St. 137 . Jlalaa ilaEiaa intniBl (Ćuti cuiutitn b p«U) v Trstu, v tetrtak ti. Junlla HSS. Posamezna številka 20 ceni; Letnik L Uhaja, tzvEcmil pondeifreU, vuk AsUkega it. 2«, I. nadstropje. se p< - J pisma se ae sprejemajo, rokopisi Se ne vi^ Prof. F. Pere. — Lastnik tiski&a Edinost znaša ta tneseo L 7«—, 3 meseci zjutraj. ulica Za inozemstvo mesečno 5 lir vei ednUtvr. - Od|i arae Edi: 32.— in ceio leto L ou. {BLSiMA - JtLgoslaviC daiitva in uprave It. 11-57. DINOST Posamezne itavilk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 msM — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent, osmrtnice, zahvale, poslanica in vabila po L i—, oglati denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali ogiasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Itev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Vojnim ošhoAouincem u pojasnilo V « Edinosti« št. 116 od 17. 5. 1925. smo opozorili vojne oškodovance da bomo dali izpopolnjena pojasnila tičoča se dokumentiranja prijav vojnih dajatev napram bivšim trem erarjem. Ta pojasnila smatramo za potrebna prvič zato, ker dežujejo vojnim oškodovancem tiskam pozivi tukajšnje kr. finančne intendance, naj takoj opremijo svoje poslane prijave z raznimi dokumenti, drugič, da ponovno ugotovimo naše prvotno stališče glede pojavljanja in dokumentiranja. Zato je potrebno, da porazdelimo prijave v tri kategorije: a) po-novitvene prijave škod, nastalih vsled rednih in nerednih rekvizicij, ter ze lzpla-ali vsaj pravomoćno konkordirane na ca ne podlagi tistoča snega tolmačenja enotnega besedila vojnoodškodninskega zakona iz leta 1919, št. 426; b) ponovitvene prijave škod, že prej naznanjene kot vojna škoda finančnim uradom, za katere ni še pad.a pravsmočna odločitev pred istimi oblastmi; c) prijave škod, ki niso bile še nikdar prijavljene nobenemu uradu, in so torej čisto nove prošnje. . Dokumentiranje prijav ni nikakor lahka stvar in je tudi združena s stroški za posameznike. Dc\bro se zavedajoč te|a stanja je vodstvo našega političnega društva «Edinosti> odposlalo h gospodu finančnemu intendantu svojega pooblaščemca, da se posvetuje z njim o predmetni stvari in mu predloži razne želje. Gospod intendant je z vso ljubeznivostjo podal sledeče informacije glede prilaganja dokumentov: !. Dokumentacija prijav, navedenih ped aj: Oškodovancem, kc.terim je bila vojna škoda že izplačana in kateri so dosegli konkordat, ali pa pravomoćno odločitev, ni treba dokazati škode nastale vsled neregularne rekvizicije; kar so dobili, obdržijo in, kar je določeno v konkordatu, ali v dotični »odločbi, jim bo izplačano in imajo samo dolžnost, da prijavijo .svoje zahteve in da se sklicujejo na dotični akt, a listin jim ni treba predložiti. 2. Dokumentacija prijav, navedenih pod b); -oškodovanci, ki še niso dosegli likvidacije, morajo škodo tudi dokazati. Ti lahko dokažejo svojo škodo z not o mostnim aktom, ako nimajo boljših dokazov. Kjer /e v spisu že sodna cenitev ali notor-nostni akt ali kaka dokazujoča listina, ki se po zakonu mora smatrati za boljšo .nego notornostni akt, tem ni treba novega notornostnega akta. Odredba pod št. 6, ki je na poslanih pozivih finančne intenaace, je napravljena v prilog vojnih oškodovancev in so zahteve za notornostni akt manjše kakor jih »stavlja italijanski zakon. — Najbođj« je, da se v tem notornoistnem aktu ugotovijo visokost škode in tudi nje vzroki (visokost navedeno v a.-o. kronah po cenah oktobra in novembra 1918). Kjer ni mogoče dobiti takega akta, naj se stori, kar je mogoče, da se škoda res dokaže. Glede vzrokov škode smatra g. inten dant, ki je razdelil našo Krajino na tri cone, da se v prvih dveh conah, to je, do kamor so segali italijanski projektili in da kamor je glavna škoda povzročena po streljanju italijanske vojske, mora smatrati nastalo škodo v dvomu za vojno škodo. Kar se tiče vojnih škod na nepremičninah, so sicer že prijave po mnenju gospoda intendanta z veliko večino likvidirane in skoro vse dokazane. — Kjer je prijavi na vojno škodo priložena sodna cenitev, tam n; treba ničesar več, zadostuje se sklicevati na priloge prejšnjega akta. 3. Dokumentacija škod, prijavljenih sedaj prvič: V takih slučajih je potrebno priložiti vse dokazilne listine, potrdilo županstva o domicilu oškodovanca pred 3. novembra 1918, navedbo škode v a.-o. k; onah po cenah izza oktobra in novembra 1918, cenitev škode, izvršene po zapriseženem izvedencu, čigar podpis potrdi sodnik, to pa le za slučaj, da ni boljšega dokaza pri rokah, zemijeknjiine izvlečke in ev. druge zahtevane listine. Povzemljemo: Kjer je škoda plačana ali že likvidirana, ni treba drugega kakor jo prijaviti in se sklicevati na prejšnjo prijavo. — Vse aove navedbe glede višine škode pa je treba napraviti v avstro-ogr-skih kronah po cenah izza oktobra in novembra 1918. V dvomu naj se te cene navedejo v takem iznosu, da bo, če se tudi prevedejo v lire po 40 %, oškodovanec odškodovan za svojo zgubo. Notornostni akti so potrebni samo v še nerešenih slučajih, to je, ki nisc še rešeni so no.vii in samo za slučaj, da ni kaj boljšega, oziroma če se hoče cene povišati. Dobro bi bilo, da se cene za likvidacijo radi vojnih dajatev naknadno izračunajo po gornjem kopitu brez vsake varčnosti. O vzrokih naj se v notornostnih aktih firr-vori le tam, kjer gre jasno za rekvizicije in kadar gre za škodo v krajih, kjer je skoraj i>:pljučercc ali celo dvomljivo, da bi škodo napravila italijanska armada po svojih vojnih operacijah. to storili razni nam nasprotni elementi, ki so hodili okoli ter trobili v svet, da je naše delo vse nepravilno ter zgrešeno. — Komu so ti škodovali, je jasno. Našemu društvu, njega ugledu ne, ampak ljudem, ki so poslušali te nasvete in se zatekali k raznim drugim, ki so jim mastno računali, kar »a napravili in kar je bilo po zgornjih pojasnitih popolnoma nepotrebno. Zato smatra kot dokaz, da v politični situacija ni pričakovati nobenih važnejših dogodkov. Veliko zadoščenje v Franciji nad doseženim sporazumom z Ad/,:;o. PARIZ, 10. Vest o francosko-angleškem sporazumu, ki je bil sklenjen v 2enevi glede odgovora Nemčiji v vprašanju ga-moramo ponosno povedati, da v zaupanju rancijskega pakta, je bila sprejeta cd je uspeh in v organizaciji je moč. Sila raz- — :----- mer bo pa prisilila ljudstvo tudi v krajih kjer dosedaj še nimajo smisla za organizacijo, da se organizirajo v društvu, ki ščiti koristi jugoslovenskega naroda v Italiji. Pol. društvo «Edinost» v Trstu. Tajništvo. im Pismo ureAiištvu lista «Mondo». RIM, 10. Današnji «Mondo» je priobčil naslednje pismo poslanca Amendoie: «Rim, 9. junija 1925. Dragi ravnatelj! Iz pihanja'listov raz vidim, da je bila vložena prošnja za pooblastilo postopanja proti meni radi danes že legendarnih incidentov v ulici Serpenti. O teh incidentih je državni pravdnik popolnoma sprejel verzijo, ki iso jo prinesli svoječasno fašisto"."-ski listi, verzijo, ki sem jo jaz svdječasno zanikal v pismu na liste. Danes ne morem francoske javnosti z velikim zadoščenem. Vsi listi objavljajo dolge članke o tem dogodku in se izražajo pri tem zelo optimistično. Vest o sporazumu je zbudila tem tečjoi zadovoljnost. v kolikor se je bilo do zadnjega časa bati, da ne bo mogoče najti izhoda v vprašanju garancije za vzhodno nemško mejo, za katero se je Francija obvezala napram Poljtski in Čehoslovaški. V nasprotju z glasili skrajnih nacionalistov, ki hočejo videti v tem sporazu toi začetek preintimnih odnošajev med Francijo in Nemčijo, menijo- zmernejši listi, da predstavlja ženevski sporazum nov element za zboljšanje mednarodnega položaja. «Temps» priznava Briandu, da je pri tem s posrečeno potezo spremenil stanje stvari v prid Franciji, ter nadaljuje: «Pri razpravljanju o vprašanju paleta kakor pri reševanju problema razorožitve se bo znašla Nemčija pred Francijo in Anglijo med katerima ne -obstojajo več v teh dveh vprašanjih nobena navskrižja. To Bivši cesar Wilhelm ustanovil znanstveno določenih za zrelostni izpit na klasičnem društvo. i l^®/11 &amo 40 sedežev (v naših pokrajinah BERLIN 10. Bivši ce«ar Wilhelm je,v Trstu in Vidmu), na znanstvenem licej« ustanovil v Dornu novo znanstveno dru-'cclj sam? 20 sedežev (v pokrajinah Mvo. Kakor piše «Kreuzzeitung», je Wil- v Trstu m Vidmu. Usposobljenost™ izpiti heJm poklical v to svrho v Dorn prof. na klasičnih zavodih se vršijo samo v glav-Froibeninsa, prof. Jeremiasa (Lipsko), prof. nih mestih pokrajin, (pri nas torej ,v Tr-Reinhardta (Frankfurt) in prof. VollgraJfa Ful1 in Vidmu), na učiteljišču pa sama (Utrecht). Navedeno društvo bo proučevalo v *raju, kjer ima sedež šolsko oskrbništvo udruženje med grško in orientalsko ku!- (P£.nas samo v Trstu). turo- Bivši cesar namerava kasneje pri- Pismene izkušnje zrelostnih odnosno tegniti k .sodelovanju še druge učenjake. ; ^posobljenostnih izpitov se lahko obdr- --i žijo razun tega tudi na drugih zavodih, ki Zračna zveza med Rusijo in Kitajsko. jih določi ministrstvo. MOSKVA, 10. Danes predpoldne je od- Javni učenci se morajo podvreči izpitu letela iz Moskve v Peking skvadralja 6.; na oni šol*, kjer so bili vpisani odnosno v letal; izmed teh so bila štiri zgrajena v onem kraju, kamor pripada njih šola. Rusiji Pri odhodu so bili prisotni člani yruŠl učenci si lahko prosto izberejo vlade in več tisoč meščanov. Namen eks- sedež, pač pa morajo v prošnji za pripu-pedicije je, da razišče nepoznano zračno: ?bt.ev k zrel^stnemu ali uspcsobljenostnemu pot na Kitajko, in sicer preko Uraja, si- "Pltu. navesti vzrok, zakaj so si izbrali birskih planjav, tranabajkalskega gorovja onjenjem sedež. sem se nahajal jaz, je bila od zadaj napadena po fašistih in je bila prisiljena, da se brani. Toda jaz, dasi sem bil napaden, se nisem spoprijel z nikomer in niisem -udaril nikogar, še toliko manj, ker nisem imel s seboj palice. Vse to bo v gotofvem času dokazano na podlagi neizpodbitnih pričevanj. Pričakujem, da. bo zbornica, ki se sestane te dni, takoj dovolila zahtevano pooblastilo, da se zadeva čimprej razjasni pred sodiščem in da mi bo mogoče iz vsega, kar ibo iz tega izhajalo, napraviti primerne zaključke.« drugega, kakor potrditi dementi, ki sem ga , - t" j ,, .„^i« j i i o e^,, •,, I dejstvo bo brezdvomno mnogo pripomoglo dal pred 2 mesecema, ottupina, pil Kateri . * , , , " . ■ i v , .i. .. lm. __ ____{k temu, da bodo pogajanja prinesla pozitiven uspeh.» _ Poročilo iHg^MDillie vojsšv? kemislje Tajno oboroževanje Nemčije PARIZ, 10. Agencija «Havas» objavlja uradni resume celokupnega poročila med-zavezniške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji. Objava celokupnega poročila, tako pravi re.sume, bi zelo nevarno vplivala na širše ljudske množice. Radi tega se omejuje resume na najvažnejše točke. Uvodoma pravi, da je medzavezniška komisija v Nemčiji naletela na velike težkcuče pri razvijanju svojega delovanja*. Da ni Nemčija izpolnjevala prevzetih razorožitvenih obveznosti, pričajo prav jasno ti-le dogodki: Nemčija je nedavno obsodila več novinarjev, ki so v Ustih žigosali kršitev versailleske mirovne pogodbe. Nadalje o v vojnih spretnostih. Ti mladinci se mffrajo smatrati za tajne vojaške novince. Znano je, da ne o- udruženj. Seveda skuša nemška vlada za- kakor za pripustitev k sposobnost- nemu izpitu. Odpustni izpit je predpisan tudi ob zaključku tretjega letnika dekliškega liceja. Sedež za odpustne izpite je kakor za sprejemne izpite in sposebnostne izpite lahko vsaka javna ali enakopravna šola dotičnega tipa. Na enakopravnih Šolah pa smejo polagati odpustne Izpite samo učenci (učenke) dotične šole. Študije na klasičnem in na znanstvenim liceju se zaključujejo z zrelostnim izpitom, ki daje gojencem pravico do vstopa na visoke šole, študije na višjem odelku tehničnega zavoda^ odnosno učiteljišča pa z usposobljenost mm izpitom, ki. daje gojencem odgovarjajoč naslov in jih usposablja za izbrani praktični poklic tozadevno prošnjo na kolkovanem papirju, sternisti. Javni gojenci dobijo lahko od Ucenci, ki so se privatno pripravljali za pustnico tudi na podlagi zaključne klasifi izpit, morajo takisto predložiti prošnjo kaci je v smislu prejšnjih predpisov no brambo. Od leta 1922. je Nemčija svoje obrežne trdnjave razširila. Nove kombinacije so bile zgrajene in spajajo imenovane trdnjave. Ker izvajajo Nemci povsod strogo «obstrukcifo», je nemogoče preceniti važnost teh zgradb. Nemška vlada ni oddala medzavezniški kontrolni komisiji oikakih dokumentov glede vojnega materijala in glede proizvajanja nemških tovaren. V nekaterih krajih, se izdeluje vojni materijal in strelivo, kar nasprotuje mirovnim določbam. Nemčija je tudi sedaj v stanu v najkrajšem času »popolni ti manjkajoči vojni materijal. Nadalje zatrjuje medzavezniška vojaška kontrolna komisija, da se va*ši v Nemčiji intenzivno vojaško vežbanje mladine. Poročila zaključuje tako-le: «Kosniisija izjavlja, da bodo vojaške klavzule mirovne pogodbe vsaj po svojem duhu Sele tedaj izpolnjene, ko bo izvedena razorožitev v oni meri, ki jo zahteva mirovna pogodba. Od te razorožitve pa je Nemčija danes še jako oddaljena. . °ne £°ien5ei ki bi v omenjenih dveh L^rminih dosegli samo delni uspeh, sta določena še dva termina v juliju in oktobru leta 1926. K tem izpitom se lahko priglasijo tudi gojenci, ki so dovršili kak obrtni ali nav-tičpi zavod, in sicer delajo izpit samo iz onih predmetov, ki se bodo določili na podlagi starega učnega načrta. Pristojbina za zrelostni izpit na znanstvenem in klasičnem liceju znaša 3G0 lir, za uspc-sobljenostni izpit na tehničnem zavodu 250 lir in pristojbina za tcizadevno dplomo lir 100, na učiteljišču pristojbina Brinnd o avstrijskem vprašanju Vse države imajo interes na povzdiga imajo interes Avstrije. ŽENEVA, 10. Glede avstrijskega vpra-! sanja je izjavil francoski zunanji minister posebnemu poročevalcu lista mandatih. Debata bo tajala "najbrž nekai^e^V6 * Avstrije in do njene gospodarske bodočnosti Iz življenja naSlb izseljence« Jjo prevzel smrtni strah, im koga bi no, ko as »are, da se nahaja v položaju, Iz katarsga ni drugega izhoda razen smrti Pri vsem razumljivem strahu pa fs naš rojak ohranil prisotnost duha in to ga {s obdarovalo sicsr fcotovt po* gube Kaj f storil? Pustil je kolo njatfovi uso-3i. a on sam je skočil urno na avtomobil od ■predaj. Kolo ie prišlo seveda pod avtomobil In je bilo zdrobi j eno. Col ja pa, katerega bi bia Imela zadeti ista usoda, se je le precej pretresel in seveda tudi prestia&il. Prisotni pa so «nu takoj pomagali z raznimi krepkimi pijačami, tako, da ni bilo hujšega. Kijub temu pa je fcel naš rojak iz previdnosti k zdravniku, kateri mu fe dal osem dni dopusta. , Med, našimi izseljenci v Dijonu je vzbudila a nezgoda njihovega tovariša pravo senzaci- X« V. nogomet »t OttMn Danilo, Hro- vratom in i^foblja lastno brambo, da se vzdrži končanem programu prosta zabava. Postrežba A Vlađko, P«rM Sroerdelj Run1 v trajnem napadu. Sodb k postane radi pu- točna in solidna z raznovrstnimi gorkimi in << . mm > 1 U . t klilr* naltniiur n lim I i 1 ■ ■ 11 mmIt II >4m1s tlo 1'Cn •novICnaC «šCAMPOLO» NA KONTOVELU. V nedeljo, 14. t. g uprizori Šentjakobska • Čitalnica » znamenito D. Niccodemijevo komedijo ^Scmapolo«. «ScampoIo» je eno najpopularnejših del iz italijanske dramatične literatu-je in je obdelan že v obliki romana, drame, j filma in opere. Povsod ima nešteto občudoval-cev. — Žarišče vse igre je Scampolo, čudo- ; vito duhovito cestno dekletce, ki s svojo na- j ravno nadarjenostjo naravnost navduši občin- j sivo V tej ulogi nastop: gdčna Hrovatinova, ' Iti je žela že tako lepe uspehe v Trstu, v vat dok m Vrfeec Albert. T. V. bazena: BaWč Stanko, Kfttvos Ljubo, Pavkrvič Mirka, Zttbao Florijao in 2erjal Drago. T. V, kolesarstvo: Budama Valerij, Kralj Anton, Pertott Haoko, Perovšek Stanko. Za lahko atletiko: Dolenc Ra&-voi, Martelanc Vladko, Rjoza Ivan, Suner-delj Drago, Stepančič Edvard. Predsednik g. Caharrja je podal še razna pojasnila, nakar je zaključil ta lepC sestanek s potzrvonn na navzočne, da ®e oprimejo dela kot se ga je oprijel odbor, ki bo pomagal posameznim T. V., da tako ustvarimo s skupnim delom slctvemski sport, ki bo delal čast našemu narodu. — HAZENA «ADRIJE» — «IURIJA IZ LJUBLANE. Tekma med tema dvema četama, ki se je imel« vršiti danes na igrišču odpade radi nepričakovanih ovir. blike negotov, odmerja kazenske strele na vse strani in zagreša, kar M se smel storiti. Pri enem penatty prot: Iliri ji anulira pozitiven strel, kar se je Ilirija&ca nahajala v trenotku strelu v kazenskem prostoru. (»Kazenski strel s pozitivnim uspehom se na anulira, ako zamore doprinesti kaznovani skupini kakšno korist.*) Igra do konca skrajno napeta in še le pri koncu zviša Hitrija zmago na 5 : 2. SodH je g. Sancin, in ni bil kos svoji nalogi. Omenil bi še, da so bile naše hazenašice v Ljubljani prisrčno sprejete in da jim je ljudstvo cb vsaki priliki prirejalo ovacije. Odlikovali so se v tem seveda športni krogi, tako da so Adrijašice odnesle iz Ljubljane najboljše vtise in lepe spomine. Jutro pa je v pospremni notici vstrelilo maj>-hnega kozla. Govori, da so Adrijašice povečini rojakinje, kar m odgovarja dejstvu, ker so vse hčerke slovenskih starišev in resnične Slovenke, torej vse rojakinje. Iz triaSkega živUenJa mrzlimi jedili ter izborno istrsko in kraško kapljico. Torej naj nihče ne zamudi te krasne zabavef — Iz Klanca. Izobraževalno društvo «SIav-nik» v Klancu bo praznovalo dne 28. in 29. junija 25-letnico svojega obstanka, katero namerava proslaviti z veliko vrtno veselico s sodelovanjem raznih bratskih društev. Zato ugledna društva, ki niso prejela (po pomoti) tozadevnih vabil, se vljudno prosijo tem potom za sodelovanje. Ako bi bila pripravljena sodelovati, naj javijo, s katerim komadom nastopijo. Obenem prosimo ugledna društva, ki ku, ki ga poznamo, priporočamo tudi, naj pometa pred svojim pragom* kjer najde —iSp-smeti. Če bi hoteli posnemati njegov sgted, bi mu lahko postregli z zasluženo metlo. Toda, mi se ne bomo posluževali takih načinov. PaQ pa mu moramo povedati, da je v naši vasf! aploh vsa mladina varčna in dela\na, ne potrat buje nikoli delavcev iz sosednih vasi, temveč opravlja vse svoje posle sama. Žal le, da je zaspalo naše društvo, ki je nekdaj cvetlo kakor roža v vrtu. Ta nedoeta-tek moramo odpraviti. Zato, fantje in dekleta, vstopimo ponovno v ta naš bujni vrt kulturnega napredka. Primanjkujejo nam sicer kulturni delavci. Toda vemo, da nam bo šla Zveza — Samomor. Včeraj popoldne okoli 18. ure | so našli v borovem gozdiču pri openskem obc-lgnšču , j sku po delavsko oblečenega moža, ki ni ka zal nikakega znamenja življenja več se niso še iavila, da to čim prej storijo, da nam ; prosvetnih društev na roko, da iztrebimo lju - - - -Hko iz dobrega semena. — Fantovski Zdravol — Dornberg. (Uboga pošta). Dornberg ima poštni urad z brzojavom in Dornberžani sp bili nekdaj ponosni na imenitno poslovanje pošte. Danes ni temu več tako. Pred kratkim časom je bila sicer zopet vzpostavljena brzojavna zveza, toda pisemska pošta ne odgovarja več današnjim zahtevam. Ako staviš n. pr. pismo na pošto v Dornbergu, ga pismonoša šele naslednjega dne nese v Prvačino, kjer ostane ves božji dan in se šele zvečer odpravi bo na ta način mogoče nasloviti ob pravem času prošnjo na varnostno oblastvo glede potrebnega dovoljenja. Pevska društva in zbore prosimo, da nam pošljejo prepis pesmi, s katero mislijo nastopiti. Veselica se bo vršila, kakor že rečeno, dne 28. in 29. junija. Spored bo pravočasno objavljen za prvi in za drugi dan. Na sporedu bodo petje raznih pevskih društev in zborov, burke in šaljivi prizori, telovadni nastopi, god-beni, tamburaški in mandolinski koncertni in — Danes se vršita na trsteniškem «Vala» dve jako zanimivi tekmi. Ob 4.30 nastopi openska hazenaška družina Gorici, v Postojni in v Ilirski Bistrici. V glavni j proti druž ni tržaške «Prosvete». Obe četi se moški ulogi nastopi g. Terčč, naš dobri znanec odlikujeta po svoji hitri igri. Na papirju ima ' njega, je pričala, da se je neznanec zastrupil, še iz nekdanjega tržaškega gledišča. Tudi vse j prednost četa tržaške «Prosvete», a tudi dru- j Na lice mesta so se podali openski orožniki, ostale uloge so v dobrih rokah. Igro režira g-j žina openske «Prosvete» je že dokazala, da j ko so nešli pri nesrečniku nekatere listine, A. Širok. — se ne ukloni brez boja. 1 na podlagi katerih je bil spoznan za 39-letnega Prepričani smo, da bo ta predstava za Kon- Qb 6. url nastopi tržaška četa «Delavcev iz Josipa Scotti, rodom iz kraja C'ampello Ven«-tovel nekaj izrednega. Začetek igre ob 5. po- pro9te luke« proti I. četi «Vala», in sicer v re- to Niso pa naši nikakega pisan;a, iz katerega vanšni tekmi Pri prvi tekmi je bila sicer četa bi bilo mogoče dognati, zakaj je nesrečnik sel «Delavcev» poražena^a nastopila je z nekate- | y smrt. Tud: ni znano, kjer je mož stanoval in rimi reservanii. Pri današnji tekmi pa nasto Jci m *a- ' 28. VI. glavni dobitek janček, dne 29. VI. pa truplo fe&ca. je bilo že otrplo in mrtvaško mrzlo. Steklenica j želimo, da bi bila proslava 25-letnice dru-z ostanki karbolne kisline, ki je ležala poleg štva „Slavnik* v Klancu res veličastna. Zato vabimo že sedaj društva in posameznike, da se odzovejo našemu vabilu ter prihitijo dne 28. ali 29. junija v Klanec. — Veselični odsek. poldne. — Prosimo! Vse rodoljubke in rodo«-Ijube, ki sc zavedajo koristi in potrebe naše podružnice Šol. društva, prosimo, da nam kaj darujejo za «ko!0 »eja v navadnih prostorih. — Predsednik. ; vica, Šempolaj (razpotje) Gorjansko, Komen,: krivdo. S tem je b.ia zadnja nejasna toika za-_ Kolaši! Za danes napovedana vaja odpa- j RJhemberk, ^--1------T?«,k*>lr ' <>««• nt>-r nrJ^Hin« mede in se bo vršila v soboto ob 8 30 Radi ne~ I Križ-Cesta, del;skega nastopa naj nihče ne manjka. v ni, K-obdilj,___,______ -________— — Slov. aK, dr. «Balkan». Radi današnjega pj|c j)0i Repentabor, Opčine Prosek, Konto- firaznika se bo vršil običajni sestanek jutri, i vel' Barkovlje. Km. 100. — Odliod in cilj pri s ti dan ob 17.15 bo tudi odborova seja. Pro- p0g0relcu na Greti. «im vse odborn ke, naj bodo prisotni. — Pred- 1 " - * sednik. _Pevsko društvo «lliri)a». Danes ob 15. uri seja v navadnih društvenih prostorih — Odbor. SLUŽBENO POROČILO ŠPORTNEGA UDRUŽENJA (Iz zapisnika VII. redne in II. izredne seje). Dovoljene tekme; S. d. «Adria» z S. k. «Iii dne 11. junija na igrišču «Adrie» (hazena). Ža to dirko velja sledeči pravilnik; 1. Dirko priredi S. K. «Val» v Barkovljah za vse dirkače, ki so stalni člani naših društev in za .posameznike, ki niso še nikjer včlanjeni. 2. Maksimalni čas je določen na 30 minut po prvodošlem. 3. Nagrade za posamezne dirkače so: j I. srebrna zapeslna ura; II. zlata zaponka; \ III. usnjata listnica; IV. velika srebrna; 1 V. srednja srebrna; VI. mala srebrna. Prvo-došli član dobi dar hazenašic. Eventuelne po klonitve se objavijo pravočasno. 4 Društva in posamezniki naj P^lj^o ^oje ^ P^ prijave na naslov S. K.. «Val» Barkovlje ,n pretepače v se v Postojni nadaljujejo. V petek zvečer po deseti ufi sta bila dejan burjenje v mestu na predvečer obletnice, Ponesla pošti odprava amhulance na v pavsH - - r - - - zeleznici. — Dornberg. V nedeKo 14. t. m. priredi dorn" berška mladina veselico v dvorani -Hranilnico in posojiln'ce» z zelo bogatim sporedom ob 4. uri popoldne. K tej veselici so vabljeni vsi prijatelji mladine. Rihembcrk: Šolski otroci v Rihemberku prirede 14. t. m. oŠ 14.30. uri veselico z zanimivim sporedom, ver je čisti izkupiček namenjen za nakup Šolskih potrebsčn revnejšim otrokom, so prijatelji mladine iskreno vabljenli da se te prireditve gotovo udeleže. Znnnost In umetnost Koncert zbora učiteljske Imz e Mmm se je vršil ns. prvi Binkoštni praznik v dvorani ki služi drugače za kinematograf. Pevski zbor je obhajal ta dan nekak jubilej svojega trolefcr nega deJa, trpljenja, uspehov in razočaran;.... ker so krožili po mestu in okolici močni oddelki narodne milice, ki so baje izvedli večje število preiskav in aretacij. — Izletniki! Namerava se prirediti prve dni julua običajni izlet na Nanos. Kdo priredi ta izlet, kdaj ga priredi, se objavi pravočasno. — Vipavski izletniški odsek. - - Nemirno spanje. 62-letni delavec Anion Bensa, stanujoč v ul. Torrigjani, je hotel v pondeljek zvečer, predno je zaspal, prečitati v postelji časopis, toda utrujen od dnevnega dela je Bensa zaspal pri goreči >sveč4 s časopi-so»m. v roki. Ko je R^n^o. tvoi'dojše spal, se je neprečiiani goreči sveči, a od časopisa pa je švignil ogenj na posteljo, na ka-\ teri je Bensa spai svoje spanje pravičnika. Od silnih bolečin se je Bensa zbudil in z Iz trlaikt pokrajine Posto:^ Barbarski napadi pocestnih J nem^Trn grahom opazV'da^crT^d njib^ nn^oir «et in roke. V petek zvečer po (tesen U^i sta Dua aejan- ^ krik so orWteli sos^die ki so' Ali dan prebit v Nabrežini je odtehtal za mno- sko napadena sredi Postojne pied restav^cijo , JS^ lžo, mno|o bridkosti in bratstva ni b.l-o delež. eZlata"Praga» (Krajkerjeva hiša) gg. Franc ' P^aaili gorečo posteljo ter prepeljali Celan in Vekoslav Vilhar. Vodja napada je bil i Ben.so v bolnico, ker je zadobil precej težke opekline. Sprejemni izpiti na goriško gimnazijo. Tribusson. Odlikoval se je tudi poznani pobi-jalec šip v «Holel Jama» in pri g. Miru Vičič-u, uradnik špedKcije «Ambro«Beti» — Karel De-ljak. Izgleda, da je ostal poziv na g. občinskega izrednega komisarja popolnoma brezuspešen. Kakor se vidi, se strinjamo — za mirne obča-e v porablja le davčni vijak in bič bar-pačev. In ti ljudje se stavijo celo proslavo petindvajsetletnice vla- Nove članice: Sprejmejo se soglasno; I- nadstropje. ali ta'niku Hinku Pertot, Via S. Francesco 20, ^bj?f krai)A najuglednejše Portojn- 5. Prijave irorajo vsebovati ime, nove članice: M d .Dekani, v Dekanih,- ■ ,clo dirkača. N. Ć. «Bur;a» - Ajdovsčma-vipava, c>. k. r ^ __—t < Skaš» - Ajdovščina 6. Vpisn na znaša Lir 5.—. Po oddaji kontrolne številke se povrneta vsakemu dirkaču Scdniaki tečaj: V nedeljo, 14. t. m., se L 2.—. Vpisnina se lahko plača pol ure pred za vse udelc-ki se morajo bodo vršili prakiični izpiti žence sodniškega tečaja, predstaviti tega dne _ točno ob 8. zjutraj. Članice «Adria», « Prp-svetac - Općine, «Ob£or» - Trst in «Val» -Barkovlje naj pošljejo svo-je čete kot javljeno. Službena poročila v «Edinosti» bodo izhajala vsako nedeljo in ne več ob četrtkih. Seja T. V. za kolesarstvo in lahko atletike se bo vršila dne 15. t. m. ob 20. v grostorih M. d. kcija» lokalov. Bog ve daj kaj drugega misliti, sicer postane poročilo netočno ali pre-trano- Št. Pet Dr na Krasu. V polnem razmahu so — i 14 Eventuelne prrtožbe dirkačev morajo - . .. , • ic b ti izročene pismenim potom vsaj pol ure po se darovi pripravlja se materijal za ve se ažni končani dirki Vloga L 5.— se vrne dirkaču hem prostor, društva so se v obJnem 5 evilu sTuča u da najde komisija pritožbo za upra- odzvala našemu pozivu, tako da ima člo«^ "i J veselje gledati že same priprave. K.aj bo priprave za predstoječo veselico S. D. kega nikdar več ne napravijo. Stvar bi morala * c v m i > t , it - lir- d.l: tii! _ x____x------m «• r> -wt r rt («\«iti X« rt ♦ r»r V» Snežnik«, ki se bo vršila dne 12. julija. Pobi- v vičeno. 15. Vsi z dirkači morajo' biti pol biti s tem rešena, čeprav so fantiči protef^ rali, češ, oni niso ničesar zakrivili. Toda briht-ni g. Nini se s tem ni zadovoljil, marveč je nastopil z vso energijo svoje... roke. Ne vem prav natančno, ali takoj drugi dan ali par dni po- kaznova'» enega iz-učencev, češf on je 17. Darila se bodo razdelila na dan dirke. Kraj in čas bosta pravočasno objavljena. 18. Vodstvo dirke s: pridržuje pravico spremeniti pravilnik po potrebi. ILIRIJA — ADRIJA 5 s 2. Dočim smo Slovenci v Julijski Krajini v raznih športnih panogah še razmeroma mladi, imamo v hazeni precej lepe izglede za bodočnost, za katere garancijo nudi brezdvomno krasna družina Adrije. Ta druž na je v kratki dobi svojsga obstoja šla že tako daleč, da je na binkoštni pondeljek merila svoje moči z družino, ki prvači v tem športu v Sloveniji. Precej visoki Score je po mnenju ljubljanskih listov samih bil popolnoma nezaslužen in «Jutro« piše dobesedno: ^Igrala je (Adria) s silnim elanom ter bila tudi tehnično boljša.® Jutrovega kritika je vznemirila skrajno temperamentna in ostra igra naših hazenašic, da jo je imenoval skoro nefair, toda isto opazimo v «Slov. Narodu* ko govori o A. C. Venezia, ki je iste dni gostoval v Ljubljani, Igra je pač taka, kakor jo diktirajo časi in razmere. Kronični potek igre je približno sledeči: Adrija zagospoduje koj v začetku in diktira «Iliriji» zelo oster tempo. Silni elan doprinese Adriji tudi lep pozitiven uspeh. Dva zaporedna gola prebijeta vrata Ilirije. Presenetljiv uspeh «Adrije» prisili Ilirijo do srditega protinapadanja, ki jo dovede do izenačenja. Po izenačenju zamore ta priti brambi obeh čet do veljave in razbijata lepe napade z obeh strani, tako da zamore, navzlic skrajno napeti igri Ilirija tele tik pred koncem doseči tretji gol. Palčas 3 : 2. Drugi polčas najde Adrijo v iskanju izenačenja ItA» Iliri 1» ii am nust« Jkiti blizu SVOjUD človek __t pa ure pred ; še le potem? Kdor hoče' enkrat po dolgem j zneje je prav do dobra < t";,/;" 7»7r7,, ^biio šUvilko i času videti na Pivki pristno ljudsko veselico, med prej omenjenih treh "ilb°.ž0,o,°.tadan prf«fe.r.«?: ^.^.J^l^^J*ie posIal kleSal kot kontrolna številka pri dirki. " ' " rii« rtiriro ia udu imela svoj oan. oosije iz . lice se bodo okrepčali ob dobrodejnem -fantič' iz prav ugledne druž ne, je njegova mati vetru — kateri pri nas nikoli ne počiva — in v sveti jezi radi neprimerne kazni poslala na si osvež:li telo in dušo. Duševni užitek bo naslov g. voditelja ostro pismo, kjer mu je za-vclikanski. . brusila, naj rajši poravna dolg ki ga ima pri Društva, katera bi nas še hotela obiskati, njeni hiši in naj ne nastopa tako z malimi otro-naj se javijo na naslov: S. D. «Snežnik», ci; če je njen otrok kaj zakrivil, je ona prva, Št Peter na Krasu. i da ga kaznuje, seveda primerno krivdi! Št. peterski gasilci bodo na vse zgodaj poka- ! Kaj pa je on nato napravil? Mesto, da bi se zali, kako Se gasi Ogenj. Držali se bodo — O vc»i mr.lral i«> noka^^l evnin m-ri- tem smo prepričani — izvrstno, kot se spodobi gasilcu. — To Je prva točka gasilskega programa. O vsem drugem za sedaj molčimo, radovednežem pa dajemo na znanje, da bo v par dneh sledila druga točka. Vastl Iz Istre — Iz Heipelj, V nedeljo dne 14. t. m. na dan domačega opasila priredi tukajšnje Godbeno društvo veliko vrtno veselico v prostorih g. Baša. Začetek točno ob 3. uri pop. — Spored: 1) Simfonija dell'Opera Nabuco proizvaja godba pod voastvom g. kapelnika Jos. Cerkveni-ča. 2) Adamič. «Nekje v Franciji«, meš. zbor, «Zvezda» iz Herpelj; 3) «Ne »veni mi». Izob. , ----- - - . društ. «Zora» — Prešnica; 4) Gerbič. «Žitno t prosimo Vas. da sprejmite ta kratkj dopis v polje«, meš. zbor Venec — Kozina. 5) I. Hlad- ! odgovor na dopis, ki smo ga čitali v 45. šte ni k: «Na zelen« gori*, meš. zbor. «Zveza» _ opravičil ali vsaj molčal, je pokazal svojo mo drost s pismenim odgovorom: «ali ubogi ali bogati, zame so enaki!» Ni čuda, da naši otroci nič ne znajo in da bo morala marsikatera družina, ki bi rada imela izobražene otroke, poslati otroka v Gorico V šolo. G. voditelj, vprašamo Vas, ste li pokazali dotično pismo gospodu D'Ottone-ju? Ste li nesli tudi ta dokumet k izpitu v Gradiško? Mislite res, da smo na Dobrovem v kakšni koloniji, kjer žive «Zu!u»?f Ali veste, da ste Vi odgovorni, če naša deca ne bo imela pravilne izobrazbe? Kot sin slovenske matere bi morali gledali da se nam ne kratijo še tiske male ure slovenščine, ki nam jih je dovolila celo ostra Gentilijeva uredba! Iz Sužida pri Kobaridu. Gospod urednik — Ocizla; 6) Emil Adamič: »Stoji fora* meš. zbor, «Slavnik» — Klanac; 7) Anton Medved: «Oblakom«, meš. zbor. Veliko Gradišče Vrh-polje; 8) Dr. Benjamin Ipavec, »Molitev» iz opere Teharski plemiči, pevski zbor Gročana; 91 Poje pevsko druttvo Draga; 10) b. Dev. Venčak narodnih (koroških) pesmi, poje pev. društvo -Divača* — Ležeče; 11) F. Štoka: Moč uniforme- veseloigra v ts-ab Hatoniih. Po vilki «Goriške Straže» pod naslovom: Kobari-ški kot. Dopisnik napada nas fante iz Sužida, da nadlegujemo mirne družine na Svinah in da vsled razgrajanja in popivanja ne moremo opravljati svojih domačih poslov, čutimo se razžaljene, ker ni v dopisu niti trohice resnice, Dopisniku pa opozarjamo, naj drugič pazi na svoje besede. Ako bi fante iz Sužida količkaj poznal, bi uvidel, kakšno laž in kleveto je napisal na akodo sužiških fantov. Dopisni- ljubezni brez upa. o zaljubljenem cigaru, o ptičkih, ki nič ne pojo. Svatovske pesmi o Mari, ki je splotla tri vence, najlepšega iz svojega poštenja spletenega fe dala dragemu.... Pesem pastirčkov, ki jim je sv. Rozalija pomagala ovčice pasti in pesmice peti.... sedaj pa mirno počiva in ne pomaga in kedaj se povrnejo zopet zlati časi oj sveta Rozalija, pastirčkov mati? Poslušalci so sledili s svetostjo ali pri pesmi o mladem uraku ki po vasi jezdi so navdušeno želeli da se ponov;. Poleg drugih Je zapel pevski zbor tudi Pomladni spev, Kroparje (delavsko pesem), Kožarja o ubogem pastirčku ki mu je koza padla z gloga in se ubila. Na koncu je sledil nailepSi venec srbsk h narodnih pesmi iz Makedonii* in Stare Srbije. Po koncertu je zbofLzapel še nekoliko pesmi v prijazni gost Ini g. Caharije — kjer so b Jx zopet zbrani pre šnji poslušalci — iz hvaležnosti do Ljudske knjižnice, do njenega vrlega predsednika in vseh zavednih Nabrež ncev ki so pripomogli, da so bile te ure tako lepe za nas in za nje. — - — Glasbeni vcćei gojencev šole Bendatzi-Garulli. Smoči se je vršil v veliki dvorani tukajšnjega uCircolo Artistico* glasbeni večer gojenk ( n enega gojenca) iz pevske šo e slovite pevske gospe Tina Bendazzi-Gariilh m iz kompozicijske šole gospoda Valdo Garulh-ja. Vse gojenks (in vajenec) so častno izpolnile svojo nalogo. Pri vsaki točki si mogel opaziti izvrsten nastavek, dobro dihalno tehniko m žloboko ume vanje in s tem spo,eno interpe a-cijo skladb, ki so bile vzete večinoma iz kla-s čne pevske oziroma operne literature. — Kot go'enka kompozicijske in pevske šole je nastopila gdčna Frida Šček, ki je pela dva svoja samospeva na besedilo Pascoli-ja: -La Quercia caduta» in «Canzone d aprile ■. — Obe skiadbi kažeta izredno kompozici/jsko nadarjenost gčne Ščekove, razvit okus dobro tehniko v izražanju muzikalnih misli. — Oba parta, pevski in klavirski, sta izvrstno izdelana ter nudita pevcu in pianistu hvaležno nalogo. — Gčna Šček, ki razpolaga z j§ko simpatičnim mezzo-sopranom, je prednašala ti svoji skladbi in pa Strauss-ovo "Večerni sen» dovršeno. Občinstvo, ki j* napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kar ni hotelo nehati z aplavdi-ranjem, ki so ga vsi, učitelji in gojenke (in gojenec), pošteno zaslužili in ki naj jim služi v | spodbudo za nadal'nje delo. — Prof. Dt. K B. I Izšla je 4. številka <*Kritike» s sledečo vse« bino: O narodnosti (J- Vidmar). — Slovenščina Vladimirja Levstika (J. Koštjdl). — A. Podbevšek: Človek z bombami (J. Vidmar). — Gaj Salttstij Kritp-Dokler: Vojna z Jugurto (A. Sovrfc). — Naši spomeniki (K. Dobida). — ^i^t^n^khi koncerti (M* Bravničar}. — Rok^ roko umiva, Narodni poslanec (J. V.)- Šentjakobski gledališki oder (St. K). — Oslovska Čeljust. t . , Urednik, izdaajtelj in odgovorni uredni*: {Josip Vidmar. — Ljubljana, Gledališka ulica 5/23 — Rokopisi in naročila na isti naslov. «Kritika» izhaja 10 krat na leto. — Celoletna naročnina za Italijo 20 Hr. __ tresel v tei višini (1965 m). Odslej nas jef pri kmetih, ki jih %e pozna! že od prej. Nato seau, seveda da se čimprej povrne k svoji ' - * . .-n . t . t I*.___f____' 1__i ___________I, ! „mnml. xr Ann»ft/ r»1 namenu tla Crno prst — Rodlco (L izlet «Planinskega kluba* iz Gorice) Solnce je že hudo pripekalo, ko ie črni hlapon iztresel našo malo družbo v i^od-brdu. čeprav je podbrška doiina stisnjena globoko med strme gore, da je videti le «pet zvezd», in bi torej človek mislil, da v Podbrdo solnce še prisije ne. Bujno pomladno zelenje v jutranjem Bolncu, je dihalo svežost, zdravje, vzbujalo dobro voljo. Prešeren Krpljevec je že na vasi zavriskal. Po romantični, skoro kot soteski stisnjeni dolinici z živim hudournikom, se začnemo peti navzgor. Hladne stene stiskajo žleb od obeh strani, preko njih pa prekipeva zelenje,-zibajoče se v lahnem vetriču. strmih bregovih valovi dehteč ma, ^ travnik V ozadju šlrle navzgor stene črnejP Ladctu ]q mraz pa se prsti. Pri hoji cez napol preperelo brv ( ^ « y ^ ^ Hstja y kotu . zk„ čez peneči se hudournik, je Laae »vlekel\> desko poleg mene. Pozneje sem svoj < kontrafe», da «vlovi» v svojo suri-'* k s njico družbo, ki se je razvila v megla spremljala pO vsem grebenu. To nam je bilo skoro usodno, Na Siji smo za hip izgubili orijentacijo. Premotrivajoč položaj, smo se parkrat obrnili naokrog ter s tem izgubili v megli sploh vsako smer. Po polurni hoji v isti smeri nazaj, od koder smo prišli, smo se šele tega zavedali. V tem-----, - - . , je že zr.čel padati mrak na zemljo. Deloma j sinom v mesto Annecy k goepej pt. Wa-'drsajoč se po snegu, deloma hodeč poelabo rens, ki naj bi mladega fanta spreobrnila nadelani poti po južnem pobočju Vogla, j h katoličanstvu. Gospa Warens >e bila li smo prišli okrog enajste ure zvečer na pla-jlet starejša kot Rousseau. Ko ji je bilo 14 nino Razor pod Kukom. Iz sedla za Vc-ilet, se je omožila. Po 121etnem zakonu, ki tflom je postala pot izredno prijetna. Me- i je ostal brez otrok, se je sodnijsko ločila - • - * -»-1 % svojega moža in roežala tz svoije£a je odpotoval 'vi Confignon (savcgskca ozem lje) ter obiskal katoliškega župnika De Pontverre-a. Ta-le je mladega Rousseauja prijazno sprejel in pogostil. Razlagal mu je avtoriteto cerkve in ga skušal pregovoriti, da prestopi v katoliško cerkev. V tem ga je poslal s priporočilnim pr- gla se je dvignila, mesec je posijal na puste od ličave ter jih oživel. • rouiv6« - ~ - j *. - , . i ^ Na planini Razor so po vojni vihri vzpo-kot protertanika prestopiJa h kalolicizinu. ;«co pn Lomil »ili šele en sam planinski slan in ie tega i S prestopom v katoliško cerkev ,, je na-jne^bi menoj. Bil sem jako lačen. Naročil sem si takozvani «mami». Prišedši v Annecy, ni našel tu svoje Warens. Začelo -se je zopet avantursko življenje. Na teh potovanjih je prišel v Ženevo, Freiburg, Lozano in Nuenburg. Preživljal se je bedno z mštruk-cijami iz glasbe, ki jih je dajal le ob ugodnih prilikah. Čeravno le površno podkovan v muzikalnem znanju, se je lepega dne drznil prirediti koncert, čigar uspeh je bil seveda nadvse klavrn. V «Konfes3jah» zv. I. str. 202 piše Rous-seau o navedenih potovanjih tako-le: «Dc-spel sem v Moudon in izdal sem za večerjo vse svoje denarno premoženje. In ko sem naslednjega dne zvečer prišel v neko va-vstopil sem v gostilno, sous v žepu za preno- le*deloma! Veti^"je'^sel^pihljaT od^ vseh j kazal sardinsski kralj lepo letno rento da[ č»£e in ne bi znal, kaj se bo zgodilo z pozne goste. V je lahko udobno živela kot konvertistinja. menoj, B . ... kolikor toliko žavetnem kota smo zanetili | Z največjim, vpeljem je sprejemala v, potrebno večer*, kakor da bi ne bil v ni stavili šele en sam planinski ima. strani kot na prostem na ogenf ^^c^^de-1 M^rai^ravali presto- j kakih^ denarnih stiskah.^'J^f^f^^-^j^lLS loma nim Malo :U .iPo hu^da se'ne^vldim* v o^jTsem"^ Je^at! gala^r^^^ daTbi se j nudil gostilničarju svojo suknjo kot od 'n^kov po' noči zdramil. Vedno sem opazil kaj jim žrtvovala, v kolikor jih je smatrala sebi škodnmo. Dobri moz ,e to odklonil m re * vrednim in dostojnim. kel, da m dosedaj — hvala Bogu — se Plemenita Warens je bila žena, ki s-e je nikoga slekel. Suknjo naj obdržim in dolg zanimala za vse vede. Posebno alkimija, naj mu poravnam, ko mi bo mogoče. Nje-mcdicina in tajna zdravila, ki jih pri-.gova dobrctljivost me je ganila, pravi jal a sama, so jo nadvse zanimale. Ne-i In nadalje str. 204: «Bil sem učitelj petja, epre^na in radodarna, pustila se je cd a sam nisem znal niti arije peti po notah, raznih sleparjev in padarjev do skrajnosti Čeravno sem bil šest mesecev v glasbeni gospodarsko izkoriščati, tako da je zašla šoli pri gospodu Le Maitre, nisem kljub na stara leta v največje premoženjske jtemu imel zadostne glasbene nadbraizbe., stiske s6111 prišel lažje do zaslužka, izdajal Ko se ie 16letni Rousseau seznanil z'sem se za Parižana. Tudi ime sem si spre- i^1"- vr_J I opazil njegov zaspani in osiveli obraz dOxfii vrsu pepelu poleg ogn)-a Skozi vrata ali bolje ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme v Via Sat- le Fontane Rocol 497. 784 HIŠICO, z vrtom, prostim stanovanjem, skladiščem za trgovino, delavnico, oglarno v bližini Rossetti. prodam po ceni. Via Ricef 10, pritličje. * 785 OBLEKE, moške, no»e, prodam po polovični ceni. Via Ricci 10, pritličje. 786 BIRMANCU Samo v odliko vanem fičnem ateljeju Pietro Miani, Corso V. št. 41, dobite moderne sliie po najnižjih cenah. Porabite priliko! 671 fotografi PRIZMATICNE daljnoglede, tudi pok var je ne kupuje Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. Plača dobro. 717 BREZPLAČNO očistimo stanovanja s forma-linovim parom, z Verminalom pa iztrebimo mrčesi, ako niso po prvi disinfekciji popol* noma un:čeni kuhinjski ščur.ii stenice itd. Zavod za disinfekcijo in uničevanje mrčes. Via Domenico Rossetti 2. 719 BABICA, autorizirana via Giulia 29. se priporoča. Slavec, 64 STAREJŠI BREZPOSELNI URADNIK z družino prosi službo pri zavodu ali zasebniku kot stenodatilograf, skladiščnik upravitelj ali slično. Zmožen jc slovenskega, italijanskega, nemškega in srb. hrv. jezika. Gre tudi v inozemstvo. Ponudbe prosi Jos. Šorn, Trieste, Montecucco 14. 766 odprtino za vrata je lila mesečina. Po gozdu pod planino pa so že začeli kosi peti svojo jutranjo pesem. Divno jutro smo imeli. Kar samo se je hotelo vriskati. Žal smo bili s svojim ča-j koncu. V naglem pohodu smo: po stisnjenem jarku. V neznosni vročini, v potokih potu, lijo-čih čez razpaljcne obraze, so padale nelepe besede na račun vlaka, ki tako pozno prihaja med gore. Vsa družba se je raztegnila na dolgo po pobočju. Družba štirih «za- _ ^ ^uucu » ,,q ~___ w _ ^ ............... ostalih piičev» je končnoveljavno zavzela, ^^ uITonHer prelezli še I gospo \Va7ens7jV bifa"ta v najlepših letih, svoje mesto kot zadnja. Med njimi dv.c KobiIio rtjavo. Ni čuda, aki je imela nanj globeke vpli-psiznani turistmji. Sicer pa ne morda mi- _[_^----" ~ * * ' ' Snut tt^a^MdadrelMl8đfl leta filozofa J. J. RoassBEUla čudovali to divno božjo naravo. .Ali bi mogli zdržati deset min bi počivali, — pardon, občudoval kaj menite gospodične« se je o _ ^ ^ ______ nekdo. Pogledi nevernega Tomaža so se "Slednja ie .pustila mlademu ! ^ vna^beda" obrnili nanj. ^Poskušajmo, je silil sam ves popovo svobodo v samovolj m na^nje- j Warens • ^^ mladeniča, kateri je ucagan .Koliko je že,, koliko^ minu n«^ Pokorščina, navajanje na dnji^i njej zgubil vso plahost, najpre? m že manjka., se ,e glasilo vsakih dvajset(m živl^nski red ostala sta mu vsled tega ^mostan Spsrito Santo. Tu je [POSESTVO v hribih, na Štajerskem, 56 oralov obsežno, se proda za 125.000 Din. Les plača skoro vse posestvo. J. Cvek, Kamnik, Jugoslavija. 767 ve, ki so se dali v Rousseauju dolgo let zaznamovati. V naslednjem času mu je bil dom gospe menil. Iz Imena Rous»seau sem stvoril anagram Wausscre in se imenoval Waussore (Dalje na IV. strani) ZOBOZDRAVNICI ANBULARDRIJ Trs}, Via Seiie fenfane it. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 458 Ljudske cene. Sicer pa si je bilo vredno ogledati. Silna oblika Porezna je morala vzbujati občudovanje. Ogromna stena, — podaljšek Črne prsti, je s Slatnikom in Rakitovcem, tonila v daljavo, se razlezla v notranjske bujno obraščeue griče, ki jih naziva naš Cankar «SIovenskiraj», Na zapadu se vrste «kupček za kupčkom«, kot se je nekdo izrazil. Za maso Kobilje glave, bledi v daljavi široki hrbet Matajurja, in za njim se svetlikajo v Beneški ravnini proge Tilmenta in Idrije. Glavni del družbe je že razložil svoje nahrbtnike po zložnem pobočju vrhu Črne prsti, poleg obsežnega snežišći, ki se je razlezlo po ravnem vrhu, kjer se v poznem poletju razliva malo jezerce, ali bolje velika mlaka. Ko je prispela za njimi tudi gruča zaostalcev, so se šele pj-lno razve-zali jezički in se razmahnil? dobra volja. Z razgledom se seveda ob lej pozni uri nismo mogli ponašati, vendar je z vrha Črne prsti tako mogočen z velikimi daljami, ki jih nudi, dr. kljub zameglelosti ostavi krepak vtis. Triglav se jc od IrenuLka do' trenutka zavijal v gromade oblakov. Modri-časle Kamniške planine so se le lahno odražale od horiconla. Krcpčanje ni bilo tdli) hitro končano, kci bi bilo želeti z oziron na še dolgo pot. Hitrejši so drsali po snežišću, ki se je raztezalo precej na dolgo po žlebu proti Boli jn ju. Drugi so razgledovali po grebenu, — tretji seve ni mogel pustiti na miru svojega koiilrafeja. Skupina planincev iz Bohinja je prinesla novega življenja v družbo. Greben proti Rodici nudi, kljub temu da nima globljih presek, toliko sprememb, da nikjer ne postane dolgočasen. Prepadi na južno stran preko skalnatih sten se vlečejo zdržema do vrha Rodice. Na severni strani večinoma ni mnogo bolje. Po žlebovih in kotanjah leže še ogromne količine snega, ki semintja pokrivajo še cela pobočja. Pot se dviga in pada po grebenu navzgor in navzdol, po širših hrbtih in po «zračnejših» mestih. Vrh Rodice pokriva še velik zamet. Megle. ki so se od severa razlezle že nad naše glave, so nam postale že nadležne. Lahen velrič jih je kmalu pripodil do grebena. V kratkem času so nas lahne koprene zagrnile v svojo vlago. Mraz nas je kmalu pre- zabave žejen in hrepeneč po aventurah, se ni mo|>cl Izaak niti v lastnem rodnem mestu vzdržati nevarnih in pogubnih pedje-tij. — O vzgoji otroka razumel je toliko kot nič. S svojim 6letnim sinčkom Jeanoni čital je cele noči, do jutranje zore mikav% ne, sentimentalne remane in Plutarhove biografije. 1 o čtivo je razvnelo že itak k fantastičnemu nagibajočo se čustvenost mladega Rousseauja in mu napolnilo dušo z ro- slopil grofici, kjer je vršil posle lakaja. A ne dolgo, kajti 17letni Rousseau se je čutil v svojem ponosu preveč ponižanega, ker so postopali ž njim le kot z lakajem. Končno je ukradel v grajščini grofičini kuharici srebrno zapestnico, radi česar je bil odpuščen iz lakajske službe. Tudi pri plemeniti družini Šolar, kjer pe bil nastavljen kot dvorski postrežnik, .ve ni ustalil, čeravno je bil tu deležen pouka v latinščini in italijanščini, se je dolgočasil. Povrnil sie je po . . , , . . T/ . UKtU3l.lLU, S« It. UIUIi^VVVlMl, X UIO J^t-r manUcnimi predstavami m slikami. Ker Je do]^rajnih blodnjah zopet v Aimecy k moral cce radi pretepa z nekim ohcirjein; zapustiti rodno mesto Ženevoi, je oddal svojega desetletnega sinčka Jeana v vzgojo nekemu duhovniku na deželo. O kakem rednem pouku tu na deželi ne more biti niti govora; pa£ pa je veličastna pokrajina zapustila globoke vtfee v nežni in mladi Rousseaujevi duši. Mladi Rousseau na kmetih zaljubil se je že z 12. letocn. Prvi poskusi, da bi se ustalil kot pomožni pisar pri nekem odvetniku Že do sedaj navedeni podatki nam jasno odkrivajo duševno strukturo mladega Rousseauja. Nestalen, nemiren duh, kt se vdaja romantičnim sanjarijam, ki ne prenaša odvisnosti, solidnega in rednega življenja. • Rousseau je pomagal gospe Warens pri njenem obsežnem gospodinjstvu in je poleg tega študiral i druge predmete, ki jih je do sedaj le nepcpolnoma obvladal. Ome- in nato kot vajenec pri nekem zlatarju, so niti treba, da se je šele v tej dobi naučil se izjalovili. Strogo ravnanje, psovke, udarce s strani predstojnika ocir. moijsttfa ni mogel prenašali molčeči in plahi učenec. Strastno čitanje knjig, •slabih in dobrih brez izbire, bilo mu je edina tolažba. V svojih mislh in stremljenjih se je vedno zatekal v aventure prečitanih romanov, kajti nejasno hrepenenje in temne želje ga mučile. Kot zlatarski vajenec zaliajal je pogo-stoma na sprehode v okolico ženevsko. Nekega marčnega večera 1. 1728 je našel, vračajoč se iz sprehoda, mestna vrata Ženeve zaprta. Bilo je kasno. Znal je. da ga bo mojster drugo jutro, ko se povrne v delavnico, pošteno pretepel. Bilo iru je v največje ponižanje, ako so ga pretepali, tega ni mogel, ni hotel prenašati. OdLočil se je hitro, obrnil je rodnemu mestu in sv ojemu mojstru hrbet. «Puoč od tu, v tujino!» Tako mu je zavriskal o srce, S tem trenutkelm se začenja usodepolno, bujnopisano in do skrajnosti neurejeno Rousiseaujevo življenje. Ostal je celo svoje življenje večni popotnik. Po navedenem dogodku se je potepal v okolici Ženeve nekaj dni in je prenočeval AVTOMOBIL, odprt Fiat, popolnoma na novo opremljen, se proda po zmerni ceni. Romeo Cipr'ani, Piazza Goldoni 7. 774 »S MOTORNO KOLO «Frera» se proda. Via Im-briani št. 12/1 desno. 775 HIŠICA za 6 do 7000 lir se kupi. Ponudbe pod moč, toda samo na željo otrok, ki pokličejo j tistega učitelja ali učiteljico, ki se jim zdi. Seje in zborovanja otroških krožkov so popolnoma svobodna in otroci delajo, dokler je kaj dela. Nato gredo otroci domov. Ob četrtk h je v šoli živo do petih, včasih celo do sedmih- I« V SOli ilVU UO P t; Lili, »(.aaiu Vfciu uu | .. Učitelji in otroci žive prijateljski med seboj Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na • 1 1 • _ _1_____■ _ ' i... . . » _m_ mmrnm ~m — in delajo skupaj z otroki. Za razvijanje otroške iznajdljivosti in v proučevanje, v katerih pravcih bi se razvijale zmožnosti posameznikov, so na šoli upeljani razni tečaji: literarni, prirodopisni, vremeno-slovni, zgodovinski, dramatični, telovadni itd. V krožkih delajo otroci popolnoma prosto s pomočjo učitelja. Brez učiteljeve pomoči krožek ne more uspevat'. Prosvetni oddelek združuje vse krožke. Snago v šoli in šolsko disciplino nadzorujejo reditelji šolske zadruge. Otroci sami skrbe za snago in pometejo vsak dan svojo sobo. Sluge pometejo samo hodnike in razrede malih otrok. Otroci se nauče sami skrbeti za svojo dušno izobrazbo in berejo referate. Ti referati so sestavljeni po raznih virih. Berejo se javno ali v krožkih in se o niih razpravlja. Tako je n. pr. neki 12 letni učenec 4. razreda govoril na pamet, ne da bi čital o tem vprašanju: Platonov in Kopernikov sistem. Ta vzgojni sistem odgovarja idsjam komisarja za šolstvo Lunačarskega, Po njegovih načrtih je šolstvo tako razdeljeno: Sedemletna osnovna šola, potem sledi poklicna šola ali takozvane tehnične šole. To so nekake strokovne šole, kakor poljedelske, pedagoške itd. Nato sledi visoka šola, ki je nekako reformirano vseučil:šče s pedagoško, medicin., kmetijsko in drugimi fakultetami. Še višjo stopnjo tvorijo posebni raziskovalni tečai: za profesorje, zadnja šola pa je laboratorij za znanstvenike, ki imajo nalogo skrbeti za razvoj raznih ved. debelo in za družine Viale XX sattam brt M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Glullanl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. STftANCJIR. Pravimo Vam samo to: Predno kupite Pohištvo otlelte si nnlueilo Izlero pil M. STEINER Via Geppfl 15 in 17 ViaGeppalS in 17 Priporočljive tvrdke „Adria čevlji" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zalog* raznih čevljev za sport Edini materijal za kritje streh Zalega: Trst, Via M!!ano štev. 12 V. JANACH in DRUG. (399) šole, v katerih naj bi praksa pokazala, če so ideje šolskih reformatorjev izvedljive. Ena izmed takih poskusnih šol je takozvana šola koitunistčne internacionale v mestu Barnaul-u v Sibiriji in sicer v altajski guber-niji. To je velika poskusni šola, kjtr se dela po načelih delovne šole. Šola leži na hribu sredi velikega vrta na koncu mesta in v bližini smrekovega gozda. Je to Icdo, dvonadstropno poslopje V prvem nadstropju so 3 razredi, od 1. do 3-, dvorana za male otroke in skupne stanovanjske sobe. V drugem nadstropju so nameščeni ostali raz-Tedi. Dasi je ta šola ena večjih šol, vendar ji manjka o mnogi potrebni predmeti, tako primanjkujejo tu kemični in fizikalni aparati, risarski modeli, barvne krede za otroke in celo dober papir. To so še posledice meščanske vojne, za katero je nastop:la šele prava revščina v mnogih ruskih pokrajinah. Vendar pa so rovi ruski vzgojitelji vztrajni. Je v Rusiji zares mnogo požrtvovalnih vzgojiteljev n učiteljev . ki so se z vso dušo posvetili vzgoji mladine Via dalla Borsa 2, tal. 12-97 KUPUJE krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k* nI v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, platin In dragulje ter jih (65) plačuje po najvišjih cenah. fKaia zavarovalnica „UNION 1 le no]ve{]B svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapital! v veljavi Čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. ZA |e edini vaS urar in zlatar Alojzij Povi na Piaiza Oaribaldl št. 2 prvo nadstropje Narodna tiskarna združena s knjigo™ GORICA — Via C. Favetti 9. Harodna knjigama združena s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7. BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca štev. 19 Telefon št. 4439, ima v zalogi: Vinogradniške potrebščine: žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preiskušeno z 99.57% čistosti. Modro galico, angleško v vrečah po Lir 2.80 kg, angleško v sodih, po Lir 3.— kg. Škropilnice, znamke Vermorel originalne, in Ferrari. Žveplalnike, ročne in nahrbtne. Kose «Merkur», po Lir 15.30, 15.75 in 16.25, kose raznih znamk, po Lir 10— do 12.— kov Za večja naročila popust. Umetna gaojila: 16-18% superfosfat, 40% kalijeva sol, čilski soliter. Semena trav nemškega izvora, detelje tri-letnh, inkarnatne in lucerne. Semena jesenske repe, okrogle po Lir 12.— kg, špinače širokolistnate po L;t 6.50 kg, vrzot Vertus, zelja, karfijol Erfurtskih zgodnjih, in snežena kepa, vse vrste poljskega, vrtnega in cvetličnega semena. Kmetijsko orodje: plugi znamke Sack, osi-palniki, šape, okoličanske in kraške raznih mer ter velikosti, gnojne in senene vile, železne in lesene grablje kosišča itd. Pravi nemški bisulin zdravilo za na spolovilih obolelo živino je ravnokar dospel. Poročne sobe Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KQZ&®M MIHA Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda GORICA — Via Rastello 27. l€ftyl5C 5e? SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. ŠULKGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. %&l3Mm BRUNO Zaloga usn;'a, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč. voska i. 1. d. GORICA — Via G. Carducci 7. iz bukovega lesa z zrcali v okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400 —. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi- _ _ FU €> Vse izdelano iz suhega lesa z jamstvom. JJ^ | ^gT^ Ji &L Tovarna pohištv i „Garanzia" S. A. Trst, Via Paliadio S (vogal Via Rossett Glavno zastopstvo za Italijo Reka-Fiume DAROVI V počaščenje spomina obleanice smrti pok. dr. Nade Slavikove, daruje gdč. Mila Godina L 20.— »Šolskemu društvu*. G. Petaros daruje L 5-— g.Tuzar L 10.-— »Šolskemu društvu«. Istemu društvu daruje g. M. P. L 30. Družini Kravos-Eržen darovali o prilžki bir- šoTima tako malo denarja na razpolago, me Lit 20.- za -šolsko Srčna hvala 1 da si ne more kupiti potrebnega orodja in ! N. N. iz Ročinja daruje L 50,— «Solskemu predmetov za ročna dela. Vendar pa je ta društvu*. Denar hrani upravništvo-šola daleč na okoli znana in zelo ugledna. Na šoli -e 12 učnih sil, 340 učencev in 11 tehn č-nih nastavljencev. Pouk se prične vsak dan ob 914 in se konča ob 3 popoldan. Učna ura tra a 40 minut, kateri sledi 10 minutni odmor, j Ob četrtkih ni učnih ur, zakai ta dan je določen za takozvano samoupravljanje mladine, j Delo tega dne je sledeče: ob 9 prične seja j — prosvetnega oćciela. Pri seji so en učitelj (po • « pavadi voditelj vsega pouka na šoli) in zastop- , I n k; posamezn h strokovnih krožkov. Na tej ■ ■ seji se pretehtava^) razna vprašanja, ki se na- j ■ našajo na delo v krožkih. Učitelj poroča, kaj . so v tednu po raznih krožkih delali. | Ob 10 se prično zborovanja razredov. V vsakem razredu :e potrebna navzočnost učiteljev, ki morajo poleg svoiih učnih ur skrbeti za otroke tudi drugače. Sejo otvori učitelj z dvema rediteljema učencema. Eden skrbi za gosoodarstvo, drugi za red. Sejo vodi eden izmed učencev. Na,prej poročata reditelja o gospodarstvu in redu in o tem, kaj se je med tednom delalo. Nato se prebere dnevnik, v katerem je zapisano življenje otrok med tednom. Ta dnevnik pišejo otroci sami in notri pride .o tudi vse porednosti otrok. Čitanje tega dnevn ka je najboli zanimiva točka za otroke, zakaj večkrat ie o tej priliki veliko smela. Od 10J4 do 11 ure ie splošen sestanek. Vsi otroci od 4-—8. razreda se zbere o v eni dvorani. Pri posebni miz: sedi voditelj cele šolske zadruge Posamezni reditelji ali načelniki razredov poročajo o delu v razredih Na ta^ h zbo-ovanjih se rešujejo naslednja vprašan.a: podpirane revn:h učencev, šolska slavja; da'ie Sč poroča o drugih mestnih šolah, govori sc o nolitičn:h vprašanjih itd. Dalje se govori o šolskem ob sku, o splošnem šolskem redu, o snagi v hiši itd- Vled 11. in 12. se začen;a takozvani '•Ustni časopis. Otroci zadnlega razreda poroča;o o političnih vprašanjih Rus je in drugib dc?.e! v pripro«tem. otrok am dostopnem pnnovedova-j n;u. Govori se tud' o šolstvu na Ruškem, o vžtfoii in pouku, o lastni šoli, o n:en:h napakah in pomanjkljivostih, o mladinskem giban u itd. Med posameznimi poroč li ipraio otroci naj klavir. Šola ima namreč dva klavirja in posebna klavirska učitelijca poučuje otroke v rflasbi. DruiJi otroc oojeio, tretji predavajo Oglasi o .edinosti' imalo najboljši uspeh [trgovsko obrtna zadruga v trstu i registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIG1 DA PAIESTRINA 4, prltiHie Obrestuje hranilne vloge, poJenši s 1. januarjem 1925 po == 4'/2 1 Davek na oDresti piacuje zavoa sam. - I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. H I Sprejema tu« vloge na tek tU račun v Dinarjih ter JIH obrestuje najugodnejše. - I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, I ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. i L" Uradne ure oi 9-1 in od 3 V«-5 V« pop. PoJtno-hran. n€un št n/1327. Telefon 16-04. I ----------------------iim^HIIIMIIHB Tržaško posojilnica In hranilnici] registrovana zadruga z omejenim poroStvonj uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje irpo^ii večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in Jlfi obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ne razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 87» do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 26 - 67. | Najstarejši slov. denarni zavod ■ II — I ■ II I >11 I P*1*——■1—»--^»»J—tr- I ANTOM K&ngM nssL Zaloga stekla, porce-ana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Caiducci 4 8€EHŠ£¥&£ii JOSIP Dvokolesa, šivalni siroji, puške GORICA — Pidzza Cavour <). šmi £UJA Šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21 SAuiiiG ic^Acej najboljša poprava pušk, šivalniii strojev j in koles GORICA — na Kornu (hiša «Kraečke bćaike») PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via MoreJli 4. JMOB EU&lUl pekarna in slaščičarna GORICA — ul Mamelli 6. (Šolska nI.) Kje se dobro je in pije ? Gostilna „ČRNS OREL c« lnserirajte v „Edinosti" Dvorana, prenočišče, hlevi GORICA — Via S. Giovanni 6. MOLAR IOSSP Gostilna GORICA — Via Monachc 11 GOstilna PRIHŽ3Ž prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18. Predno kaj nakupite, obiščite 4-» TISKARNA,EDINOST, TRSTU «»M»M«MWt»H» 11 I ........M.« ...............I....... i Izvršuje v sat i s k a rska del a v na] mo de rn ejem stihi ka kor | | tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodemejlml stroji, | i črkami, Lynotype, ^tereotypljo ter rotacijskim strojem. : f Vsa naročila se Izvršujejo točno In po gmemlh cenah. | «---------——■—- s MMNMMm****«« Ulica S. Francesco d' Assisi 20 Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI M1NZI Spalne sobe. obedne sobe. posa.nnezn. kosi pohištva v veliki izberi. OBLEK PO M6 Iz volnenega, angleškega blaga, kroji i. vrste po L 390«— Krojačnica H. ZMIflRDO, Int ta 1. EmJI. 111. Zaloga tu- in inozemskega blaga po konkurenčni.1: cenah Posebni popusti pri takojšnjemu plačilu 413 IBWTKYiir