^ .URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 24 Ljubljana, 11. julija 1973 Cena 7 dinarjev Leto XXX 217. Na podlagi 2. točke amandmaja L1 k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o mineralnih gnojilih i ■ " Razglaša se zakon o mineralnih gnojilih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 5. julija 1973. 7 Št 320-16/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o mineralnih gnojilih I. SPLOŠNA DOLOČBA. 1. člen Za kmetijsko proizvodnjo se lahko dajejo v promet samo mineralna gnojila, ki ustrezajo kakovosti in drugim pogojem, določenim s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Mineralna gnojila po tem zakonu so kemične spojine in mešanice teh spojin, ki so namenjene rasti in razvoju rastlin. Določbe tega zakona ne veljajo za mineralna gnojila, ki so izdelana na zahtevo organizacije združenega dela v določeni količini za njene lastne potrebe in so kot takšna tudi označena na embalaži. II. KAKOVOST MINERALNIH GNOJIL 2. člen Kakovost mineralnih gnojil se določa po vsebini in količini hranil, po prostih škodljivih kislinah, po drugih škodljivih snoveh, po kakovosti meljave oziroma velikosti zrn, po fizikalnih lastnostih, po vsebini vlage in po času trajanja deklariranih lastnosti, ki jih gnojilo vsebuje. 3. člen Kakovost mineralnih gnojil določajo jugoslovanski standardi ter predpisi o kakovosti gnojil. 4. člen Po vrsti in vsebini hranil so mineralna gnojila lahko enostavna ali sestavljena, ta pa so mešana ali kompleksna. Enostavna mineralna gnojila v ožjem smislu vsebujejo le eno rastlinsko hranilo in se glede na vrsto branila razvrščajo na dušikova, fosforna in kalijeva. Enostavna gnojila v širšem smislu so gnojila, ki vsebujejo samo kalcij (apnena gnojila), samo magnezij ali enega od mikroelementov. Mešana mineralna gnojila so fizikalne zmesi enostavnih gnojil in so lahko dvojna ali trojna, in sicer glede rra to, koliko glavnih hranil, to je dušika, fosforja ali kalija vsebujejo. Kompleksna mineralna gnojila so gnojila, v katerih sta najmanj dve glavni hranili kemično vezani, in so lahko dvojna, ali trojna glede na to, koliko dušika, fosforja oziroma kalija vsebujejo. 5. člen Mineralno gnojilo mora vsebovati določen minimalni odstotek hranil in ne sme vsebovati večje količine škodljivih sestavin pd dovoljenih. Mineralno gnojilo mora imeti tudi druge fizikalne in kemične lastnosti (velikost zrrr, trdota zrn, količina vlage itd.) in druge snovi, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi. Mineralno gnojilo lahko vsebuje bioaktivne snovi in pesticide, za katere je izdano dovoljenje za promet po predpisih o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 6. člen Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z republiškim sekretariatom za gospodarstvo lahko izjemoma dovoli promet v določeni količini ali za določen čas tudi za mineralno gnojilo, ki ni predpisane kakovosti, če je izdelano v novih obratih ali z novimi stroji ali če je izdelano kot stranski proizvod in ne vsebuje več škodljivih snovi, kot je dovoljeno. Kakovost gnojil iz prejšnjega odstavka mora biti označena na embalaži. 7. člen V SR Sloveniji izdelano mineralno gnojilo, za katero ni predpisan jugoslovanski standard, se vpiše v register mineralnih gnojil, preden se da v promet. Register mineralnih gnojil vodi republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. V register mineralnih gnojil se vpisujejo gnojila, ki ustrezajo predpisani kakovosti in drugim predpisanim pogojem. O vpisu mineralnega gnojila v register odloča republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi preizkusa in mnenja organizacije združenega dela iz 15. člena tega zakona. 8. člen V register mineralnih gnojil se ne vpišejo mineralna gnojila in se zanjp ne zahteva predpisana kakovost, če so bila proizvedena ali uvožena na zahtevo organizacije združenega dela zaradi uporabe v raziskovalne namene. Prav tako se ne vpišejo, v register mineralnih gnojil mineralna gnojila iz 6. člena tega zakona. 9. člen Mineralno gnojilo, ki se daje v promet v razsutem stanju, mora imeti predpisano deklaracijo pri tovornem listu. Ce to ni mogoče, jo mora kupec dobiti v 10 dneh po prejemu gnojila. Mineralno gnojilo, ki se daje v promet v embalaži, mora imeti predpisano deklaracijo na embalaži in pri tovornem listu, izjemoma pa lahko prodajalec pošlje kupcu deklaracijo tudi naknadno, vendar najkasneje 10. dan po dostavi gnojila. Za mineralna gnojila, pakirana v embalaži po 10 in manj kilogramov, deklaracija pri tovornem listu ni obvezna. Mineralno gnojilo, ki se daje v promet, mora biti take kakovosti, kot je označeno v deklaraciji oziroma v dovoljenju za promet. Mineralno gnojilo se daje lahko v promet le v roku, navedenem v deklaraciji. Izjemoma lahko proizvajalec oziroma uvoznik gnojila podaljša rok veljavnosti deklaracije, če s ponovno analizo ugotovi da gnojilo ustreza deklarirani in predpisani kakovosti. 10. člen Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma s prometom- ali uvozom mineralnih gnojil, so odgovorne za kakovost teh gnojil. 11. člen Mineralna gnojila, ki se uvažajo, morajo ustrezati pogojem za notranji promet, določenim s tem zakonom im s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Mineralno gnojilo, ki se uvozi, mora biti opremljeno s certifikatom pooblaščenega zavoda države izvoznice ali certifikatom laboratorija izvoznika oziroma tujega proizvajalca. • 12. člen Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo predpise’ o kakovosti mineralnih gnojil, o načinu jemanja in pošiljanja vzorcev mineralnih gnojil na preizkus in analizo, o enotnih metodah za preizkuse oziroma analize ter o registru in načinu deklariranja mineralnih gnojil. % ' III. KONTROLA KAKOVOSTI 13. člen Kakovost mineralnih gnojil nadzorujejo občinski organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. Izjemoma lahko nadzoruje kakovost mineralnih gnojil tudi republiški kmetijski inšpektorat, ki mora o svojem nadzoru v vsakem primeru obvestiti organe iz prejšnjega odstavka. 14. člen Poleg pooblastil po splošnih predpisih, ima organ Kmetijske inšpekcije pravico: 1. pregledovati mineralna gnojila pri organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prometom, uvozom ali prevozom mineralnih gnojil, kakor tudi pri organizacijah združenega dela in s privolitvijo pri občanih, ki mineralna gnojila uporabljajo; 2. jemati vzorce mineralnih gnojil iz skladišč, vozil in od drugod ter jih pošiljati pooblaščeni organizaciji združenega 'dela v analizo; 3. pregledovati knjige in druge listine, če je to potrebno za nadzor kakovosti mineralnega gnojila; 4. naložiti proizvajalcu oziroma uvozniku, da mora odpraviti pomanjkljivosti glede kakovosti in drugih pogojev, ki jim mora ustrezati mineralno gnojilo; 5. prepovedati promet z mineralnim gnojilom, če ne ustreza predpisani kakovosti oziroma če preteče čas deklarirane kakovosti ter odrediti spremembo deklaracije, če ugotovi, da mineralno gnojilo nima deklarirane kakovosti. Če organ kmetijske inšpekcije pri kontroli mineralnega gnojila spozna, da je bil s kršitvijo predpisov in ukrepov storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora to naznaniti organu, ki je pristojen za uvedbo postopka. Zoper odločbo, izdano o prekršku iz prejšnjega odstavka na prvi stopnji, se lahko pritoži tudi organ kmetijske inšpekcije. 15. člen Analize in superanalize mineralnih gnojil opravljajo organizacije združenega dela, ki jih pooblasti republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z republiškim sekretariatom za gospodarstvo. Analize in superanalize mineralnih gnojil se opravljajo po enotnih metodah. Če organizacija združenega dela ali občan nista zadovoljna z rezultatom analize, lahko v 15 dneh od dneva prejema rezultata analize zahtevata od organa, ki je poslal vzorec v analizo, da pošlje dvojnik vzorca, vzetega v istem času in na isti način pooblaščeni organizaciji združenega dela v superanalizo. Organizacijo združenega dela, ki opravi superanalizo sporazumno določita izmed pooblaščenih organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena organizacija, ki je gnojilo proizvedla, uvozila ali ga dala v promet, in inšpektor, ki je vzorec vzel. Ce se ne sporazumeta, določi pooblaščeno organizacijo republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Superanalizo vzorca mineralnega gnojila lahko zahtevata tudi inšpektor, ki je vzorec vzel, in organizacija oziroma občan, ki sta gnojilo uporabila. Ce sta izvida superanalize in analize različna, velja izvid superanalize. Organizacija združenega dela, ki je opravila superanalizo, mora o izvidu superanalize obvestiti organizacijo združenega dela, ki je opravila analizo. 16. člen Ce se z analizo oziroma superanalizo ugotovi, da mineralno gnojilo ni take kakovosti, kot je predpisana ali deklarirana, izda za kmetijsko inšpekcijo pristojni upravni organ odločbo o prepovedi prometa s takim gnojilom. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena sme dovoliti promet z Vnineralnim gnojilom, ki ni deklarirane, pač pa predpisane kakovosti, s pogojem, da organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo, prometom oziroma uvozom mineralnih gnojil, popravi deklaracijo tako, da ustreza rezultatu analize oziroma superanalize. Izjemoma se lahko da v promet tudi mineralno gnojilo, ki glede količine hranil ali fizikalnih lastnosti odstopa od predpisane kakovosti, s pogojem, da so pomanjkljivosti gnojila vidno označene in da je njegova cena ustrezno nižja. Promet s takšnim gnojilom dovoli z odločbo organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo. URADNI LIST SRS Sj: Odločba iz prvega odstavka tega člena se pošlje organizaciji združenega dela, pri kateri je bil vzorec vzet, proizvajalcu oziroma uvozniku gnojila in pristojni službi družbenega knjigovodstva glede na sedež proizvajalca oziroma uvoznika mineralnega gnojila. Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve. 17. člen Če se z analizo ugotovi, da mineralno gnojilo ni predpisane ali deklarirane kakovosti, mora proizva-lec oziroma uvoznik vrniti znesek neupravičeno prejetega regresa za celo partijo. Znesek, ki se vrne, je sorazmeren razliki med fakturirano in z analizo ugotovljeno kakovostjo za vse dobljene količine mineralnega gnojila na katere še analiza nanaša. Partija po prejšnjem odstavku je količina mineralnega gnojila, proizvedena v nepretrganem produkcijskem procesu in surovine enake kakovosti, oziroma količine .mineralnega gnojila, ki je bila uvožena z istim prevoznim sredstvom. Velikost partije določi v deklaraciji organizacija združenega dela, ki je gnojilo izdelala. Odločbo o vračilu regresa iz prvega odstavka tega člena izda pristojna služba družbenega knjigovodstva. • '' IV. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo, prometom ali uvozom mineralnih gnojil, se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 15.000 do 200.000 dinarjev, če da v promet mineralno gnojilo, ki ne vsebuje določenega mineralnega odstotka hranil pli vsebuje več škodljivih sestavin od dovoljene količine (prvi odstavek 5. člena). Z denarno kaznijo od 1.500 do 20.000 dinarjev še kaznuje za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba v tej organizaciji. 19. člen Organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo, prometom ali uvozom mineralnih gnojil, se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo °d 10.000 do 100.000 dinarjev: -1. če da v promet mineralno gnojilo, ki ne ustreza Predpisanim lastnostim (drugi odstavek 5. člena); 2. če da v promet mineralno gnojilo, ki ne ustreza kakovosti ali drugim v deklaraciji navedenim podatkom, ali če ni sama nadzorovala kakovosti gnojil (9. in 10. člen); 3. če uvozi mineralno gnojilo, ki ne ustreza predpisanim pogojem (prvi odstavek 11. člena); 4. če da V promet mineralno gnojilo, ki mu je potekel čas deklariranih lastnosti (peti odstavek 9. člena). Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se \ kaznuje za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba te organizacije. 20. člen Organizacija združenega dela, ki se ukvarja s pro-izvodnjo, prometom ali uvozom mineralnih gnojil, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5.000 do ^0 000 dinarjev: L če da v promet mineralno gnojilo brdk predpisane deklaracije ali če uvozi mineralno gnojilo brez certifikata (prvi in drugi odstavek 9. člena in drugi Vstavek 11. člena); 2. če ne^dovoli za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu upravnemu organu, da bi pregledal in vzel vzorce mineralnega gnojila ali da bi pregledal knjige in druge listine, ki se nanašajo na mineralna gnojila (14. člen); 3. če ne priloži deklaracije k tovornemu listu oziroma je ne dostavi kupcu v 10 dneh potem, ko je bilo blago dostavljeno (9. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba te organizacije. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati na območju SR Slovenije temeljni zakon o kakovosti in kontroli kakovosti umetnih gnojil (Uradni list SFRJ, št. 18/64) v skladu s 4. točko prvega odstavka 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72). Dokler ne bodo izdani predpisi iz 12. člena t.ega zakona, ostanejo v veljavi doslej veljavni izvršilni predpisi in sicer: — pravilnik o minimalnih in maksimalnih sestavinah in o drugih lastnostih posameznih vrst umetnih gnojil ter o načinu preizkušanja umetnih gnojil (Uradni list SFRJ, št. 35'64); — pravilnik o registru umetnih gnojil in o deklariranju umetnih gnojil (Uradni list SFRJ, št. 36/64). 22. Člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 218. Na podlagi 2.".točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve a stanovanj Razglaša se Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 6 programiranju in financiranju graditve stanovanj, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 5. julija 1973, St. 402-167/73 Ljubljima, dne 5. julija 1973. Predsednik Sergej Kraigher L, r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj 1. člen V 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72 in št. 54-406/72) se za’ sedanjim tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: URADNI LIST SRS -------o------- »Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za sredstva, s .katerimi samostojno razpolagajo republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave javne varnosti in postaje milice (v.nadaljnjem besedilu: organi za notranje zadeve).« 2. člen Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi: »Organi za notranje zadeve vlagajo sredstva, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev po določbah tega zakona, v enoten sklad pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Delavci organov za notranje zadeve odločajo o sredstvih iz prejšnjega odstavka na podlagi splošnega akta, ki ga sprejme svet delovne skupnosti delavcev organov za notranje zadeve SR Slovenije.« 3. člen » t . Za 29. b členom se doda nov 29. c člen, W se glasi: »Dokler ne bo sprejet družbeni dogovor iz 20. člena tega zakona, daje poslovna banka posojila za stanovanjsko graditev na način in ob pogojih, določenih v pravilniku poslovne banke, ter ob pogojih, ki jih določajo družbeni dogovori o združevanju dela sredstev po 13. členu tega zakona.« 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja 'pa se od 1. januarja 1973. 219. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. točke amandmaja Lil v zvezi s četrtim odstavkom 2. točke VII. amandmaja, drugim in tretjim odstavkom 2. točke XX. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in tretje alinee 152. člena v zvezi s prvim odstavkom 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije je republiški zbor skupščine SR Slovenije na predlog predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in na podlagi mnenja komisije skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja ter potem”, ko je dobil mnenje zborov delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije na seji dne 5. julija 1973 sprejel . ODLOK o razrešitvi in Izvolitvi nekaterih članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije ' I Dolžnosti člana izvršnega venije se razrešijo: ■ , 1. Tomaž B i z a j 1 2. Marjan Dolenc 3. Franc Kočevar 4. Franc Razdevšek 5. Zora Tomič 6. Tone Tr 1 b u š o n. n Dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se razreši: Torie Tribušon. . III . Dolžnosti republiškega sekretarja se razrešijo: Tomaž B i z a j 1, dolžnosti republiškega sekretarja za prosveto in kulturo; Marjan D o 1 e n cv, dolžnosti republiškega sekretarja za gospodarstvo; Franc Kočevar, dolžnosti republiškega sekretarja za narodno obrambo; Zorg Tomič, dolžnosti republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo. IV Za člane izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se na novo izvolijo: 1. Miha Butara 2. dr. Anton F a z a r i n c 3. Vlado Klemenčič 4. Marjan Lenarčič 5. Drago Petrovič 6. Ela Ul r ih. V Za člane izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se ponovno izvolijo: Boris M i k o š 1 Jože Novinšek Milovan Zidar. VI Izmed članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se imenuje za podpredsednika Zvone Dragan. VII Izmed članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije 1. se na novo imenujejo: Miha Butara, za republiškega sekretarja za narodno obrambo; dr. Anton Fazarinc, za republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno politiko;. Drago Petrovič, za republiškega sekretarja za gospodarstvo; Ela U 1 r i h , za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo; 2. -se ponovno imenujejo: Boris M i k o š , za republiškega sekretarja za urbanizem; Jože Novinšek, za direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje; Milovan ZTdar, za republiškega sekretarja za kmetijstvo in'gozdarstvo. VIII Sestav izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je naslednji: Predsednik Andrej Marinc Podpredsedniki Rudi Čačinovič Zvone Dragan dr. Aleksandra Kornhauser Člani Miha Butara, republiški sekretar za narodno obrambo sveta skupščine SR Slo- •N dr. Anton Fazarinc, republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Jože Florjanćič, republiški sekretar za finance Pavel Gantar, republiški sekretar za delo Vlado Klemenčič Boris M i k o š , republiški sekretar za urbanizem Marjan Lenarčič Jože No vinšek, direktor zavoda SR Slovenije za planiranje Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve Drago Petrovič, republiški sekretar za gospodarstvo Bojan Škrk, republiški sekretar za, pravosodje in občo upravo Miloš S u 1 i n Franjo Turk, sekretar izvršnega sveta Ela U 1 r i h , republiški sekretar za prosveto in kulturo Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo St. 0207-1/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 220. Na podlagi 66. člena, 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s prvim odstavkom II. in drugim in tretjim odstavkom 2. točke XI. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 sprejela ODLOK 0 imenovanju namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo Za namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo se ponovno imenuje: Ivo Klemenčič, sedanji namestnik republiške-Sa sekretarja za gospodarstvo. St. 111-6/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije , Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 221. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. fclena ustave Socialistične republike Slovenije ter pr-vega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 sPrejela ODLOK o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za narodno obrambo Za namestnika republiškega sekretarja za narodno ' obrambo se imenuje: Stane Kotnik, pomočnik republiškega sekretarja za narodno obrambo. St. 111-6/73 V • Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 222. Na pcdlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 15. členom zakona o telesnokulturnih skupnostjh (Uradni list SRS, št. 20-. ,170/73) je skupščina^ Socialistične republike Slovenije na seji republiškega* zbora dne 5. julija 1973 sprejela ODLOK o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti SR Slovenije V iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti SR Slovenije se imenujejo: za predsednika: Dagmar Šuster, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije; za člane: Evgen Bergant, član sekretariata zveze za telesno kulturo Slovenije; Vlado Beznik, podpredsednik republiške konferenco SZDL Slovenije; Ivo Daneu, športnik, Ljubljana, Moše Pijade-jeva 35; , Slayko Demšar, predsednik iniciativnega odbora temeljne telesnokulturne skupnosti za obalno področje, Koper; , ’ Dr. Danilo D o u g a n , predsednik Turistične zveze Slovenije; Zvone Dragan, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije; Tone Florjančič, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije; Tone G o r š i č, dosedanji član komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije; Beno Hvala,, član odbora za kakovostni šport pri zvezi za telesno kuburo S’c-onije; Vlado J a n ž i č , član sekretariata CK ZK Slovenije; Jože Kavčič, član izvršnega odbora republiške konference SZDL, Slovenije; Ivan Križnar, svetovalec, zavod za šolstvo SR Slovenije; Zdravlib Krvina, član predsedstva skupščine SR Slovenije; Avgust Likovnik, podpredsednik zveze za telesno kulturo Slovenije; Zdenko Mali, sekretar republiške konference Zveze mladine Slovenije; Brane Musar,' predsednik počitniške zveze Slovenije; Julij N o v 1 j an , predsednik zveze Partizan Slovenije; Krešo Petrovič, direktor visoke šole za telesno kulturo, Ljubljana; Dr. Miha Potočnik, • predsednik Planinske zveze Slovenije; Mitja Prešeren, predsednik odbora za kakovostni šport pri zvezi za telesno kulturo Slovenije; Marko Rožman, člah izvršnega odbora zveze za telesno kulturo Slovenije; 4 Jože Senica, svetovalec, zavod za šolstvo SR Slovenije, organizacijska enota Novo mesto; Jože Sat er, predsednik skupščine temeljne te-lesnokulturne skupnosti Ravne na Koroškem; Rajko Šugman, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo; Dr. Dušan Tomažič, predsednik zveze za telesno kulturo Maribor; Nataša Urbančič, športnica, Celje; Jože V i 1 d , predsednik odbora za telesno kulturo prosvetno-kulturnega zbora skupščine SR Slovenije; Janez Zemljarič, direktor kliničnih bolnic v Ljubljani. Št. 111-105/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skbpščina Socialistične republike Slovenije J . Predsednik Sergej Kraigher 1. r. • • 223. Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št'. 26/72) je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega zbora in gospodarskega zbora dne 5. julija 1973 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o garanciji, ki je bila sklenjena med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za agroindustrijski projekt v Makedoniji Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o garanciji, ki je bila sklenjena med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za agroindustrijski projekt v Makedoniji. Št. 0100-40/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 224. • Na podlagi 4. točke XXXIV. in i. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26^238/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 5. julija 1973 sprejela O D L O " o soglasju k predlogu za ratifikacijo konvencije o specialnih misijah, sprejete 16. decembra 1969 v New Yorku i Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo konvencije o specialnih misijah, ki je bila sprejeta 16. decembra 1969 v New Yorku. ' Št. 0100-37/73 Ljubljana, dne 5. julija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 'l. r. 225. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 9b člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o uskladitvi denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1973 I Denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 6. členu zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85 72). se uskladi z gibanjem po-, prečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 17,3 »/o. II Znesek povečane denarne pomoči po tem odloku so zaokroži tako, da še znesek 50 ali več par zaokroži na I dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 554-2/66 Ljubljana, dne 28. jvinija 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik , Andrej Marinc 1. r. . 226. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 9b člena zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec le v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222'66 in št. 7-85/72) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK 0 uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do denarne pomoči v letu 1973 , ' I Cenzus po 2. točki 6. člena zakona o pomoči družinskim članom; katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS. št. 42-222/66 in št. 7-85/72) znaša za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 360 din, za druge dohodke pa 240 din mesečno na družinskega člana. Cenzus po 3. točki 6. člena navedenega zakona znaša za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 360 do 720 din, za druge dohodke pa 240 do 360 din Mesečno na družinskega člana. II Ta odlok začne veljati naslednji den po pbjdVi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 554-2/66 Ljubljana, dne 28. junija 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 227. Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list SRS, št. 51-294/71 in št. 19-165/73) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 v letu 1973 I Nadomestilo za stroške letnega dopusta ’za borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 znaša v 1973. letu 720 dinarjev. II b Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. januarja 1973. St. 59-14/65, 59-26/71 Ljubljana, dne 28. junija 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 228. • Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za SR Slovenijo ODREDBO o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS. št. 8-49/73) sestavljajo obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-18/72 Ljubljana, dne 29. junija 1973. Republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. Temeljna organizacija združenega dela , OBRAČUN davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — Uradni list SRS, št. 8 — 49/73) od 1. januarja do ..... . 197. Zap. Elementi 1 2 001 GRLOTNI DOHODEK (10. člen ZD) 002 Materialni stroški (11. člen 1. točka ZD) 003 Stroški investicijskega vzdrževanja (11. čl. 2. tč. ZD) 004 Amortizacija (11. člen 3. točka ZD) 005 Obresti za kredite (11. člen 4. točka ZD) 006 Zavarovalne premije (11. člen 4. točka ZD) 007 Osebni dohočlki (11. člen 5. točka ZD) Znesek prejšnjega leta tekočega leta 3 4 008 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE po 11. čl. ZD (zap. št. 2 do zap. št. 7) 009 Izredni izdatki (12. člen 1. točka) 010 Zakonske obveznosti (12. člen 2. točka) 011 Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. člen 3. točka ZD) ,012 . Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen 4. točka ZD) 013 Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim (12. člen 5. točka ZD) 014 Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstva za skupno * porabo (12. člen 6. točka ZD) 015 Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen 7. točka ZD) 016 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE po 12. členu (zap. št. 9 do 15) 017 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE po 11. čl. in 12. čl. ZD (zap. št. 8 plus 16) 018 DAVČNA OSNOVA (zap. št. 1 manj 17) 019 Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD) 020 Izdatki v izgradnjo čistilnih naprav (8. člen 1. točka ZS) 021 Izdatki za potrebe splošnega ljudskega odpora (8. čl. 2. točka ZS)- 022 DOHODEK, KI SE NE VŠTEVA V OSNOVO (zap. št 19 do 21) 023- OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA (zap. št. 18 manj 22) 024 ZNESEK DAVKA —zap- 23 * 5 — (2 člen zg) 100 • 025 „„„„„„ zaP- št.,23 X 4,5°/o ZNESEK DAVKA ■ '■ ■ ■ (po 9. čl. 2. 100 odst: ZS) 026 OBVEZNOST ZA DAVEK (zap. št. 24. oz. 25) 027 znižanje obveznosti ho. člen zs) 028 OBVEZNOST ZA PLAČILO (zap." št. 26 manj 27) 029 MESEČNA AKONTACIJA (25. člen ZD) . 030 VPLAČANE AKONTACIJE od 1. 1. do ... 197 .. % 031 OBVEZNOST ZA VPLAČILO PO OBRAČUNU NA (zap. št. 28 manj 30) DAN... • 032 PREVEC VPLAČANO (zap. št. 30 manj 28) Vsi podatki v obrazcu soglašajo z evidencami organizacije združenega dela predlagatelja. ZKJ DELOVNE ORGANIZACIJE METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA 1. Zneski se vnašajo v obrazec v celih dinarjih s parami. Pojasnila v oklepajih pri posameznih elementih se nanašajo na: — zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73 — v' nadaljnjem besedilu: ZD); — zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8/73 — v nadaljnjem besedilu; ZS); 2. Zneski za posamezne elemente se vzamejo iz obrazca »Poslovni uspeh med letom« (v nadaljnjem besedilu: PU) ali iz obrazca »Bilanca uspeha« na koncu leta (Uradni list SFRJ, št. 71/72 — v nadalnjem besedilu: BU). 3. Vsebina posameznih postavk v prijavi in obračunu davka: V stolpec 3 se vnesejo zneski za isto obračunsko razdobje predhodnega leta. V stolpec 4 se vnesejo zneski za obračunsko raz-•dobje tekočega leta. Zap. št. 1 — celotni dohodek — vzame se znesek Pod zap. št. 33 obrazca PU oziroma BU Zap. št. 2 — materialni stroški — vzame se znesek pod zap. št. 16 — vsega porabljena sredstva iz obrazca PU oziroma BU, zmanjšana za: — dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, evidentirane v razre-cjlu 4; — dejansko obračunano amortizacijo, evidentirano v razredu 4; , — dnevnice za potovanje v državi in tujini, brez povračil izdatkov za nočnine; — dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina), evidentirana v razredu 4; — dejansko obračunana povračila za ločeno življenje, evidentirana v razredu 4; — dejansko obračunan terenski dodatek, evidentiran v razredu 4; — dejansko obračunani izdatki za strokovno izobraževanje, evidentirani v razredu 4; — obračunani stroški prehrane, vendar -največ 60 dinarjev mesečno na zaposlenega delavca po stanju konec meseca; , izredni izdatki — celotna skupina 73. Zap. št. 3 — stroški investicijskega vzdrževanja — vzamejo se dejansko obračunani stroški, evidentirani v razredu 4 — v višini, ki jo določa družbeni dogovor; do sklenitve družbenega dogovora se investicijsko vzdrževanje kot odbitna postavka upošteva največ v višini 60°/» zneska amortizacije, izkazanega^ pod zap. št. 4 tega obrazca. Zap. št. 4 — amortizacija — vzame se znesek dejansko obračunane amortizacije, ki ne sme presegati amortizacije, obračunane po predpisanih (minimalnih) stopnjah, izkazane pod zap. št. 8 obr. PU oziroma BU, za več kot 50 o/o. Zap. št. 5 — obresti za kredite — vzame se znesek, lzkazan pod zap. št. 36 obrazca PU oziroma BU; Zap. št 6 — zavarovalne premije — vzame se zne-sek, izkazan pod zap. št. 38 obrazca PU oziroma BU; £ap. št. 7 osebni dohodki — vzame se znesek, ki s^ izračuna tako, da se seštejejo mesečna stanja po-sojno nekvalificiranih delavcev obravnavanega raz- dobja ter seštevek pomnoži s 1.400; pri ugotavljanju mesečnega stanja pogojno nekvalificiranih delavcev se izvzame' število delavcev/ ki Se izračuna na podlagi neto izplačil po pogodbah o delu (civilno-pravno razmerje); Zap. št. 9 — izredni izdatki — vzame se seštevek zneskov pod zap. št. 12 in 13 obrazca PU oziroma BU; Zap. št. 10 — zakonske obveznosti — vzameta se zneska iz zap. št. 43 in 44 obrazca PU oziroma BU v celoti; pri zneskih, izkazanih pod zap. št. 42 in 45 obrazcev PU in BU, je treba upoštevati določbe drugega odstavka 4. člena ZS; Zap. št. 11 — obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — vzame se znesek iz zap. št. 62 obrazca PU oziroma zap. št. 72 obrazca BU; Zap. št. 12 in 13 — provizija in druga plačila za bančne storitve ter prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim — vzame se znesek iz zap. št. 37 obrazca PU oziroma BU in zap. št. 39 obrazca PU in BU; Zap. št. 14 — izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstva za skupno .porabo' se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena v 6. členu ZS, ne glede na dejansko izplačilo osebnih prejemkov. Izjema so izdatki za strokovno izobraževanje delavcev, katerih višina ne sme presegati 1,5 %i zneska, izkazanega pod zap. št. 7 tega obrazca. Osebni prejemki, našteti v drugem odstavku 6. člena ZS, se vzamejo v dejansko obračunanih zneskih. Odbitne postavke, naštete v 7. členu ZS, se vnesejo v višini: — regres za letni dopust — vzame se povprečlfo število zaposlenih delavcev obravnavanega razdobja, izračunano po stanju na koncu meseca in pomnoženo z ustreznim delom zneska za regres: (npr.: za razdobje januar — junij — 300 dinarjev, za razdobje januar — september 450 dinarjev itd.) — regres za prehrano — število delavcev, ugotovljeno na način po prejšnji alinei, se pomnoži s številom mesečnih zneskov, določenih za prehrano v obravnavanem razdobju (npr.: za razdobje januar — junij se število povprečno zaposlenih delavcev pomnoži s 360. za razdobje januar — september s 540. itd.) ' Zap. št. 15 — pokritje izgub drugih TOZD — vzame se del zneska iz zap. št. 62 obr. PU oziroma zap. št. 72 obrazca BU. ki je bil uporabljen za pokritje izgub brez obveznosti vračanja. 4. Obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se predlagćf službi družbenega knjigovodstva na predpisanem obrazcu istočasno in v enakem številu, kot je predpisano za predlaganje periodičnih obračunov in zaključnih računov. 229. Na podlagi 20. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list SRS. št. 29-265/72) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo NAVODILO za izvajanje zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov I Overitev podpisa (ročnega znamenja), pisave ali prepisa (fotokopije) opravi uradna oseba, ki jo za to * določi predsednik občinskega sodišča oziroma predstojnik organa za splošne zadeve skupščine občine. II Overitev se opravi v uradnih prostorih občinskega sodišča oziroma občinskega upravnega organa. Overitev podpisov in pisave sme občinsko sodišče oziroma občinski upravni organ opraviti v območju svoje krajevne pristojnosti tudi zunaj svojih uradnih prostorov, če tisti, ki to zahteva, izkazano ne more priti k sodišču oziroma k občinskemu upravnemu organu. .. > Kdor zahteva overitev podpisa ali pisave zunaj uradnih prostorov, mora poprej položiti potrebni znesek za dnevnice ih druge stroške po veljavnih predpisih o povračilu stroškov za uradna potovanja. Overitev prepisa se ne sme opraviti zunaj uradnih prostorov. . III Za overitev ni potrebna poprejšnja vloga, razen v primerih iz drugega odstavka II. točke. Ves overitveni postopek se praviloma ugotovi v overitvenem vpisniku. Overitev podpisa, pisave ali prepisa listin, namenjenih za uporabo v SFR Jugoslaviji, se vpiše v overitveni vpisnik, ki se vodi na predpisanem obrazcu (Ov). Overitev, ki se opravi zunaj uradnih prostorov, se vpiše v poseben zvezek overitvenega vpisnika. Overitev listin, namenjenih za uporabo v tujini (15. člen zakona c overitvi podpisov, pisave in prepisov) se vpiše v poseben overitveni vpisnik (Ov-i). Overitev javnih listin, namenjenih za uporabo v državah, ki so članice Haaške konvencije (16. člen zaituna o overitvi podpisov, pisave in prepisov) se vpiše v poseben overitveni vpisnik (Ov-H). IV Overitveni vpisniki se hranijo deset let. V Vpisovanje v overitveni vpisnik (2. in 3. odstavek III. točke tega navodila) je odvisno od tega kaj se overja: podpis, pisava ali prepis. Če se overi podpis ali pisava, se izpolnijo stolpci 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12 in 13. Ce se overi prepis, se izpolnijo stolpci 1, 2, 10, 11, 12 in 13. VI Posamezni stolpci v overitvenem vpisniku se izpolnijo takole: 1. če stolpec ne prihaja v poštev, se izpolni z vodoravno črto; - 2. če stolpci 4, 5 in 7 prihajajo v poštev, se izpolnijo z besedo »da«; 3. v 6. stolpcu se poleg drugega navede običajen naziv listine (pooblastilo, kupna in prodajna pogodba, menjalna pogodba, darilna pogodba, izjava itd.) in vrednost predmeta pravnega posla; 4. v 12. stolpcu je treba vselej navesti okoliščine, ki jih je treba zaradi natančnejšega pojasnila posebej poudariti; 5. ko uradna oseba vpiše potrebne podatke v ustrezne stolpce, se tisti, čigar podpis ali pisava se overja, po potrebi pa tudi priče, podpišejo v stolpcu 3 in'8; če ne znajo pisati, pristavijo svoje ročno znamenje; 6. če je treba overiti izjavo nekoga, ki je brez rok, ga podpiše uradna oseba. Ce taka oseba ne zna brati ali je slepa, se ji prebere vsebina listine, vse to pa se zaznamuje tako” v 12. stolpcu kakor tudi v potrdilu o overitvi. Enako velja za overitev iz 6. člena zakona. VII Vpisovanje v overitveni vpisnik Ov-i (4. odstavek III. točke tega navodila) je odvisno od tega ali je treba overiti zasebno ali javno listino in od tega kaj je treba overiti: podpis, pisavo ali prepis. Ce se overi podpis ali pisava zasebne lištine, se izpolnijo stolpci 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 14, 15 in 16. Ce se overi prepis zasebne listine se izpolnijo stolpci 1, 2, 10, 14, 15 in 16. Ce se overi javna listina, se izpolnijo stolpci 1, 2, 11, 12, 13, 14, 15 in 16. VIII Pri overitvi javnih listin, namenjenih za uporabo v državah, ki so članice Haaške konvencije (5. odstavek 111. točke tega navodila) se izpolnijo stolpci 1, 2. 3, 6, 7, 13, 14, 15 in 16 overitvenega vpisnika Ov-H. IX Pri izpolnjevanju posameznih stolpcev v overitve-nih vpisnikih Ov-i in Ov-H je treba smiselno upoštevati določbe VI. točke teh navodil. . Zaradi hitrega poslovanja pri overitvah listin, namenjenih za uporabo v tujini, ši priskrbijo sodišča od skupščin občin podpise oseb, upravičenih za podpisovanje javnih listin in podpise njihovih namestnikov oziromr za to določenih uradnih oseb, kakor tudi odtise uradnih pečatov. Overitev listin, namenjenih za uporabo v tujini, opravi predsednik občinskega- sodišča ali sodnik, ki ga predsednik sodišča za to določi. , Predsedniki občinskih sodišč so dolžni poslati svoje podpise in podpise sodnikov, ki so jih določil’ za overjanje listin, namenjenih za uporabo v tujini, republiškemu upravnemu organu pristojnemu za pravosodje. Poleg podpisa morajo poslati tudi odtis pečata sodišča, ki ga bo sodišče uporabljalo pri overitvi tr’ ih listin. Javne listine, namenjene za uporabo v tujini, overi sodišče tako, da overi podpis uradne osebe, ki je listino podpisala in odtis pečata urada, ki je listino izdal. X Vsaka listina, na kateri se overi podpis ali pisava, se posebej vpiše V overitveni vpisnik. Ce je treba hkra- ti overiti podpise oziroma pisavo ene ali več oseb na več različnih listinah, je treba vsako listino posebej vpisati v overitveni vpisnik. To veljr' tudi za prepise. Će se hkrati overi podpis na izvirni listini in njena kopija kot prepis, se vpiše v overitveni vpisnik kot ena zadeva. XI Taksa za overitev se pri overitvi podpisa ali pisave nalepi na listino, pri overitvi prepisa pa na prepis, če ni z drugim predpisom drugače določeno. Taksa za overitev se uniči po predpisih zakona o taksah. V overitvenem vpisniku je treba v 11. oziroma 14. stolpcu vselej navesti, ali je plačana taksa za overitev in kolikšna, oziroma zakaj ne. XII Overitev se opravi s potrditvijo, ki se zapiše na listini oziroma na prepisu. Potrditev o overitvi podpisa oziroma pisave se zapiše poleg podpisa ali pod njim, potrdilo o overitvi prepisa pa pod besedilom, ki se overi. Potrditev se odtisne s štampiljko ali napiše na pisalni stroj. Potrdilo o overitvi se zapiše na listino oziroma , prepis šele potem, ko se vpiše v overitveni vpisnik vse potrebno in pristavijo potrebni podpisi. XIII Potrdilo o overitvi podpisa oziroma pisave mora obsegati vse tisto, kar je predpisano v členih 4—9 zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov. Potrdilo o overitvi podpisa oziroma pisave se glasi: “Potrjuje se, da je (ime in priimek, poklic, bivališče, ulica, in hišna številka) svojeročno podpisal to listino (ali: priznal podpis na tej listini za svoj). Istovetnost imenovanega je bila ugotovljena na podlagi osebnega Poznanja (ali: osebne izkaznice — navesti je treba številko osebne izkaznice in organ, ki jo je izdal, ali s pričami — navesti ime in priimek prič, številke njih osebne izkaznice in organ, ki jo je izdal). Taksa za overitev *v znesku ... dinarjev, je plačana in uničena.« Nato sledi naziv organa ali urada, številka ip datum overitve, podpis uradne osebe in pečat organa. * XIV Ce gre za overitev podpisa oziroma pisave oseb te 6. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepi-sov, mora biti v potrdilu o overitvi napisana tudi še tale klavzula: »vsebina te listine je bila imenovanemu Prebrana oziroma prevedena (ali: Vsebina te listine je bila imenovanemu prebrana oziroma prevedena po tolmaču).« Ce gre za overitev, iz 9. Člena zakona o overitvi Podpisov, pisave in prepisov, mora potrdilo o overitvi Poleg drugega obsegati še naslednjo klavzulo: »Imeno-vani je pooblaščen za zastopanje na podlagi (navesti sPis, s katerim se potrjuje pravica do zastopanja).« XV Podpise na menici ali čeku tistih oseb, ki ne znajo Qti ne morejo pisati, overja samo občinsko sodjšče, ki Se Pri tem ravna tudi po predpisih zakona o menici oziroma zakona o čeku (102. in 103. člen zakona o me-nici in 16. točka 23. člena zakona o čeku). XVI Listine (javne in zasebne), ki so namenjene za uporabo v tujini, overja samo občinsko sodišče in sicer predsednik sodišča ali sodnik, ki ga predsednik za to določi. XVII Pri Overjanju prepisov je treba ravnati v celoti po členih 10—14 zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov. Potrdilo o overitvi prepisa se glasi: »Potrjuje se, da je ta prepis istoveten z njegovim izvirnikom (ali: z njegovim overjenim ali navadnim prepisom), ki je napisan s črnilom (ali! na pisalnem stroju, s svinčnikom in pod.) in sestoji iz . . . pol. Izvirna listina (ali: overjen prepis) je pri (navesti kdo hrani listino). Taksa za overitčv v znesku . . . dinarjev je plačana in uničena.« Sledijo naziv organa, številka in datum overitve, podpis uradne osebe in pečat organa. XVIII Ce so v izvirni listini mesta, ki so popravljena, prečrtana, vrinjena ali dodana, kakor tudi, če je listina raztrgana ali drugače po zunanji obliki očitno sumljiva, se vse to navede v potrdilu o overitvi prepisa. Ce se overi prepis samo enega dela listine, mora biti iz prepisa jasno razvidno, da so posamezni deli listine v prepisu izpuščeni kot nepotrebni. V primeru iz 7. in 13. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov je treba v 12. stolpcu ove-ritvenega vpisnika pripomniti, da je listino prevedel, oziroma, da je prepis primerjal z izvirno listino sodni tolmač. XIX Prepis spisov iz 19. člena zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov opravi uradna oseba, ki jo za to pooblasti predstojnik organa. Preden se 'prepis izda, se primerja z izvirnikom. Potrdilo o overitvi prepisa iz'prejšnjega odstavka se glasi: »Potrjuje se. da se ta prepis ujema z izvirnikom, ki je v arhivu (navesti organ) pod št.....Taksa za overitev v , znesku din ... je plačana in uničena.« Sledijo datum, podpis uradne osebe in pečat organa. . Overitev prepisa iz 19. člena omenjenega zakona se ne vpiše v overitveni vpisnik. XX Obrazca overitvenih vpisnikov Ov in overitvenih vpisnikov Ov-i in Ov-H sta sestavni del tega navodila. XXI To navodilo velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. P36-1/73 Ljubljana, dne 26. junija 1973. ■ Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r. Obrazec overitvenega vpisnika Ov-i in Ov Za vse overitve Izpolniti, kadar se ove £ d <0 N Datum overitve Priimek in ime. poklic, bivališče osebe, katere podpis ali pisava se overi in njen podpis (ročno znamenje) Listina Je podpisana pri sodišču oziroma pri skupščini občine Podpis (ročno znamenje) Je priznan kot pristen 1 2 3 4 5 ri podpis ali pisava Vrsta listine, ha kateri se overi podpis oziroma pisava datum njene izdaje in v katerem jeziku je sestavljena Istovetnost je pri overitvi ugotovljena osebno po uradni osebi, ki je opravila overitev po pričah: njihov priimek, ime, poklic, št. osebne izkaznice in podpisi na podlagi osebne izkaznice (št. in organ, ki jo Je izdal) 6 7 8 9 Izpolniti, kadar se overi * prepis Izpolniti, kadar se' overi lavna listina •/ Vrsta listine, katere prepis se overja, izdajatelj listine, datum izdaje in št., v katerem jeziku Je listina napisana Priimek, ime in bivališče predlagatelja listine Vrsta javne listine (navest) običajno označbo: potrdilo, diploma itd.), naziv organa ki Je listine izdal, datum in številka V kateri državi se bo listina uporabila 10 11 12 13 Za vse overitve Ali Je bila plačana taksa za overitve in kakšna v. Pripombe Podpis uradne osebe, ki Je opravila overitev 14 15 16 Obrazec overitvenega vpisnika Ov d N Datum overitve Priimek in ime, datum rojstva (pri zemljiško-knjižnih listinah), poklic in bivališče osebe, katere podpis ali pisava se overi in njen podpis (ročno znamenje) 3 Listina Je oziroma podpisana pri sodišču pri skupščini občine Podpis (ročno znamenje) Je priznan kot pristen v , 1 2 3 4 * .3 Vt^ta listine, na kateri se overi podpis oziroma pisava, datum njene izdaje, prometna vrednost in v katerem Jeziku Je sestavljena Istovetnost Je bila pri overitvi ugotovljena . osebno po uradni osebi, ki le opravila overitev s pričami: njih ime. poklic, št. osebne Izkaznice in podpis na podlagi osebne Izkaznice (St. in organ, ki Jo Je Izdal) 6 7 8 9 Izpolniti, kadar se overja prepis Ali je bila plačana taksa za overitve in kakšna t - Pripombe podpis uradne osebe, ki Je opravila overitev Vrsta listine, katere prepis se overja, izdajatelj, dan izdaje, številka in v katerem jeziku Je sestavljena 10 11 12 13 I , 230. Komisija za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je na podlagi 26. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sprazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (.Uradni list SRS, št. 19/71 in 47/72) na svoji 36. seji dne 3. julija 1973 sprejela tele dopolnitve METODOLOGIJE *a primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. 5/72, 13/72, 28/72, 1/73, 7/73 in 12/1973) Zaradi uskladitve določb metodologije z določbami zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SF'RJ. št. 71/72) ter zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij (Uradni li&t SFRJ, št. 48/68, 56/69, 71/72 in 5/73) in na njih temelječih predpisov, se besedilo metodologije takole, spremeni oziroma dopolni: 1. Prvi stavek 4. točke pod I. '»Splošne določbe" se spremeni in se glasi: »Podatke po prejšnjih dveh odstavkih so dolžnd predlagati službi družbenega knjigovodstvi vse tiste organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu organizacije), ki so po veljavnih predpisih dolžne predložiti svoj zaključni račun oziroma periodični obra-J f' n. Zavezanec za predlaganje obrazcev KOD in DRD je tudi temeljna organizacija združenega dela, ki po določbah 2. odstavka 11. člena zakona p knjigovodstvu delovnih organizacij ni zavezanec za predlaganje j zaključnega računa, če je podpisnik drugega samo-I uPravnega sporazuma kot ostale temeljne organizacije v sestavu organizacije združenega dela, ki je zaveza-n Zdravstveno varstvo Glavni namen 06 — Komunalna dejavnost Glavni namen 07 — Delo državnih organov Glavni namen 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti Glavni namen 13 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Glavni namen 14 — Negospodarske investicije Glavni namen 15 — Gospodarske investicije Glavni namen 16 — Gospodarski posegi Glavni namen 18 — Rezervni sklad Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki Vsega izvršitev razporejenih dohodkov Presežek dohodkov nad izvršenimi razporejenimi dohodki Skupaj: 644. Na podlagi 1. in 12. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 50-378/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na se'ji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1973 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen Na območju občine Grosuplje se mora ugotovit) nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem, po merilih in postopku, ki jih določa zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in ta odlok. 2. člen Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. XXX. 1971. 3. člen , Kot ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije stavbe, — funkcionalnost stanovanj, — opremljenost stanovanj, — položaj stanovanja v stavbi, — starost in obrabljenost stavbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki ga je sprejela skupščina občine in je sestavni del tega odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov stanovanja. 439.300 451.300 464.926,95 1.570.000 1.570.000 1.490.248,55 1.271.000 1.300.000 1.283.184,10 737.000 687.000 588.930,80 4.130.000 4.130.000 4.126.601,85 500.000 502.210 502.210,00 566.900 661.160 661.160.00 1.015.000 1.426.500 1.425.013.30 3.500 3.500 1.699.85 528.000 528.000 516.573.85 105.000 105.000 101.824,60 628.300 630.330 626.865.40 11.494.000 11.995.000 11.789.239,25 — ' — 668.113,89 11.494.000 11.995.000 12.457.353,14 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število, kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanj se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, .kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 25,00 din, glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala na dan 31. decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v stavbi. Če so v isti stavbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določeno za najemna stanovanja. Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vredndsti ene točke za stanovanje, povečane za 25 °/o. • 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji- organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se, ugotavljajo na naslednji način: 1. upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgust 1965 in izvedejo popravki v skladu z doiočili iz 4. člena tega odloka, 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah, ugotavlja prav tako organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotovi v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora mora omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora, vstop v stanovanje ozironria v poslovni prostor. 12. čjen 2. uveljavitvijo tega odloka se razveljavi odlok o Popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih’ prostorov, ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti (Glasnik, št. 59/65). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 36-6/73 Grosuplje, dne 27. junija 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak' 1. r. 645. Na podlagi 101, člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1973 sprejela ODLOK ■> izobešanju zastav v občini Grosuplje 1 1. člen . Delovne in druge organizacije, hišni sveti ter lastniki in upravljavci zgradb na območju občine Grosup- lje so dolžni poskrbeti) da so na dan državnih, republiških praznikov ter občinskega praznika in ob posebnih prilikah, na splošen poziv občinske konference SZDL ali pristojnega občinskega upravnega organa, na poslovnih in stanovanjskih stavbah izobešene zastave. Ob dneh splošne žalosti ali na poseben noziv pristojnega organa je treba izobesiti , žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga. 2. člen Splošen poziv, ki se nanaša na posebne prilike iz 1. člena tega odloka, mora pristojen organ objaviti prek sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati ustavnim določilom. 4. člen Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti izobešena ha j manj ena zastava. 5. člen Za izobešanje zastav je potrebno na zgradbah urediti' vtična mesta' (konzole), le pred visokimi, javnimi in poslovnimi zgradbami se zastave lahko izobesijo na jamboru. Vtičnice (konzole) in jambori za izobešanje zastav morajo biti nameščeni do 31. decembra 1973, na novih zgradbah pa pred vselitvijo oziroma uporabo. 6. člen Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne. 7. člen Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa najpozneje v 24 urah, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene, hkrati je treba odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne okraske. • 8. člen Zastave tujih držav se izobesijo le na splošen poziv občinske konference SZDL. ali občinskega upravnega organa. 9. člen Izobešanjte zastav na javnih prometnih površinah opravlja za to pooblaščena delovna organizacija. 10. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija — pravna oseba: — če ne poskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku' ali ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislh določil tega odloka, — če v roku, ki ga določa ta odlok, ne poskrbi za namestitev vtičnih mest (konzol) za izobešanje zastav. Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali hišnega sveta oziroma posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. Kazenske določbe tega člena, ki se nanašajo na posameznike, se bodo uporabljale le\ za kršitelje ob regionalnih cestah ter lastnike zgradb v naseljih: Smarje-Sap, Grosuplje, Višnja gora, Ivančna gorica, Stična, Šentvid pri Stični, Krka, Fužina, Zagradec in Videm. 11. člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav, brez poziva pristojnega organa se kaznuje po določilih zakona o prekrških zoper javni red in mir. 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski organ, ki je pristojen za notranje zadeve, pristojna inšpekcija in postaja milice. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/73 Grosuplje, dne 27. junija 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje , Janez Lesjak 1. r., SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD 646. .Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni' list SRS, št. 36/64) ter 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje objektov družbenega standarda v občini Ljubljana Bežigrad 1 2 1. člen Ustanovi se sklad za financiranje gradnje objektov družbenega standarda (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad je pri skupščini občine Ljubljana Bežigrad. • \ 2. člen Naloge sklada so: — združevanje sredstev, ki jih na'podlagi družbenega dogovarjanja in priporočil občinske skupščine namenijo za financiranje objektov družbenega standarda organizacije združenega dela, občinska skupščina ter druge pravne in fizične osebe, — usmerjanje zbranih sredstev v gradnjo objektov družbenega standarda na podlagi dolgoročnega in letnega programa sklada. 3. člen Sklad je pravna oseba. Sklad ima svoj statut, s katerim so podrobneje določene zlasti naloge sklada, pravice in dolžnosti skupščine sklada ter poslovanje sklada. S statutom je določen tudi način obveščanja javnosti o delu organov in poslovanju sklada. Statut sprejme skupščina sklada, potrdi pa ga skupščina občine Ljubljana Bežigrad. 4. člen Sklad je investitor za gradnjo objektov družbenega standarda po 1. členu tega odloka na podlagi sprejetega programa. Program potrdi skupščina občine Ljubljana Bežigrad po poprejšnji obravnavi v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki združujejo sredstva v sklad. Sredstva sklada se smejo uporabljati izključno za objekte iz programa. r • 5. člen Organa sklada sta skupščina sklada in upravni odbor sklada. Mandat skupščine in upravnega odbora sklada traja 4 leta. 6. člen Skupščina sklada šteje 31 članov, od tega:. — 24 članov, predstavnikov organizacij združenega dela in ostalih pravnih in fizičnih oseb, ki namenijo sredstva v sklad na podlagi družbenega dogovora, — 2 člana, predstavnika skupščine občine Ljubljana Bežigrad — 1 član, predstavnik občinske konference SZDL — 1 član, predstavnik občinske zveže za telesno kulturo • — 1 član, predstavnik občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, — 1 Član, predstavnik občinske konference zveze mladine, — 1 član, predstavnik občinskega- sindikalnega sveta. » Članstvo predstavnikov organizacij združenega dela je sorazmerno s številom zaposlenih. 7. člen 1 Člani skupščine izvolijo izmed sebe predsednika skupščine in njegovega namestnika. Skupščina sklada lahko ustanavlja stalne in občasne komisije za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sklada. 8. člen Skupščina sklada opravlja zlasti tele naloge: — sprejema statut sklada, — sprejema dolgoročni program in letne programe ter skrbi za njih izvrševanje, — sprejema finančni načrt in zaključni račun sklada. 9. člen Upravni odbor jma predsednika, namestnika in 7. članov, ki jih izvoli skupščina sklada izmed svojih članov. t Predsednik skupščine sklada in njegov namestnik ne moreta biti člana upravnega odbora sklada. 10. člen Upravni odbor ima predsednika, namestnika in 7 — skrbi za izvrševanje sklepov in smernic skupščine sklada, ' — sklepa pogodbe o gradnji investicijskih del, — skrbi, da investicije v redu potekajo, — pripravlja predloge o vprašanjih, o katerih odloča skupščina sklada, — odloča o najetju kreditov in oročanju sredstev sklada, — najmanj štirikrat letno poroča vsem prizadetim o poslovanju sklada in izvrševanju programa gradenj. 11. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva, ki jih organizacije združenega dela, družbenopolitična skupnost ter druge pravne in fizične osebe namenijo za gradnjo objektov družbenega standarda, • 2. prispevek iz sredstev proračuna občine Ljubljana Bežigrad, 3. krediti in posojila, 4. druga sredstva, namenjena za izgradnjo objektov družbenega standarda (volila, darila, prostovoljni Prispevki, samoprispevek). , 12. člen Dohodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Po preteku leta sprejme sklad zaključni račun. Finančni načrt in zaključni račun potrdi skupščina občine Ljubljana Bežigrad po poprejšnji obravnavi v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki združujejo svoja sredstva v sklad. 13. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada oz. njegov namestnik. 14. člen Vse strokovne, računovodske ter administrativno-tehnične posle za sklad opravlja oddelek za gospodar-stvo in finance uprave skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Stroški poslovanja sklada se krijejo iz sredstev Proračuna skupščine občine Ljubljana Bežigrad. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS. St. 02-7/73-3 Ljubljana, dne 29. junija 1973. Predsednik v , skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOŠTE-POLJE 647. Na podlagi 65. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67. 40/68 in 43/70) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (JJradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973'sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 1. člen • 'Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Dohodke 34,196.948 Izdatke 32,356.428 Izločitev na račun posebne proračunske rezerve 174.711' Presežek dohodkov nad izdatki 1,665.809 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,665.809 dinarjev se prenese: — na poseben račun sredstev občine Ljubljana Moste-Polje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za din izravnavanje v gospodarstvu . 1,465.809 — kot dohodek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1973 200.000 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: ■ din Dohodke 585.925 Izdatke 286.440 Presežek dohodkov nad izdatki 299.485 , 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1972' se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1973. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 400-6/68-1 i Ljubljana, dne 29. junija 1973. * Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov Dohodki Skupaj Vrsta dohod. Prispevki 24,230.709 Davki 5,497.007 Takse 43.232 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2,254.727 Dohodki organov in razni drugi dohodki 1,525.157 Dopolnilna sredstva 36.000 Prenesena sredstva 610.116 proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 St. gl. namena Razpored dohodkov Skupaj 01 Izobraževanje in vzgoja 569.095 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 628.439 04 Socialno skrbstvo 3.886.069 05 Zdravstveno varstvo 1.075.074 06 Komunalna dejavnost 3,501.511 07 Delo državnih organov 4.391.853 12 pojavnost krajevnih skupnosti 1,704.800 13 Dejavnost družbenopol. organizacij in društev 2.142.894 14 Negospodarske investicije 10,203.320 16 Gospodarski posegi 3,449.484 17 Proračunske obveznosti prejšnjih let 22.009 18 Rezervni sklad 335.868 19 Nerazporejeni dohodki: — tekoča proračunska rezerva 446.012 — posebna rezerva 174.711 Skupaj 32,531.139 Presežek dohodkov nad izdatki 1.665.809 Skupaj: 34,196.948 648. Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 '• *1 Potrdi se letni zaključni račun prispevkov in davkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972. 2 Letni zaključni račun prispevkov in davkov izkazuje: din — obremenitve in odpise 32.590.334,58 ^ plačila 27.574.494,68 — zaostanek 5.015.839.90 3 Letni zaključni račun prispevkov in davkov obsega: 1. bruto bilanco, 2. bilanco 3. pregled skupno doseženega prometa, 4. pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1972, 5. zapisnik občinske strokovne komisije o pregledu letnega zaključnega računa prispevkov in davkov. 4 Sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-6/68-1 Ljubljana, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 649. . Na podlagi 63. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/62, 28/66, 1/67, 54/67, 36/68 in 56/69) in 65. in 66. ter 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti SRS (Uradni list SRS. "št. 36/64, 10/67, 40/68 in 43/70) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je SO Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Logatec za leto 1972 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1972, ki obsega: a) Zaključni račun proračuna: d1” — skupni dohodki proračuna po bilanci 4.915.843.70 1— skupna razporeditev dohodkov 4,904.880,70 10:963.00 b) Zaključni račun rezervnega sklada — dohodki 234.394,00 — izdatki 31.859,00 202.535.00 r 2. člen ■ Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine .Logatec za leto 1972 v znesku T0.963 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1973. , 3.' člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1972 v znesku 202.535 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1973. Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodka sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. . 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/72 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik » skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 650. Skupščina občine Logatec j^ na podlagi 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73), 258. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72. 3/73 in 14/73) in 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK 0 Potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1972 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov 'občine Logatec, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. ’ 2. člen Zaključni račun izkazuje: „ din — obremenitve 4,526.847,65 — plačila 3,916.044.55 — zaostanek dolga 31. 12. 1972 610.803,10 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Urad-'‘om listu SRS. »Zavezance iz drugega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko davčna ■n uprava na njihoVo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Svet za družbeni plan in finance lahko oprosti,od vodenja knjige dohodkov in izdatkov zavezance iz drugega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni) po kriterijih, ki jih sprejme.« 2. člen H Za 13. členom se doda nov 13a člen, ki se glasi: »Višina pavšalnega letnega zneska davka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja; delovne sposobnosti zavezanca; kraja, kjer ima zavezanec delavnico; od tega, če, ima dejavnost sezonski značaj; od opremljenosti delavnice; od doseženega dohodka v preteklem letu; od višine dohodka drugih zavezancev, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost 'ter od predvidenega^ dohodka. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega čleha upošteva, tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka tega' člena, poveča za enkrat.« St. 010-4/73 Logatec, dne 28. junija 1973. l Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. St. 010-14/73 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan ). r. 651. Na podlagi 22. in 84. člena zakona o davkih obča-“0v (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73 in 14/73) in 96. člena občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in j.^2) je skupščina občine Logatec na seji občinskega , °ra in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 St)rejela 652. Na podlagi 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela AVTENTIČNO RAZLAGO sedmega odstavka 11. člena odloka o davkih občanov občine Logatec Določbo sedmega odstavka 11. člena odloka o davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/73) je treba razumeti tako, da so izpolnjeni pogoji za priznanje olajšave iz prve alinee tretjega odstavka 11. člena odloka o davkih občanov občine Logatec tudi v primeru, da zavezanec priloži prošnji za priznanje olajšave račun za nabavo strojev in kmetijske opreme. 0 ODLOK a°Dolnltvl odloka o davkih občanov občine Logatec 1. člen I Oj ^ 4. členu odloka o davkih občanov občine Logatec (Hj^hi list SRS, St. 12/73) se dodata nov tretji in čer °dstavek, ki se glasita: St. 42-5/73 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 653. , Na podlagi 88. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) ter 96. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora dćlovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnih računov skladov občine Logatec za leto 1972 4. člen . , Ta .odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15-73 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik - • skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 1. člen Potrdijo se zaključni računi skladov občine Logatec za leto 1972, in sicer: 1. Cestni sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 2. Komunalni sklad — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 3. Sklad za urejanje mestnega zemljišča — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 4. Gasilski sklad — dohodki — izdatki . # — ostanek sredstev 5. Sklad za- financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 6. Sklad za pospeševanje kmetijstva — dohodki — izdatki — ostanek sfedstev 7. Sklad za razvoj turizma in gostinstva — dohodki ' — izdatki — ostanek sredstev 8. Sklad za financiranje obrambnih potreb, ki so sktipnega pomena za občino in delovne organizacije na območju občine Logatec / — dohodki — izdatki — ostanek sredstev 9. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij — dohodki — izdatki — ostanek sredstev din 854.930.61 846.794,60 8.136,01 127.133,87 15.637,35 111.496,52 106.934.86 100.088.05 6.846,81 190.346 30 153.165,10 37.181,20 1.926.396.51 1.673.393.35 253.003,16 43.194,70 32.804,55 10.390.15 283.441.00 840.70 282.800.00 372.860,45 327.579.85 45.280,60 1,451.262.85 1,311.644,30 139.618,55 2. člen Ostanek sredstev skladov iz leta 1972 se prenese kot dohodek posameznega sklada za leto 1973. 3. člen 'Zaključni račun o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Logatec za leto 1972 bo sestavni del tega odloka. 654. Po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32-287/72), 5. členu zakonu o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS. št. 6-28/73). 10. in 16. točki dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ. št. 28-388/73) in 96. členu ■ statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela - . O D t O K o najvišjih stanarinah 1. člen V izvdjanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini od !• julija 1973 dalje polne stanarine določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearna subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od *• januarja 1909 dalje. Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s pos.ebnim odlokom. *' 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-18/73 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. t 655. Na podlagi L, 2„ 3., 13., 15. in 19. člena zakona ® drpžbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 96. člena statuta občine l-C' gatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina obči^ Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora de' lovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE < 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja *n pogoje za pridobitev pravice do družtene pomoči. * tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev Stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanj-skega sklada. 2. člen Družbeno pomoč daje mestni oziroma občinski so-'narnostni stanovanjski sklad v skladu z določili za-°na o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu n P° določilih tega odloka iz sredstev občinskega soli-, arnostnega stanovanjskega sklada. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: ~~ investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja družbeni lastnini; — nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanačine; Va občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno staho-v ®ii družinsko stanovanjsko hišo za premiranje r ovalnih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen kat ^ltu*,Jena pomoč je namenjena tistim občanom, vi,.er k dohodki gospodinjstva na člana ne presegajo p *ne po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge °Je določene s tem odlokom. P°MOC OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen visna>0ina na^ornestitev stanarine je različna in je odpravi °d in'Grnoženjskega stanja nosilca stanovanjske ^anov6 'f <'lanov njegovega gospodinjstva, od velikosti tane«*- a’ stevi'a članov gospodinjstva in od oprem-ti stanovanja. ^VanTv*00 ^elne nadomestitve imajo nosilci sta-V drujh e.pi:avice ne Slede ali uporabljajo stanovanje p°goie ®ni tastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pf . doloebah tega odloka. . HOsjj aviCa do delne nadomestitve stanarine pripada D i stanovanjske pravice.’ 6(1 o/03 nact0nicstitev stanarine znaša lahko največ u /(l stanarine. 6. člen S'* nosiip0'06 no^orPestitve stanarine so upravičeni ti-''POrablja' slanovtin.lske pravice, katerih gospodinjstva 81ednja '10 stanovanje, ki po površini ne presega na- normativa • Število članov Površinski normativ gospodinjstva v m2 1 do 28 2 do 42 3 do 57 . 4 do 66 in ha vsakega nadaljnjega 'člana gospodinjstva do 10 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 V«. 7. člen Nosilec stanovahjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnčm točkovalnem sistemu ocenjeno do 100 točk. Nosilec stanovanjske pravice upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja. 8. člen # Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. 9. člen \ Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v tabeli in deli s 100. Tabela je sestavni’ del odloka. 10. člen Ne glede na določbe 7., 8., 9. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanja v podnajem; — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene; — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja; — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše, s standardom preko 50 točk. 11. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri mestnem oziroma občinskem solidarnostnem stanovanjskem skladu tiste občine, na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto; — potrdilo o številu članov gospodinjstva; —' veljavno stanovanjsko pogodbo; — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). 12. člen ' Občinski solidarnostni stanovanjski sklad mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Občinski solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo pristojnemu svetu skupščine občine. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščihe, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za. dobo enega leta, štete od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. * 13. člen Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v 3-mesečnih obrokih za nazaj. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 5.— dinarjev mesečno. Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi. III. III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH . STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV MESTNEGA OZIROMA OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje mestni oziroma občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev mestnega oziroma občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti oziroma povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom mestne oziroma občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa mestni oziroma občinski solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom. 15. člen Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev mestnega oziroma občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada izdaja dodelitvene odločbe upravni organ mesta oziroma občine pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne listine, družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, čc-izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja; — da'osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 dinarjev na člana gospodinjstva mesečno; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. " • Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine. Varianta; Po priloženi lestvici, ki bo naknadno dostavljena. 16. člen Ne glede na določilo iz 2. alinee 15, člena tega odloka se stanovanja zgrajena s pomočjo sredstev mestnega oziroma občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada oddajajo lahko tudi: — mladim družinam za dobo največ 5 let; — upokojencem za nedoločen čas. če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 17. člen Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje; — da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditve stanovanjske hiše; — zagotovilo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje p° naslednjem kriteriju: — za mlade družine in upokojence garsonjera do 28 m2 ali enosobno stanovanje do 38 m2; — za ostale družine pa po naslednjem kriteriju: — za eno osebo do 28 m2; — za dve osebi do 42 m2; — za tri osebe do 57 m2; — za štiri osebe do 66 m2 in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2. IV. PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 19. člen Z" namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup ali gradnjo stanovanja ali družinsk® stanovanjske hiše, lahko občinski solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo n8 privarčevana sredstva. 20. člen • Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše občinski solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členob1 zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Pravna oseba ki v potrdilu o osebnem đotuidK® nosilca Stanovanjske pravice oziroma članov njegove- ga gospodinjstva navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnično izjavo v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka 'pristojni občinski sodnik za prekrške. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede potem, ko stopi v veljavo republiški zakon o stanarinah in odlok občinske skupščine o po- novni ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. , 23. člen Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, so tudi sredstva iz 26. člena zakona o programiranju in firanciranju graditve stanovanj in se bodo uporabljala z določili omenjenega zakona. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/73 . Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. Število članov gospodinjstva Dohodek l 2 * 4 5 6 7 8 gospodinjstva letno v din Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) Izražena v odstotkih 2.999 1,0 2,5 3.000— 5.999 8,0 2,5 6.000— 8.999 11,5 6,0 3,0 9.000—11.999 13,7 8,5 5,5 2,2 12.000—14.999 15.5 10,4 7,1 4,1 2.1 0,5 15.000—17.999 16.5 11,4 8,5 5,3 3,4 2,1 1.0 18.000—20.999 17.6 12.5 . 9,5 6.3 4.5 3,3 2.2 1,0 21.000—23.999 18,5 13,4 10,3 7,3 5,4 4,2 3,1 2.0 24.000—26.999 19.3 14,2 11,0 8.1 6,4 5,0 4,0 2,8 27.000—29.999 20.0 14.8 11,8 9,0 7,1 5,7 4,6 3.5 30.000—32.999 20,0 15,6 12,5 9.5 7.7 6,4 5,3 4.1 33.000—35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8.4 7,0 5,9 4,8 36.000—38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8.9 7,6 6,5 5,4 39.000—41.999 22,5 17,4 14,4 11,3 9,4 8,1 7,0 5.9 42.000—44.999 23.0 17,9 14,9 11,8 9.8 8.6 7,5 6,4 45.000—47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10,3 9.0 8.0 6.8 48.000—50.999 24.0 18,8 15,7 12,7 10,8 9,5 8,4 7,3 51.000—53.999 24,3 19,1 16,1 13,1 11,2 10,0 8.8 7,7 54.000—56.999 24,7 19,6 16,5 13.4 11.6 10,3 9,2 8.1 57.000—59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 . i 11,9 10,6 9,5 8.4 60.000—62.999 20,2 17,2 14,1 12,2 10,9 9,8 8.7 63.000—65.999- 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10,1 9,0 66.000—68.999 20,9 17,8 14,7 12,9 11,6 10,5 9.4 ŽS9.000—71.999 21,2 18,1 15,0 13,1 11,9 10,7 9,6 72.000—74.999 21,4 18,4 15,3 13,4 12,2 11,0 9.9 75.000—77.999 21,7 18,7 15,5 13,7 12,4 11,3 * 10.2 78.000—80.999 22,0 19,0 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000—83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11,9 10,7 656. 2. člen Vr Podlagi 1., 3. in 5. člena zakona o ugotovitvi gj,_ Posti stanpvanjskih hiš in stanovanj (Uradni list (lir rt in 96. člena statuta občine Logatec na 3 n* ^S’ ŠL 21/71) je skupščina občine Logatec dne8?* °bčinskega zbora in zbora delovnih skupnosti e 28- junija 1973 sprejela 0 ODLOK * ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš ir stanovar.i 1. člen Va “dthočju občine Logatec se mora ugotoviti no-jaj0 redn°st stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddata „,],V naiem Po merilih in postopku, ki jih določa ^ udlok. Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. XII. 1971. 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — položaj stanovanja v zgradbi, — starost in obrabljenost zgradbe, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 4. člen Vrednost stanovanj se ugotovi s točkovanjem ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednost stapovanj, ki je sestavni del tc?ga odloka. Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot' gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. 5. člen Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja še šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinja, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja. 6. člen Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 24 din glede na kalkulativno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1971. Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš ih stanovanj. 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v stavbi po merjlih iz 3. člena tega odloka. Če so v isti štavbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določen za najemna stanovanja. Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanja, povečane za 50 'Vi. 8. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj mora biti opravljeno do 30. VI. 1973. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. 9. člen Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način: 1. upošteva se izvršeno točkovanje s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili 4. člena tega odloka. 2. upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965, ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostora, izvršena modernizacija in podobno). Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na lastne stroške, se evidentirajo v zapisniku o točkovanju posebej, in se ne upoštevajo pri določanju stanarin. 10. člen Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno teko ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974. 11. čien Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovili prostor. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/73 Logatec, dne 28. junija 1973. * Predsednik. skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. f C mommmmmmm 657. . I Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS.'št. 16/67 in 27/72) in 98. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec sprejela na Seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 prečiščeno besedilo odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidene za gradnjo na območju občine Logatec. Prečiščeno besedilo obsega odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 43/72) in njegove spremembe objavljene v Uradnem listu SRS, št. 15/73, v katerih je navedeno kdaj ]e začel veljati omenjeni odlok in kdaj so začele veljati njegove spremembe. ODLOK . o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec (prečiščeno besedilo) 1. člen Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč' • se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in sprememba kulture zemljišča (v nadaljnjem besedilu' splošna' prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objek-jektov. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve se pooblašča, da sklepa glede prometa z zemlji' šči. parcelacije, graditve in spremembe kulture ženi' Ijišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občin* t Logatec, pijtem ko je za posamezne cone, za katere velja prepoved, sprejet zazidalni načrt.' Splošna prepoved velja dokler ni izdelan zazidalni načrt za posamezna območja, navedena v odloku ali dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar najdlje tri leta od uveljavitve tega odloka. 2. člen Splošna prepoved velja za zemljišča na območjih, ki so predvidena za gradnjo v zazidalnih otokih urbanističnega načrta Logatec S 1, S 2, S 7, S 9 — del, ki ni obdelan z zazidalnim načrtom, R 3, S 11, C 2, S 14, N 2,. O 2 in N 1, za gradbene parcele po zazidalnem načrtu od številke 33 do vključno 50, ter zazidalnih °tokih v naseljih Gor. Logatec, Hotedršica in Rovte. Meja posameznega območjat za katero velja splošna prepoved je razvidna iz kopije katastrskega načrta, v merilu 1 :2880 (grafični prikaz) in seznama parcel v Posameznih zazidalnih okoliših, ki sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izjemoma se sme na območjih, za katere velja splošna prepoved izvajati: !• parcelacija, promet ter sprememba kultur — pri razdelitvi skupnosti premoženja — dedovanju — prenosu s pravnim poslom po 3. točki člena zakona o razpolaganjju z nezazidanim stavbnim zemlji- 2. graditev — komunalnih naprav . — komunalnih naprav za potrebe obstoječih ob- loktov, ki niso predvideni za rušenje ' — pomožnih objektov " Prezidavanjc in obnavljanje obstoječih gradbe-m objektov, ki niso predvideni za rušenje. Ob pogoju, 'da je graditev v skladu z urbanistič-m ali zazidalnim načrtom posameznega območja. tec (Uradni list SRS, št. 21/71) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni čas za trgovske poslovalnice, trgovine, gostinske organizacije in gostišča določijo delovne skupnosti teh organizacij, oziroma zasebni lastniki obrtnih delavnic in gostišč. Ta odlok določa najkrajši delovni čas trgovskih poslovalnic, obrtnih' delavnic in manjši čas gostinskih poslovalnic in zasebnih gostišč. 2. člen Občinski upravni organ, pristojen za gostinstvo in trgovino lahko v izjemnih primerih dovoli, da- se delovni čas poslovalnice podaljša ali da se poslovalnice med delovnim časom zapre. 3. člen Poslovni čas mora biti v vsaki trgovini in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen. 4. člen Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca. 4. člen Grafični prikaz posameznega območja, za katere la splošna prepoved, je stalno na vpogled pri uprav-ern organu za urbanizem SO Logatec. A 5. člen Urh ^ac*7-orstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja ahistični in gradbeni inšpektor SO Logatec. , 6. člen nnr„'r,a °dlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hstu SRS. St. 010/17/73 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. II. POSLOVNI CAS OB DELAVNIKIH 1. Trgovine 5. člen 1. Trgovine morajo biti odprte: — v poletnem času od 7. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. — v zimskem času pa bd 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. 2. Za trafike velja enak delovni čas kot za trgovine. 3. Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekatere poslovalnice v manjših krajih lahko svoj poslovni čas prilagode krajevnim potrebam. Delovne organizacije pa si morajo poprej izposlovati izjemno dovoljenje od pristojnega občinskega upravnega organa. 5. Bencinske črpalke morajo poslovati neprekinjeno: — v letnem času od 6 do 20 ure , — v zimskem času od 7 do 20 ure — v času turistične sezone od 6 do 22 ure. 658. n^firVh Podlagi 24. člena zakona o medsebojnih raz-Št, 22/7 ^e'avcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, 3) in na podlagi 96. člena statuta občine Loga- 2. Gostinstvo 6. člen 1. Sprejemanje gostov na prenočišča je časovno neomejeno. 2. Za ostale gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas od 6 do 23 ure, najkrajši obratovalni čas pa je 8 ur dnevno. Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in na pustni, torek smejo biti gostinski obrati odprti vso noč. 3. Obrt 7. člen 1. Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo neposredno š strankami, morajo biti odprte tako kot je določeno za trgovske poslovalnice. 2. Izjemoma pa morajo biti odprte — brivsko — frizerske delavnice ob ponedeljkih pred prazniki od 8 do 14 ure. Delovni čas pa lahko prilagodijo krajevnim potrebam. Ne glede na določbe prvega odstavka obrtne delavnice. ostalih strok 'obratujejo tudi drugače, če tako zahtevajo lokalne razmere ali značaj dela. 8. člen Podrobnejša navodila o izvajanju tega odloka daje oddelek za gospodarstvo in finance. SO Logatec. III. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo,od 200 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija: 1. če nima poslovalnice odprte v določenem času, 2. če ima gostinske enote odprte dalj časa kot določa odlok. Z denarno kaznijo do 400 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Z denarno kaznijo 40 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija: 1. če nima v enoti vidno obešenega obratovalnega časa; 2. z denarno kaznijo 40 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacij Bj ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Za prekrške iz tega člena lahko izterja tržni in-špekor denarno kazen takoj na mestu. r 11. člen Z denarno kaznijo do 400 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 9. člena tega odloka. Za prekršek iz 2. odstavka 10. člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takojf na mestu. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odredba o minimalnem poslovnem času v trgovini na drobno, mesnicah, trafikah, gostinstvu, družbenih in zasebnih obrtnih delavnicah na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 22/66). St. 010—11/71 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 659. Na podlagi 3. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 3, in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28 junija 1973 sprejela ODLOK o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Logatec 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze ter zgodnjega odkrivanja ostalih pljučnih bolezni se 'z' vede V letu 1973 obvezno fluorografiranje vseh obča* nov v občini Logatec, ki so rojeni pred 31. X. 1949. 2. člen Fluorografiaanje je za vse občane brezplačn®' stroški fluorografiranja gredo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Ljub' Ijana ter skupščine občine Logatec. 3. člen • Fluorografiranje bo v mesecu oktobru od 29. do 31. X. 1973. 4. člen Po opravljenem fluorografiranju se morajo zvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejh>e' jo poseben poziv za zdravstvo pristojnega upravne®8 organa ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda. 5. člen Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščif* [ občine Logatec je pristojen, da po potrebi izda še °a' tančnejša navodila za izvajanje tega odloka. ' I 6. člen Z denarno, kaznijo 300 din se kaznuje, kdor se udeleži fluorografiranja, kontrolnega pregleda ali ka° ovira izvrševanje tega odloka ali na njegovi podi®* izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen T Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur® nem listu SRS. . * St. 510-2/72 Logatec, dne 28. junija 1973. I Predsednik skupščine občine Logat®c Vinko Haložan 1. r- 660. Na podlagi 96. in 150. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na' seji občinskega zbora in zbora delovnih skupposti dne 28. junija 1973 sprejela ODLOK 0 spremembi in dopolnitvi odloka o temeljni organi-*aciji upravnih organov skupščine občine Logatec 1. člen V odloku o temeljni organizaciji upravnih organov L člen dopolni in spremeni tako, da se oddelek Ospekcijskih služb preimenuje v medobčinski oddelek ‘^Pekcijskih služb. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu-feRS. St.: 010-11/71 Logatec, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r. 661. PRIROČNIK *a ugotavljanje vrednosti stanovanj po odlok'1 jUpJžiue občine Mozirje o ugotovitvi vrednosti anovanjskih hiš in stanovanj, sprejet na seji obeh °rov skupščine občine Mozirje dne 24. maja 1973 11 “bjavljen v Uradnem listu SRS, št. 19-521/73 Število točk 3 — Pralnica a) ni pralnice . 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe . 3 4 — Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj nje 2 5 — Skupni prostor v kletiali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropj ih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10 ms 0 b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m* 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m1 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m* 3 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m* 2 b) balkon nad 5 m* 3 c' terasa do 5 m* 4 č) terasa nad 5 m* 6 d) loža do 5 m* 6 e) loža nad 5 m* 8 Tabela elementov stanovanja, za katere 8 — Višinasobe T se ugotavljajo pozitivne točke a) do 2,j20 m 0 Število točk b) nad 2,20 do 2,40 m 1 Gradivo in konstrukcija c) nad 2,40 do 3,20 m 2 a) kolibe 20 č) nad 3,20 m 1 b) stavbe iz slabega gradiva 25 9 — Vrata glede na izvedbo kril c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in a) vrata slabe izvedbe. 2 trdq gradivo) 35 b) vrata z gladkimi krili v) stavbe iz trdega gradiva 42 — iz mehkega lesa 4 d' kvalitetne stavbe 46 — furnirana ali obložena s plastiko 5 ' (zredpo kvalitetne stavbe 50 * — iz trdega lesa 6 r) potresno varno zgrajene stavbe 55 c) vrata s polnili ^'et ali drvarnica — iz mehkega lesa — furnirana ali obložena s plastiko 5 6 j*' hi kleti, ne drvarnice ' drvarnica na dvorišču (slabša) 0 1 — iz trdega lesa 7 c> klet ali drvarnica v stavbi, velikosti do 5 m* 2 10 •‘—Okna glede na izvedbo ^ klet ali drvarnica v stavbi, velikost a) okna slabe izvedbe 2 °d 5 do 10 m* 4 b) enojna okna d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost — lesene izvedbe 4 10 do ,20 m* *1 solidno zgrajena drvarnica na dvorišču 5 — kovinske izvedbe c) vezana okna 6 f® točkuje kot kleti v stavbi z odbit- — lesene izvedbe 6 kom ene točke — kovinske izvedbe 8 Število točk č) dvojna okna. — lesene izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla) 2 e) zasenčitev — platnene zavese ali drvonitke 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice , 4 .j — luxaflex rolete 5 11 — Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m* 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m* 2 C) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13 — Tla v sobah a) zemlja P b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja . 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod ali teraco) 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15 —Plinske napeljave v stan o v a n j u a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 Število točk 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja a) ni peči. in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarllna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje' . 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesš in hišna instalacija brez kotlovnice irf kotlov, ker gre vzdrže- vanje in amortizacija kotlovnic in 1 kotlov v breme cene kurjave » 18 — Električna napeljava a) ni električnih napeljav 0 . b) napeljava za delno razsvčtljavo 2 c) napeljava za popojno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, ■ termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec . 1 / , 19 — Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo ■ 6 c) za stanovanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo: če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem upoštevamo 2 č) če je v stopnišču 'vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 d) vodovod v stanovanju 4 21 —kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna Jama) 1 c) kanalizacija v stavbi. 2 č) kanalizacija v stanovanju 3 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m* i J Število točk — nad 15 do 25 m* 2 — nad 25 m* 3 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m8 2 * — nad 8 do 15 m‘ 3 — nad 15 do 22 m2 , 4 — nad 22 m2 5 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m8 3 — nad 10 do 20 m2 5 — nad 20 m2 8 o Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m2 — nad 8—15 m2 — nad 15 do 22 m2 — nad 22 m2 b) Iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do -3 m2 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 c) iz mehkega lesa in furniranim: vezanimi ploščicami ali iz trdega . lesa: 1 2 3 4 1 2 3 4 5 24 — do 2 m2 — nad 2 do 4 m2 — nad 4 do 6 m2 — nad P do 8 m2 — nad 8 m2 1 2 3 4 5 Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: — do 3 m2 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 in2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m* vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: • do 3 m2 nad 3 do 6 m2 ~~ nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 C' navadna vodovodna školjka ' s1;edilnik zidan ah navaden emajliran 2 3 4 5 6 1 4 Število točk d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni in plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji 3 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 l) nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje , 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju t, 1 25 — Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več, stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26 — Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogreva- nje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo ali ogrevanje in bojlerjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici' 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) — banja . 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha ' ‘1 27— Električni radiatorji a) za vsak radiator , 2 28 — Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 1001 8 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 Število točk č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m*) 1 29 — Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 30 — Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šeststanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A) Velikost do 70,5 80,5 90,5 100,5 nad stanovanja 70 do 80 do 80 do loo do 110 110 do 30 m1 ' — + 4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30—45 m! ' — + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nad 45—60 m2 —' + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 nad 60—75 m* — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 — — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 nad 100 m* — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 Število točk — nad 40 do 60 let 15 — nad SO let 20 d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 11 — nad 40 do 60 let 17 — nad 60 let 22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 18 — nad 60 let 24 2 — Vlažnost stanovanja a) popolna ! — koliba 5 — hiša Iz slabega gradiva 8 — hiša iz mešanega gradiva_ 11 — stavba iz trdega gradiva 17 — kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 2 hiša iz slabega gradiva 4 hiša iz mešanega gradiva 6 hiša iz trdega gradiva 8 kvalitetna stavba 10 3—Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4 — Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke 1 — Obrabljeno stanovanje a) kolibe — stare do 5 let 0 — na 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 4 — had 15 let 6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad 16 do 24 let . 6 — nad 24 let ■> ' 8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let ' 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let 10 — nad 42 let 12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let in 5 — Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 6 Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7 — Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8 — Pra ktičn ost stanovanja a) stanovanje je nepraktično' koliba 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba , 4 C. Tabela za popravek stanovanjske površi1*1^ Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno PoV^ za doldčeno vrsto stanovanj se ne upošteva P1^ Čanju vrednosti stanovania Popravek povrSine se izvrši po naslednji tabeli: Normat. uporabne ^iKost stanovanja stanovanjske površine m* garsonjera enosobno 'stanovanje aooinppisobno stanovanje dvosobno stanovanje voinpolsobno stanovanje nsobno stanovanje triinpolsobno stanovanje tJrisobno stanovanje ' 'ri'npoisobno stanovanje "etsobno stanovanje atinpolsobno stanovanje estsobno stanovanje ^Polsobno stanovanje ern in večsobno stanovanje 33 42 55 62 68 75 80 110 120 135 150 165 180 Normativ maksimalne povečane povratne + 20 •/• 39 50 66 74.5 82 90 96 132 144 162 180 195 216 -Pripomba: Popravek površine se upošteva samo pri n°vanjih, ki so stara nad 50 let. Garaža v hiši v . Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stano-tai,60’ Poroožni prostor, ki se ne točkuje. Površina y 6 garaže se šteje v skupno površino stanovanja, oruge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori Skupščina občine slovenske konjice 662. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 64. členu, Sk lanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov občinskega proračuna zk leto 1973 po rebalansu Vrst» —. . .i ■. dohodka Dohodki -Prvotni plan Zniifano Zvišano Končni plan 1 Davki iz OD in na dohodek 3,745.002 — 1,379.452 5,124.454 2 Davki 5,489.906 329.000 — 5,160.906 3 Takse 582.000 — — 582.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 800.000 — — 800.000 6 Dohodki organov in drugi dohodki 87.216 — — 87.216 7 Namenska dopolnilna'sredstva 370.400 — — 370.400 Skupaj 0 11,074.524 329.000 1,379.452 12,124.976 St. '>«mena Razpored dohodkov Prvotni plan Znižano Zvišano Končni plan 01 Izobraževanje in vzgoja 500.000 1,379.452 1,879.452 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 730.346 — — 730.346 04 Socialno skrbstvo 1,933.200 209.000 — 1,724.200 05 Zdravstveno varstvo 806.000 — — 806.000 06 Komunalna dejavnost 978.000 — — 978.000 07 Delo državnih organov 13 Dejavnost družbenopolitičnih 4,663.000 — — 4,663.000 organizacij in društev 378.000 — — 378.000 14 Negospodarske investicije 679.544 — — 679.544 10 Gospodarski posegi 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih 170.000 120.000 — 50.000 let 50.434 — — 50.434 13 Vlaganje v rezervni sklad 126.000 — ‘ — 126.000 19 Nerazporejeni dohodki „ 60.000 — • — 60.000 Skupaj: 11,074.524 329.000 1,379.452 w 12,124.976 663. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 65. in 66. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/ 64, 43-334/67 in 40-302/68) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-164/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela O D I. O K o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1972 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Slovenske Konjice za Teto 1972, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Slovenske Konjice. ' , 2. člen • I. Zaključni račun proračuna izkazuje: din — dohodke - - 11.057,101.78 — izdatke 11.107.431.17 — presčžek izdatkov nad dohodki 50.329,39 3. člen II. Zaključni račun rezervnega sklada kazuje: , . — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 4. člen Presežek izdatkov nad dohodki iz 2. člena tega odloka v višini 50.329,39 se krije iz občinskega re' zervnl»’a sklada. 5. člen . Sklepni račun proračuna otočine in rezervnega sklada občine za leto 1972 je sestavni del tega odlok®' 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad' nem listu SRS. St. 400-2/72-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. občine iz' din 682.472,43 81.534,30 600.938,13 Pregled dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1972 . yr^a Dohodki dohodkov Doseženo din Glavni namen Razpored dohodkov Razpored din i Davki iz osebnega dohodka 5,015.640,61 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 1,258.852^ 2 Davki — ostali 4,268,990,88 . 03 Kulturnoprosvetna dejavnost 658,606,0» 3 Takse 584.136,92 04 Socialno skrbstvo 1,506.579,« 5 Dohoiki po posebnih zveznih 05 Zdravstveno varstvo 617.143'-j; predpisih 623.733,70 06 Komunalna dejavnost 1,029.349.« 6 Razni drugi dohodki 104.508,70 97 Delo državnih organov 3,945.448,71 7 Namenska dopolnilna sredstva 370.400,— 13 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 412.866,°^ 9 Prenesena sredstva 89.890,97 nizacij in društev Skupaj dohodki: 11,057.101,78 14 Negospodarske investicije 582.114.« 140.159,80 106.594,10 Presežek izdatkov nad dohodki 50.329,39 16 17 Gospodarski posegi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let r 18 19 Vlaganje v rezervni sklad Nerazporejeni dohodki 101.II7’'' | 784.601^ J Skupaj: 11,107,431,17 Skupaj razpored: 11,107.431^ 1 664. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in 259. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72 in 3-5/73) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje. št. 13-154/70) na seji občinskega ^bora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela 2. člen Ko začfte veljati ta odlok, se preneha uporabi)3^ j sklenjeni družbeni dogovor o prispevku iz osebn®® j dohodka iz delovnega razmerja delovnih in drug ^ organizacij za potrebe realizacije programa, za katc^ rega se zbirajo sredstva iz samoprispevka občanov naslednjih petih letih (Uradni list SRS. št. 15-444/7 ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, Št. 13-282/72, 27-623/72 in 12-255-/73) se v 3. členu znesek »1,43 0/o«,‘nadomesti z zneskom »2,43 °/o«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objav* j Uradnem listu SRS. St. 422-11/72-7 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r- 665. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS. št. 50-379/72) in ^6. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sPrejela ODLOK o oblikovanju stanarin' 1 V , , . . * 1. člen S tem odlokom se določajo merila in osnove za določanje stanarine za stanovanja, ki jih oddajajo v Pajem organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi «ami v družbeni lastnini, kakor tudi za stanovanja, 1 Jih dajejo v najem zasebni lastniki. 2. člen Stanarina je odvisna od vrednosti stanovanja, ki Sa Ugotovi po določbah zakona o ugotovitvi vrednosti anovanjskih hiš in stanovanj ter na njegovi osnovi zdanih predpisov. 3. člen. .. Letna stanarina se določi v odstotku od ugotov-lenc vrednosti stanovanja. Stopnja letne stanarine ne sme presegati 3,5 °/o od rednosti stanovanja. let ^ese^na stanarina se izračuna tako, da se znesek stanarine razdeli s številom 12. 4. člen , Organizacija za gospodarjenje s stanovanji v druž-... 1 lastnini oziroma lastnik stanovanja določa stana- rjho za vsako stanovanje posgbej. 5. člen Za stanovanja, ki šo zgrajena z namenom za pro-v. Podajanje iz nestanovanjskih sredstev, in za stano-0r l®’ hi se uporabljajo v poslovne namene, se sme vat^nizaciia za gospodarjenje oziroma lastnik stanova Prosto dogovarjati o višini stanarine. biti ^vSc^na stanarina, ki se prosto dogovarja, he sme 0t* stanar!ne' hi se izračuna po določilih tega i 6. člen b^j^Sauizacija za gospodarjenje s stanovanji v druž-htio . lnini oziroma lastnik, smeta spremeniti stana-h;g0 v Primeru, če sta v stanovanje ali v stanovanjsko sta. vl°žila sredstva, s katerimi sta povečala vrednost host Vania ali stanovanjske hiše ter je to novo vred-j}.|rno£°če ugotoviti s točkovanjem stanovanja. slanci • Prei®nieSa odstavka se ne uporablja za VanJa, kjer se stanarina prosto dogovarja. 7. člen abčj^fnar'no se sme spremeniti tudi v primeru, ko Vek v 3 skuPščina s posebnim sklepom odredi popra-rednosti stanovanj. Vi, (ja shlep sprejme občinska skupščina, kadar ugo-sO se povprečne cehe gradbenih del oziroma stroški vzdrževanja povišali za več kot 10°/* od povprečne gradbene cene, določene z odlokom o ugotovitvi vrednosti stanovanj. 8. člen Kadar se vrednost stanovanja v pogledu funkcionalnosti in kvalitete brez krivde imetnika stanovanjske pravice zmanjša za več kot 20 %>, lahko ta zahteva od organizacije za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini ali lastnika stanovanja znižanje stana-^ne. Znižanje vrednosti stanovanja se ugotavlja s točkovanjem stanovanja. 9. člen Če se,imetnik stanovanjske pravice ne strinja z določeno stanarino, lahko vloži pri pristojnem občinskem sodišču predlog, da sodišče v nepravdnem postopku določi stanarino. Vložitev predloga po prejšnjem odstavku ne zadrži plačevanja stanarine v višini, ki jo zahteva organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini ali lastnik'stanovanjai 10. člen Vrednost izboljšav v stanovanju in spremembe v njem, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil na svoje stroške, se ne upoštevajo pri določanju stanarine. . 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o naj višji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Uradni vestnik Celje, št. 50-926/65). 12. člen r Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 666. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) ter 6. in 6. a točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73 in 21-191/73) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela / f ODLOK o usklajevanju stanarin na območju občine Slovenske KotUirc s sklenjenimi stanovanjskimi pogodbami 1. člen Stanarine na območju občine Slovenske Konjice, ki so bile pb odloku zveznega izvršnega sveta o ukre- pu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SFRJ, št. 56-701/69) — zadržane na ravni, kot so bile na dan 31. decembra 1969 — se zvišajo poprečno za 12,3% ter se dvignejo na višino stanarine, določene s sklenjeno stanovanjsko pogodbo. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 7. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč: — dohodki 1.386.611,27 — izdatki 1.386.611,27 II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-11/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 667. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 76. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/ 67 in 40-302/68) ter 116, členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154'70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela 668. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 96. čl«' nu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnos11 v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196 64 in 40' 302/68), 13 člena zakona o sredstvih rezerv (Urad^ list SFRJ. št. 26/72) in 116. člena statuta občine Sl°' venske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154 ' na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupno5 dne 29. junija 1973 sprejela SKLEP o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Slovenske Konjice za leto 1973 Skupščina občine Slovenske Konjice daje soglasje k finančnim načrtom skladov občine Slovenske Konjice za leto 1973, in sicer: 1. Sklad za pospeševanje kmetijstva: — dohodki din 134.625,38 — izdatki 134.625,38 2. Komunalni sklad: . — dohodki 1.957.626.62 — izdatki 1.957.626,62 3. Sklad za financiranje potreb teritorialne obrambe: — dohodki 686.282,00 — izdatki 686.282,00 4. Sklad za financiranje investicij družbenega standarda: — dohodki 2.789.046,60 — izdatki 2.789.046,60 5. Gasilski sklad: — dohodki 157.528,31 — izdatki 157.528,31 6. Sklad za zadeve borcev NOV: — dohodki 260.727,42 — izdatki 260.727,42 SKLEP o načinu vračila sredstev rezervnemu skladu skupšč'*1* občine Slov. Konjice v višini 50.329,3' din V'- 1. člen Razlika v višini 50.329,39 din, ki je nastala po zae ključnem računu proračuna občine Slovenske Konl1 ^ za leto 1972 in ki predstavlja presežek izdatkov dohodki, še pokrije iz sredstev rezervnega skl® skupščine občine. 2. člen Skupščina občine bo naveden' znesek rezervne^ skladu vrnila iz sredstev proračuna občine do k00 leta 1973. 3. člen Ta sklep se objavi Uradnem listu SRr St. 400-11/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 197U. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice . Franjo Tepej, dipl. inž. 1- r' 669. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 54. čle-zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list k 5t' na seJ«i občinskega zbora in na seji zoora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela SKLEP 0 ®bravnavi finančnega načrta temeljne Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1973 1 Finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti °venske Konjice za leto 1973 izkazuje: , din — dohodke 10,919.157 — izdatke 10,919.157 • 2 pomSkupžčina občine k finančnemu načrtu nima pri-Y 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Snc' St. 400-14/73-1 Slovenske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 670. Zalj^upSčina občine Slovenske Konjice je po 5. členu $tvu ^T° družbeni pomoči v stanovanjskem gospodar-Jbora Uradni Ust SRS, št. 5-12/72) na sčji občinskega nija 10? na seji zbora delovnih skupnosti, dne 29. ju-19<3 sprejela SKLEP stanobraVnaVi fiuunonega programa solidarnostnega Vanjskega sklada občine Slovenske Konjice za leto 1973 ^lada118^proSram solidarnostnega 'stanovanjskega občine Slovenske Konjice za leto 1973 izkazuje: £a°tkee 2'58d8in778 2.586.778 t>,llAn,KPSiina občine na finančni načrt sklada nima sklep se objavi v Uradnem listu SRS St' *00-18/73-1 v®nske Konjice, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine občihe Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. skupSCina občine Šmarje pri jelšah 671. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 144. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela •, ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1-57/73) se v 5. členu črtajo besede: »družbenim in«. 2. člen Za 3. členom se vstavi 3. a člen, ki se glasi: »Zasebnim proizvajalcem in lastnikom vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva upošteva: — za vsakega nad 16 let starega družinskega člana 3001 vina; — za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 101 žganja. Za kalo in raztok se prizna pri vinu 10 %>, pri žganju pa 2 °/o od skupne proizvodnje.« 3. člen V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, se tarifna številka 7 spremeni tako, da se glasi: »Od vrednosti prodanih vstopnic za prireditev 10 °/o. Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo. , 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne pla- ča za kulturnoumetniške in telesnovzgojne (športne in in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve odloča pristojni svet občinske skupščine. 4. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje tudi od vrednosti prodanih vstopnic za kinematografske predstave. 5. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-100/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 672. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah po IV. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti* občin (Uradni Ust SRS, št. 6/731, 9. in 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene, kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/721 ter 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občanskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela ODLOK o povišanju stanarin na območju občine Šmarje pri Jelšah 1. člen • Stanarine na območju občine Šmarje pri Jelšah se povišajo na pogodbene stanarine, določene s stanovanjsko pogodbo. 2. člen Z uveljavitvijo novih stanarin preneha linearno subvencioniranje stanarin in se uvede diferencirana delna nadomestitev stanarin. 3. člen Ta odlok začsae veljati osrmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973. Št. 020-104/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne’ 26. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 673. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 224. in 225. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela ODLOK o posebni družbeni pomoči borcem \ 1. člen Občina Šmarje pri Jelšah daje posebno družbeno pomoč borcem, ki so zaradi stvarnih in osebnih okoliščin, nastalih brez njihove krivde, ne morejo Zagotoviti iz zakonitih virov primernih dohodkov za preživljanje. 1 2. člen Za borce po tem odloku veljajo: — udeleženci narodnoosvobodilne vojne, španske državljanske vojne in predvojni revolucionarji, katerim je priznana po predpisih o pokojninskem zavarovanju posebna doba v dvojnem ali enojnem trajanju, — borci za severno mejo v letih 1918 in 1919, ki jim je to svojstvo priznano po zakonu o borcih za severno mejo, — družinski člani padlih in umrlih borcev, med katere štejejo zakonec, otroci in starši, ki jih je borec preživlj.*!. 3. člen Borci (2. člen odloka) imajo pravico do posebne družbene pomoči, če skupni mesečni dohodek njihovih družin, preračunan na posameznega člana, ne presega predpisane osnove. Za družinske člane po prejšnjem členu štejejo borec, njegov zakonec, otroci in starši, ki jih borec preživlja. , 4. člen Borci, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz 3. člena odlO" ka za priznanje posebne družbene pomoči, nimaj0 pravice do te pomoči, če sami po lastni krivdi ne pr*' dobivajo dohodkov za preživljanje. 7 ■ t 5. člen Dohodki, ki se upoštevajo pri izračunu osnove & priznanje pravice do posebne družbene pomoči so: — dohodki iz delovnega razmerja, ugotovljeni podlagi izplačil za preteklo leto; — katastrski dohodek, ki je bil osnova za odmer0 dajatev v preteklem letu; — dohodki od samostojnega opravljanja obrt110 ali druge dejavnosti, ki so v preteklem letu sluz1 kot osnova za odmero prispevkov in daykov; — pokojnina, izplačana za mesec december P1*' teklega leta. 6. člen Pri izračunu dohodka, ki odpade na posamezn6^ člana borčeve družine, se ne upoštevajo prejemki, naslova invalidskega zavarovanja,' otroškega doda111 in dodatka za tujo pomoč in nego. Prav tako se ne upoštevajo drugi dohodki, za j0* tere je v posebnih predpisih določeno, da se ne uPv števajo pri» ugotavljanju gmotnega stanja gospodi™ stva. 7. člen Posebna družbena pomoč se daje v denarni in je lahko stalna ali enkratna. 8. člen Stalna posebna družbena 'pomoč se lahko daie ■eŽi'" borcem, ki nimajo najpotrebnejših sredstev za Ijanje, kot glavni in edini ali kot dopolnilni vir hodka. * 9. člen d°/ Enkratna posebna družbena pomoč se lahko J deli borcem v upravičenih prirperih, ko z lastn«av'i sredstvi ne morejo rešiti nastalih materialnih t®* ki so nastale zarad}: — smrti borca ali ožjega družinskega člana — težje bolezni borca ali družinskega člana , — naravne ali druge hude nesreče — nakupa ozimnice ali kurjave — drugih utemeljenih razlogov. - V izjemnih primerih se lahko dodeli enIora ZZB oziroma občinskega odbora bor- PosteVern0 mej0' hteva s °Pek se uvede po uradni dolžnosti ali na za-služb» ’5.rav*eenca- Izvede ga oddelek za družbene Vse ’ ‘Zda tudi odlotbo- 2nanju J30 dosedanjem predpisu izdane odločbe o pri-Z d°lofil °St*'>ne družbune pomoči se morajo uskladiti ega odloka najkasneje do 31. decembra 1973. ODLOK o podelitvi domicila aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje 1. člen Aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo Kozjanskega okrožja se podeljuje domicil v občini Šmarje pri Jelšah. , 2. člen Izda se skupna listina o podelitvi domicila občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki se izroči odboru aktivistov OF za Kozjansko okrožje na slovesnosti 2. septembra 1973 v Kozjem. . 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-101/73-1 , Šmarje pri Jelšah, dne 26. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah • Beno Božiček, inž. 1. r. 675. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah/(Uradni vest-mk Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. junija 1973 sprejela z 14. člen 0.dr“žbm ^‘"^vijo tega odloka preneha veljati odlok ^ Vestnik J:>ornd^t borcem NOV in aktivistom (Urad-Celje, št. 20/86 in Uradni list SRS, št. 42'71). ODLOK I o spremembi odloka o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah 15. člen ^tadtiernd!°k P^ne veljati osmi dan po objavi OlO-99/73-l e Pri Jelšah, dne 26. junija 1973. v Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r. 1. člen V odloku o temeljni organizaciji občinske uprave Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 9-109/70) se spremenita točka II. in točka III. in se glasita: II. Oddelek za notranje zadeve — notranje zadeve III. Oddelek za družbene službe in občezadeve — kultura in prosveta — zdravstvo — socialno varstvo — varstvo invalidov in borcev — obče zadeve — skupne službe — tehnične službe t 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973. St. 010-80/73-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. junija 1973. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah ‘ Beno Božiček, inž. 1. r. POPRAVEK V odločbi o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije (T#radni list SRS, št. 22-199/73) se v točki 4) pod b) začetek zadnjega stavka pravilno glasi: »•Vračilni roki za te kredite ne smejo biti daljši kot dvanajst mesecev ...•<* in ne dvajset mesecev, kot je bilo pomotoma objavljeno. Uredništvo VSEBINA: 217. Zakon o mineralnih gnojilih e<: (3 /T\ < 3 221. ./ Stran 939 Zakon 6 spremembah in dopolnitvah zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj 941 Odlok o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slo-venlje 942 Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo 1)43 Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za narodno obrambo ^ ^43 222. Odlok o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti SR Slovenije 94J 223. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji po- godbe o garanciji, ki je bila sklenjena med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razVoj za agroindustrijski projekt v Makedoniji 944 224. Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo konvencije o specialnih misijah, sprejete 16. decembra 1969 v New Yorku 944 225. Odlok o uskladitvi denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1973 944 f 226J Odlok o . uskladitvi premoženjskega cenzusa kot po-v 3 goja za pravico do denarne pomoči v letu 1973 945 227. Odlok o določitvi višine nadomestila za stroške letnega dopusta borcem za severno mejo v letih 1918 in 1019 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 V letu W73 945 f 228.!^ Odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka te-, hmeljnih organizacij združenega dela 945 / 229- Navodilo za izvajanje zakona o overitvi podpisov, pi-V _/save in prepisov 947 / 230. tyletodoIoglJa za primerjavo skladnosti samoupravnih I Sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in — splošnim družbenim dogovorom 951 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN ^ 642. Odredba o ukrepih za družbeno kontrolo cen (Brežice) 643. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna *>*>' ,jj čine Grosuplje za leto 1972 644. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in ata- ^ novanj (Grosuplje) 645. Odlok o izobešanju zastav v občini Grosuplje • f 646. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje \ ^ objektov družbenega standarda v občini Ljubljana ^ Bežigrad 647. Odlok o zaključnem račuuu o izvršitvi proračuna ob- ^ čine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 648. Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov iD ^ davkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 649. Odlok o zaključnem računu Izvršitve proračuna *>b' ^ čine Logatec za leto 1972 650. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in P*4' jj* spevkov občanov za leto 1972 (Logatec) 651. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine ^ Logatec 652. Avtentična razlaga sedmega odstavk/i 11. člena odloK* o davkih občanov opčine Logatec 653 Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občin« ^ Logatec za leto 1972 ^ 654. Odlok o najvišjih stanarinah (Logatec) 655. Ocjlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi dru*' ^ beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Logatec) 656. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in sta' ^ novanj (Logatec) 657. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, Pr®' povedi parcelacije zemljišč, graditve in spremcinn kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na oo ^ mbčju občino Logatec, (prečiščeno besedilo) 658. Odlok o delovnem času v trgovskih, gostinskih jf) obrtnih obratih (Logatec) 659. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v p ; čini Logatec 660. Odlok o’ spremembi in dopolnitvi odloka o temejJ**j organizaciji upravnih organov skupščine občine g&tec 661. Priročnik za ugotavljanje vrednosti stanovanj po lok m skupščine občine Mozirje . 662. Odlok o spremeirJbi odloka o proračunu občine r* venske Konjice za leto 1973 663. Odlok o zaključnem računu proračuna občine venske Konjice za leto 1972 664. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov 9^ venske Konjiče) ^ 665. Odlok o oblikovanju stanarin (Slovenske Konjice) 666. Odlok o usklajevanju stanarin na območju občih® Slovenske Konjice s sklenjenimi stanovanjskimi P J7' godbami (Slovenske Konjice) 667. Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov ob#0* ft Slovenske Konjice za leto 1973 668. Sklep o načinu vračila sredstev rezervnemu s^la^ skupščine občine Slovenske Konjice v , višini 50.J* ’ 9' din 669. Sklep o obravnavi finančnega načrta temeljne iT^** ft ževalne skupnosti Slovenske Konjice za leto 1973 670. Sklep o obravnavi finančnega programa solidarni ^ nega stanovanjskega sklada občine Slovenske KonJ f7 za leto 1973 671. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o P®sC0d -j nem občinskem davku od prometa proizvodov m 9 plačil za storitve (Šmarje pri Jelšah) , 672. Odlok o povišanju stanarin na območju občine Sm® f je pri Jelšah ,e , 673. Odlok o posebni družbeni pomoči borcem (Sm®r pri Jelšah 674. Odlok o podelitvi domicila aktivistom OF meg r- ^ rodnoosvobodilno bgrbo za Kozjansko okrožje (S,T, 9 je pri Jelšah) b- „č 675. Odlok o spremembi odloka o temeljni organizaciji 0 F1 Činske uprave Šmarje pri Jelšah ,e Popravek odločbe o pogojih za kredite, ki Jih red-Narodna tianka Slovenije poslovnim bankam iz s 9 štev primarne emisije Izdaja Časopisni ravod Uradni list SRS — vsi v Ljubljani - Naročnina *a leto 1973 Uredništvo In uprava: .Ljubljana. Veselova 11 poštni predal 37s VTI - Telefon iir*-ktrv •ir*,-dn»š»\ .iprav*. stvo: 20 701. prodaja preklici tn naročnine 23 579 - Zirc račun 50100-603 403?s - Opm^enr oromeineR« iavka oc sekretariata ra informacije v Izvršnem «vetu «k»>nščin* SR Slovenile št 1211'79 Direktor in odgovorni urednik: Milan Bibfr - Tiske tiskarna -Tonete ^ 110 din - Reklamacije se upoštevaje 'e mesec in' or 'riflu v-aake URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 24 Razglasni del z dne 11. julija 1973 LETO XXX Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašnjc- »Majolka«, gostinsko podjetje, Ce- lje. Izbriše se Ana Vučer, dosedanji direktor in vpiše Jože Demšar, direktor podjetja, ki samostojno podpisuje v okviru zakonitih določil in pooblastil. Celje, 20. junija 1973 Rg I 104/5 894 "Slavonija-commcrcc«, Osijek. Pri poslovnem centru Ljubljana, Poljanska 6 II — pravni osebi se izbriše dosedanja pooblaščenka za Podpisovanje Mahkovec Silva. Ljubljana, 2. aprila 1973. Rg XVI 1457/4 578 Gradbeno industrijsko podjetje “Gradis-, Ljubljana. Pri biroju za projektiranje v Mariboru, Lavričeva 3 se izbriše dosedanji poslovni predmet in vpiše Povi, ki glasi: projektiranje visokih, industrijskih, stanovanjskih, nizkih, vodnih, luških, prometnih, kurilno-tehničnih. turističnih in gostinskih objektov ter objektov specialnih materialov. Rg 616/1-11 940 ZGP »Mladinska knjiga«, Ljubljana. Pri prodajalni v Mariboru, Partizanska 9 se izbriše dosedanja poslo-vodkinja Zofija -Siranko in vpiše nova poslovodkinja Anica Presker. Rg 3491-18 937 Slovenija avto, Ljubljana. Vpiše se servisna organizacija — servis • Ravne, Ravne na Koroškem, Uobja vas, ki opravlja servisna, re-rnontna in karoserijska dela na motornih vozilih. Šef servisa je Anton Golob, ki podpisuje v okviru poslovanja servisa. Ustanovitelj: »Slovenija avto«, Ljuljana, na podlagi sklepa DS z dne 30 XII. 1969. Eno-19 nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 337/III-5 935 “Jeklotehna«, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje, Maribor. Vpiše se prodajalna »Goričanka«, Križevci v Prekmurju — zadružni om, ki prodaja na drobno po tr-Sovskih strokah: galanterijsko ih Obvestilo Sprejemamo naročila za brošuri: PRAVILNIK O SPECIALIZACIJI ZDRAVNIKOV, ZOBOZDRAVNIKOV, DIPLOMIRANIH FARMACEVTOV IN ZDRAVSTVENIH SODELAVCEV Z VISOKO IZOBRAZBO PRAVILNIK IN TARIFA O NAGRAJEVANJU ODVETNIKOV S TABLICO IZRAČUNANIH N*AGRAD ZA ODVETNIKOVO DELO ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. p. 379/VII bazarsko blago te: igrače, vrvarski izdelki in izaelki iz konoplje in ju-, te, usnje, usnjarsko in'jermenarsko blago ter potrebščine, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine, kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, naftni derivati, mazila,' olja in masti, glasbila radijski aparati in potrebščine, ribiški material in potrebščine, športne potrebščine, elektrotehnični material, ure in iz-delkriz plerhenitih kovin, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material, steklo, porcelan in keramika, gospodinjske potrebščine, izdelki domače in umetne obrti, fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, čebelarski material .in potrebščine, knjige in muzikalije, semensko blago v originalnih zavitkih — embalaži, usluge kupcem z rezaniem železa in stekla Poslovodja je Šebok Tivadar, Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: »Jeklotehna«. export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor s Sklepom DS z dne 29. V 1973. Enota nima samostojnih pravic: posluje v imenu in na račun podjetja. Rg 95/T-135 939 Gostinsko podjetje »Haloški biser — Grad Bori«, Ptuj. Izbriše se iz registra zaradi ukinitve gostišče »Zavrč« v Zavrču. Rg 204/IV-146 936 Maribor. 12. junija 1973 , »Slovenija avto«, Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje, skladišču na veliko Ptuj, Budina 1 se izbriše dosedanja firma in dosedanji sedež skladišča ter vpiše nova firma in novi sedež, ki glasita: »Slovenija avto«, Ljubljana, samostojna organizacija združenega dela »Avtomotor«, Celje — skladišče na veliko Ptuj, Slovenski trg 6. Rg 232/IV-7 927 »Slovenija avto«. Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje, prodajalni na malo v Ptuju, Slovenski trg 4, se izbriše dosedanja firma in dosedanji sedež prodajalne ter vpiše nova firma in novi sedež, ki glasita: »Slovenija avto«, Ljubljana, samostojna organizacija združenega dela »Avtomotor«, Celje — prodajalna na malo Ptuj, Slovenski trg 6. Rg 231/IV-20 928 »Slovenija avto«, Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje, skladišču na veliko Slovenj Gradec, Glavni trg 51 se izbriše dosedanja firma skladišča in firma vpiše nova firma, ki glasi: »Slovenija avto«, Ljubljana, samostojna organizacija združenega dela »Avtomotor«, Celje — skldišče na veliko Slovenj Gradec. Rg 296/III-6 929 »Slovenija avto«, Ljubljana. Pri ekonomski enoti »Avtomotor«, Celje — prodajalni Slovenj Gradec, Glavni trg 5 se izbriše dosedanja firma in dosedanji sedež prodajalne ter vpiše nova firma in novi sedež, ki glasita: »Slovenija avto«, Ljubljana, samostojna organizacija zdru- < ženega dela »Avtomotor«; Celje, prodajalna Slovenj Gradec, Glavni trg 51. Rg 295/III-6 930 Maribor, 14. junija 1973 Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota. Vpišeta se novoustanovljeni prodajalni: prodajalna »Grili«, Murska Sobota, tržnica, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: delikate»e, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, opravljanje uslug bifeja ter pripravljanje in nudenje toplih jedi. Poslovpdkinja je Vera Gregor. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje na veliko ih malo »Potrošnik«, Murska Sobota s skle-. pom DS z dne 26. II 1973. Enota nima. samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja; prodajalna »Ribarnica«, Murska .Sobota — tržnica, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: ribe, živila. Poslovodja je Stefan Idič. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota s sklepom DS z dne 26. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Maribor, 18. junija 1973. Rg 223/1-526 925 Trgovsko podjetje «Sloga«, Gornja Radgona. Pri prodajalni »Mura« v Apačah se izbriše dosedanji poslovodja Evgen Kuzmič in vpiše nova v. d. po-slovodkinja Lojzka Kuzmič. Izbriše se zaradi ukinitve prodajalna »Steklo-porcelan« v Gornji Radgoni, Partizanska 5. Vpiše se novoustanovljena prodajalna — gostilna »Negova« v Negovi 9., ki ima takle poslovni predmet: točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odprta vi-, na, strežba s toplimi in hladnimi jedili, prodaja na drobno tobačnih izdelkov in vžigalic, izdelkov s sladkorjem in kakaom. Poslovodkinja je’ Milica Hercog. Za gostilno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja gostilne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Sloga«, Gornja Radgona na podlagi sklepa DS z dne 4. VI. 1973. Samostojne pravice: gostilna posluje v imenu in na račun podjetja v okviru medsebojne pogodbe z dne 6. VI. 1973. Rg 26/11-316 922 Trgovsko podjetje »Meso« Maribor. Vpišejo se novoustanovljene enote: Klavnica v Zgornji Kungoti, ki ima takle poslovni predmet: klanje, obdelava, hlajenje in skladiščenje zaklanih polovic klavnih živali, goved, prašičev in telet za lastne po-.trebe, uslužnostno klanje živali za tretje osebe. Poslovodja je Herman Gamzer. ?a klavnico podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje' podjetja in pa poslovodja, vendar ta ie v okviru poslovanja klavnice. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Meso«, Maribop s sklepom DS z dne 19. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Prodajalna št. 11, HcOe, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno vse vrste svežega mesa, zaklane perutnine, mesnih izdelkov in mesnih konzerv, ribjih konzerv, mlečnih izdelkov (sir), konzervirane zelenjave in sadja, gorčice in jušnih koncentratov, embaliranih svežih jajc. Poslovodja je Franc Pesek. Pooblaščenci za podpisovanje prodajalne: Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Meso«, Maribor s sklepom DS z dne 5. II. 1973. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja; Prodajalna št. 7., Maribor, Meljska 14, ki ima takle' poslovni predmet: prodaja na drobno vseh vrst mesa ii) mesnih izdelkov ter zaklane perutnine; mesne in ribje konzerve, mlečne izdelke, konzervirano zelenjavo in sadje, jušne- koncentrate, gorčico; embalirana sveža' jajca. Poslovodja je Emil Bertole. Za proda]51-no podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Meso«, Maribor s sklepom DS z dne 5. II. 1973. Enota nima sa-lostojnih pravič; prodaja v imenu in na račun' podjetja. Rg 344/1-90 921 Gostinsko podjetje »Haloški biser — grad Bori«, Ptuj. Pri enoti »Letovišče Grad Bori« v Dolanah se izbriše dosedanji upravnik gostišča Antoo Zumbar in vpiše novi upravnik gostišča Franc Hercog. Rg 204/IV-149 924 Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj. Pri obratu za kooperacijo v Hajdini se izbriše dosedanja računovodkinja obrata Marija Bolkovič, ekonomski tehnik, in vpiše novi računovodja obrata Stanko Gvetko. ekonomist, ki podpisuje skupaj z direktorjem obrata vse finančne listine. Rg 62/IV-250 920 Maribor, 21. junija 1973, Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Opekarna Brežice. Zaradi pripojitve k podjetju Salonit Anhovo industrija cementa in azbestcementa Anhovo (Rg la 149/33 OGS Koper). Rg V 48/9 897 Rudnik lignita, gline in kremenovih peskov. Globoko. Zaradi pripojitve k podjetju Salonit Anhovo, industrija cementa in azbestcementa Anhovo (Rg I a 149/33 OGS Koper). Rg V 59/10 899 Celje, 20. junija 1973. Zadružni register Spremembe »krožna gospodarska sodila razglašaj© Kmetijska zadruga, Posto'jna. Pri mesnici v Postojni, Tržaška 17 se izbriše dosedanji poslovodja Milharčič Stanislav in vpiše Vičič Anton, poslovodja. Koper, 12. junija 1973. Zadr Ib 34/61 906 »Agrokombinat KZ« Lenart.. Pri hranilno-kreditni službi vLe-( nartu, Jurovska 1 se izbriše dosedanji v. d. vodje službe Radko Val-der in vpiše novi vodja službe Viljem Rotner. Maribor, 14. junija 1973. Zadr 200/1-144 934 Kmetijska zadruga, Lendava. Poslovni predmet odslej: kmetij-slca dejavnost na zemljiščih, ki jih uporablja, živilska proizvodnja v lastnih pitališčih, proizvodno sodelovanje v poljedelski in živalski proizvodnji s kmetovalci in nudenje strokovne pomoči, predelava in dodelava kmetijskih pridelkov od tega: krmila in oljarice, živinorejsko veterinarska služba za lastno in kooperacijsko živino, zakol živine in predelava mesa, pridelovanje in dodelava semen, trsnega materiala in prodaja istih, proizvodnja in prodaja enodnevnih piščancev, opravljanje hranilno kreditne službe, opravljanje gostinskih storitev, odkup kmetijskih pridelkov in prodaja istih, odkup živine in živalskih proizvodov in prodaja istih, odkup in prodaja izdelkov domače in umetne obrti, odkup in prodaja gozdnih sadežev. prodaja mesa, mesnih in su-homesnih izdelkov na veliko in malo, prodaja vseh vrst mesnih, ribjih in zelenjavnih konzerv na malo, promet s strupi, ki so v rabi /a kmetijstvo, prodaja reprodukcijskega materiala, semena, krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, prodaja kmetijske opreme. kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov za iste, prodaja gradbenega materiala, od tega: cement, cementnih izdelkov, salonit plošče, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala, betonskega železa ter apna, .nakup in prodaja drv in premoga za kurjavo, prodaja gospodinjskih strojev in opreme, prodaja mlevskih izdelkov in zamenjava istih za žitarice, opravljanje strojnih in prevoznih storitev za kooperante zadruge, tehtanje za lastne potrebe in javno uporabo na mostnih tehtnicah, zamenjava oljaric za olje. opravljanje postranskih dejavnosti v zvezi z poljedelsko in žiValsko proizvodnjo. Vpišejo se tele enote: Prodajalna — skladišče št. I, Lendava, Partizanska S, ki se ukvarja s prodajo na drobno: trsnega materiala, reprodukcijskega materiala, semen in zaščitnih sredstev za kmetijstvo. kmetijske opreme, kmetij skih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih de-' lov za iste, gradbenega materiala: cementa, cementnih izdelkov, salonit Plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala, betonskega železa ter apna. drv in prerhoga za kurjavo, gospodinjskih strojev in opreme, promet s Strupi, ki so v rabi v kmetijstvu. ■ > ' , - Poslovodja je Franc Skrilec. Za Prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in poslovodja. vendar le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu ■n na račun zadruge; prodajalna — skladišče št. II. Lendava, Partizanska 5, ki se ukvarja s .prodajo no drobno; enodnevnih piščancev, reprodukcijskega materiala, semen, krmil in koncentratov za kmetijstvo. °dkup kmetijskih pridelkov in njih Prodaja, odkup in prodaja izdelkov domače obrti, odkup in prodaja gozdnih sadežev, odkup živalskih Proizvodov, Poslovodja je Martin Horvat. Za prodajalno podpisujejo Pooblaščenci za podpisovanje zadruge in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajaln^. Ustanovitelj: kmetijska zadruga Lendave s sklepom ZS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge Prodajalna — skladišče, Velika Polana bb, ki se ukvarja s prodajo na drobno: enodnevnih piščancev Reprodukcijskega materiala, semen krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev Za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov, gradbenega materiala: cementa, cementnih izdelkov, salonit plošč, opekarniških iz-oelknv. izolacijskega materiala in be-onskega železa ter apna, drv in premoga za kurjavo, gospodinjskih stro-m opreme, odkup kmetiiskih iz-oelkov in njih prodaja, ' odkup ži- valskih proizvodov in prodaja istih, odkup in prodaja izdelkov domače in umetne obrti, gozdnih sadežev. Poslovodja je Jože Horvat. Za prodajalno podpisujejo ' pooblaščenci za podpisovanje zadruge in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: kme--tijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dhe 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge; prodajalna' — skladišče. Srednja Bistrica 57, ki se ukvarja s prodajo na drobno: enodnevnih piščancev, reprodukcijskega materiala, semen, krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov, gradbenega materiala: cementa, cementnih izdelkov, salonitnih plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in Betonskega železa ter apna. drv in premoga za kurjavo, gospodinjskih strojev in opreme, odkup in prodaj^: kmetijskih pridelkov, živalskih proizvodov- izdelkov domače in umetne obrti, gozdnih sadežev. Poslovodja je Stanislav Pie j. Za prodajalno podpir sujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in poslovodja; vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: kmetijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račtin zadruge; • prodajalna — skladišče Crenšovci brez št., ki se ukvarja s prodajo na drobno: enodnevnih piščancev, reprodukcijskega materiala, semen, krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev, ter rezervnih delov, gradbenega materiala: cementa, cementnih izdelkov, salonitnih plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in betonskega železa ter apna, drv in premoga za kurjavo, gospodinjskih strojev in opreme, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, živalskih proizvodov, iz-, delkov domače in umetne obrti, gozdnih sadežev. Poslovodja je Jože Boro-vič. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in poslovodja, vendar ta Id v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj, kmetijska zadruga Lendava, s sklepom ZS dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge; prodajalna — skladišče, Turnišče 99, ki se ukvarja s prodajo na drobno: enodnevnih piščancev, reprodukcijskega materiala, semen, krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov. gradbenega materiala: cementa cementnih izdelkov: salonitnih plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in betonskega železa ter apna. drv in premoga za kurjavo. gospodinjskih strojev in opreme, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, živalskih proizvodov, izdelkov domače in umetne obrti, gozdnih sadežev. Poslovodja je Stefan Ščap. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in pa poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj- kmetijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge; prodajalna — skladišče Dobrovnik. Dobrovnik št. 255, ki se ukvarja s prodajo na drobno; enodnevnih' piščancev,' reprodukcijskega materiala, semen, krmil, koncentratov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov, gradbenega materiala-: cementa, cementnih izdelkov, salonitnih plošč, opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in betonskega železa ter apna. drv in premoga za kurjavo, gospodinjskih strojev in opreme, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, živalskih proizvodov, izdelkov domače in umetne obrti, gozdnih sadežev. Poslovodja je Štefan Zver. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj kmetijska zadruga Lendava s sklepom ŽS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge; zamenjalnica Hotiza, Hotiza brez št. (Vaški dom), ki ima takle poslovni predmet: odkup kmetijskih pridelkov in prodaja istih, prodaja krmil in koncentratov, prodaja mlevskih izdelkov in zamenjava istih za žitarice, zamenjava oljaric za olje. Poslovodja je Jože Kelenc. Za za-menjalnico podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje zadruge in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja zamenjalnice. Ustanovitelj; kmetijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dne 21. V. 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun zadruge; zamenjalnica Crenšovci, Črenšov-ci 3, ki ima takle poslovni predmet:, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov, prodaja krmil in koncentratov, prodaja mlevskih izdelkov in zamenjava istih za žitarice, izdelava olja, zamenjava olja za oljarice. Posio-vodja je Jože Borovič. Za zamenjal- . nico podpisujejo pooblašenci za podpisovanje zadruge in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja zamenjalnice. Ustanovitelj; kmetijska zadruga Lendava s sklepom ZS z dne 21. V; 1973. Enota nima samostojnih pravic; posluje v Imenu in nd račun zadruge! Pri prodajalni »Kmetijska preskrba«, Hotiza 151 se vpiše razširitev poslovnega premeta še na: prodajo na drobno naslednjega blaga: enodnevnih piščancev reprodukcijskega materiala, semen, krmil, koncentra- tov in zaščitnih sredstev za kmetijstvo, kmetijske opreme, kmetijski!' strojev, kmetijskega orodja in gradbenih strojev ter rezervnih delov, gradbenega materiala, cementa, cementnih izdelkov, salonitnih plošč opekarniških izdelkov, izolacijskega materiala in betonskega železa ter apna, drv in premoga za kurjavo, gospodinjskih strojev in opreme, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov. živalskih proizvodov, izdelkov domače in umetne obrti, gozdnih sa-dežev. Maribor. 27. junija 1973. Zadr 93/1-122 913 Register zavodov Spremembe )kro2na gospodarska sodišča razglašajo Železniški dijaški dom Maribor-Studenci. Izbrišejo ise Antolič Jože, vzgojitelj. Zemljič Zinka, računovodja in Leskovar Anica, tajnica ter vpišejo Spasoje Perovič, vzgojitelj, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja z enakimi pooblastili kot jih ima ravnatelj, Dragica Križman, računovodja, ki skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom podpisuje vse listine finančne narave in Angela Gjuro. tajnica, ki v odsotnosti računovodje podpisuje vse listine finančne narave skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom. Rgz 132/1-5 941 Radio Slovenj Gradec. Izbriše se Marjan Lipovšek, v. d. direktorja in vpiše Ivan Bošnik, v. d. direktorja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda. Rgz 453/1-22 942 Maribor, 11. junija 1973 Zavod za vzgojo in varstvo '•Ivana Glinška«. Maribor. Firma odslej: Vzgojno varstveni zavod -Ivan Glinšek«. Maribor. Izbrišejo se Antonija Zorko, ravnateljica. Nežka Božič, namestnik ravnatelja. Kristina Grager. računovodja in Dragica Haberl, namestnik ravnatelja ter vpišejo Marija Vidrih, ravnateljica, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda. Barbara Kodrun. namestnica ravnateljice, ki v odsotnosti ravnateljice podpisuje z enakimi pooblastili in Helenca Tratar, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljico podpisuje vse finančne listine. Rgz 11/1-20 933 Visokošolska in študijska knjižnica Maribor. Izbriše se Zdenka Vrbnjak, računovodkinja. Rgz 244/1-14 932 Zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Murska Sobota. Izbriše se Slavko Klinar, vodja gospodarsko propagandne službe kot pooblaščenec za zunanjetrgovinsko poslovanje in vpiše Drago Belogla-več, vodja gospodarsko propagandne službe, ki podpisuje vse listine v okviru zunanjetrgovinskega poslovanja. Rgz 429/1-38 931 Maribor, 14. junija 1973. Razglasi sodišč Drnžbeni oklici 1 19872-17 6534 V četrek dne 4. oktobra 1973 ob 8. uri bo pri tem sodišču v sobi št.1 2 javna dražba nepremičnin, vi. št 55 in 723 k. o. Krsinji vrh. Cenilna vrednost je 27.023,80 din. najmanjši ponudek 18.035 din, varščina pa 27.25 din. ' Pravice, ki bi ne dopuščale draž-' be, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražhenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se glede nepremičnin ne mogle več uveljavljati v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic, nabit na oglasni deski sodišča. Občinsko sodišče v Sevnici, dne 26. junija 1973. Oklici dedičem R 98/73 6625 Krebl Albert je umrl dne 2, I i968 v Velachu. Republika Avstrija. Ker sodišču niso znani morebitni dediči, jih sodišče poziva, da se v roku enega leta po objavi tega oklica zglasijo pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih pravic, sicer bo po preteku tega roka zapuščina dodeljena skupščini občine Slovenj Gradec. Občinsko sodišče v Slovenj Gradcu, dne 6. aprila 1973., Amortizacije vrednotnic, ttaterib imetniki se pozivaju raj v danem roku priglasijo sodiseu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnic* izrekle «a neveljavne Rnp 271/73 • 5555 ••Petrol«, Ljubljana Vošnjakova 2 prosi za amortizacijo bariranega čeka, št. 543039, ki ga je izdal predlagatelju tekstilni center Kranj dne 9. III. 1973 na znesek 2002 din in sta ga podpisala Majda Draškovič in Franc Hočevar. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Rnp 272/73 5554 -Petrol«. Ljubljana, Vošnjakova 2 prosi za amortizacijo bariranega čeka, št. 327101. ki ga je izdala predlagatelju služba družbenega knjigovodstva Kranj dne 10. III. 1973 in podpisana Marta Jančar ter Anton Wagner na znesek 500,50 din. Pri-glasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v ljubljani, dne 1. junija 1973. Razpisi delovnih mest St. 01-464/1-1973 6687 Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani razpisuje v postopku ponovne izvolive v naziv: - 1. asistent 2. višji strokovni sodelavec. Kot poseben pogoj pod točko 1. se zahteva triletno strokovno leksikografsko delo; pod točko 2. pa najmanj petletno leksikografsko delo In strokovna dela. Kolkovane prošnje sprejema predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3 15 dni po tem razpisu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti St. Pers. 602/73 6495 Svet Biotehniške fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta strokovnih delavcev: — strokovnega sodelavca v inšt. za mlekarstvo (dipl. vet) — strokovnega sodelavca za delo v laboratoriju za tehnologijo mesa (dipl. ing. živ. tehn.) — strokovnega ali višjega strokovnega sodelavca za delo v laboratoriju za prehrano živali (pogoj; magister s področja mikrobiologije) — strokovnega svetnika (dipl. ing. agr.) v inšt. za mlekarstvo Pismene prijave kandidatov s priloženimi biografskimi in bibliografskimi podatki ter znanstveno m strokovno dokumentacijo sprejema tajništvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Krekov trg 1 v roku 1 meseca po objavi. Prijavi je priložiti kolek za 6 din. Svet St. 147/73 Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Aškerčeva 12 razglaša prosto delovno mesto višjega laboranta v sektorju za biološko edukacijo (višja šolska izobrazba). Nastop 1. IX. 1973. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Inštitut 6688 Fakultetni svet ’ Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani razpisuje a) za nedoločen čas 1. mesto- fakultetnega učitelja za predmeta: Teorija mikrovalov. Mikrovalna elektronika in meritve (reelekcija). 2. mesto fakultetnega učitelja za predmeta- Osnove elektrotehnike I, II (reelekcija). 3. mesto fakultetnega učitelja za predmeta. Računalniški praktikum v elektroniki, Praktikum v elektroniki. 4. mesto fakultetnega učitelja pri Računskem centru Fakultete za elektrotehniko. 5. mesto asistenta pri predmetih Mehanika I in Mehanika II. 6. mesto asistenta pri predmetih: Mehanska tehnologija. Elektrotehno-'ogija. h) za določen čas mesto fakultetnega učitelja za Predmet Elektrarne. Kandidati morajo izpolnjevati poseje, ki> so določeni v statutu Univerze in Fakultete za elektrotehniko. Kolkovane vloge s priloženimi bio-Srafijami in bibliografijami ter do-'^šzili o strokovnosti naj kandidati vložijo v 30 dneh od objave v tajništvu fakultete, Ljubljana, Trza--ška 25. Fakultetni svčt * * Kazne objave St. 75/73 6568’ Ljubljanska banka — podružnica kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva razpisuje v dogovoru z republiškim sekretariatom za urbanizem in v skladu z členom zakona o programiranju ln financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72 z dne 9- 2. 1972) natečaj *a Posojila iz prostih sredstev odpravljenega republiškega sklada za zidavo stanovanjskih hiš •. ki bodo okvirno znašala leta 1974 18,008.000 din leta 1975 17,000.000 din Ranka bo dala po tem natečaju Posojila iz navedenih sredstev komunalnim ali drugim za komunalno dejavnost pooblaščenim in registriranim organizacijam v SR Sloveniji. J-a največ 25 let po 3‘Vo letni obrestni meri. Ta posojila bo dala samo gradnjo primarnih komunalnih Objektov in napeljav regionalnega Pomena za oskrbo z vodo in odpravo dplak in atmosferskih voda (vse rste kaptažnih objektov in prečr-Palnic za pitno vodo, vodohrami in _aztežilniki galvni cevovodi za do-°d vode iz zajetij do konzumnega Področja glavni cevovodi' po konzumnem področju ter čistilne napra-.. f3 čistilno'vodo: glavni kanaliza-lski zbiralniki z vsemi objekti čr-fi ri in prečrpališča odpadnih vod. JUlne naprave za odpadne vode. "rhč-ijski bazeni in podobno). v Nameravane naložbe morajo bit; u J^lodu s postopno cradilvijo po banističnih načrjih in,take. da bo Plimi zagotovljena in hitrejša pol-i , dporabana uporaba zgrajenih ob-ktov in napeljav. Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli prosilci iz nerazvitih občin, dalje taki katerih gradnje so že v teku in ki bodo tudi sami prispevali k naložbi svoj delež in ponudili nižji odplačilni rok in višjo obrestno mero, vendar skladno z zakoni in drugimi predpisi. Prosilci morajo k vlogi za posojilo priložiti na vpogled naslednjo dokumentacijo: 1. sklep organa upravljanja 6 najetju posojila; 2. investicijski program z ekonomsko obrazložitvijo in prikazom, kako se posamezne etape, gradnje vključujejo v eksploatacijo, ki mora biti v skladu s postopno graditvijo po urbanističnih načrtih; 3. investicijsko tehnično dokumentacijo; 4. predračun stroškov z zahtevkom za posojilo; 5. strukturo financiranja investicije po virih sredstev; 6. izjavo o višini lastne udeležbe; 7. ponudbo glede dobe vračanja posojila in obrestne mere; 8. načrt porabe posojila po letnih tranšah; 9. morebitne druge listine, če oceni banka, da so potrebne. Natečaj traja do 15. novembra 1973. Vloge za posojila bo proučila komisija, ki jo bodo imenovali republiški sekretariat za urbanizem, skupnost slovenskih občin in Ljubljanska banka. Po proučitvi vlog bo komisija sestavila najkasneje v 45 dneh po izteku natečaja predlog, komu naj banka po tem natečaju da posojilo in kolikšno naj to bo. Vloge sprejema Ljubljanska banka,' podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Ljubljana. Šubičeva 2, kjer bodo povpraševale! dobili tudi pojasnila na morebitna vprašanja v zvezi z natečajem. Ljubljana, dne 1. VII. 1973. Ljubljanska banka podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Izgubljene listine preklicujejo Aden Marica "Vino Gorica«,. Nova Gorica, zdravstveno izkaznico. 6252 Ambrož Rajko, Izola, Hotel Riviera, spričevalo I. letnika gostinske šole. 6462 Ambrožič Franc, Lesce, Finžgarje-va 11, indeks višje šole za organizacijo dela v Kranju. 6507 Angelovič Radovan, Celje, Ljubljanska 31, zdravstveno izkaznico št. 393313. 6569 Rabič Cvetko. Maribor. Šentiljska 103. zdravstveno izkaznico številka 928741. 6630 Bartol Danica, Ljubljana, Dolenjska 17, zdravstveno izkaznico, številka 6633999. 6431 Bevc Anton, Šentjur pri Celju, Nova vas n. h. zdravstveno izkaznico. 5845 Bevc Valerija. Šentjur pri Celju, Nova vas 44, zdravstveno izkaznico. • 5846 Bezjak Stanislav, Vilsonova 23, Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 923911. 6631 Birzak Majda, Maribor, Ruska 28, zdravstveno izkaznico, številka 83232. 6633 Bitič Islam, Vodice 59, zdravstveno izkaznico. 6432 Blatnik Ludvik, Zg. Draga 17, delovno knjižico. 6547 Blažič Milan, Maribor, Dogoška 83, zdravstveno izkaznico, številka 625488. 6632 Bračič Peter, Maribor, Štrekljeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 278939. 6634 Bratina Vanja, Dobja vas 99, Ravne na Koroškem, spričevalo I. letnika strojne tehniške šole, izdano v Mariboru 1971/72. 6635 Bregant Majda, Ljubljana, Goce Delčeva 9, delovno knjižico. 6594 Bregar Milan, Muljava, Sušica .23, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. ' 6570 Bremec Vinko, Šmartno 22 pri Litiji, zdravstveno izkaznico. 6548 Cafuk Stanko,, Vidovec 113, zdravstveno izkaznico, št. 135271. 6550 Cirman Martina, Ljubljana, Milčinskega 26, zdravstveno izkaznico, št. 01021. 6508 Cukič Vojislav, Zg. Kašelj 123, Ljubljana-Polje delovno knjižico. 6509 Cveček Marija, Hočko Pohorje 25, zdravstveno izkaznico, številka 133361. 6636 Cakš Avgust, Koper, Tomšičeva 4. zdravstveno izkaznico, št. 737894 na ime Cakš Božidar. 6572 Čeboki Mira, Breginj. StanovišČe 13, prepustnico št. 11362, izdano v Tolminu. 6040 Černič Mateja, Maribor, Levčeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 285158. 6637 Crkovič Tone, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 6510 Dautovič Ibro, Ljubljana. Petkov-škovo nabrežje 41, zdravstveno izkaznico. 6595 Dereani Franc, Maribor, Orožnova 3, zdravstveno izkaznico, številka 977534. 6638 Dobrajc Vojka, Ljubljana, Langusova 37, zdravstveno izkaznico. 6549 Dolničar Marjan, Zg. Gameljne 35, zdravstveno izkaznico. 6596 Drevenšek Jože, Žetale 109, Podlehnik, delovno knjižico, številka 270964. 6540 Drnovšek Verica, Izlake, Zabrez-nik 4, zdravstveno izkaznico. 6573 Drol Vladimir. Češnjica 41, p. Železniki, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehniške šole v Ljub- Ijani, smer kemija, izdano leta 1969. 6433 Drstvenšek Lojze, Sevnica, Prvomajska 50, zdravstveno izkaznico, St. 587028. '6574 Dugandžija Zdravko, Ljubljana, Gorkičeva 18, zdravstveno izkaznico. 6511 Durakovič Hasan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico 6597 Erker Dušan, Trbovlje, Rudarska 2a, zdravstveno izkaznico, številka 556168. 6575 Ertač Marija, Ptuj, Slovenski trg 1, zdravstveno izkaznico, številka 471013. 6575 Eržen Peter, Jesenice, Titova 70, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole, avtomehanske stroke v >• Ljubljani, izdano leta 1963. 6475 Fejzulahi Rahman, Litijska c., zdravstveno izkaznico. 6551 Ferjančič Vojko. Nova Gorica, Tol-rninčeva 6, zdravstveno izkaznico št. 348473 na ime Ferjančič Valter. 6429 Ferme Albert, Domžale, Cojzova 26, spričevalo 3. letnika in spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole kovinske stroke v Ljubljani. 6552 Filipovič Kruna, Ljubljana, 'Vojkova 60, zdravstveno izkaznico. 6512 Flajšman Filip, Osojnikova 2, Ptuj, spričevalo III. letnika GTŠ. izdano v Mariboru 1972/73. 6639 Flašker Dejan. Maribor, Gosposvetska 10, zdravstveno izkaznico, št. 216614. 6640 Funduk Štefka, Lubljana, Resljeva 33, zdravstveno izkaznico. 6435 Gatnik Draga, Renče 3, zdravstveno izkaznico, št. 305725. 6497 ..Germ Melita, Maribor, Livadna 15, zdravstveno izkaznico, številka 326962. 6641 Glavič Matjaž, Pod gozdom IV/24, Grosuplje, spričevalo I. letnika tehniške elektro šole v Ljubljani. 6470 Glušič Dominik, Štuki 9, Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka U-843432. 6577 Gobec Olga, Sladki vrh 1, zdravstveno izkazpico št 102575. 6642 Golja. Marjan, Maribor, Dušana Mravljaka 3. spričevalo ESŠ, izdano v Mariboču 1961. 6643 Gosar Marko. Ljubljana. Djakovi-čeva 21, spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce v Ljubljani, izdano leta 1972. 6476 Gradišnik Jožica Bresternica 31, Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 060051. • 6644 Gregorec Štefan, Ptuj, Budina. 19. zdravstveno izkaznico, številka 811020. .5451 Gregorič Marija, Ljubljana, Rudnik, C. 11/35, zdravstveno' izkaznico. 6434 Gregorovič Boris, Portorož, Kam-polin 68, zdravstveno izkaznico. 6578 Grmek por^ Usenik Nada, Domžale, Savska 31. spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce v Ljubljani, izdano leta 1967. 6477 Gutsmandl Jože, Maribor, Zrkovska 64, delovno knjižico, številka 4286. 6645 Halilovič Bekir, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 6553 Hevičko Alenka, Pod Urbnom 8, Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 310119. 6646 Hliš Feliks, Sp. Jablana 2, Cir-kovca, zdravstveno izkaznico, št. 345166. 6647 Horvat Dušan, Ljubljana, Prvomajska 13, spričevalo grafične šole, izdano leta 1968 za offset tiskarja. ’ 6478 Horvat Slavko, Maribor, Smetanova 82, zdravstveno izkaznico, številka 275393. 6648 . Hrepevnik Bojap, Tekačevo 17, Rogaška Slatina, Zdravstveno izkaznico, št. 034057. 6463 Iglič Milka, Ljubljana, Triglavska 32, zdravsveno izkaznico, št. 011943. 6598 Ivanovič Živo, Ljubljana, Vide Pregare 13, zdravstveno izkaznico. 6513 Jančigaj Janez-Rado, Celje, Cesta na Dobravo 69, zdravstveno izkaznico, št. 337621 na ime Jančigaj Radovan. 6616 Janež Neva, Savina 19, Ljubno ob Savinji, zdravstveno izkaznico, št. 606224. • 6141 Janežič Peter, Mengeš, Murnova 24, zdravstveno izkaznico, številka 385027. 6600 Jankovič Marija, Ljubljana, Crna vas lila, zdravstveno izkaznico. 6514 Jarkovič Milenko, Paležnica, Do-boj, zdravstveno izkaznico, številka 28345. 6649 Javornik Janko, Bled, zdravstveno izkaznico, št. 280348. 6579 Jelnikar Marta, Litija, Marokova pot 21, zdravstveno izkaznico, št. 233269. 6599 Jereb Marija, Ljubljana, VrHovče-va 15, spričevalo o zaključnem izpitu IH. državne gimnazije v Ljubljani. ' 6436 Jerneje Branko, Jarše, 14, Ljubljana, diplomo srednje kmetijske šole. ' 6554 Jovanovič Stanoje, Ljubljana, Zaloška 113, zdravstveno izkaznico. 6555 Jovičič Milan, Creta 1, .Slivnica, dijaško avistp vozovnico relacija Slivnica—Maribor. 6650 Judež Janez, Ljubljana, Celovška 136, zdravstveno izkaznico. 6601 Justin Drago, Ljubljana, Vodnikova 44, poslansko legitimacijo, št. 928. 6602 Justin Mateja, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 6437 Kac Stanko, Skoke 34, Orehova vas, zdravstveno izkaznico, številka 625474. 6652 Kamenšek Franc, Ljubljana, Akademski kolegij, zdravstveno izkaznico. 6603 Kantarevič Mustafa, Ljubljana, Vojkova 17, zdravstveno izkaznico. 6556 Kapun Tomaž, Krekova 8, Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 000867. 6651 Kazič Adem, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 6604 Keber Gorazd, Koper, Vojkovo nabrežje 18, spričevalo III. letnika tehniške pomorske strojne elektro šole v Piranu, izdano leta 1971. 6438 Kirbiš Marijan, Šoštanj, Matije Gubca 4, spričevalo o zaključnem izpitu usnjarske srednje teh. Šole v Domžalah, izdano.leta 1951. 6580 Kirn Janez, Kamnik, Pod Krimom 60, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole v Ljubljani, izdano leta 1963. 6479 Klajderič Nada, Ljubljana, Studentsko naselje blok 7, študentsko zdravstveno izkaznico. 6480 Knehtr Brane, Ljubljana, Derčeva 25, delovno knjižico, ser. številka 680847. 6557 Kocbek Anton, Oseka 65, Gradišče, zdravstveno . izkaznico, številka 984240. 6653 Kocina Silvan, Dornberk, Zalošče 14, zdravstveno ■ izkrznico, številka 146928. 5890 Kodela Breda, Idrija, Kosovelova 11, spričevalo št 485 o zaključnem izpitu poklicne šole, frizerske stroke v Ljubljani, izdano leta 1967. 6481 Kogovšek Peter. Dol. Logatec 278. zdravstveno izkaznico. 6439 Kokot Vlasta, Maribor, Mlinska' 9, zdravstveno izkaznico, številka 340429. 6654 Komel Ivan, Nova Gorica, GrČna 1, zdravstveno izkaznico, številka 688491.' 6259 Komnjan Tomo/ Garevica, zdravstveno izkaznico. 6440 Kopše Štefan. Rače 157, zdravstveno izkaznico, št. 930645. 6655 Koren Jože, Žalec, Hramše 20, zdravstveno izkaznico, številka 244702. 6059 Korpar Jože, Maribor, Miklovška 6, spričevalo osnovne šole, izdano leta 1966/67. 6656 Kos Ana, Šempeter pri Gorici, Šoiska 27, zdravstveno izkaznico, št. 019256. 6499 Koselj Franc. Zg. Gorje, Poljšica 38, zdravstveno izkaznico, številka 336575. 5742 Košuta Jelka, Ozeljan 101, Šempas, zdravstveno izkaznico, številka 682143. 6500 Košak Angelca, Ljubljana, Smar-tinska 254, zdravstveno Izkaznico. .6441 Kovač Anton, Jesenice, Tavčarjeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 88264. 6464 Kovačič Andrejka, Maribor, Na-vršnikova 8, zdravstveno izkaznico, št. 310580. 6658 Kovačič Sonja,- Maribor, Kosarjeva 50, spričevalo III. letnika gradbene šole, izdano v Mariboru 1964/65. 6657 Krajnc Ivan, Maribor, Janežičeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 5046034442. 6659 Krasnik Rado, Ljubljana, Dolenjska 64, spričevalo o zaključnem izpitu grafične šole v Ljubljani, izdano leta 1979. 6482 Krautberger Miro, Delavska 16, Celje,' zdravstveno izkaznico. 6471 Križan Dragica, Ljubljana, Martina Krpana 26, zdravstveno izkaznico, št. 107063. 6442 • Kroflič Slavica, Ljutomer, Prešernova 13, zdravstveno izkaznico, št. 972285 na ime Kroflič Jože. 6143 Kumar Hilarija, Nova Gorica, IX. korpusa 19, zdravstveno izkazni-c°- 6501 Kurbos Marija, Svetinci 21, De-sternik, zdravstveno izkaznico, št. 371130. 6049 Kure Jernej, Ljubljana, Gerbičeva 99, zdravstveno izkaznico. 6443 Kužnik Franc, Dedni dol 7, spričevalo I. letnika poklicne kovinarske žole. 6558 Lah Zdenka, Maribor, Fogova 48. zdravstveno izkaznico, številka 676718. 6660 Lajič Rado, Ljubljana, Samova 77, delovno knjižico. 6444 Lanjšček Vincenc. Dolenci 75, p. Salovci, zdravstveno izkaznico, št. 157258-. 6210 Lehner Marija. Ledinek 1, Zg. Ščavnica, zdravstveno izkaznico, št. 11843. 6661 Lesjak Anica, Rog. Slatina, Cesta 21. zdravstveno izkaznico, številka 177695. 5660 Letonja Anton, Počehova 30, Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 886945. 6662 Ljubanovič Vesna, Ljubljana, Roj-ceva 16, zdravstveno izkaznico, št. 248588. 6483 Lukežič Anastazija, Renče 44, spričevalo o zaključnem izpitu admi-histrativne šole v Novi Gorici, izda-no leta 1963. 6618 Lukman Alojz, Osijek, Emestinova, zdravstveno izkaznico, številka 81197. 6663 Lukman Vili, Ljubljana, Tržaška B2, zdravstveno izkaznico. 6445 Magdalene Jože, Osredek 23, p. bentjur pri Celju, dovoljenje za na-Pavo orožja, reg. št. 22-532/73-2. 6592 Majcen Stanislav, Kozjak 71, •dravstveno izkaznico, številka 346463. 6664 Majer dr. Boris. Ljubljana, Ob Ljubljanici 16, zdravstveno izkazni- Co; „ f*605 . Mašonovič Galib Minonica, Grada-Cac, zdravstveno izkaznico. 6515 Martelanc Milutin, Merljaki 48, p. Renče, zdravstveno izkaznico. 6321 Matijevič Nebojša, Ljubljana, ■ikova 34, zdravstveno izkazni-^ y 6484 .^Mvkoč Rudolf, Maribor, Sentilj-128, zdravstveno izkaznico, št. 939477. 6665 , Mehanovič Arif, Nahvioci b. b., Ši-°snica, zdravstveno izkaznico. 6146 Meško Ivanka, Ljubljana, Tržaška 21a, zdravstveno izkaznico, številka 462050. 6446 Mihajlovič Živojin, Ljubljana, Vojkova 60, zdravstveno izkaznico. 6516 • Miklavčič Anton, Rakitovec 8, Podgorje na Krasu, zdravstveno izkaznico, št. 29572. 6582 Mikleuševič Franjo, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico. 6517 Milič Ruža, Maribor, Majeričeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 345258. 6666 Mišič Nedeljko, Ljubljarta, Zaloška 61, zdravstveno izkaznico. 6518 Mizerit por. Videnšek Aleksandra, Ljubljana, Hubadova 6, spričevalo 3. letnika učiteljišča v Ljubljani, izdano leta 1954. 6559 Mlinarič Danijel, Strmec 12, Vel. Nedelja, zdravstveno izkaznico, št. 83123'0. ■ 6667 Močnik Stanko, Radenski vrh 34, Radenci, spričevalo kovinarske šole, št. 13/3ax. 6668 Mohar Miroslav, Sava 18b, zdravstveno izkaznico. 6560 Mojc Jože, Gornji Slaveči 105, Kuzma, zdravstveno izkaznico. 6430 Muršič Dušan, Maribor, Dalmatinska 47, spričevalo le razreda avto-mehanskega odd. v Mariboru I-A-78/71. 6669 Mustafa Jusuf, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 6447' NadSrevič Hasib, Ljubljana, -Voj--kova 34, zdravstveno izkaznico. 6485 Novak _Marjan, Ljubljana, Šišenska 38, .zdravstveno izkaznico. 6486 Oblak Vida, Ljubljana, Martina Krpana 20, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 6520 Obran Slavko, Dubrava 13, p. Zavrč, delovno knjižico, št. reg. 17278. ser. 927947. 6472 Ograjenšek Alojz, Celje, Na Zelenici 14, zdravstveno izkaznico, > št. A 337155. 5510 Omahen Jaka, Velika Dobrava 10, zdravstveno izkaznico in spričevalo o končani osnovni šoli v Višnji gori. 6561 Opravž Franc, Brežice, Bukošek 62, zdravstveno izkaznico, številka 110454. 5750 Pandjič Osman, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 6448 Pantelič Rado. Celje, Šaranovičeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 38399. 6542 Pehani Josipina, Ljubljana, Prešernova 3, zdravstveno izkaznico. 6487 Pehani Josipina, Ljubljana, Kre-šernova 3, zdravstveno izkaznico. 6487 Pehani Marjan, Ljubljana, Prešernova 3. zdravstveno izkaznico. 6488 Peklaj Francka. Ljubljana, Satt-nerjeva 15, zdravstveno izkaznico. št. 034466. 6449 Peklaj Marjan, Drenov grič 28, Vrhnika, zdravstveno izkaznico. 6521 Perpar Milena, Ljubljana, Kam-nogoriška 44, spričevalo o zaključnem izpitu šole za predelovalce iz->-dano od šole za blagovni promet v Ljubljani, leta 1972. 6450 Petkovšek Marija, Ljubljana, Kvedrova 7, zdravstveno izkaznico. 6606 Pezer Slavko, zdravstveno izkaznico, št. 217715. 6670 Polanič Štefan, Semedela 101a, Koper, zdravstveno izkaznico. 6583 Potokar Helena, Ljubljana, Majaronova 12, zdravstveno izkaznico, št. A-220214. 6522 Pukner Marija, Zg. Verjane 5, Gradišče, spričevalo osnovne šole izdano leta 1958. 6671 Raubar Zmago, Nova Gorica, Delpinova 34, zdravstveno izkaznico. 6249 Raubar Zmago, Nova Gorica, Delpinova 34, zdravstveno izkaznico. 6249 Rebolj Janko, Zg. Pirniče 7, p. Medvode, zdravstveno izkaznico. 6451 Redzepovič Nuradin,, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 6562 Redžič Ifek, Bled, Zereška 12, zdravstveno izkaznico. 6620 • Remic Vesna, Ljubljana, Ploščad Franca Aca 4, zdravstveno izkaznico, št. 336544. 6523 Ribnikar Natja, Ljubljana, Štrekljeva 8, zdravstveno izkaznico na ime Sintič Art. 6524 ' Rizvič Halil, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 6525 Rome Janez, Volavlje 8, p. Prežganje, zdravstveno izkaznico, št. 298367. 6489 Roseinstein Vitomir, Ljubljana, Celovška 349, delovno knjižico. 6526 Rous Olga, Zg. Zadobrova, Cesta na Ježah, blok 26, izkaz o uspehu in vedenju v osnovni šoli. 6452 Rozman Jože, Maribor, Smrekarjeva 3, spričevalo VTŠ — elektro smeri, izdano v Mariboru 1968. 6672 . Rupnik Anton, Dobmež 4, Slovenske Konjice, spričevalo II. in IV. letnika rudarsko-tehniške šole v Velenju. 6584 Saje Darko, Maribor, Partizanska 25, spričevalo o dokončani osemletki. 6673 Saksida Feliks, Prvačina 50, zdravstveno izkaznico, št. 526783. 6505 Saksida Marija, Prvačina 50, zdravstveno izkaznico, številka 711387. 6506 Senčar Marica, Ljubljana, Lužjško-srbska 7, zdravstveno izkaznico, št. 077670. 6527 Senica Stanko, Globoko 6, p. Rimske Toplice, zdravstveno izkaznico, št. 886052. 6415 Simonič Roselito, Maribor, Frankolovska 6, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 007888. 6674 Sitiček Andrej, Ljubljana, švabi-čeva 15, zdravstveno izkaznico. 6453 Sirk Berta, Ranča '22, Velika Pesnica, ^pričevalo osemletke, opravlj. v Lenartu 1958/59. 6675 Občinske skupščine, gradbena in projektivna podjetja, šole ter zdravstvene zavode obveščamo, da imamo na ' zalogi: Normative za graditev in opremo posebnih osiiovniti Soi za laže duševno prizadete otroke v SR Sloveniji kot dodatek k Uradnemu listu SRS, št. 1/73. . Sprejemamo naročila: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana Sitec Maks, Maribor, Praprotniko-va 16, delovno knjižico, št. 3937. 6676 Skopec Igor, Vrhnika. Usnjarska 3, zdravstveno izkaznico. ’ 6528 Skutnik Marijan, Maribor, Adamičeva 52, zdravstveno izkaznico, št. 323741. 6677 Spajić Ilija, Ljubljana, Jeranova 14, zdravstveno izkaznico. 6563. Soršak Nežka, Črešnjevci 31(. zdravstveno izkaznico, številka 669213. 6678 Starčevič Izet, Ljubljana, Zaloška 61, zdravstveno izkaznico. 6529 Stojanovič Vasiljka, Bohinj, Ukanc 2, zdravstveijo izkaznico. 6038 Strajinovič Jelena, Ljubljana, Koseskega 27, zdravstveno izkaznico. 6530 Šuligoj Hilda, Vedrijan 49, Kojsko, zdravstveno izkaznico na ime Šuligoj Dušan. 6150 Svete Franc, Mengeš, Kamniška 9. zdravstveno izkaznico. 6035 Sehič Mujo, Jelovo Brdo 11, Ka-lesija, zdravstveno izkaznico. 6148 Setina Jure, Greta 1, Slivnica, dijaško avisto vozovnico za relacijo Maribor—Slivnica. 6679 Škof Alojz, Jareninski dol 4 Ji, zdravstveno izkaznico, številka 032299. 6680 Škrinjar Hugo. Ljubljana, Titova 48, službeno izkaznico uprave javne varnosti, št. 1510 izdano RSNZ v Ljubljani. 6607 Slajpa Francka, Ljubljana, Bolgarska • 13, zdravstveno izkaznico. 6490 Šorli Rafaela, Bled, Savska 2, zdravstveno izkaznico 6564 Sošič Anton, Ljubljana, Zaloška 61, zdravstveno izkaznico. 6608 Špindler Miroslav, Ljubljana, Igriška 14, izkaz o uspehu in vedeViju v osnovni šoli. 6455 Štoka' Marjanca. Ljubljana, Trg MDB 12, spričevalo o zaključnem izpitu upravno-administrativne šole v Ljubljani, izdano leta 1971. 6565 Šturm Stana, Železniki, Na plavžu, delovno knjižico. 6491 Šumlak Meta, Sodna vas 5, Pristava pri Mestinju, zdravstveno izkaznico. 6622 •Šval Martin, Ljubljana, Štembalo-va 18, delovno knjižico. 6609 Tomažič Borut, Ljubljana, Študentsko naselje, blok 7, študentsko zdravstveno izkaznico. 6456 Trnjanin Mirsad. Ljubljana, Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico. 0566 Trzin Klara, Polana 22, Hoče. zdravstveno izkaznico, številka 342185. 6681 Tučič Nevenka, Limbuš 161, zdravstveno izkaznico, št. 434306. 6682 Turnšek Martin, Škroba 29, p. Hajdina, zdravstveno izkaznico, št. 626505. 6473 Udovič Marija. Koper, Krpanova 9. zdravstveno izkaznico. 6588 Urek Ivan, Zagreb, Sokolovac 6, zdravstveno izkaznico, številka 096640. , 6624 Veis Marija, Maribor, Ferkova 18, delovno knjižico, št 16749. 6683 Vidič Bruno, Ljubljana, Akademski kolegij, indeks gradbene fakultete Univerze v Ljubljani. 6457 Vojnovič' Lazar, Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 6610 Vovk Marko, Vir, Šubičeva 7, Domžale, zdravstveno izkaznico. ,6611 Zajec Marija, Ljubljana, Linhartova 51,. zdravstveno izkaznico. 6492 Zavadlal Andrej, Ljubljana, Tabor 2, spričevalo o zaključnem izpitu grafične šole v Ljubljani, izdano leta 1968. 6458 Zemljič Boris, Maribor, Zrkovska 42. zdravstveno izkaznico, številka 08907. 6684 Zore Rudolf, Galče 9, delovno knjižico, reg. št. 1120, ser. št. 552891. 5560 Zorn Lada, Ljubljana, Vilharjeva 37, zdravstveno izkaznico. 6567 Zovnik Aleš, Maribor, Goriška 2, spričevalo osemletke, izdano leta 1972. 6685 Zupanec Milan. Ljubljana, Djako-vičeva 17, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, izdanp leta 1972. 6612 Žagar Ivanka. Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico, št. 240725. 6531 Žargar Anton, Kranj, Kebetova 16, zdravstveno izkaznico. 6532 Žitko Anica, Kamnik pod Krimom SS, zdravstveno izkaznico, številka 588554. , 6533 Žižek Nevenka, Maribor,, Ulica 10. oktobra 3, zdravstveno izkaznico, št. 326103. 6686 Žolnir Milena, Štore 183 pri Celju. spričevalo o zaključnem ižpitu šole za blagovni promet v Celju, izdano leta 11968. 6459 Zučko Anton, Ivančna gorica 33, zdravstveno izkaznico. 6170 Ustanove, zavode, organižacije združenega dela in druge obveščamo, da smo v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ,SR Sloveniji založili obrazec PZU 1, 2 in 3 Prijava zaposlitve oziroma pogodbe o iei« za uživalca pokoj'ine Sprejemamo naročila: ’ CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana Izdaja »Uradni list SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Milan Blber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani