske, direktor madžarskih železnic, dr. Alfonz Ruitz namestnik direktorja madžarskih železnic, dr. Gabriel v. Veres, generalni direktor IBUSZ-a. ter inž. Denis v. Stromszky, direktor IBUSZ-a. Napovedal je udeležbo, pa jo je moral v St. Janž na Dolenjskem. 5. aprila Prijazna vasica Bransko, dobro uro oddaljena od St. Janža, je pod močnim vtisom družinske žaloigre. Povzročil jo je blazen oče. ki je po storjenem delu izginil v svet. Na Branskem imajo Oblakovi lepo posestvo. Mirno je živela številna družina in skrbela za napredek kmetije. Vendar jih že 12 let zasleduje nesreča za nesrečo. Gospodar Janez Oblak je leta 1929. zblaznel in z nožem napadel ženo Ano. Nato so ga odpravili v umobolnico, gospodarstvo pa je prevzel najstarejši sin Janez. V umobolnici se je Oblak lepo obnašal. Na prošnjo domačih oziroma njegovega nečaka so ga naposled odpustili. Tako se je nesrečni oče leta 1936. vrnil v domačo oskrbo. Seveda je sin Janez budno pazil nanj in življenje na Branskem je spet dalje teklo v miru. Pred dobrim letom pa ie Janez zbolel za pljučnico in ji podlegel Čeprav so bili pri hiši še trije sinovi, vendar oče ni imel več strahu, da ne bi zdaj pa zdaj v razburjenosti napadel katerega izmed domačih. Ali tudi temu so se privadili Usodni dan pa je bil letošnji 3. april, ko se je očetu spet omračil um. Po delu v vinogradu so se Oblakovi ta dan vračali zvečer domov. Oče je prvi odšel zamišljen proti domu. Takoj, ko je prišel domov, ie napodil služkinjo iz hiše. Ko se je pojavil na pragu sin Martin, je oče planil z nožem nadenj in mu zadal hud udarec v vrat.. Na tleh ležečega ie še trikrat zabodel. Tisti čas se je pojavila žena Ana. Mož je skočil proti njej in ji porinil nož v vrat. Ko je v tem prišla domov tudi hčerka Angela s sosedo Medvedovo, je komaj ubegnila v sobo. Obe dekleti sta se zapahnili. da oče ni se odreči racionalizmu zavoljo kakšnih »voluntarizmov« in »nagonskih« teorij, opažamo samo, v kaj se lahko izprevrže hladna razumnost, ki samo špekulira zaradi moči in ki je ne presvetljujejo večne resnice srca, ideali človekovega etičnega dostojanstva in krščanski zakon ljubezni do človeka... Zbirka končuje s »Flrduzom ln dervi-äem«, »Pegazom tn oslom« ln »Dvema vodnjakoma« kot primeri Aškerčeve satire. Nad 70 pesmi lz obsežne tvorbe pesnika,, ki je bil eden najplodovite jših v slovenskem slovstvu, predstavlja Aškerčevo delo, ki bo v takem ali še nekoliko večjem obsegu živelo tako dolgo, dokler bo živel slovenski jezik. —o. Zapiski Popravi! V včerajšnjem kulturnem pregledu je tiskarski škrat spremenil naslov glavnega članka, ki se glasi pravilno: Dr. Ivan Lah, »Druga knjiga spominov«. — V članku čitaj v predzadnjem odstavku, da nas sestavek »Mi se teh strašil ne bojimo«, vocìi v praško (ne pr-leško!) okolje. Ogromen uspeh Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« v Berlinu. »Hrvatski dnevnik« z dne 4. t. m. je objavil daljši članek svojega berlinskega dopisnika dr. Pavliča z naslovom »Triumfalen uspjeh hrvatske opere u Berlinu«. Pisec obširno poroča o vprizoritvi te opere, ki jo tudi Slovenci poznamo in cenimo, v berlinski Staatsope-ri. Pri premieri dne 29. marca so bili navzoči odlični predstavitelji berlinske družbe in nemške države, med njimi maršal Go-ring. Prisoten je bil tudi skladatelj Jakob Gotovac, ld so mu za časa njegovega bivanja Izkazovali Nemci izredno pozornost. Poročevalec opisuje ogromno navdušenje. b katerim Je berlinsko občinstvo sprejelo nec je potožil: »Saj pri Zajcu ni bio reč mogoče vzdrževati. Zadnje čase je bil večkrat pijan m je kričal. Jaz pa razgrajanja ', ne prenesem in sein šel rajši v svet«___ i »Zdaj pa le pojdite domov, da jih poto- ! lažite in pomirite! so mu svetovali Šmar-j čani. M;rni možak pa se je skoraj razhu-dil: »Prav nikamor ne grem. Tu imam vsaj mir in vsega dovolj. Sem kar zadovoljen pri Martinovih.« Orožnik je zahteval nekaj drugih podatkov. Amerikanec pa v svoji duševni zhito-sti rojstnega dne in leta ni vedel navesti, I le to je potrdil, da gre v šestdeseto leto. Rodil pa sc je neko deževno jesen — kakor se spominja iz pripovedovanja matere in domačih — mati je bila tedaj pri jesenskem poljskem delu. ko so jo popadli krči. V Ameriki je trdo shi/il 15 let. zdaj pa je prav toliko časa doma. In v tej dobi je presta! precej tegob. Zdaj Tone Zoreč že tudi nič \eč točno ne pomni, koliko dolarjev je prinesel s seboj. Vsi dogodki.mu tonejo v pozabo. Je skromen in z najmanjšim zadovoljen. Ves vtis jc tak. da ga je življenje ubilo. Na jesen življenja sc mu hoče samo miru. In zato jc pobegnil izpod domačega krova, ki ga je pomagal nekoč postavljati z lastnimi žulji. zadnjem trenutku odpovedati tudi predsednik mestne občine Budimpešte, dr. Jeno Karafiath, in še nekaj odličnikov. Gostje bodo poleg Beograda, kjer ostanejo še jutri, obiskali tudi Zagreb in Ljubljano, da se tu spoznajo z našimi turističnimi krogi. V Beogradu so si ogledali mesto, bili sprejeti pri županu ter posetili direkcijo Putnika in upravo za turizem v trgovinskem ministrstvu. V nedeljo si gostje ogledajo Zagreb, v ponedeljek zjutraj pa pridejo z vlakom ob 9.23 v Ljubljano ter nadaljujejo takoj ob 9.40 pot proti Bledu. Po ogledu Bleda bodo gostje z avtomobili obiskali še Bohinj, zvečer jim bo pa v Grand hotelu Toplice prirejen banket. V torek zjutraj se vrnejo gostje v Ljubljano, kjer bo po ogledu mesta sprejem pri g županu. Z brzovlakom ob 13.11 se madžarski gosti odpeljejo nazaj v Budimpešto. mogel do njiju, pretrpeli sta pa strašne trenutke. Na krike je pritekel sin Fran-celj. ki je v naglici pograbil grablie. V:-devši. kaj se godi. je hotel razorožiti očeta. « toda oče je v tem že napadel drugega sina Antona in je stekel za njim. Francelj in Tone sta očetu skupno ubegnila Oče ju je zasledoval, dokler se ni upehal, potem pa je izginil v gozd Star ie nekaj nad 60 let. toda še vedno čil in močan Do sedaj se še ni oglasil Obveščeni oa so bili orežniki. da ga čimprej zajamejo, ker ie v blaznosti vsakomur nevaren. Oblakova družina je na najboljšem ffla-su. vsi so pridni in pošteni ljudje Vaščani tembolj sočustvujejo z njimi, ker so Oblakovi v zadnjih dveh letih poleg sina Janeza izgubili tudi dve odrasli hčerki, zdai pa se boriti s smrtjo sin Martin in mati Ana. Obema ie nudil zdravniško pomoč g. dr. Jože Pavlin iz Krmelia. ki iu bo z nai-skrbnejšo nego morda vendarle otel. Tod bivajo najboljši ljudje, ki ljubijo mir in svojo zemljo njej so vdani kljub vsem naporom. Vsi želijo da bi poškodovanca okrevala, nesrečnega očeta pa bo treba takoj spet oddati v umobolnico, da se preprečijo nadaljnje nesreče. Norec je pobegnil v širni svet Šibenik. 5. aprila Pred Sibenikom leži vas Zablače in tam je prebival 361etni Šime Grgas Sest let je že tega. kar je z nožem zabodel svojega soseda Bara Ljubiča. Zamah je bil tako močan, da je nož ranil Ljubičeva pljuča. Takrat so Grgasa prijeli. Zdravniki pa so to hrvatsko skladbo, prežeto s pravim nacionalnim duhom. Nato navaja v daljših izvlečkih sodbe nemških kritikov, ki vsi povrstl poveličujejo odlike tega dela. »Völkischer Beobachter« je Gotovčevo opero postavil za prepričljiv vzgled, kakšna bodi prava narodna opera, Vprizoritev tega dela v reprezentativni nemški operi označuje ta vodilni list za izreden dogodek. Prav tako laskavo se izražajo tudi drugi berlinski kritiki. Poročevalec »Hrvatskega dnevnika« končuje svoj članek z ugotovitvijo, da se more s takim uspehom, kakor ga je dosegla Gotovčeva opera, pohvaliti le redko kateri tuj skladatelj. Razstava francoske moderne gTaflke v Zagrebu. V aprilu bosta otvorjeni v Zagrebu dve francoski umetnostni razstavi. V Umetniškem paviljonu na trgu kralja Petra bo priredilo Hrvatsko društvo umetnosti razstavo sodobne francoske grafike, ki bo obsegala približno 250 izbranih del. Ob istem času bo priredilo v istih prostorih Društvo prijateljev Francije v Zagrebu razstavo francoskih slik in skulptur. ki so v javnih in zasebnih zbirkah v Jugoslaviji. Med njimi so tudi nekatera dragocena dela. Obe razstavi bosta otvorjeni 20. aprila in združeni z informativnimi predavanji o francoski umetnostL Hrvatska kritika o »I 50; Marija Zamuda, Bled. 100; Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. 78 din. Uprava sklada prof. dr. P. Grošlja se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov za »Grošljev sklad«. * Nov grob. Umrla je ga. Marija Hof-bauerjeva, rojena Fischerjeva, v starosti 73 let. Pogreb bo 7. t. m. iz hiše žalosti v Vitanju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! * Obsodba Zdravka Taler.ja. Poročali smo o razpravi, ki je bila te dni proti bivšemu blagajniku rudarskega glavarstva v Zagrebu Zdravku Talerju in njegovim tovarišem, ki odgovarjajo za poneverjenih 904.047 din. Veliki kazenski senat je v četrtek obsodil Zdravka Talerja zaradi poneverbe 895.000 din, kolikor je moglo sodišče ugotoviti, na štiri leta in 2 mesca strogega zapora, ostali pa so oproščeni. Taler lahko vrne samo 30.000 din. Oni, ki so z nezadostnim nadzorstvom omogočili nepravilno uradovanje, pa morajo državi vrniti 70.000 din. * Smrtna obsodba zaradi umora zakoncev šlibarjev. Poročali smo, kako sta bila v noči na 7. oktobra 1937 umorjena v Ra-doboju v Hrvatskem Zagorju zakonca Janko in Antonija šlibar. Imela sta gostilno in lepo posestvo, posojala sta denar, saj sta zbrala že lepe prihranke. Po umoru so mislili, da sta postala žrtev roparjev, toda takoj se je ugotovilo, da morilec ni vzel ničesar drugega kakor dve novi uri in samokres. Naposled je bil kot morilec razkrinkan 32-letni Slavko Jambrek iz Rado-boja. Po daljšem obotavljanju je izpovedal, da je zakonca šlibarja umoril po dogovoru s pokojnikovim bratom Mihajlom šli-bariem. Nato so orožniki prijeli tudi Mi-hajla in njegovo ženo Ljubico, o kateri je Jambrek trdil, da je stala na straži. Razprava se je pričela 12. marca v Varaždinu in je trajala polnih 17 dni. Zaslišanih je bilo 60 prič. Jambrek je do podrobnosti vse priznal, pač pa sta odločno tajila krivdo Mihajlo in Ljubica. V četrtek je bila razglašena sodba, po kateri je Slavko Jambrek obsojen na vešala, Mljo in Ljubica pa sta oproščena. * Izlet v Grčijo od 24. do 30. aprila. Informacije in prijave do 17. Putnik. (—). * V nedeljo s smučmi na Zelenico. Prijave Putnik. (—) * Izlet na Milanski sejem od 21. do 26. aprila. Informacije in prijave samo do 10. Putnik. (—) * APZ pride v Beograd v sre^o, 10. t. m. Zvečer ob 20.30 bo priredil v dvorani Ko-larčeve ljudske univerze vel'k koncert pesmi slovenske romanske. Opozarjamo ro-iake, nai ne zamude koncerta Akademskega pevskega zbora iz Liubliane. ki slovi kot odličen slovenski zbor. (—) l? Lmbl)me n_ Ondndineka organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za Moste bo imela drevi 6. t. m. ob 20. v Lasanovi gostilni v Mostah, Pokopališka ulica svoj redni občni zbor. Dolžnost slehernega omladinca je. da se občnega zbora gotovo udeleži. Vabljeni so tudi tovariši starešinske organizacije, ker bodo poleg običajnega dnevnega reda podana izčrpna poročila vseh sreskih in banovlnskih delegatov. Kupujte srečke državne razr. loterije v glavni kolekturi ,Vrelec sreče* ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 — telefon 35-10. u— Bolgarski tenorist Stojan Rofarov, ki je pred dvema letoma z velikim uspehom gostoval pri nas z bolgarsko opereto, bo nastopil v nedeljo zvečer na našem odru v Leoncavallovih »Glumaähc. Kola-rov je zdaj že delj časa član zagrebškega gledališča, kjer ga zavoljo prikupnega glasu in simpatične pojave štejejo med najbolj priljubljene igralce. Ker bo tudi ostarla naša zasedba prvovrstna s Ribičevo, Marušičem, Jankom in Banovoem ▼ giav- uprizorila tudi suita iz čajkovskega baleta »Hrestač«. Krasne e&sefitalar® S € In vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje prt RRZNARSTVD JOŽE DOLENC, Sv. Petra cesta 19. Daneševa proslava preložena. Vsem prijateljem in ljubiteljem našega igralca Daneša sporočamo, da je proslava 40Ietni-ce zaradi njegove nenadne obolelosti preložena že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Datum proslave bo pravočasno objavljen. — Združenje cev. gledaliških igral- OBJAV A. Vse tri skupščine občinskih uslužbencev se jutri v nedeljo v Zidanem mostu NE MOREJO vršiti in so preložene na nedoločen čas. Odbori. u— »Ujež« dvajndvajsetič in poslednjič na šentjakobskem odru. Na željo mnogih stalnih obiskovalcev, ki dosedaj še niso imeli prilike ogledati si to duhovito veseloigro, se je uprava odra odločila še za eno predstavo, ki bo drevi ob 20.15. V nedeljo 7. t. m. ob 20.15 pa bo ponovitev zabavne veseloigre s petjem in godbo »Pekovska«. Ker so bile vse dosedanje predstave Uježa in Pekovske popolnoma razprodane in je vselej odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. Samo Din Vas stane fotografski aparat na zviti film 6 9 — sveže filme od Din 11.— dalje, dobite pri Foto Touristu Lojzu Šmucu NA ALEKSANDROVI CESTI 8 kjer tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Leice, Contax, Roileflex itd. Pozor! Dramski odsek Narodne strokovne zveze vabi cenjene dame, katere imajo veselje do dramatike, naj se zglase v tajništvu »Narodne strokovne zveze« v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta, n. nadstropje, vsak dan od 10. do 12. in od 5. do 7. ure. PLAŠČI balon svila SPORT-KMET ALEKSANDROVA CESTA. n— Med slavnimi ruskimi glasbeniki, zavzema eno prvih mest Sergij Vasiljevič Rahmaninov. Iz svoje domovine se je izselil In živi kot skladatelj in klavirski vir-tuoz v Ameriki. Znan je kot izvajajoči umetnik, visoko cenjen in priznan pa tudi kot skladatelj. Napisal je razna dela, simfonije, opere, kan tate, komorne skladbe in tri klavirske koncerte s spremijevanjem orkestra. Izmed teh je najbolj znan drugi op. 18. ki ga bo igral pianist Ivan Noč na koncertu v ponedeljek 8. t. m. v veliki unionski dvorani. Takrat bo jubilejni simfonični koncert ob 201etnici Orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstopnice so v knpgarni Glasbene Matice. (—) ČAJANKA Akademske Jadranske Straže DANES TRGOVSKI DOM OB 20. URL Za rimsko pom°č ljubljanskim revežem pripravlja Glasbena Matica reprezentativen koncert slovenske glasbe, ki bo t petek 26. t m zvečer v veliki dvorani hotela Union. Poleg zbora Glasbene matice, Ljubljanske filharmonije in Akademskega pevskega zbora bodo na tem dobrodelnem koncertu sodelovali tudi drugi odlični glasbeni «metalki, predvsem pa predstavniki Glasbene akademije. (K— Ribarsko društvo v Ljubljani poziva svoje dane na občni zbor drevi ob 20. pri MSkllču (Kolodvorska ulica). Volitve novega odbora! ski večer 6, prll iriafWiiiffi ÌSBUi ■HE o— Bežigrajska Ciril-Metodova podružnica bo imela drevi ob 20. svoj redni letni občni zbor v telovadnici Sokolskega društva Ljubljana EH. ob Tyräevi cesti. Vsi zavedni Bežigrajci so vabljeni na razpravo o podrobnem narodno-obrambnem delu v današnji dobi. u— Nezgoda invalida, v opoldanskih urah bi se bila kmalu zgodila huda prometna nesreča, za katere lahke posledice se je zahvaliti srečnemu naključju. Iz Voš-njakove ulice je privozil na lesenem preprostem vozičku s tremi kolesi 301etni Lojze Šinkovec, brezposelni delavec, ki so mu po njegovem zatrjevanju noge čisto omrtvele in se zdaj sam prevaža po ulicah v zasilnem vozičku, poganjajoč kolesa z rokami. Tudi zdaj je prečkal Gosposvet-sko cesto v smeri Gledališke ulice ter se zaradi premajhne, nerodne gibljivosti vozička ni mogel pravočasno izogniti nasproti p-ihajajočemu avtomobilu. Doživel je srečo v nesreči, saj mu je avtomobil oplazil samo eno kolo in ga seveda pošteno stri, dočim je sam nepoškodovan, toda pošteno prestrašen obsedel v vegastem vozičku. Šofer je avto ustavil in pričel ob rsistenci cele množice radovednežev s pogajanji o odškodnini. Sporazumela sta se z oškodovancem za pet kovačev, ki mu jih ir šofer na mestu izplačal. Vsa reč se je torej še kar zadovoljivo zaključila za obe stranki. Nekaj drugega pa ie seveda z glasom ljudske domišljije, ki je iz muhe napravila slona, saj so se še pozno popoldne širile po mestu alarmantne vesti o velikem avtomobilskem karambolu v Vošnja-kovi ulici, ki je terjal eno smrtno žrtev in dvoje ranjencev. I. ISTRSKI VSi danes oh uri v DeiavsSd zfesmici u— Nezg°da v Uršulinskem samostanu. Včeraj dopoldne so bili mestni reševalci nujno ki j car. i v uršulinski samostan. Sestra Cirila Zupančičeva je padla po stopnicah in si zlomila noge, da so jo morali prepeljati na kirurški oddelek. u— Ljubezniv begunec. Na Puhovem dvorišču v Trnovem so te dni opazili ljubeznivega pritepenca, ki se jim je posebno zasmilil, ker je invalid. Prijeli so ga in ga spravili na varno. To je namreč škorec, ki ima zlomljeno nožico in nosi obroček s številko 434. Potikal se je med kokošmi in psički. Zdaj ga je vzel v varno zavetje g. prof. Albert Sič in ga spravil na toplo, kjer ga skrbno neguje, ne bo prav nič zameril, če se za invalidnega pritepenca pozanima o mitološki zavod. Našel ga bo v Gradaški ulici št. 18. u— Ljudevit Pongrat^ obsojen. Pred dnevi je okrožno sodišče v Zagrabu obsodilo Ljuöevita Pongratza, ki ga kot »izumitelja« dobro pozna tudi Ljubljana, na osem mescev strogega zapora, ker je nekega svojega prijatelja opeharil za več tisočakov. Zagrebški listi pišejo, da je mož že kot majhen deček začel krasti, pa so ga obi astra spravila v poboljševaJnico v Gl'ni. Tam se je izučil knjigoveške obrti, a dela se nikoli ni držal, temveč se je rajši ukvarjal z raznimi izumi, ki pa so mu služili samo zato, da je na lahek način prišel do denarja. V Ljubljani smo ga pred leti spoznali, ko je na velesejmu nudil na prodaj nekakšen zložljiv dežnik. Takrat je Pongratz, ki ima pri ženskah izredno srečo, navezal celo vrsto bolj ali manj intimnih poznanstev, ki so mu pomagala do lepega denarja, še danes prihajajo v hišo, v kateri je takrat stanoval, ženske povpraševat za njim. Kakor piše »Jutranji list«, ima Pomgratz lepo število kazni za sabo. Med drugim je odsedel v Ljubljani tri 'eta, v Mariboru šest tednov. v Zagrebu osem mescev, pet let, deset mescev, zdaj pa bo spet osem mescev ostal za zapahi. u— Danes je nabiralni dan Mestne ženske CM podružnice v Ljubljani za narodno obrambno Družbo sv. Cirila in Metoda. Podprite delo Družbe in darujte mal dar, da bo današnja zbirka čim izdatneje pripomogla k izvršitvi družbenih ciljev in nalog! (—) u— Plesni venček ljubljanskih pekovskih pomočnikov bo danes, 6. aprila, ob 20. v prostorih hotela »Metropola« (Miklič). Vse prijatelje prijetne zabave vabi odbor. (—) u— Redni občni zbor prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani bo v torek, ene 9. aprila t_ 1. ob šestih zvečer v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani, člani se vabijo k obilni udeležbi. Odbor. (—) u— Občni zbor Vzgojevalnega in izobraževalnega društva »Domovina« v Ljubljani (Dijaška kuhinja) ie preložen in bo v ponedeljek 15. aprila ob 18. uri v Akademskem kolegiju. u— Mestno zdravniško dežurno služb0 bo opravljal od danes od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta št. 15/II. telefon št. 32-84. n— Petkova policijska racija je spet temeljito očistila teren ljubljanskega policijskega okoliša. Bilo je prijetih in zaslišanih okrog 50 potepuhov, lahkoživk. delo-mrznežev in podobnih izgubljenih ljudi v starosti od 18. do 45 let. Nastopajoče pomladanske sapice so veliko število prosja-kov in malih tatičev privabile z dežele v mesto, kjer se očitno bolje počutijo in najdejo več prilike za brezdelni, dostikrat nepošteni način preživljanja. 2e davno je postal problem dneva tip mladega, zdravega delomrzneža, ki pod pretvezo brezposelnosti prosjači po hišah, odjeda tako podporo resnično potrebnim ter vse skupaj postavlja v slabo luč, saj so priložnostne tatvine ob prilikah prosjačenja po tujih stanovanj:h skoraj na dnevnem redu. Nekaj prijetih osumljencev bo policija izročila sodišču, da jim izpraša vest in jih kaznuje za stare grehe, nekaj pa jih bo izgnanih iz mesta. e— Kako je s podporami za revne delavce? Prejeli smo: Z zanimanjem smo citali v sredo v »Jutru« notico o razdeljevanju podpor iz tako zvanega VVestnovega sklada. ki so bile določene za revne delavce, predvsem za one. ki imajo bolne rodbinske člane Ker se trdovratno vzdržuje vest. da je podelila mestna občina nekemu obrtniku. hišnemu posestniku m funkcionarju fantovskega odseka iz tega sklada 2 000 din podpore bo mestni socialni referent na prihodnji seji mestnega sveta gotovo pojasnil tudi to zadevo e— Sokolski Slovanski večer, ki bo drevi v Narodnem domu, bo svojevrstna in edin- stvena prireditev. Pri oficielnem sprejemu, e— Šoferski izpiti v Celju. Kandidati iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza. ki nameravajo polagati izpit za vozače motornih vozil, naj čimprej vložijo zadevne prošnje na sreskem načel-stvu v Celju. Dan izpita bo vsakemu kandidatu sporočen pravočasno. e— Lastniki motorwh vozil naj dvignejo nove evidenčne tablice za svoja vozila, ker je uporaba motornih vozil, opremljenih s starimi tablicami, nedopustna, ki bo od 20.30 do 21.. bo vsak gost počaščen po starem slovanskem običaju s kruhom in soljo. Obleka temna, narodne noše zaželene e— Vprašanje zvišanja krušnih cen v Celju. Združenje pekov v Celju je imelo v četrtek popoldne zborovanje, na katerem je razpravljalo o vprašanju zvijanja krušnih cen. Sklenjeno je bilo, da bodo krušne cene regulirane v sporazumu s pekovskima združenjima v Ljubljani ir. Mariboru V Celju pa so peki zaenkrat znižali provizijo za preprodajalce peciva od 20 na 10 odstotkov. e— Mladinski pevski zbor »Vilhara trgovskih pomočnikov je bila toliko časa aktualna in utemeljena, dokler ni bilo uvedeno pokojninsko zavarovanje delavcev. Z uvedbo tega zavarovanja pa so avtomatično odpadli razlogi za pritegnitev trgovskih pomočnikov v okvir pokojninskih zavodov za nameščence. Trgovski pomočniki so dobili sicer skromno, vendar pa solidno pokojninsko preskrbo v okviru splošnega delavskega zavarovanja. Z uporabo Dredpisov o prostovoljnem višjem pokojninskem zavarovanju bi si mogli pomočniki urediti koristnejše in cenejše pokojninsko zavarovanje. kakor ga jim nudijo pokojninski zavodi. S 6%no premijo v delavskem zavarovanju bi si trgovski pomočniki zagotovili iste pokojninske zneske, kakor jih iim daje zakon o pokojninskem zavarovanju pri 12% premiji, pri znatno manjši službeni ali starostni dobi. To pomeni, da bi bilo pokojninsko zavarovanje za pomočnike v okviru splošnega zavarovanja ugodnejše To velja za vse pomočnike z letnim dohodkom do 14.400 din. V splošnem delavskem zavarovanju je ta znesek maksimum dohodkov, ki je zavarovan. Pokojninsko zavarovanje v okviru pokojninskih zavodov ima zato praktično vrednost za one pomočnike, ki imajo višje dohodke, da si za ta način zavarujejo ves letni zaslužek. To kar velja za pomočnike, velja tudi za strojnike. Ta dejstva morajo biti pomočnikom znana, da bodo mogli uspešno zagovarjati svoje interese v okviru sedaj Izvedenega pokojninskega zavarovanja pri pokojninskih zavodih za nameščence. Zborovanja trgovce? Celjsko okoliško združenje V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bil 29. marca redni letni občni zbor Združenja trgovcev za sreze Celje, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad. Predsednik združenja g. Ludvik Košir iz Prekope pri Vranskem je ob otvoritvi zborovanja pozdravil podpredsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI g. Smerkolja, predsednika Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino g. Staneta Vidmarja in ostale zborovalce. Poročal je o gospodarskem položaju in vplivu svetovnih dogodkov na gospodarstvo. Delovanje združenja je bilo v preteklem poslovnem letu prav uspešno. Sresko združenje je pred kratkim kupilo hišo bančnega uradnika g. Josipa Pollandta v Gosposki ulici v Celju za 282.000 din. Zastopnik Zbornice za TOI g. SmerkolJ je razpravljal o slovenski narodni trgovini, o novelizaciji davčnega zakona, o delovanju Zbornice, o minimalnih plačah trgovskih nameščencev in drugih aktualnih zadevah. Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar pa je poudaril potrebo discipline med trgovstvom, govoril je o poslanstvu trgovstva v narodu in narodnem gospodarstvu, o reviziji izvestnih državnih pokojnin in o potrebi zvišanja plač državnih nameščencev. V imenu lesnega odseka pri sreskem združenju je poročal g. inž. Zupančič o našem gozdarstvu in lesni trgovini. Opozoril je lesne trgovce, naj bodo pri sklepanju pogodb za izvoz lesa v inozemstvu zelo previdni. Tajnik g. Coklin je poročal, da je imelo združenje ob koncu leta 628 rednih in 6 prostovoljnih članov. Združenje je lani protestiralo, da pri določitvi novih cen soli niso bili upoštevani prevozni stroški podeželskih trgovcev, ki jim ti prevozni stroški vzamejo ves dobiček pri prodaji. Združenje se je tudi pritožilo proti naredbi, da ne smejo trgovci prodajati živinske soli. Z znižanjem cene petroleja pri prodaji na drobno na 7 din, ki ga je odredila mono-polska uprava, so bili trgovci zelo oškodovani, ker so bili kupili petrolej po znatno višji ceni in so ga morali potem prodajati v izgubo. Združenje trgovcev Je zahtevalo od oblasti, da se pri trgovcih popišejo zaloge petroleja in da se jim povrne Izguba, zadevne intervencije pa so ostale brezuspešne. Združenje Je imelo v preteklem letu 150.000 din dohodkov. Prebitek znaša 61.700 din, čisto premoženje pa 340.000 din. Na predlog g. Viro viška lz Žalca je prejel ves odbor razrešnico m pohvalo. Nato je bil odobren proračun za L 1940. Ob zaključku je bilo še zborovanje lesnega odseka pri združenju trgovcev, ki ga je vodil predsednik lesnega odseka g. VerSee iz Podčetrtka. Zahteve ptujskih trgovcev V soiboto 30. marca so imeli ptujski trgovci v Brenčičevi gostilni svojo letno skupščino, ki jo je otvoril in vodil predsednik Ivan Snoj. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je lanska slaba letina krompirja, fižola ln krme ptujski trgovini zelo škodovala, veliko škodo pa je utrpela tudi zaradi pomanjkanja koloni-jalnega blaga tn petroleja. Sadna trgovina je bila močno prizadeta s tem. ker je ravno v času. ko bi morala biti na višku, silno primanjkovalo yagopßv, svstfem poročilu je razpravljal tudi o preostri od- » g. Smrkolj, predsednik osrednjega lesne- redbi za pobijanje draginje, o dolgoletni " " ——- - • « - ------ želji vseh ptujskih pridobitnih krogov, da se v Ptuju uredi avtomatična telefonska centrala, o potrebi zboljšanja avtobusnega prometa in zvez. o poštni službi, o akciji za zgradbo silosov za shranjevanje sadja in pa o zahtevi vsega trgovstva, da se prepove kiošnjarstvo, ki zlasti podeželskemu trgovcu zelo škoduje. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje ptujsko zdiuženje 157 članov, 162 pomočnikov in pomočnic ter 46 vajencev in vajenk. Blagajna izkazuje 49.300 din dohodkov in 37.300 din izdatkov. Po končanih poročilih funkcionarjev je govoril tajnik Zveze trg. združenj dr. Pu-stlšek o novi davčni reformi, o minimalnih plačah trgovskih nameščencev, o krcš-njarstvu, o borbi pioti kartelnim družbam, o prodaji monopolov in podelitvi rajonov, omenil je tudi, da je Zveza v teku dveh mescev zbrala od trgovcev 100.000 din, kateri znesek se bo razdelilo med obmejne šole. Pr; volitvah je oil izvoljen stari odbor z malimi izpremembami. Za častnega predsednika združenja je bil izvoljen veletrgcvec g. Lenart Franjo. Zastopnik Zbornice za TOI Milko S«*nčar je izvajal, da naj se prodajne cene najpotrebnejšim življenskim potrebščinam ne zvišajo, zato pa naj se znižajo veliki dobički kartelov. Nadalje je iznesel, da naj se pri urejevanju dravske banovine predvsem upoštevajo želje in zahteve gospodarskih krogov. Prizad naj posveti v isti meri kot južnim tudi našim krajem vso pozornost in naj kupuje vino v naših Halozah. Ptujsko bolnršnico je treba preurediti in dokončno dograditi. Nadalje je poudarjal, da spadajo v mestno upravo v prvi vrsti gospodarstveniki neglede na strankarsko prepričanje, zato naj sc čim prej izvedejo tajne volitve. Radovljiško združenje Združenje trgovcev za radovljiški srez je imelo preteklo nedeljo ob veliki udeležbi članov svoj redni občni zbor v hotelu Triglav na Bledu. Zanimanje trgovcev za to zborovanje je razumljive spričo današnjih razmer, ko od dneva do dneva nastopajo nove težave v trgovini. Zborovanja, ki ga je vodil predsednik združenja g. Savnik iz Radovljice so se udeležili tudi predsednik trgovinskega odseka Zbornice za TOI ga odseka g. Skrbeč in član uprave Zveze trgovskih združenj g. Fabjani. Iz poročila tajnika g. Hočevarja je razvidno, da ima združenje 403 člane. Poročilo poudarjajo omejitve v zunanji trgovini in pomanjkanju surovin, kar zlasti občuti radovljiški okraj, v katerem je zelo razvita tekstilna industrija. Težko se občuti tudi pomanjkanje petroleja, zlasti v gorskih krajih, kjer ni električnega toka, Trgov-stvo v radovljiškem okraju hudo občuti tudi posledice zastoja v tujskem prometu, saj se je sezona lani zaradi začetka vojne končala že ob koncu avgusta. Kreditiranje blaga je prenehalo in so zaradi tega prišli mnogi trgovci v stiske, ker so morali plačati prejšnje račune, novo blago pa so dobili le proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali predplačilu. Tudi v preteklem ìetu se je nadaljevala borba zaradi krešnjar-slte nadloge in je čas, da b: državno obla-stvo enkrat vprašanje temeljito uredilo, da bo kor.ec stalnih nedostatkov in pritožb. Jeseniško trgovstvo hudo občuti konkurenco zaradi prodaialnice. ki jo ima Kranjska industrijska družba za svoje delavstvo, kjer prodaja blago delavstvu tudi pod nabavnimi cenami. V jeseniškem okolišu je že 5 trgovcev odjavilo trgovine. Zborovalce je v imenu Zbornice za TOI IX)zdravil g. Smrkolj, ki je poudaril, da se trgovstvo zave la težkih časov, vendar ne gre struno prenapenjati. V današnji dobi gre trgovcu predvsem za to, da se obdrži. Navzoči sreski podnačelnik g. Reya je podal zfccrovalcem pojasnia glede krošnjar-stva in šušrr.arstva in je poudaril, da je pri današnjih zakonskih predpisih borba zelo otežkočena. G. Starrel j z Bleda je predlagal posebno resolucijo o potrebi noveliranja predpisov obrtnega zakona o krošnjarstvu in šušmarstvu. Debata se je gibala okrog vprašanja minimalne plače trgovskemu osebju ki znaša 900 din mesečno. pri čemer pa se za lnano in stanovanje odračrna le 300 din. Trsrovci se zavedajo. da so zahteve nameščencev upravičene. mnogi pa teh plač ne zmorejo. Trgovci bodo zaradi te,"a primorani znižati število pomožnega osebja. Predsednik osrednjega lesnega odseka g. Skrbeč je imel v zvezi z občnin zborom še posvetovanje lesnih trgovcev, na katerem je opozarjal, naj bodo trgovci pri nakupu in prodaji lesa previdni. Poslovanfe Hranilnice dravske ban svine Upravni odbor Hranilnice dravske banovine je včeraj odobril bilanco za preteklo leto, ki izkazuje poslovni čisti prebitek v višini 502.000 din (prejšnje leto 1,791.000 din). V smislu hranilničnega pravilnika gre ves ta čisti dobiček v rezervni sklad, ki se z letošnjo dotacijo poviša na 8.9 milijona din, stanje vseh rezervnih skladov pa znaša sedaj 15.8 milijona din. Pcslovanje hranilnice je bilo lani pod vplivom mednarodnih dogodkov. Denar, ki je bil dvignjen proti koncu leta 1938. se je v začetku leta vračal v hranilnico, začel pa je znova odtekati ob spomladanski češki krizi. Ko so se razmere čez poletje skoro zopet normalizirale in so vlagatelji znova vrnili svoje vloge, je nastop vojne povzročil novo vznemirjenje. Zaradi stalne vznemirjenosti je morala tudi hranilnica držati znatna sredstva na razpolago, kar je vplivalo na donosnost poslovanja. Hranilnica tudi ni mogla dajati dolgoročnejših posojil. Ob koncu lanskega leta je Imela hranilnica v blagajni pri Poštni hranilnici in pri Narodni banki 19.4 milijona din, v državnih blagajniških zapisih 43.5 milijona din in v takoj razpoložljivih naložbah pri bankah 11 milijonov din. Likvidna sredstva so torej dosegla skoro 74 milijonov din. Hranilne vloge so znašale ob koncu lanskega leta 205.6 milijona din, to je za 3.1 milijona din manj nego ob koncu prejšnlega leta. vsa posojila pa so znašala 122.5 milijona din. Pri podeljevanju novih posojil ie morala hranilnica postopati zelo previdno. Hranilnič-ni odpisi so lani dosegli 1.4 milijona din, kar Je v zvezi z odpisom pri državnih vrednostnih papirjih, ker so tečaji ob izbruhu vojne popustili. Hranilnica Je morala popolnoma odpisati tudi poljske vrednote. Vse te odpise je Izvršila lz tekočih sredstev in ne na breme sklada za tečajne razlike. Pokojninski sklad nameščencev upravlja poseben mešan odbor. Od svojih hiš v bloku Gradišče - Igriška ulica je imel pokojninski sklad 811.000 kosmatih dohodkov; izdatki za davke in vzdrževanje so znašali 474.000 din. pokojnine 20 upravičencem pa 285.000 din. Cisti prebitek v višini 53.000 se je uporabil za odpise pri hiši. Hranilnica uporablja ustanovo za neozdravljive, ki ima 5.3 milijona din premoženja. Iz dohodkov obresti je hranilnica izplačala mesečne podpore 46 neozdravljivim vživateljem v skupnem znesku 174.000 din. Gospodarske vesti s Novi predpisi glede odobravanja občinskih ln mestnih proračunov. Uredba o proračunskih dvanajstinah za april, maj. junij ln julij vsebuje v § 79 določbo, ki pravi: Oblastvo, ki po določbah § 98 zakona o občinah in § 118 zakona o mestnih občinah odobrava občinske ln mestne prora-Cune, sme v predloženih občinskih in mestnih proračunih o priliki odobravanja izvesti polnoveljavne spremembe, tako pri dohodkih, kakor tudi pri izdatkih in glede dajatev, ki jih občine in mesta pobirajo za pokritje svojih izdatkov. = Ustavitev obratovanja ▼ tvorni ci gume v Kranju. Iz Kranja nam poročajo: Jugoslovenske tvornice gume v Kranju so v četrtek dale svojemu delavstvu 240 pismenih odpovedi s 14dnevnim rokom. K temu koraku je bilo podjetje prisiljeno zaradi pomanjkanja surovin. Podjetje je do zadnjega upalo, da bo vprašanje glede dobave surove gume še pravočasno ugodno rešeno. Ker pa so vsa prizadevanja ostala brezuspešna, je bilo podjetje prisiljeno dati dvema tretjinama delavstva 14dnev- ni odpovedni rok Podjetje ima namreč v zalogi surovega gumija samo že za '14 dnevno obratovanje. Po tem času pa bodo vsi oddelki, v katerih so predelovali gumo, prenehali z obratom in tako bo na cesti 240 delavcev in delavk. 2e zadnjič smo omenili, da grozi sličen udarec tekstilni industriji, ako sc- vprašanje dobav su; ovine pravočasno ne uredi. Pripomniti pa je treba, da reš tev tega vprašanja ni v rokah podjetnikov. *= Dobave. 15. t. m bo pri vojno-sanit. zavodu v Zemunu licitacija za dobavo aluminijastih škatel, 30. aprila pa za dobavo impregniranega platna. — Dne 15. aprila bo pri štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo bombažne in volnene preje za mornarske maje in nogavic, 23. aprila pa za dobavo piatna Borze 5. aprl!a Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31.50 v Beogradu pa je bil promet po 31.25. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci trgovala po 445 (v Beogradu po 446). Zaključek je bil zabeležen še v delnicah Trboveljske po 235. Devize Ljubljana. Oflciclni tečaji: London 157.65 — 160.85, Pariz 89.05 — 91.35, New York 4423.75 — 4483.75, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2346 — 2384, Bruselj ' 754 — 766. Tečaji na svobodnem trgu: London 194.83 — 198.03, Pariz 110.11 — 312.41, New York 5480 — 5520, Curih 1228.52 — 1238.52, Amsterdam 2838.27 — 2936.27, Curih. Beograd 10, Pariz 9.0250, London 15.93, New York 446, Bruselj 75.90, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.70, Stockholm 106.20, Oslo 101.30, Köbenhavn 86.10, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Bukarešta 2.1250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 442 — 445 (445), 4% severne agrame 50 den.. 6o/0 begluške 77 — 78. 6°.'o dalm. agrarne 70 den., 6«/0 šumske 69 den., 7»/0 stabiliz. 95 den., 7®/» invest. 99 den., 7° '« Seligman 101 dan., 7% Blair 93.50 den., 8®/o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 7700 den., PAB 194 den., Trboveljska 233 — 236. Gutmann 55 bl., šečerana Beograd. Vojna škoda 446 — 447.50 (446), 4«'o agrarne 53.50 —'54, 4«/e severne agrarne 51 — 51.50 (51.25), 6o/0 begluške 77.50 — 78 ( 78), 6"0 Seligman 102 den.. 7«/0 Blair 93 — 94. 8" n Blair 100.75 — 101.50 (100.75 — 101.50). Narodna banka 7860 ( 7900), PAB 194.50 — 196. Blagovna tržišča «ito 4- Chicago, 5. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 105.75, za julij 105; "oru-za: za maj 57, za julij 58.25. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica; baška, okolica Novi Sad 220 — 222; sremska 219 — 221; slavonska 220 — 222; gornjeba-natska 220 — 222; gornjebaška 222 — 224; baška ladja Tisa 224 — 226. Bž: baška 180 — 182.50. Oves: sremski 173 — 175; slavonski 174 — 176. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 192.50 — 195. Koruza: baška in baška par. Indjija 169 — 171. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 330 — 340; »2« 310 — 320; »5« 290 — 300; »6« 270 — 280; »7« 240 — 250; »8« 167.5C — 172.50. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 117.53 — 150. Fižol: sremski beli brez vreč 440 — 445» Požarni alarm zaradi snežke Strojnica v podmornici ===== 6 ==— -i Nevarna elektrika Čeprav ao poškodbe zavoljo električnih j udarcev običajno videli nedolžne, je v no-! tranjosti prizadetega organa pogost orna ! zelo hudo. Pcgostoma povzročajo tudi äib-j kejši toki hude poškodbe. Posebno v go-! apodinjstvu moramo biti s poškodovanimi ; žicami in kontakti zelo previdni, zlasti pa otroci ne smejo zraven. Na zunaj je videti rana mnogokdaj nedolžna, ker je tu učinkovala samo iskra. Niti dlake v bližini tega kraja večinoma niso ožgane. V notranjosti pa trga iskra mišično tkivo in vročina ubija stanice. Med tem ko jo treba zunanjo poškodbo po električnem boku obravnavati običajno kakor pač nevedne rane, je treba odmirajoče organe, ki itak niso sposobni za delo, kmalu odstraniti, že za to, da se izognemo dolgemu ležanju na bolniški posteJji. Pogled v strojni oddelek neke angleške podmornice. Mehanizem teh ladij mora biti nadvse precizen, prav tako pa mora tudi moštvo paziti na vsak prijem dlimpijada na Finskem šele I944 Olimpijske zgradbe za sedaj zasedli begunci V Helsinkiju se sicer oficielno še niso odločili glede izvedbe XII. olimpijskih iger. vendar postaja vsak dan neverjet-neje. da bi mogli te igre še letos izvesti. Vodja olimpijske poročevalske službe Toi-vo Aro jp izjavil, da ima Finska sedaj toliko drugih nalog pred seboj, da je že smešno misliti na samo prireditev iger. Istega mnenja je tudi tisk, ki poudarja, da bi bilo silno težko rešiti tudi vprašanje, kam naj bi spravili obiskovalce. Olim- pijske zgradbe so morali dati na razpolago beguncem, še težje bi bilo prehraniti obiskovalce, saj je minister za preskrbo ljudstva izjavil, da bo treba živež na novo racionirati. Finska more upati le na to. da bo olimpijske igre izvedla 1. 3944. Naj si bo ljubezen te dežele za mednarodni sport še tako velika, v tem trenutka stoji pred težjimi nalogami, ki jih mora rešiti prej. Malo minut pred začetkom predstave ▼ nekem budimpešanskem gledališču so se nenadno oglasile sirene gasilcev. Možje a čeladami na glavah so planili z voza in vdrli v gledališče, kjer se je v trenutku razlegel klic: »Ogenj! Ogenj!« Nastala le panika, ki so jo pa kmalu obvladali. Izkazalo se je namreč, da ognja nikjer ni bilo in da je šlo za alarm z nenavadnim vzrokom. Neka dama. ki si je v garderobi slačila snežko. se je pri tem naslonila namreč baš na vzvod svarilnega aparata za požar. V trenutku, ko je snežko spravila z noge, so bili gasilci že v pos1opju. Ko so dami povedali, da je bila nehote vzrok nepotrebnega alarma, je omedlela — tako da gasile: na zadnje vendarle niso prišli popolnoma zaman. Med Francijo In Juf.no Ameriko »o zdaj v prometu letala posebne vrste, ki prenašajo nujno pošto Znanost in potegavščina v ameriškem lonca Aprilska šala z reklamnim oza d jetrn Ob istem času so preteklo nedeljo zvečer stotine Filodelfijcev telefonično klicali radijsko postajo. Vse telefonske zve-ac so bile zasedene. Kriva je bila sledeča radijska brzojavka na nekega mistia .Tačka Dennyja. ki jo je radijska postaja malo prej oddajala: »Tvoj strah, da bo svet propadel, je upravičen. Astronomi eznane in og: Izjava raziskovalca Južnega tečaja, admirala Byrda S svojo ekspedicijsko ladjo »Bear« je priplul za kratek čas iz Antarktide v Porto Arenas admiral Byrd in je v nekem in-tervjuvu med drugim izjavil, dia je mag-netski južni tečaj ta čas na drugem mestu. nego ga navajajo karte. To so oa-krili na poletih nad tistim predelom, kjer bi moral magnetski tečaj biti. >Nisem še mogel točno ugotoviti.« pravi admiral Byrd, »kje je magnetski južni tečaj sedaj. Vem le to, da se je premakni! proti zapadu. Znanost bo to gotovo zelo inanimalo, kajti vse morske karte so sestavljene na podlagi doslej znanega položaja ma.gnetskih tečajev.« Bistveni smoter njegovega bivanja v Antarktiti je ta, da bi zbral o njej čim več znanstvenega gradiva. Med njegovimi sodelavci so zastopniki petnajstih različnih znanstvenih področij. Bvrd je nadalje izjavil, da je v Antarktiki več kopnine, nego smo mislili do sedaj. Odkril je več novih gorskih verig. r-Odkril oem, da je cela vrsta ozemelj, ki so jih smatrali do danes za otofke, v resnici Pet let sta živela z možem v sreči ln blaženosti___« »In potem — kaj se je zgodilo?« »Potem se je vrnil »on« iz Ameriko«. (»Marc Aurelio«) MICHEL ZÉVACO: 80 KOM AN. Loraydan se je prvič v svojem življenju začutil majhnega, neznatnega v primeri z možem, ki je sedel pred njim. Ta mož je bil meščan. Rokodelec. To je bilo malo, skeraj manj ko nič ... In vendar je bil Loraydan premagan. Prvič v življenju se mu je tesnilo srce od čustva, ki ga ni kalil sebičen račun. Klanjal se je pred Turquandom. Oči so mu bile mokre od solz. Srce mu je utripalo. Vsaj za minuto je bil spet človek. Globoko je dihal.' V tem trenutku je bila njegova ljubezen do Beranžerke čista, brez grde primesi. V duši mu je vstajalo spoštovanje in občudovanje do Beranžerkinega očeta. Nekaj ga je gnalo, da bi padel na kolena in sklenil roke... O, da bi bil poslušal ta prerodilni nagib! Da bi bil dal duška odrešilnim besedam ljubezni, ki so mu silile iz srca na ustnice! »Oče,« je klical glas njegovega srca, »oh. oče moje ljubljene Beranžerke, pomagajte mi! Rešite me zla, ki je v meni! Čutim, da bi mogla ljubezen, očiščena v plamenu kesanja, napraviti iz mene človeka .. Oče, hudoben sem bil. Bil sem okruten. Neveden sem bil in nisem poznal blagih radosti dobrote in čiste ljubezni. Bežimo, oče ljubljene de- klice. Bežimo vsi trije daleč proč od zločina, laži, sleparstva in izdajstva! Bežimo od Pariza in njegovega dvora, da zaživimo v treh novo življenje miru in dobrote ... Vzemita me s seboj ... odve-dita me... prerodita me in me naučita vsega, česar ne znam in ne vem!...« Zakaj so stale te besede pokopane v srcu Amau-rija de Loraydana? Zakaj je vzravnal svoj sklonjeni stas? Zakaj so mu solze na trepalnicah usahnile kakor v dihu požrešnega ognja? Kdo ve... Morda, ker je v duhu zagledal porog-gljivi nasmeh kakega Esséja ali Sansaca. Morda, ker je v mislih začul njun glas .. . njuno zaničljivo vprašanje, za koliko srebrnjakov je prodal svoj grb oderuhu... Da, prav ta odurni rodovni por.os je moral biti nagib, ki ga je nenadoma iztrgal iz plemenitega čustva, da mu ni povsem prevzelo srca! Loraydan se je vzravnal. Njegov obraz je bil kakor zaprta vrata, in v črtah obličja mu je drgetal sram nad slabostjo, ki bi ga bila malone storila človeka. »Nikdar!« je rjovela v njem predramljena zver. »Nikdar se ne predam tema človekoma. Ne dam jima slavnega imena, ki mi ga je zapustila vrsta žlahtnih prednikov! Pokonci, Loraydan! Zagrabi ju! Pograbi njuno zlato! Vzemi si hčer! Vzemi skrivnosti, ki ti jih je oče izdal, in jih porabi, ko pride čas! Vse vzemi — saj je tvoj plen. In ne daj sam ničesar, posebno pa ne imena, ki si svojim prednikom dolžan, da ga obvaruješ nizkega dotika! ...« Ko je tako spet postal prejšnij Loraydan, je iz-pregovoril: »Mojster, pomirjen sem. Vidim, da bo njegovo kraljevsko visočanstvo, ako pride drevi iztikat okrog vaše hiše, naletelo na neprestopne ovire. Toda, mojster, vendarle si zamisliva najhujše! De-niva, da so železna vrata vlomljena, vaši sluge pobiti in vi mrtvi: deniva, da se kralju posreči odpreti omaro in ubrati po teh stopnicah isto pot kakor vaša hči na svojem begu . .. Kaj potem?« Turquand je vstal in mirno odvrnil: »Po rovu. ki sem ga dal izkopati, bi kralj prišel tja, kjer je zdaj Beranžerka ... to je, v kapelico Arronškega dvorca...« Loraydan je vzdrhtel. »In tam?« je vprašal. »Tam bi našel Beranžer-ko!... Našel bi jo!...« »Seveda,« je rekel Turquand. »Toda našel bi jo v varstvu nekoga, ki se mu niti on ne bi upal kljubovati, pa da je stokrat kralj ...« »V čigavem varstvu?« je vzkriknil Loraydan. »V varstvu strahu!« je veličastno odvrnil Turquand. »Rov vodi v grobnico. V tej grobnici počiva žena, ki se kralj Ff-anc nikoli ne bo drznil oskruniti njenega spomina. Kajti ta žena je bila ena njegovih žrtev. Ime ji je Agneza de Sennecour... Ne skušajte me razumeti, gospod grof. Zadovoljite se s tem, kar vam pravim, in verjemite, da vem, kaj govorim.« »Prav!« je vzkliknil Loraydan ves iz sebe. »Toda če se vendar drzne! Ce žrtev ne vstane iz groba, da bi ga odgnala! Kaj potem, mojster... kaj potem? ...« In Turquand je odgovoril: »Tudi za ta primer je poskrbljeno. Ako bi kralj ali kak drug malopridnež zasledoval mojo hčer prav v kapelico Arronškega dvorca in ga veličanstvo kraja ne bi ostrašilo in se ne bi zmenil za dolžno spoštovanje do mrtvih: tisti mah, ko bi iztegnil roko po Beranžerki, gospod grof, bi ta roka zgrabila samo mrliča.« »Mrliča!« je z grozo zajecljal Loraydan. In Turquand je z zlovestno mirnim glasom končal: »Beranžerka nosi v svoji torbici nagel strup, ki sem ga dal sestaviti zanjo... da bi ji bil poslednja rešitev!... Ce tako nanese, gospod grof, si bo znala pomagati! XXXIII Nadaljevanje zgodbe o Jakominu Corentinu Amauri de Loraydan je zapustil Turquandovo hišo tako zmeden, da je celo pozabil prositi zlatarja; naj pokliče hčerko nazaj. Zastran kraljeve drevišnje odprave je bil sicer pomirjen. Toda čudne, bolne misli so se mu vrtinčile v glavi... Zvečer se je napotil v Louvre, kakor mu je bil kralj ukazal. Njegovo veličanstvo je bilo že nàred za ljubezenski izlet. Tudi običajna spremljevalca, Essé in Sansac, sta bila že pri njem. Ko je udarila ura pri Sv. Germanu Auxerrskem deset, so vsi štirje zapustili Louvre; smejé se in kramljaje so krenili po Tempelski ulici. t\. Zanimiva polemika „Hrvatski dnevnik" odgovarja „Slovencu" Zanimiva polemika se je razvila med »Slovencem« in »Hrvatskim dnevnikom«. Povodom uredbe o finančni avtonomiji Hrvatske je »Slovenec« objavil notico, v kateri zahteva, da naj se sedaj brez ozira na vprašanje srbskega dela države takoj organizira avtonomna banovina Slovenija na osnovah, ki veljajo za banovino Hrvatsko. »Slovenec« trdi pri tem, da so Srbi že od početka za to, Hrvati pa da so pred nekaj časa govorili, naj bi »Slovenci svojih zahtev po banovini Sloveniji ne izrekli preveč na glas, dokler ne bo v celoti rešeno vprašanje banovine Hrvatske in njena finančna avtonomija. Potem pa so govorili ti hrvatski glasovi, bodo tudi Hrvati podprli slovenske zahteve.« Zdaj ko je banovina Hrvatska dobila tudi svojo finančno avtonomijo, smatra Slovenec, da je vprašanje Hrvatske v celoti rešeno, in kliče Hrvatom, da je s tem »napočil čas«. »Hrvatski dnevnik« popravlja to »Sloven-čevc*r trditev in pravi, da »ni povsem točno, da so se s hrvatske strani culi baš taki glasovi. Bilo je samo rečeno, da bi Slovenci morali podpirati hrvatske zahteve, ker bi bil tako tudi njihov položaj lažji. Kar se nas Hrvatov tiče se je mogla tudi banovina Slovenija ustanoviti že 26. avgusta. V ostalem pa vprašanje banovine Hrvatske še ni končno rešeno, ker smo mi Hrvati uresničili samo en del svojih narodnih pravic.« K temu je treba dodati, da se »Slovenec« tudi glede Srbov, zlasti kar se tiče JRZ, zelo optimistično izraža. JRZ se je namreč na seji svojega vodstva 24. januarja izrekla za to. da se ima še pred volitvami izvršiti preureditev vseh delov države, tako da bodo enakopravni in zadovoljni. Do sedaj ni nihče dvomil o tem, da je JRZ s tem sklepom proglasila preureditev države kot enotni problem, ki se naj rešuje, izvzemši seveda banovino Hrvatsko, za vse dele države hkrati in sicer še pred volitvami. Iz tega sklepa so nastala gotova nasprotstva tako v sami JRZ, kakor tudi z dr. Mačkom, ki je izjavil, da se ga ta sklep ne tiče, ker stoji na stališču, da se naj potom svobodnih volitev pokaže, kaj je prava narodna volja. Ko se »Hrvatski dnevnik« v odgovoru na »Slovenca« sklicuje na to, da pri Hrvatih ni bilo nobene zapreke za ustanovitev banovine Slovenije že s 26. avgustom 1939., opozarja na takratno stališče slovenskega dela JRZ, ki ga je izrazil minister dr. Krek na taboru v Konjicah 27. avgusta 1939., kjer je izrecno poudarjal, da so Slovenci z uredbo od 26. avgusta dobili sicer pravico do enakih kompetenc. kakor jih ima banovina Hrvatska, toda da bo JRZ v praktičnem izvajanju in prenašanju kompetenc šele »premislila in določila«, katere so za Slovence sploh koristne in sprejemljive. V koliko je JRZ to do sedaj storila tei preudariila in premislila, kaj bi bilo za Slovence koristno, o tem javnost ni obveščena. H Ž IC E ©bžsk ministrov v Kr agii j e ven Kakor srno že poročali sta obiskala predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček v spremstvu ministra vojske in mornarice generala Milana Nediča in ministrov dr. Cincar-Markoviča, Maksimo-viča, dr. Markovi da, Mihaldžiča, dr. Kulenoviča in dr. Torbarja vojno tehnične zavode v Kragujevcu. Po pregledu zavoda so se udeležili člani vlade preizkušnje v Kragujevcu izdelanega orožja na terenu. Pred povratkom iz Kragujevca je sprejel dr. Maček novinarje in jim izjavil, da je obiskal vojni arzenal in videl, da je bil denar, ki ga je zbral narod s težko muko, res koristno porabljen. Najprej ©feelnske volitve? Z vladne strani se sedaj čuje, da bi se mogle pred skupščinskimi volitvami razpisati in izvršiti volitve v občinah. To je na sebi pravilno stališče in le škoda, da se ni uveljavilo že prej. Mandati občinskih odborov so, kakor znano, potekli že jeseni lanskega leta. Kakor poroča beograjska »Politika« se je te dni vršila konferenca predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča s podpredsednikom dr. Mačkom in hrvatskim banom dr. šubašičem. Na konferenci so ugotovili, da bi bilo potrebno čim prej revidirati sedanje volilne predpise za občine in razpisati volitve, čim bi splošne politične prilike to dopuščale. Ni še odločeno. ali se bo izvršila revizija občinskega volilnega zakona (za mesto in podeželske občine) potom spremembe sedanjega zakona o občinah, ali pa potom nove zakonske uredbe. Vsekakor bo tudi za občinske volitve uvedeno tajno glasovanje in proporc. »Politika« sodi, da bi mogle volitve v občinah biti razpisane že v mescu maju. Jugoslovestski klub v Novem Sadu V Novem Sadu je bilia v četrtek ustanovna skupščina tamošnje podružnice Jugoslo-venskega kluba. Za predsednika je bil izvoljen znani vojvodinski književnik, gimnazijski ravnatelj Vasa Stajic, za podpred-nika pa književnik dr. Pavle Bogdanovič. Poleg tega je bilo izvoljenih v odbor še vrsta odličnih vojvodinskih prosvetnih delavcev, ki so svojčas odklonili svoj vstop v Srbski kulturni klub. Ministra Boža Maksimovič in dr. Laza Markovic v JRZ? Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da sta vstopila v Jugoslovcnsko radikalno zajed-nico minister pravde dr. Lazar Markovič in minister prosvete Boža Maksimovič. Ta vest je zasnovana ns dejstvu, da sta se oba ministra udeležila konference senatorjev JRZ, na kateri je govoril o političnem položaju predsednik vlade g. Cvetkovič. Dr. Markovič se je že ponovno izrazil za zbiranje radikalov okoli JRZ. vendar doslej pod predpostavko, da bi prevzel -njeno predsedništvo g. Aca Stanojevič. Ker pa je ta kombinacija sedaj definitivno pokopana, ni izključeno, da se je odločil za vstop v JRZ. Boža Maksimovič je bil član vodstva JNS za časa prehoda iz diktature v demokratski režim in se je pozneje odvojil, ker se ni strinjal s politiko g. Je vtiča in tovarišev. Vclitve v trboveljsko bratsvsko sfda&nico V' Trbovljah so bile v nedeljo volitve delegatov v tamošnjo krajevno bratovsko skiadnico. Postavljene so bile tri liste: socialistične Zveze rudarjev Jugoslavije, krščansko socialne Jugoslovanske strokovne Zveze in Jugorasa. Narodni delavci niso postavili svoje liste. Volilnih upravičencev je bilo 2560, od katerih jih je volilo 1643. Socialisti so dobili 893 glasov, krščanski socialisti 460, Jugcras na 196 Zanimivo je, da so jugorasovci zbrali pri zbiranju podpisov za svojo listo 312 podpisnikov, od katerih je pa potem pri tajnih volitvah glasovalo za listo samo še 196. Zahteve zasebnih nameščencev Delavski zbornici v Ljubljani so, kakor nam poročajo, predložile »Zveza društev privatnih nameščencev« in druge name-ščenske organizacije predstavko, naj se ponovno pokrene akcija za revizijo zakonitih predpisov glede odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtniških obratovalnic bi o delovnem času pomožnega osebja. Zasebni nameščenci zahtevajo, da se za nameščence bank, zavarovalnic, denarnih zavodov, industrijskih pisarn in pisarn trgo- vin na debelo in agentur uvede nedeljeni šesturni delavnik z angleško soboto, za vse ostale nameščence pa vsaj osemurni delavnik s popolnim nedeljskim počitkom. Delavska zbornica je predložila zahteve nameščenskih organizacij banski upravi za dravsko banovino in ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu in poleg tega še posebej društvu bančnih zavodov v Ljubljani. Socialistični delegati {Mri ministru Budisavljevicu Minister socialne politike dr. Budisavlje-vič je v sredo sprejel delegate socialističnega Urša (Ujedinjeni radnički savez). Delegacijo sta vodila Milorad Belič in Bogdan Krekič. Minister se je dalje časa razgovar-jal z delegacijo, ki ga je seznanila s težnjami delavstva na področju socialne po-, litike. Obravnavala je zlasti vprašanja, ki j bi jih bilo treba čimprej rešiti v smislu I predlogov svobodnih delavskih in nameščenskih organizacij. Gre predvsem za upravo delavskih zbornic. O intrigah in kovarstvu član vodstva Samostojne demokratske stranke dr. Hinko Krizman je napisal v svojem listu »Varaždinske novosti« članek o intrigah in kovarstvu. V uvodu pravi, da je bilo vse v redu, dokler se je nahajal narod v borbi za svoje pravice, čim pa je prišlo do sporazuma, so takoj nastopile težave. Dr. Krizman izvaja med drugim: »Pri nas se je pričelo na debelo z intrigami in kovarstvom tako v mestih, kakor po vaseh. Narodne vrste so še složne in enotne. Na poslu pa so že intriganti, ki skušajo narod zapeljati, šepečejo se najbolj neumne vesti, dele se zlonamerni in lažnjivi letaki, vrše atentati z dinamitom, priporočajo se teroristični čini. Tako se sistematično pripravlja pot sovražnikom naše narodne svobode. Na delo teh zločincev je upravičeno opozoril dr. Maček s svojim proglasom hrvatskemu narodu 5. pr. mesca. Mi živimo v težkih in resnih časih ter lahko povzroči delo takih plačanih intrigantov najbolj dalekosežne in usodne posledice. Intriganti so gavrani, ki napovedujejo nesrečo in propast našega naroda. Mnogi med njimi nosijo krinko velikih prijateljev naroda in še večjih Hrvatov. Te intrigante, plačane za tuj denar, je najlažje spoznati po tem, da neprestano govoričijo o svojem hrvatstvu in da se predstavljajo ljudstvu kot edini pravi Hrvati. Pri tem proglašajo vse druge za izdajalce Hrvatov. V ustah imajo neprestano fraze o hrvatstvu in Hrvatski, ko pa se je bilo treba za oboje boriti, jih ni bilo nikjer na spregled. Okrašeni s hrvatsko trobojnico kriče povsod na vse grlo: »živela Hrvatska«. Intriganti so tudi vsi tisti, ki hvalijo tujce, veličajo njihovo moč ter obljubljajo njihovo pomoč v borbi hrvatskega naroda. Ti ljudje lažejo hrvatskemu narodu, da mu ne preti od nikogar nevarnost in da so vsi samo njegovi prijatelji in edini sovražnik samo njegov rodni brat Srb, s katerim živita pod istim krovom skupne hiše.« V Varaždinu so odnošaji med SDS in HSS zelo nevšečni in so besede dr. Kriz-mana baš zato še posebno trpke. Madžarska propaganda v Ameriki Vodja madžarske stranke malih posestnikov dr. Tibor Eckhardt je odpotoval na daljšo propagandno turnejo v Ameriko. Pred svojim odhodom je imel skoro dve uri trajajoč razgovor s predsednikom vlade grofom Telekijem. Dr. Eckhardt bo imel v raznih ameriških mestih predavanja o položaju Madžarske in sploh o razmerah v Podunavju. V svojih predavanjih bo propagiral cilje madžarske zunanje politike, pri čemer bodo igrale glavno vlogo madžarske revizionistične zahteve, ki naj se uresničijo po končani vojni. češki vseučiliški profesorji na Slovaškem Kakor poroča »Slovak Press«, ki ga izdaja slovaški presbiro, je na slovaškem vseučilišču v Bratislavi nastavljenih 19 rednih in 9 izrednih profesorjev ter 13 docentov, Slovakov, 13 rednih in dva izredna profesorja ter 8 docentov Cehov ter trije redni profesorji Rusi. Na slovaški visoki tehnični šoli v Bratislavi je skupno 11 profesorjev, od teh 3 redni in 8 izrednih; Slovakov je 1 reden in 5 izrednih, Cehov 2 redna in 1 izreden profesor, ruske narodnosti pa sta po en reden in en izreden profesor. Minister Sivak je v nekem svojem poročilu izjavil, da je stanje učnega osebja ' na slovaških visokih šo'ah za Slovake zadovoljivo. kajti »ostali so samo nekateri profesorji češke narodnosti, ki so v lojalnih odnošajih do Slovakov ali pa imajo za Sovaško posebne zasluge, odnosno so kot profesorji Slovakom nujno potrebni.« Ukrepi proti tuji propagandi v Bolgariji Bolgarske oblasti so izdale zelo stroge ukrepe proti tuji propagandi in špijonaži. Tujci se smejo zadrževati samo v onih krajih, ki so izrecno navedeni kot cilji njihovega bivanja v Bolgariji. Le v izrednih primerih lahko dobe pismeno dovoljenje za obisk drugih krajev. Taka dovoljenja se bodo izdajala le za določen, čim krajše odmerjen čas in sarno za določene kraje. Tujci, ki so se pregrešili zoper te predpise, morajo Bolgarijo takoj zapustiti, vrh tega pa bodo kaznovani z globo 2.000 levov. PaciSizem v Angliji V zadnji svetovni vojni so v Angliji zaprli vse one, ki so se iz načelnih razlogov j izrekli proti vojni. Danes je položaj načelnih pacifistov v Angliji boljše urejen. Vsi oni državljani, ki jim globoko notranje prepričanje brani, da bi se iktivno udeležili vojne, se smejo prijaviti v poseben register, nakar so pozvani pred sodišče, da razložijo, kaj jim brani udeležbo v vojni in zakaj se izrekajo za pacifizem. Vsakdo, ki sc nc pretvarja in izdaja za pacifista samo zato, da bi bil osvobojen vojaške službe, lahko dokaže in prepriča sodnika, da mu njegova vest brani, da bi se iktivno udeležil vojne. Za večino držav na svetu bi se to zdelo nemogoče, v Angliji pa so drugačnega wìne-nja. Angleški parlament se je že pred časom pečal s to zadevo in sprejel sklep, da se mora človeško dostojanstvo tudi v voj- ni spoštovati. Nihče se ne sme si Rti k dejanju, ki ga po svoji vesti ne bi mogel opraviti. Po podatkih do konca februarja so sodišča doslej izrekla svoje mnenje že v 8335 primerih. Vseh v »pacifističnem registru« zabeleženih oseb jc doslej okoli 25.000.) V pregledanih primerih je bilo 1078 oseb brez kakih pogojev priznanih za iskrene pacifiste, 3738 jih je bilo dokončno registriranih s pogojem, da morajo opravljati civilna dela. 2040 se jih je moralo zavezati, da bodo opravljali v zaledju nevojaška dela, 1479 pa jc bilo spoznanih za simulante in je bil njihov vpis v pacifistični se-znam odklonjen. „Tveganje je vojni zakon" Vojaški strokovnjak pariškega »Temp-sa« razpravlja o vzporeditvi m združitvi vseh bojnih sredstev v sedanji vojni ter končuje svoja razmišljanja z naslednjimi zaključnimi besedami »Tveganje jc vojni zakon: kdor nič ne tvega, ne more ničesar doseči. Najprej je treba stvar pretehtati, nato pa tvegati, je dejal nekoč Moltke. Ta formuk inora tudi danes navdajati tako vlade kakor voja-• ko poveljstvo.« * Občni zbiar ofcč. org. JNS na Jesenicah Banovinsko tajništvo JNS objavlja: V nedeljo, 7. t. m. ob 3. popoldne bo na Jesenicah v prostorih gostilne Sokolskega doma občni zbor tamošnje občinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Na občnem zboru bo poročal o politični situaciji zastopnik banovinskega odbora JNS. Vsi somišljeniki in pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke se vabijo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Balkan v ospredju V Italiji presojajo položaj na Balkanu popolnoma mimo in so prepričani, da mu ne groze nobene neposredne nevarnosti V zadnjem času je Balkan spet v večji meri predmet zanimanja vojskujočih se velesil. Vzroke zato je treba iskati v zaključku vojne na severu, v posledicah bren-nerskega sestanka in naposled tudi v zadnjih sklepih zavezniškega vrhovnega vojnega sveta o poostritvi blokade, kar se tiče v polni meri tudi jugovzhoda. Kljub temu ne presojajo v Rimu položaja preveč vznemirjajoče, čeprav mislijo, da se bo gospodarska in diplomatska vojna v mnogo večji meri kakor doslej prenesla tudi na to področje. Zavezniki bodo pač skušali z vsemi sredstvi delati težave nemški trgovini z jugovzhodom. Na Balkanu sta bili nemška in italijanska politika v soglasju glede ravnotežja sü, kar je bilo tudi največje poroštvo za svobodo in neodvisnost balkanskih držav. Italija se slej ko prej zavzema za mir v tem področju. Nemčija ima enako željo iz svojih posebnih razlogov, da si namreč zasigura dobavo važnih surovin tn živil, ker je Balkan važna »luknja« v zavezniški blokadi. Chamberlain in Churchill sta v svojih zad-. njih govorih zanikala stalne nemške trdit-I ve, kakor da zavezniki iščejo novo bojišče j ravno na jugovzhodu. Toda ne sme se pozabiti, da nihče ni za mir na jugovzhodu zaradi balkanskih interesov, temveč izključno zaradi svojih lastnih. Največja neznanka je tudi po govoru Molotova Sovjetska zveza, ki lahko pripravi presenečenja in ki se bo najbrže obotavljala le zato, ker s tem lahko tvega vojno z zavezniki, čemur se je doslej za vsako ceno želela izogniti Takoj po brennerskem sestanku Je zlasti nemški tisk slikal skorajšnjo možnost sodelovanja med osjo Rim-Berlin in Moskvo na Balkanu. Toda ta izključno nemška pobuda je bila v Rimu in v Moskvi sprejeta dosti rezervirano, časopisni glasovi so nato utihnili, kar je bil najboljši dokaz, da so nastale težave; vendar pa to ne pomeni, da je že vse propadlo. Doslej je bila Italija vedno proti vsakemu sovjetskemu vplivu na Balkanu in Rim ni bil nikoli pripravljen za kako delitev interesnih afer. Ob priliki beneškega sestanka kakor tudi rimskega bivanja voditelja ru-munske mladine so se oglasili v Rimu me-rodajni glasovi, ki so zatrjevali, da se bo Italija uprla z orožjem, če bi sovjeti skušali prestopiti meje na jugu, ki so jih dosegli lani v septembru z nemško pomočjo. Res je, da italijanski tisk ni komentiral govora Molotova, čeprav Je vseboval tudi napade na Italijo v zvezi s Finsko in Albanijo Navzlic temu pa prinašajo nekateri italijanski listi tudi nadalje napade na sovjete, sovjetski radio pa kakor doslej napada italijansko politiko. Medsebojna ve-poslanika sta odpoklicana, gospodarski odnošaji so zelo skromni. Nič se torej ni zgodilo, iz česar bi se lahko sklepalo na kako zbližanje, razen gotove rezerviranosti z italijanske strani. Moskva vodi po italijanskem mnenju pod masko lažne nevtralnosti svojo egoistiöno politiko, ki je v govoru Molotova prišla vidno do Izraza. Zato Moskvi tudi ni posebno pri srcu sporazum z Italijo, ki bi moral upoštevati italijanske I interese. Moskva gospodarsko podpira ' i Nemčijo, toda samo zato, ker želi s tem ' podaljšati vojno v brezkončnost, kar naj bi naposled dovedlo do oslabitve obeh voj nih taborov. Tedaj bi v smislu znanih ci ljev kominterne nastopil čas za sv eie in reorganizirane sovjetske sile, da nastopijo pohod proti »imperialistom« na obeh straneh in t§ko »zboljševizirajo« svet. Po rimskih predvidenjih Balkan ni hva ležno polje za rdeče avanture. Razumljivo je razburjenje, ki je nastopilo v Rumuniji po govoru Molotova. ko je zopet službeno postavil besarabsko vprašnje. Pristavil je sicer, da ga sovjeti nikoli niso nameravali rešiti z vojno, toda tako so govorili svoj čas tudi o svojih zahtevah do Finske. Zato je razumljivo, da Rumunl niso prejeli s tem prav nikako tolažbo in tudi pakt o ne-napadanju med obema sosedoma je izključen. Bukarešta mora po italijanski sodbi v primernem času računati z rdečim napadom. Na italijansko pobudo da so Madžari odložili svoje revizijske zahteve do konca vojne, kakor so to storili tudi Bolgari, ti zlasti na turško-jugoslovensko in angleško prizadevanje. V Rimu so ponovno svetovali Telekiju, ki ga je trikot Rim-Berlin-Moskva zaskr-bel, da naj ne dajo Madžari v nobenem primeru sovjetom povoda za intervencijo, dobil je pa vsa zagotovila glede madžar-ke meje na Karpatih. Toda Rumunija — tako pravijo — kljub temu ni osamljena. Dosegla je na čudovit način naklonjenost obeh vojnih taborov. Da Nemčija želi tam popoln mir, v to nihče ne dvomi, toda ni baš popolnoma sigurno ali bo tudi Moskva upoštevala nemške želje. Za usodo Rumunije pa je zaskrbljena tudi Turčija in pred kratkim je Saradzoglu ponovno poudarjal, da bo Turčija nastopila proti vsakemu napadalcu na Balkanu. Turčija je po konvenciji v Montreuxu gospodar morskih ožin. Samo od nje bo odvisno, katere vojne ladje bodo lahko plule skozi ožine. Z zavezniki je zvezana s pogodbo o medsebojnem podpiranju tudi na Balkanu. A prav to je, u^r skušajo sovjeti preprečiti, da bi namreč bili zapleteni v spopad z zavezniki. To dokazuje vsa sovjetska politika od izbruha vojne. Toda ne samo to. V primeru sovjetskega napada bi tudi Italija ne mogla več ostati izven vojne. Rim bi po mnenju fašističnih merodajnih krogov bil tedaj v težki dilemi: ali so italijanski interesi bolj ogroženi od sovjetske ali zavezniške strani? Italija, »ujetnik v Sredozemlju«, se sicer bori proti angleško-francoskl hegemoniji v tem morju in zahteva ravnopravnost, ker je to morje po Ducejevih besedah za Italijo življenje, za druge pa le prometnica. Toda ali more biti v italijanskem interesu, da se še sovjeti približajo temu morju? Sigurno je že sedaj, da bi sovjetski napad izzval ne-dogledne posledice za sovjete same, kar je edino zanesljivo poroštvo, da bodo raje stokrat premislili kakor se spustili v avanture v to smer. Vse to pa po italijanskem mnenju dokazuje, da grozi Balkanu resna nevarnost le s sovjetske strani, ako bi se namreč rdeče sile sprožile nasprotno vsemu pričakovanju. Dr. O. A. Sladila in zdravila iz črnega premoga Zanimivo predavanje pod okriljem Ljudske univerze, Iti je pokazalo, kako važna je kemija za človeka Ljubljana, 4. aprila. V kemijski predavalnici L državne realne gimnazije je snoči uni v. prof. dr. Marij Rebek pod okriljem Ljudske univerze predaval o premogu in organski kemiji. Dvorana je bila nabito polna, kar priča o velikem zanimanju našega občinstva za aktualna vprašanja. Prof. Rebek je poslušalce seznanil z dobavo mnogih važnih snovi, ki nastanejo iz premoga, saj dobivajo iz njega v kemičnih tovarnah veliko število organskih snovi, ki jih vsestransko uporabljamo. Imamo različne vrste premoga, a da poenostavi snov, se je predavatelj omejil na črni premog. Pri suhi destilaciji dobimo iz premoga snovi, ki jih nato kemijsko in fizikalno predelujejo, da nastanejo važne organske spojine. Suho destilacijo premoga opravljajo plinarne in koksa rne. Ob koncu 18. stoletja so se pojavile prve plinarne na Angleškem. Njihov namen je bil, dobaviti svetilni plin iz premoga. Poleg svetilnega plina pa nastajata pri suhi destilaciji katran in plinska vodica. Katran so izprva zametavali. Ko so ea zlivali v reke. so ribe poginile, če so ga zakopavali v zemljo, je postala neplodna. Precej časa je bilo treba, da so spoznali uporabnost te »malovredne snovi«: les so prepleskali z njim, da je postal odporen nasproti atmosferskim vplivom. V retortah, kjer žgejo premog, pa nastane koks, ki je prav tako uporaben kot odlično kurivo. Iz 100 kg premoga dobijo v plinarni približno 30 kubičnih metrov svetilnega plina, 5 kg katrana, 14 kg amo-niakove vodice in 67 kg koksa. Katran vsebuje približno 70 definiranih snovi Važnejše so benzol, toluol, ksiloli, i naftalin, antracen, fenol, krezoli, piridin, kinolin, kinaldin. Te snovi se dobe s tako zvano frakcionarno destilacijo katrana. Pri določeni temperaturi izhlapevajo samo določene snovi, ki se nato zgoste. Pri destilaciji katrana poznamo štiri glavne frakcije: prva vsebuje benzol, druga fenol in naftalin, tretja naftalin in krezole, četrta antracen, v posodi pa preostane smola. Amoniakova vodica je bila svoj čas zelo važna, ker iz nje pridobivajo amoniak. Zdaj pa ga pridelujejo tudi sintetično ti dušika, vodika in kisika. Dobe pa se h premoga še druge važne snovi, ki jih srečujemo v življenju: barvila, zdravila, razstreliva, dišave, sladila. Med predavanjem je predavateljev asistent izvršil destilacijo katrana in iz drugega destilata napravil rdeče barvilo. Poslušalci se niso mogli na-čuditi, ko so videli, kako je iz umazanega rjavega katrana nastala krasna rdeča barva. To barvilo je nastalo s pomočjo raznih kemičnih reakcij, ki jih je predavatelj sproti tolmačil. Indigo so nekoč pridobivali samo iz indigofere, a ko je Adolf pL Beyer ugotovil njegovo formulo, ga pridobivajo sintetično. Iz katrana in njegovih derivatov dobivamo zdravila, kakor so aspirin, piramidon, plazmodin (proti malariji), ger-manin (proti spalni bolezni), salvarzan (proti sifilidi). Važna so tudi razstreliva: nitrobenzol, trinitrotoluol (trotil), ki nastajajo na ta način, da uvedemo v sestavo benzola ali toluola nitro-skupino s solitrno kislino. Ko nitriramo benzol, dobimo dišavo — mirbansko olje, ki diši po grenkih mandljih. Mirbansko olje primešajo milu, da ima prijeten duh. Pri nitriranju silola v prisotnosti še nekih drugih snovi pa dobimo tudi umetni mošek. Iz katrana pridobivajo tudi sladila. med katerimi je važen zlasti saharin, ki je 400 do 500krat slajši od sladkorja. Občinstvo je bilo predavatelju iskreno hvaležno za jasno razlago, kaj vse se lahko pridobi iz premoga. Pri njegovih izvajanjih pa je vsakdo tudi spoznal, kako velikanski pomen ima kemija za človeka. Jt f m v-r Nove hišne številke v Trstu Na zahtevo centralnega statističnega urada v Rimu je bila tudi v Trstu zasnovana reforma hišnih števiik na povsem nori bazi. Pričeli so jo že izvajati in prav tc dni se na posamezne stavbe pritrjujejo nove začasne številčne tablice. Reforma je zanimiva v toliko, da sc s številkami označujejo vsa zunanja vrata posameznih hiš in drugih stavb. V glavnem si številke slede po dosedanjem vrstnem redu. Vsi glavni hišni vhodi se označujejo z zaporednimi lihimi ali sodimi števili, kakor pač stoje hiše na levi ali na desni strani ullice. Vsa druga vrata dveh zaporednih hiš pa se ne glede na to, ali so to stranski hišni vhodi ali vrata trgovin in drugih lokalov ali skladišč, pa se od enega do drugega glavnega vhoda posebej označujejo s številko prvega glavnega vhoda, ki r>a se ji po vrsti dodajajo črke A. B. C itd. Če je na pr. med glavnima vhodoma dveh zaporednih h'š s številkama 7 in 9 še pet vrat raznih lokalov, se vsa ta vrata označujejo s številko 7 in pripadajočo črko, pa čeprav pripadajo zadnja izmed teh vrat že naslednji hiši, ki ima nad glavnim vhodom št. 9. Vprašanje je še. kako bodo označena vrata prvih dveh hiš v vsaki ulici, ki so še pred glavnima vhodoma obe*h hiš. označenima s prvima številkama 1 odnosn" - Sokol Sokol Ljubljana—šiška. Ne pozabite si cgledati drevi veliko telovadno akademijo, ki jo priredi šišenski Sokol v veliki dvorani Sokolskega doma v šiški. Ker so točke skrbno izbrane in dobro naučene, bo nudil ta večer vsem navzočnim obilo zabave. Začetek bo točno ob 20. Trboveljski sokol je začel zadnji čas posvečati posebno pozornost telovadbi. Zadna leta so poročila načel stva zmerom p« udarjala padanje zanimanja za t.-lovad* bo, ki naj bi v sokolskih vrstah bila ve» dar glavna peroga udejstvovanja. Nov-J načelstvo se je lotilo tega vprašanja z vso vnemo in skuža k telovadbi pritegniti čim večje število članstva. Na občnem zboru so bile glede tega sprejete nove smernice. Zdaj se skuša izvesti tudi pohvalna zamisel ustanovitve telovadne vrste starejših bratov in sester, ki naj bi s svojim zgledom priklicali tudi mlajšo generacijo k bolj vnetemu telovadnemu delu. Kakor čujemo, se je prijavilo že precej starejših bratov in sester in nekateri med njimi se že pridno udejstvujejo. Pozivamo vse starejše brate in sestre Sokole, ki se zavedajo, kako koristna je telovadba tudi v poznejših letih, da se zgla-sijo v Sokolskem domu v ponedeljek 8. t. m. ob 19. Iz življenja na deželi Dolenji Logatec. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal danes ob pol 21. uri in jutri v nedeljo 7. t. m. ob 16. in pol 21. uri prekrasni film »Prevara«. Prihodnji spored v sredo in četrtek: »Trojka«. Ne zamudite lepih filmov! (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja drevi ob 20. ìa jutri ob 15. velefilm »Spa-hijev roman« po znanem romanu Pi erra Lottija. V nedeljo ob 20. pa predvajamo krasno dunajsko opereto »Rože z juga« s Paulom Hörbigerjem in Greti Theimerje-vo. Med dodatki je tudi Universum, zvočni tednik. Sledi film »Mladina se smeje«. (—) Kamnik. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi drevi v Sokolski telovadnici svoj vsakoletni običajni koncert. Na sporedu so narodne in umetne pesmi, tri med njimi v kompoziciji pe-vovodje g. C. Vremšaka. Za koncerte »Lire« je vedno dovolj zanimanja, saj je znano, da je »Lira« med prvimi pevskimi društvi in to ne samo po letih, ampak tudi po svojem pevskem udejstvovanju. Upamo, da bomo tudi letos, kakor vedno preje prijetno presenečeni. Kamniška javnost je toplo vabljena, da se koncerta udeleži! Iz Trbovelj t_ staroicatoiiška služba božja bo v nedeljo 7. t. m ob 9. v tukajšnjem Sokolskem domu. Pripadniki starokatoliške veroizpovedi se vabijo vljudno k polnoöte-vilni udeležbi! t— Prvi primer meningitisa, te nevarne bolezni, ki straši že po raznih slovenskih krajih, se je pojavil v Trbovljah. Zbolela je neka učenka prvega, razreda dekliške šole na Vodah. Deklica je bila po zdravniškem pregledu takoj prepeljana v tukajšnjo rzolirnico, kjer jo lečijo z vsemi potrebnimi pripomočki, ki so jih nujno naročili iz Zagreba. Govori se še o več primerih te bolezni pri nas, vendar ti zdravniško še niso ugotovljeni. Opoear-ja-mo prebivalstvo, zlasti pa mladino, da se strogo ravna po zdravniških navodilih. Razred, v katerem je deklica zbole-la, so takoj razlkužili. če se bodo pojavili še drugi primeri, to '•-•'••no zapr» ti dole. CENE MAL fo 30 pa/ cj» besedo. Uiti 3.- IM OGLASOM davto» Ü» vsak Lrj «/lkraltiu pri «tojhlno Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov platjo oni. ki iščejo Služb. Najmanjši znewb ta enkratno objavo »gl»*» Hin 12.—. Dopis: In ienltve ne ut računaj« p„ Din 2.— rj% vnaU« lieMedo. L)lo 3,— davkh vsak ogla* lrj enkratno pristojbino Dtr. ft z« Šifro ali dainni»-paslovov Najmanjši r.mwk enkratno <»l»jav«, oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi se utraAunaJo po Dm 1„— r.u Din 3. davka Ka vsak ogla» In enkratno pristojbino Din 5 u\ šifro ali daianjf paslovov. Najmanjši enesek ca enkratno objavo .»(.'las« Hin 17._ Stanovanjsko hišo z lokali po možnosti v centru Ljubljane ali blizu kup-m za gotovino. Ponudbe s prepisom ter ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »V dobrem staniu«. 7019 20 m*sSŠE 2-sobnn stanovanje oddam 1. ma;a na Celov. ški cesti 90 Ogled do 2. ure. 6962-21 Pri Putrichu danes in ;urri ples do 1. ure. Vsi vabljeni. 7101 -IS Artistična zadruga » Zagrebu. IliC3 Tr 51 — spreiema " izobraževani? v artistično Dlesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke. posreduje namestitve in skrb: za nnbov napredek ia socialno