banki v Ljubljani 60 . KB - 1. Z - 375 - izdala Založništvo
-
,
TRST, sobota 29. decembra 1956
Leto XII. - Št. 296 13534)
PRIMORSKI DHEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93-808. 37-338
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON S3-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 li,VFLI“;	^i^a^siovenije'
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za _ „„„
DISKRIMINACIJSKI	ZAKONSKI	NAČ
Vlada hoče od slovenskih učencev «dokaz o materinskem jeziku»
Iz uradnega poročila vladne seje sledi, da bodo na Goriškem samostojne slovenske šole ukinjene in v obliki «tečajev» vključene v italijanske šolske zavode, medtem ko na Tržaškem obstoječe slovenske šole ostanejo
(Od našega dopisnika) RIM, 28. — Kot smo včeraj poročali, je bil na dnevnem redu današnje seje ministrskega sveta za tržaške in goriške Slovence nadvse važen predmet:	zakonski
načrt za ureditev slovenskega šolstva vseh vrst in stopenj na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Uradno poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne, pravi dobesedno:
«Na predlog ministra za javno šolstvo je ministrski svet odobril zakonski načrt za ureditev pouka v slovenščini v šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Na Tržaškem ozemlju bodo obstoječe šole v slovenskem jeziku ohranjene; v goriški pokrajini pa bodo poleg tečajev («corsi») v italijanščini ustanovljeni vzporedni tečaji v slovenščini. Ukrep ima namen uresničiti člen 6 ustave, ki hoče zaščititi jezikovne manjšine, kakor tudi Spomenico o soglasju za Trst.»
Kljub najboljši volji danes v Rimu ni bilo mogoče dobiti točnega in popolnega besedila zakonskega načrta, o katerem so ministri razpravljali. Rečeno je bilo le to, da «dostop v slovenske šole ne bo dovoljen samo na podlagi navadne prošnje, temveč bo šolska oblast zahtevala od učencev, ki bodo hoteli obiskovati slovenske šole, da dokažejo, da je njihov materinski jezik slovenski.* Nadalje je bilo mogoče zvedeti, da «sloni ukrep na tem splošnem načelu, in bo pozneje podrobno izdelan.*
* # *
eprav ni še znano celot-no in popolno besedilo zakonskega načrta o slovenskih šolah, ki ga je danes vlada odobrila, lahko že sedaj rečemo, da bodo že gornja «načela», ki jih je vlada sprejela, vzbudila ogorčenje
slovenske javnosti in vseh resničnih demokratov ne glede na narodnost. Zdi se, da gre za ista načela, proti katerim je vsa slovenska in demokratična javnost že letos v januarju protestirala, ko je zvedela, da se na takih načelih pripravlja zakonski načrt o našem šolstvu. Kot vidimo, niso pomagale ne spomenice ne protesti, ki so bili poslani socialdemokratskemu prosvetnemu ministru Rossiju. Z e na podlagi gornjih načel torej lahko pripomnimo sledeče:
1. Prav gotovo je najbolj žaljivo «načelo», da ne zadostuje za vpis v slovensko šolo navadna prošnja, ustna ali pismena, temveč da mora učenec, ki hoče obiskovati slovensko šolo, še posebej dokazovati, da je njegov materin jezile slovenski! Gre za najbolj grobo diskriminacijo! Vlada je namreč odobrila enačelo», po katerem Slovenci, ki smo prav tako italijanski državljani kot ostali prebivalci italijanske, nemške ali francoske narodnosti, nismo pred zakonom enaki, čeprav ustava v členu 3 to še prav posebej poudarja, da so «vsi državljani enakopravni ne glede na jezika. S sprejetjem tega snačelan je vlada torej zavestno kršila člen 3 ustave. Zaradi tega tudi ne more biti govora, da je s kršitvijo člena 3 vlada hotela uresničiti člen 6 ustave, ki govori o zaščiti jezikovnih manjšin v republiki. Iz točnega besedila zakonskega načrta, ki ga je vlada odobrila, bomo videli, na kakšen način bo moral slovenski učenec dokazati, da je njegov materinski jezik slovenski. Morda gre celo za zloglasno komisijo, ki je bila v januarju t.l. napovedana in ki naj bi jo sestavljali poleg šolskega nadzornika in didaktičnega ravnatelja še dva slovenska in dva italijanska učitelja. Toda ne glede na to, kako se bo dokazoval materinski jezik, je sleherno dokazovanje nedopustno, ker je protiustavno. Noben učenec italijanske narodnosti ni namreč dolžan dokazovati, da je njegov materinski . jezik italijanski, če
hoče biti vpisan v italijansko šolo. Tega niso dolžni storiti niti učenci nemške narodnosti na Južnem Tirolskem, ki so prav tako manjšina. Slednjič iz gornjega poročila ni jasno, ali se nanaša «n.ačelo» o dokazovanju narodnosti samo na slovenske šole na Goriškem ali tudi na šole na Tržaškem.
2. Druga groba diskriminacija pa je v dejstvu, da zakonski načrt, ki ga je vlada odobrila, dela razliko med slovenskimi šolami na Tržaškem in na Goriškem. Medtem ko bodo sedanje šole na Tržaškem ostale, sledi iz poročila o vladni seji, da bi se morale sedanje šole na Goriškem ukiniti kot samostojni šolski zavodi in se vključiti v obliki nekakšnih vzporednic v sorodne italijanske šolske zavode. Cernu to razlikovanje, ki je popolnoma neupravičeno in brez
sleherne podlage? Cernu ukinjati slovenske šolske zavode in jih spreminjati v nekakšne stečaje«, ki jih zadevna italijanska zakonodaja o teh šolah sploh ne pozna? Ali se to sploh potemtakem še imenuje uzakonitev slovenskega šolstva, če je to šolstvo dejansko vključeno v italijansko? Zdi se, da noben slovenski šolski zavod ne bo imel več svojih ravnateljev in upraviteljev. Ali je to recipročnost, ko vendar vemo, da so italijanski šolski zavodi ne samo v bivši coni B, za katero velja londonski memorandum, temveč tudi vsi italijanski šolski zavodi v istrskih mestih Rovinju, Pulju itd. ter na Reki povsem samostojni? Takšno razlikovanje med ureditvijo slov. šol na Goriškem in na Tržaškem je torej prav tako nedopustno in tudi protiustavno ter ne sme ostati
v dokončno sprejetem besedilu zakona o slovenskem šolstvu!
Poudariti moramo namreč, da gre za sedaj le za zakonski osnutek, ki ga je o-dobrila vlada, ki pa bo postal zakon šele tedaj, ko ga bo sprejel tudi parlament, to je najprej poslanska zbornica, nato pa še senat. Upamo, da večina italijanskih parlamentarcev takšne protiustavne zakonodaje ne bo sprejela, temveč da bodo z večino glasov zahtevali resnično demokratičen zakon o slovenskih šolah, ki bo v prvi vrsti v skladu z ustavo. Pa ne samo z ustavo! Novi šolski zakon bo moral biti tudi v skladu z mirovno pogodbo, ki jo je italijanska vlcda dolina spoštovati. Cl. 15 te pogodbe zahteva namreč isto, kar določa tudi čl. 3 republiške ustave.
Nehru se je vrnil v Novi Delhi
NOVI DELHI, 28. — Predsednik indijske vlade Nehru se je danes vrnil v Novi Delhi. Njegovo letalo se je danes zjutraj ustavilo eno uro v Bei-rutu, kjer se je Nehru razgo-varjal z libanonskim zunanjim ministrom Malikom. Pozneje se je letalo ustavilo tudi v Bombayu, kjer je Nehru novinarjem izjavil, da «ima indijsko ljudstvo veliko odgovornost v okviru sedanje svetovne krize«. Dejal je dalje, da pc njegovem mnenju na vseh delih sveta premnogi govorijo preglasno in da je «morda bo. lje premišljeno in skromno povedati, kar se hoče reči«. Govoril je zatem o svojem obisku v Washingtonu in izrekel zadovoljstvo da je lahko ugotovil, da obstaja soglasnost v številnih zadevah. Kr. so ga vprašali, ali ima Cuenlajev obisk v Moskvi kaj opraviti z njegovim nedavnim potovanjem v ZDA, je Nehru odgovoril:	«Lovolite mi, da
vam povem, da sem za Cuen-lajevo potovanje v Moskvo vedel, še preden sem odpotoval iz Indije«.
Nehruja je ob prihodu v NcTi Delhi pozdravila ogromna množica. Novinarjem je Nehru izjavil, da samo razgovori ne morejo spremeniti svetovnega položaja. Nevarnost ostane. Mogoče, da se je položaj nekoliko izboljšal, gre pa samo za manjše spremembe. Nehru je tudi izrekel mnenje, da je sestanek državnih voditeljev «na najvišji ravni« malo verjeten v bližnji bodočnostv
O Suezu je Nehru izjavil: «Ciščenje prekopa se je začelo in to je nov korak naprej.
Sukarnov poziv prebivalstva in vojaštvu
Vlada je proučila zahteve severne Sumatre in obljubila. da ji bo ugodila - Simbolon zbežal v džunglo
DJAKARTA, 28. — Politični opazovalci v Djakarti izjavljajo, da bi dogodki na severni Sumatri utegnili pripeljati do državljanske vojne. Isto bojazen izreka tisk v indonezijski prestolnici. Social'-stični list «Pedoman» piše, da uspeh osrednje vlade na vojaškem področju, ni odpravil nezadovoljstva, ki je pripravilo polkovnika Simolona, da ne priznava več vlade. List zahteva zaradi tega odstop vlade.
En teden po začetku vojaškega upora je položaj na Sumatri po vesteh, ki so jih dobili v Djakarti, sledeči:
Severna pokrajina Sumatre, polkovnik Ginting. ki je ostal zvest osrednji vladi, je odstavil polkovnika Simbolona in je prevzel upravo. Ni pa znano, v kolikšni men so čete ostale zveste Simbolonu ki je zbežal v džunglo v smeri Ta-panoeli blizu jezera Toba.
Po pripovedovanju potnikov, ki so danes prišli v Djakarto, se v prestolnici severne pokrajine Sumatre Medani govori, da je polkovnik Ginting poslal Simbolonu ultimat. Radio Medan pa je sporočil, da so v mestu določili policijsko uro od 20. do 6. Guverner Ko-molo Pontas, ki se je prvotno pridružil Simbolonu. pa je baje pozval prebivalstvo, naj bo mirno. Glavni štab indonezijskega letalstva je sporočil. da so poslali nekaj enot indonezijskih letalskih sil v Medan, «kjer morajo biti pripravljene, da pomagajo enotam oboroženih sil«.
Osrednja pokrajina Sumatre:	svet bivših bojevnikov
vojske in častnikov, ki mu predseduje polkovnik Husein in ki je prejšnji teden prevzel upravo nad severno in osrednjo pokrajino, se zdi, da obvladuje položaj v osrednji pokrajini. Delegacija, ki je danes prišla iz okraja Djambi, ki upravno pripada osrednji pokrajini, je sporočila polkovniku Huseinu, da ta okraj «podpira svet«.
Zdi se, da je osrednja vlada vzpostavila redne odnose
TISKOVNA	KONFERENCA GENERALNEGA TAJNIKA CGIL DI ’					I/ITT0R1A
CGII absolutno		j še vedno večino itali	pret janske	isi >ga	ta vij a delavstva	
Delavci so dosegli največ v dobi sindikalne enotnosti - Razgovori med ministrom Zolijem in predstavniki telefonskih uslužbencev se bodo nadaljevali
samo s severno pokrajino, čeprav zajema vojaško področje, ki je poverjeno polkovniku Gintmgu, tudi osrednjo pokrajino- Vladna delegacija, ki je odšla v prestolnico o-srednje pokrajine Pedang, se je namreč vmila, ker se polkovnik Husein nj hotel pogajati z delegati, ki jih je poslala vlada in ne predsednik republike. V Djakarti se govori, da bo v kratkem odšla v Pedang nova delegacija s
pooblastilom predsednika Su-k d r n 3
Južna pokrajina Sumatre: guverner te pokrajine je včeraj sporočil, da ne bodo več pošiljali izterjanih davkov o-srednii vladi.
V Djakarti je politični položaj še negotov. Dve glavni stranki v v'adi sta sporočili, da želita os<ati v sedanji koalicijski vladi, toda islamska stranka “Masjumi» ima namen izstopiti. Na kongresu, ki ga je stranka imela v Ban-dungu. Je sklenila, da sedanja vlada ne more ostati na oblasti. Zatrjuje se. da je predsednik stranke vprašal bivšega podpredsednika republike Hatto, ali bi bil pripravljen sestaviti nov0 vlado. Kakor je znano, pred dnevi stranka ((braniteljev proglasitve neodvisnosti« odpoklicala svojega predstavnika jz vlade.
Danes Popoldne je vlada imela sejo. zvečer pa je predsednik Sukarno govoril po radiu.
V svojem govoru je predsednik Sukarno pozval polkovnika Simbolona, ki je z manjšo skUpino vojakov in častnikov zbežal v gozdove, naj preneha upor proti osrednji vladi-
Sukam0 je pozval prebivalstvo in vojaštvo severne Sumatre, nai .sodeluje, da preprečijo ,aj;širitev spora. Pozval je vo)aštvo. naj bo poslušno po|kovniku Gintingu. ki pravi, da so civilne in vo-luške oblasti
severne Sumatre stavile vladi nekatere predloge. Vleda bo te predloge proučila in l*° v čim večji mogoči men ugodila postavljenim zahtevam.
(Od našega dopisnika)
R.1M, 28. — V začetku današnje s-eje ministrskega sve-je obrambni minister Ta-viani obvestil vlado o preiskavi, ki jo v zvezi z zadnjo letalsko nesrečo na Ginerju vodi general Gicezzia. Dostavil je, da zadevo tudi sam preiskuje e sodelovanjem podtajnika Bertinellija in generala pezzija. Minister je tudi dejal, da bočo sprejeti zelo ostri ukrepi, če se bodo v obeh preiskavah ugotovile odgovornosti. Omenil je tudi nesrečo pri Qrlyju ter povedal, da -e je preiskava o tej nesreči zaključila, ne da bi bila ugotovljena odgovornost LAI. Vsekakor pa bodo rezultati preiskave tako za nesrečo pri Orlyju kot na Ginerju objavljeni. Na interpelacije bo Ta-viani odgovoril v parlamentu, že sedaj pa je povedal, ča se je notranja reorganizacija pri LAI pričela še pred nesrečo pri Qrlyju.
Ministrska svet je tudi pretresal položaj, ki je nastal zaradi sindikalnega gibanja na telefonskem področju. Minister za promet pa je predložil nekatere osnutke, od katerih se dva nanašata na dodatke za železničarje ter na povišanje staroetne dobe za vstop v pokoj pri nekaterih kategorijam Pozneje se je zvedelo, ča določa ta predlog povišanje omenjene starostne dobe pri strojevodjih od 58 na 60 let in pri postajnih načelnikih od 60 na 62 let. Nadalje je ministrski svet odobril subvencijo v višini dveh milijard in 950 milijonov za operne ustanove.
Prihodnja seja vlade bo 4. januarja; nadaljevala bo proučevanje zakonskih načrtov, ki so že vpisani na dnevni red.
Minister za proračun Zoli je danes popoldne sprejel predstavnike sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki so jih spremljali sindikalni strokovnjaki. Na štiriurnem sestanku so se razgovarjali o vprašanju telefonskih uslužbencev. Ker so se pojavile točke, o katerih je treba še podrobneje razpravljati, bodo sindikat-1
ročili svoje stališče in so zato prosili nov razgovor s Zolijem. Verjetno bo ta razgovor v prvih dneh januarja.
Danes je imel generalni tajnik CGIL Di Vittorio običajno tiskovno konferenco ob zaključku leta. Dejal je predvsem, da je raven plač v naraščajočem zaostajanju v primeri z visoko ravnijo industrijske proizvodnje, delovnega učinka in kapitalističnih dobičkov. Med drugim je poudaril, da so delavci v dobi sindikalne enotnosti največ dosegli, medtem ko se je položaj od 1. 1948, to je od dobe, ko je nastopila sindikalna razcepljenost, do 1. 1955 vedno slabšal v razmerju s koristmi delodajalcev. V teh sedmih letih je namreč delovni učinek narastel za 78.5 odst., medtem ko so se realne delavske plače povišale samo za 19 odstotkov. Kapitalistični dobički so torej narasli kot še nikoli.
V zvezi z akcijo, ki jo namerava zvesti CGIL za ustanovitev nove enotne sindikalne organizacije, je Di Vittorio izjavil, da je CGIL pripravljena skupaj z drugimi sindikalnimi zvezami ustanoviti novo in veliko enotno organizacijo — svobodno, demokratično ter neodvisno od vlad in stranic — ki naj nastane na podlagi novih osnov, po katerih je treba računati s pomanjkljivostmi in napakami preteklosti; o teh osnovah se je treba sporazumeti prostovoljno med vsemi, ki se jih stvari tičejo. Po mnenju Di Vittoria postavljata Pastore in Viglianesi proti sindikalni e-notnosti svoje politične in ideološke predsodke, ki pa so naravi in funkcijam sindikata povsem tuji.
Di Vittorio je tudi dejal, da predstavlja CGIL še vedno absolutno večino italijanskih delavcev, čeprav je za tem priznal, da je «CGIL v zadnjih dveh letih izgubila nekaj perja«; toda, je dostavil, CISL in UIL sta ga izgubila proporcionalno še več. Res je, da so se za CGIL neugodni rezultati pri volitvah v notranje
množili, vendar pa se ti re-1 zultati niso pri o.rili v organsko okrepitev drugih sindika-1 tov. Vzrok za <o je jasen: rezultati, neugodni za CGIL, so predvsem posledica večjega delodajalskega pritiska.
Govoreč o gospodarskih perspektivah za 1. 1957 je Di Vittorio dejal, da niso tako rožnate. kot jih nekateri vidijo. Število biezposelnih v prvih o^mih mesecih je naraslo za 2 odst., od 2 milijona 150 tisoč na 2 milijona 190 tisoč.
Med navajanjem zahtev, za katerih uresničitev se bo CGIL borila v 1. 1957, je Di Vittorio omenil tudi borbo za znižanje delovnih ur do končnega cilja: 40-urnega tednika z dvema pazničnima dnevoma. ne da bi se pri tem zmanjšala plača. Borila se bo tudi za kar največje približanje ženskih plač k moškim plačam.
. Generalni tajnik PSDI Mat-teotti je imel danes dopoldne v Parizu dolg razgovor s francoskim socialističnim prvakom, znanim senatorjem Com-minom. Voditelj britanske laburistične stranke Gaitskell pa je izjavil, da sedaj ne more priti v Italijo, kamor ga je povabil Saragat. Pac pa bo mogoče iahko prišel spomladi.
A. P,
štirideset; Luigi Bruno 40: Felice Bassetoi 40. Giovanni Treccani degli Alfieri 34, Elvira Pedroni 34, Giuseppe De Angeli Frua 30, Michelangelo Virgillito 30, Maria perrero 29, Raffaello Faini 28,4, Ar-noldo Mondadori 28, Gabriel-la Soldini 26. Ferdinando Bor-letti 25, Maria Andina 24, Rosa Bianchi Bonomi 24, Nico strato Castellini 24, Angelo Motta 23,5,
V Turinu je 42 davkoplačevalcev z dohodki nad 15 milijonov. Bržkone ima prav Torino največjega bogataša: Giovanni Agnelli ima namreč 382 milijonov obdavčljivega dohodka, slede dediči Edilber ta Vaealla 75 milijonov, Luc-ca Ferroro di Ventimiglia 65 Emanuele Filiberto Nasi 60, Virgilio Tedeschi 60, Giorgio Agnelli 50, Umberto Agnelli 50, Laura Nasi-Camerana 50, Vittorio Valletta 45.
Foster Dulles in Hammarskjoeld bosta govorila o Srednjem vzhodii
Eisenhovver misli zahtevati proste roke za uporabo ameriških čet na tem področju? - Naserjevi razgovori s Krišno Menonom
MOSKVA, 29. — Moskovski radio je danes ponoči javil, da bo predsednik Naser obiskal prihodnje leto Sovjetsko zvezo. Radio je pripomnil, da je Naser dokončno obljubil, da bo obiskal Sovjetsko zveze leta 1957, delegaciji sovjetskega Rdečega križa in delegaciji Rdečega polmeseca, ki sta ga obiskali v Egiptu.
KAIRQ, 28. — Kairski radio je javil, da je predsednik Naser imel danes že drugi razgovor z indijskim diplomatom Krišno Menonom, ki bo odpotoval iz Kaira jutri.
Kairski radio je sporočil, da je ravnatelj egiptovskega urada za informacije Abdel Kader Hatem izjavil: «Sporazum med Hammarskjoeldom in egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem o pogojih za čiščenje Sueškega prekopa se je začel takoj izvajati. Vse informacije, objavljene v inozemstvu. češ da se sporazum ne izvaja, spadajo v franco-sko-britansko propagando, ki ima namen ustvariti zmedo med svetovnim javnim mnenjem.«
Predstavnik OZN je izjavil, da so v Port Saidu še v teku razgovori o tehničnih vprašanjih, zlasti kar se tiče min v prekopu in o tem, ali je uporaba angleških ladij potrebna, ker ima OZN na razpolago dovolj drugega ladjevja. Potrdil je, da je egiptovska uprava Sueškega prekopa že začela na svojo roko čiščenje prekopa.
WASHliNGTON, 28. — Ameriški državni tajnik Fostes Dulles se bo v ponedeljek razgovarjal v New Yorku z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom o položaju na Srednjem vzhodu.
Pred razgovorom s Hammarskjoeldom se bo Dulles v nedeljo razgovarjal z voditeljem ameriške delegacije v OZN Cabotom Lodgeom. V VVashington se bo Dulles vrnil v torek, ker se bo udeležil sestanka demokratičnih in republikanskih voditeljev v kongresu z Eisenhowerjem v Beli hiši. Na tem sestanku bo Eisenhovver poročal o svojem zakonodajnem programu za prihodnje leto in o glavnih smernicah ameriške zunanje politike.
Napoved Dullesovega razgovora s Hammarskjoeldom prihaja istočasno z vestjo, da namerava Eisenhovver zahtevati od kongresa proste roke za morebitno uporabo ameriških
sirk ramnv med ZKJ ni uoiisKn KP
VARŠAVA, 28. — Delegacija ZKJ se je po obisku Krakova. Nove Hute, Zakopanov in Katovic vrnila danes zjutraj v Varšavo. Danes dopoldne so se člani jugoslovanske delegacije razgovarjali z zastopniki izvršnega odbora varšavskega komiteja poljske združene delavske stranke. Jutri te bodo končali razgovori meč zastopniki ZKJ in poljske delavske stranke in nato bo objavljeno skupno poročilo.
čet na Srednjem vzhodu.
V Washingtonu se namreč širi glas, da namerava Eisenhovver prve dni januarja zahtevati od kongresa, naj odobri enako resolucijo, kakršno je odobril januarja 1955 za Formozo, to je, naj ga pooblasti, da «v primeru potrebe« uporabi ameriške oborožene sile na Srednjem vzhodu.
V ameriških dobro poučenih krogih nočejo komentirati te vesti, ki jo je objavil tudi «New York Times«. V zvezi z razgovorom, ki ga je v četrtek imel Dulles z Eisen-hovverjem. je predstavnik Bele hiše namreč izjavil, da sta «Dulles ir, Eisenhovver proučila politiko, ki jo ZDA nameravajo voditi v zvezi z nevarnostjo komunističnega prodora na Srednji Vzhod«. O tem bodo govorili na sestanku demokratičnih in republikanskih voditeljev ameriškega kongresa, ki ga je Eisenhovver skli cal za torek.
Ves egiptovski tisk pa objavlja danes vesti, da so fran cosko-britanske čete, ki so se umaknile iz Port Saida, po kratkem bivanju na Cipru odšle v Izrael. Diplomatski u-rednik lista «A1 Gumhurja« je mnenja, da »začetek druge faze francosko-angleško-izraelske zarote proti Egiptu in arabskim državam« označujejo sledeča dejstva:	1. Izjave Ben
Guriona. da Izrael ne bo dovolil Egipčanom ponovne zasedbe Gaze. 2. Anglesko-fran-cosko-izraelska zarota proti Siriji ob pristanku Iraka in Turčije. »Sirija, nadaljuje list, je nedavno obtožila iraško vlado, da je skušala orožje, ki ga je dobila v okviru bagdadskega pakta, izročiti sirskim prevratnim skupinam, zato da bi zrušila Egiptu naklonjeni režim, ki je sedaj na oblasti v Siriji.«
«Egiptov,ski opazovalci, zaključuje list, zato ne izključujejo možnosti novega angle-ško-francoskega nasilja v obupnem poizkusu, da ostanejo navzoči na Srednjem vzhodu. Francija in Velika Britanija sta danes v takem položaju, ki lahko enkrat za vselej odpravi njih vpliv na Srednjem vzho-du.«
List «Ai Chaab« pa poudarja, da odklanja Egipt pogajanja z Angleži in Francozi iz sledečih vzrokov:	«Mi. piše
list. odklanjamo ta čudni predlog v imenu vseh načel čarti, ki urejajo mednarodne odnose. in v imenu naše zgodovinske odgovornosti za ohranitev miru. Ta odgovornost nas krepi v naši odločitvi, da prekop obdrži človečanski značaj sodelovanja in trgovinske izmenjave in da ne dopustimo, da bi se uporabljal kot oporišče imperializma, šele tedaj, ko bodo napadalci obsojeni na
plačilo reparacij, bomo pripravljeni pogajati se, toda ne s Francijo in Veliko Britanijo, pač pa v organizaciji Združenih narodov.«
V nekaterih washingtonskih krogih zatijujejo, da bi Francija in Velika Britanija utegnili izstopiti iz ZN januarja, če bi glavna skupščina odobrila egiptovsko resolucijo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi v Egiptu ocenila škodo, ki so jo povzročili Velika Britanija. Francija in Izrael, zato da se določijo reparacije.
ni predstavniki naknadno spo- komisije v zadnjem času po-
Največji bogataši v Milanu in Turinu
MILAN, 28. — Davkoplačevalcev, ki imajo nad 10 milijonov obdavčljivih dohodkov, je v Milanu 130. Nekateri še manjkajo, ker je treba še rešiti prizive.
Sledeči bogataši biodo plačali največ (v oklepaju število milijonov obdavčljivih dohodkov):
Vittorio Crespi 165; Aldo Crespi 140; Mario Crespi 105; Paolo Gerli 80; Guido Cam-pari 78; Giovanni Falck 74; Bruno Falck 65; Giambatti-sta Gilberti 64; Enrico Falck 57; Antonia Tognella 55; Erme-te Bassetti 44; Giovanni Bas-setti 44; Eraldo Bernocchi 44; Giacomo Feltrinelli tri in
Predsednik indijske vlade Nehru se je včeraj vrnil v Novi v ZDA in Kanado. Na sliki ga Vidimo z njegovo sestro in
predsednikom
Delhi s svojega potovanja s kanadskim ministrskim
Na Madžarskem bodo odpustili veliko število državnih uradnikov
Potrebno bo posojilo za obnovo gospodarstva ■ Zahteve madžarskih pisateljev - Udšlwdnina izgnanim jugoslovanskim družinam
BUDIMPEŠTA. 28. — Bu-
dimpeštanski radio je danes javil, da je madžarska vlada sklenila plačati odškodnino več sto jugoslovanskim družinam v Bački v južni Madžarski, ki so jih poc Rakošije-vim režimom izgnali z njihovih domov. Radio je pripomnil, da so žrtvam ((zločinske politike Rakošijeve in Geroe-jeve tolpe« že izplačali v Bački za odškodnino in obresti več kot milijon forintov.
V Budimpešti se je danes sestalo na seji združenje madžarskih pisateljev, ki je bilo med najbolj aktivnimi organizmi v prvem razdobju revolucije. Seje se je udeležilo nad 200 pisateljev. Sprejeli so več resolucij, s katerimi zahtevajo med črugim obnovitev literarnih	publikacij in
izdajateljske	dejavnosti na
Madžarskem. Ena od tpreje-tih resolucij zahteva amnestijo za tiste, ki so sodelovali pri oktobrski ystaji.
Združenje <e je izreklo tudi proti uporabljanju psevdonimov, ki jih	sedaj uporab-
ljajo novinarji v budimpe-štanskih listih.
Končino zahteva združenje takojšnjo izpustitev svojih osmih članov, ki so bili aretirani. Glede teli t<o v pisateljskih krogih izjavili, da predstavljajo	skupino tistih
madžarskih pisateljev, ki veljajo za «Moskovčane».
Budimpeštanški radio je "poročil, da bodo »zaradi varčevanja odpustili 15. januarja zelo veliko število uradnikov v madžarski državni u-pravi«. Odpuščeni uradniki bodo dobili odškodnino, ki bo odgovarjala šestim mesecem plače. Pravico bodo imeli tudi do odškodnine za brezposelnost in bodo na željo lahko dobili dovoljenje za trgovino ali za kako obrt.
Glasilo stranke madžarskih delavcev «Szabadsag» pocaja danes pregled gospodarskega
položaja v deželi in poudarja, da mora Madžarska dobiti posojilo za obnovo, njeni strokovnjaki pa morajo imeti možnost potovati ne samo v socialistične države, pač pa tudi v zahodne države. List pripominja, ca »Madžarska ne potrebuje samo finančne pomoči, pač pa tudi tehnično pomoč«. S tem v zvezi poziva list madžarske tehnike, naj ne odhajajo v tujino.
Glede škode, ki so jo nedavni dogodki povzročili v Budimpešti, piše list, da je bilo poškodovanih 5200 stanovanjskih hiš in 209 javnih poslopij. Dodaja pa, da je bilo 3500 stanovanj že popravljenih. Madžarska trgovina je zarači teh dogodkov zgubila okoli 400 milijonov forintov.
Lict piše nato, da se v več krajih države nadaljujejo a-retacije zartdi nedovoljene posesti orožja. Na področju Soprona so aretirali devet o-seb, ki jih obtožujejo, da so pomagale beguncem pri begu v Avstrijo.
Glasilo sindikatov »Nep A-karat« pa piše, da bo madžarsko vrhovno sodišče v kratkem objavilo obtožnico proti bivšemu Rakošijevemu ministru Farkašu. Pred to sodišče bočo prišli tudi njegov sin Vladimir Farkaš in mnogi drugi visoki funkcionarji bivše politične policije. Dalje javljajo, da je pravosodni minister imenoval advokata Im-ra fjorda za predsednika advokatske zbornice v Budimpešti v pričakovanju novih volitev.
Budimpeštanski radio je tudi javil, ča bodo morala bu-dimpeštanska podjetja od 1. januarja dalje oskrbovati trg z lastnimi sredstvi. Poročilo pripominja, da bo s tem dnem prenehalo delovanje osrednje oskrbovalne službe, ker je sedaj dovolj živil na razpolago. Dalje je radio javil, da se je
2000 rudarjev iz Tatabanje odzvalo pozivu vlade, naj delajo v rudniku pol dneva za božič; To je omogočilo, da so izkopali 243 vagonov premoga. Vendar pa je pomanjkanje premoga še vedno občutno, tako da madžarske tovarne sladkorja ne morejo predelati vse sladkorne pese, ki ve kopiči v zalogah. Budimpeštanski rač.io je javil, da so poslali mnogo vagonov sladkorne pese v C SR za predelavo.
Medtem pa javlja medvladna komisija za evropsko preseljevanje, da je do tedaj prišlo v Avstrijo 153.690 madžarskih beguncev. Od teh jih je že 85469 odpotovalo v druge aržave. V ZDA jih je do čanes odpotovalo 17.500, v Anglijo 13.000. v Zahodno Nemčijo 11.000, v Švico 10.300, v Francijo 8400, v Kanado 6000, v Italijo in na Švedsko po 4000.
Makarios odklonil razgovore o Cipru
NIKOZIJA, 28. — Grški ciprski list «Eleftheria» poroča iz Londona, da nadškof Makarios ni hotel sprejeti dveh britanskih odposlancev, ki sta imela nalogo predložiti muna-črt ciprske ustave. Nadškof je izjavil, da se ne bo razgovarjal o političnih zadevah, dokler bo v izgnanstvu. O-menjena odposlanca sta tajnik lorda Radcliffa, Pearson in ciprski funkcionar Torna-ritis. List pripominja, da sta oba britanska odposlanca priporočala angleški vladi, naj čimprej premesti nadškofa Ma-riosa s Sejšelskih otokov v London.
Nujnost sodelovanja nadško. fa Makariosa za rešitev ciprskega vprašanja poudarja tudi laburistični poslanec Noel Baker v listu ((Stari). Kakor je znano, je Baker spomladi odšel na Ciper na vabilo Makariosa.
«Brez pristanka nadškofa, piše Noel Baker, bo ustava Radcliff ostala mrtva črka. Ce je bil položaj Makarios3 zelo trden pred njegovo deportacijo, se je sedaj tisočkrat bolj okrepil. Jasno mora biti kakor beli dan, da Makarios ne more izjaviti in napraviti ničesar, dokler bo u-jetnik. Najmanj, kar se lahko napravi, če se hoče napredovati na podlagi ustave Rad-cliffe. je. da ' se Makariosa pošlje drugam, na primer v London«.
Plneau pride v Rim
PARIZ, 28. — V diplomatskih krogih francoske prestolnice potrjujejo privaten značaj nenadnega obiska francoskega zunanjega ministra Pi-neauja v Rimu, čeprav ne izključuje, da se bo sestal z italijanskimi politiki in se z njimi razgovarjal predvsem o sueški krizi.
Od 6. januarja dalje bo Plneau v New Yorku, kjer je bo začela razprava o Alžiru v skupščini OZN. 15. januarja bc ponovno v Parizu, kjer bo v narodni skupščini debata o skupnem evropskem tržišču.
26. in 27. januarja bo Pi-neau v Bruslju na konferenci šestih zunanjih ministrov, na kateri bodo pripravili pogodbe o euratomu in evropskem tržišču.
Nocoj je Pineau govoril po radiu in je med drugim dejal: »V letu 1956 ni Francija pasivno gledala razvoja dogodkov. Sodelovala je pri njih v veliki meri. Branila je svoje zakonite interese in svojo narodno dostojanstvo in ni njena krivda, če napori za zagotovitev miru in za razorožitev niso imeli konkretnih rezultatov. Francija bo v letu 1957, oo sodelovanju s svojim javnim mnenjem, še da-ije sprejemala pobude in pogumno prestala vse preizkušnje.«
Zaostritev krize
v ■1  .............
Velike Brilan je
LONDON, 28.
Avtomo- j
Mrzel val v vsej Italiji
Te dni je skoraj vso Italijo zajel mrzel val. Zlasti je mraz pritisnil na sever. V Zgornjem Poadižju so danes zjutraj zabeležili do 22 stopinj pod ničlo v Reziji in na Brenerju. V Passo della Drava je bilo 19 pod ničlo, v Dobbiagu 19, v Val Gardena 20. Gorski potoki in jezera so pokriti z debelo plastjo ledu.
Prav tako je mraz zajel vso Padsko dolino. V Milanu je danes ponoči padla slana ;n zjutraj je bilo vse belo, kakor da bi snežilo. V sredini mesta je danes bilo 7 stopinj pod ničlo, v okolici Milana pa do 10. Vse mesto je zajela gosta megla.
Slabo vreme z mrazom razsaja tudi v Ahrucih, kjer je ponekod tudi 16 stopinj pod ničlo. Mraz ni prizanesel niti
bilsika družba «Ford» je spo- 1 Rimu, kjer je kljub lepemu ročila, da je sklenila zmanj-! son.cu -oknh 4 stopinje pod
šat.i število tedenskih delovnih dni za svoje nameščence od ponedeljka dalje. Enajst tisoč delavcev bo namesto šest dni tedensko delalo tri dni, drugih 5500 delavcev pa štiri dni namesto šest. S tem ukrepom je družba «Ford» zmanjšala število delovnih dni skoraj za vseh sivojih 37 tisoč nameščencev, ker so nekateri od teh že prej bili deležni takih ukrepov.
Predstavnik družbe je sporočil, da so te ukrepe sprejeli zaradi meške krize, kii je povzročila raoioniranje bencina,
ničlo. Tudi v goratih predr-iih Sicilije divjajo snežni viharji. kjer je pritisnil tud« hud mraz.
Prav tako je vsa Škotska pokrita z debelo plastjo snega. Z Atlantskega oceana pa piha mrzel in močan veter; številne ladje so se morale zateči v pristanišča. Moštvo švedske petrolejske ladje «Samba« je moralo zaradi viharja zapustiti ladjo v bližini Setlandskih otokov. Posadko 11 mož so sprejele druge ladje, petrolejsko ladjo «Sam_ ba» pa je zaneslo na sipino v bližini pristanišča Lerwick,
Vreme danes:	Jasno, burja,
temperatura brez bistvenih sprememb.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 3,7, naj,nižja 2,1. zračni tlak 1019,3 stanoviten, vlaga 49 odst., nebo nekoliko pooblačeno.
Dan*s, SOBOTA, 29. decembra
Trofin. muč., Vrhcslav Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Luna vzid? oto 5.16 in zatone ob 14.32. Jutri, NEDELJA, 30. decembra David, kr.. Branimir
S .SIMO.IK SEJE TRŽUSKEBIl OBČINSKEM SVETA
Proračun ACEGAT za 1957 predvideva 1.079.000.000 lir primanjkljaja
Danes bu upravna komisija ACEGAT pu vsej verjetnosti podala ostavko - Izvoljeni trije predstavniki v komisijo za stanovanja
Na sinočnji seji občinskega sveta je odbornik za ACEGAT prof. Gridelli prečital poročilo odbora o letošnjem proračunu ACEGAT. Proračun, ki ga je sestavila upravna komisija, predvideva 5 milijard 379 milijonov 510.000 lir dohodkov in 6 milijard 458 milijonov 880.000 lir izdatkov z 1 milijardo 79 milijonov 370.000 lir primanjkljaja. Podrobnosti o proračunu in o odborovem poročilu bomo objavili jutri.
Večji del sinočnje seje je bil posvečen navadnim upravnim vprašanjem. Največ časa pa je zahtevala izvolitev treh občinskih predstavnikov v komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Kot smo že pisali, je vladni komisar pretekli mesec raztegnil na naše področje italijanski zakon, ki določa ustanovitev občinske komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Do sedaj je ljudska stanovanja dodeljevala komisija, v kateri sta bila dva občinska predstavnika samo s posvetovalnim glasom. 2, novim zakonom pa bo imela občina glavno besedo pri dodeljevanju teh stanovanj, čeprav bo komisiji predsedoval pretor. Prošnje za stanovanja pa morajo biti naslovljene na župana.
Pred izvolitvijo treh predstavnikov občinskega sveta pa se je razvila živahna diskusija. Desničarske stranae so takoj uvidele, da ne bodo mogle izvoliti v komisijo nobenega svojega predstavnika. Zato je svetovalec Morelli (MSI) predlagal odložitev izvolitve, dokler se predstavniki skupin ne zmenijo in se sporazumejo, da bodo v komisijo izvolili enega predstavnika strank, ki so v odboru, enega predstavnika levice in enega desnice. Ta predlog je občinski svet zavrnil z večino glasov. Liberalec odv. Morpurgo pa je očital demokristjanom. da usmerjajo občinsko upravo na levo, češ da bo samo levičarska opozicija zastopana v komisiji za dodeljevanje stanovanj. Po tajnem glasovanju so bili izvoljeni demokristjanski odbornik Stopper, ki je dobil 26 glasov, socialdemokratka Mar-gherita Invernizzi s 25 glasovi in komunistični svetovalec Tonel s 17 glasovi. Kot vidi-
Izšla je
^Pavlihova pratika»
s številnimi praktičnimi nasveti in bogato zabavno vsebino.
Dobite jo pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika in v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
ja ACEGAT nadaljevala '8. januarja prihodnjega leta.
Zvedeli smo, da bo baje danes upravna komisija občinskega podjetja ACEGAT podala ostavko z izgovorom, da je občinski odbor zmanjšal na polovico vsoto, ki so jo predlagali za amortizacijski sklad. V resnici pa je postal položaj dosedanje upravne komisije nevzdržen zaradi stalnega naraščanja primanjkljaja podjetja, ki naj bi letos po proračunu upravne komisije dosegel nad 1 milijardo lir. Kot smo že včeraj poročali, je bilo pričakovati, da bo eden od svetovalcev na sinočnji seji občinskega sveta predlagal, naj občinski svet zahteva o-stavko upravne komisije ACEGAT še preden se začne razprava o proračunu in naj se takoj nato izvoli nova upravna komisija. Do tega predloga ni prišlo, ker so občinski
svetovalci ze sinoči zvedeli, da namerava celotna upravna komisija danes podati ostavko. Ce bo prišlo do tega, bo moral občinski svet na prihodnji seji razpravljati o novi upravni komisiji in ni izključeno, da se bo zaradi tega razprava o proračunu podjetja Acegat še bolj zavlekla.
Opozorilo davkoplačevalcem
Slovensko gospodarsko združenje opozarja svoje člane, da je danes zadnji dan, ko si lahko na županstvu od 9. do 12 ure ogledajo seznam davkoplačevalcev in obdavčitve za leto 1957.
Po omenjenem roku bo županstvo poslalo sezname davkariji za izterjanje. Proti vpisu v seznam in obdavčitvi se lahko vložijo pritožbe na prefekturo v roku šest mesecev od zadnjega dneva objave.
POMEMBEN USPEH V BORBI ZA STABILIZACIJO CEN
PASTERIZIRANO MIMO BO NAPRODAJ OD 1. JANUARJA PO 80 LIR LITER
Neumesten predlog, da bi oblasti prepovedale prodajo mleka na domu - Za ostrejšo kontrolo nad cenami življenjskih potrebščin
Združenje trgovcev z živili, ki so včlanjeni v Federaciji tržaških trgovcev, je sporočilo, da so na številnih tejah razpravljali o ceni mleka in sklenili znižati ceno pasteriziranega mleka od 82 na 80 lir za liter, To znižanje bo šlo na račun trgovcev na debelo, tako da od prvega januarja potrošniki ne bodo plačali pasteriziranega mleka po 82, temveč po 80 lir. Nespremenjena pa bo ostala cena za mleko, katerega ne prodajajo v steklenicah in se bo za to mleko še nadalje plačevalo po 72 lir liter.
Veletrgovci so čo tega sklepa prišli zaradi pritiska centralnih in lokalnih oblasti, ki so se uprle povečanju cene mleka za 6 lir pri litru in katerim je torej uspelo, da bo za pasterizirano mleko ostala od prvega januarja dalje cena nespremenjena.
Taka ureditev cene mleku predstavlja nedvomno pomemben uspeh v borbi, da se ohranijo trdne cene in da se
prepreči vsako špetoulantsko zvišanje cen najvažnejših življenjskih potrebščin, med katere spada v p.-vi vrsti prav mleko. V našem listu smo že večkrat s točnimi številkami dokazali, da ne obstajajo pogoji, ki bi narekovali zvišanje cene mleka in ca za povišanje niso krivi samo mlekarji na drobno, temveč je treba predvsem iskati krivce med trgovci na debelo.
Predstavniki grosistov so v okviru omenjenih sej tudi razpravljali o propagandi, katero je treba napraviti za pasterizirano mleko, ki je boljše kakovosti in zlasti za mleko, katerega prodajajo v zapečatenih steklenicah češ da se njegovo kvaliteto laže nadzoruje. Delno unajo glede tega vprašanja trgovci prav, ne bd pa bilo pravično, če bi oblasti uresničile drugi njihov predlog in prepovedale prodajanje mleka na domu, saj je znano, da se prodaja na domovih izključno mleko o-koliške proizvodnje, ki kvali-
ZAKIJUČENA RAZPRAVA PROTI II DE1.AVCEM IN SINDIKALNIM VODITELJEM
VSI OBTOŽENI DELAVCI SO BILI OPROŠČENI KER NISO ZAKRIVILI KAZNIVEGA DEJANJA
Javni ložilec je v nasprolju z obrambo, ki je zahlevala oproslilev, predlagal, naj sodišče obsodi 10 obtožencev, enajstega pa naj oprosti zaradi pomanjkanja dokazov
mo torej, je desnica ostala popolnoma izolirana.
V začetku seje je župan Bartoli sporočil, da se bo 2. januarja sestala komisija za prosto cono. Takoj po Novem letu pa se bodo sestale druge občinske komisije, ki bodo pripravile gradivo občinskemu svetu za ponovno akcijo v prid mestnega gospodarstva. Nato so odborniki predložili v odobritev nekaj sklepov. Odbornik Verza je predložil sklep o odstopu državnemu odseku za gozdove neke občinske parcele, na katerih ima gozdna uprava drevesnico, odbornik za osebje Venier je predložil v odobritev sprejem v stalno občinsko službo 6 delavcev, ki so zaposleni pri čiščenju občinskih pisarn in šolskih poslopij, odbornik odv. Harabaglia pa je predložil nekaj sklepov o nakupu in prodaji nekaterih manjših zemljiških parcel, odbornik Visintin je predložil sklep o gradnji cestnega nadvoza na cesti Opčine-Prosek, nekaterih novih pločnikov in popravilo telovadnice italijanskega učiteljišča «Carducci». Nadalje je odbornik Sciolis predložil sklep o občinskem prispevku za vzdrževanje državnega zavoda za umetnost. Vsi ti predlogi sklepov so bili soglasno ali pa z večino glasov sprejeti.
Končno je podžupan Dulci predložil še sklep o ustalitvi občinskega proračuna za leto 1956. Potem ko je sporočil, da je letošnji občinski proračun predvideval 1 milijardo 801 milijon lir primanjkljaja, vključno 400 milijonov lir primanjkljaja podjetja ACEGAT, je podžupan sporočil, da je občina imela letos skupno 296 milijonov lir izdatkov več kot so predvidevali. Hkrati pa je občinski odsek za računovodstvo ugotovil, da ima občina na razpolago še 297 milijonov lir od ostankov iz poslovnega leta 1955. Zato je predlagal občinskemu svetu sklep, da se s to vsoto krijejo letošnji večji izdatki. Sklep je bil sprejet z večino glasov.
Ob zaključku seje pa je občinski svet sklenil, da se bo razprava o proračunu podjet-
Nezpda na delu
Medtem ko je 20-letni delavec Alberto Parovel iz Ul. Ca-resana 50 nadzoroval razkladanje in nakladanje starega železa v jeklarni «Scabar» v žaveljskem industrijskem pristanišču, mu je padel na des-
no nogo velik kos zeleza, ki je zdrsnil iz zajemala velikega žerjava. Železo je delavcu povzročilo hujšo poškodbo na tretjem prstu noge. Delavca go takoj po nesreči, ki se je zgodila okrog 11.15, odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
Včeraj zvečer se je končno zaključila razprava proti sindikalnim voditeljem in delavcem, ki so bili. obtoženi organiziranja nedovoljene manifestacije, soudeležbe itd.. Vseh 11 delavcev in voditeljev je bilo oproščenih.
Povod za to razpravo je policija v času uradovanja kvestorja Marzana našia v domnevni povorki delavcev julija lani, ko so se ti vraščali s sindikalnega zborovanja na Trgu Venezia. Zborovanje, ki sta ga sklicali obe tržaški sin. dikalni organizaciji, je bilo organizirano v zvezi s stavko električnih varilcev ladjedelnice &'v. Marka, ki so se za dosego svojih zahtev zdržali dela celih 75 dni. V njihovo solidarnost je bila tedaj proglašena tudi splošna protestna stavka, pri kateri je sodelovalo, kot je včeraj omenila obramba, več kot 80.000 delavcev in 13 tisoč tržaških podjetij.
Ob koncu zborovanja so se delavci vračali domov in ker jih je večina stanovala pri Sv. Jakobu, je bilo opaziti skupine ljudi, ki so med seboj razpravljali, vendar o organizirani povorki ni b.'lo sledu. To so «opazili» samo nekateri policijski funkcionarji, ki so uredili vse potrebno za «sprejemj delavcev. Ko so prve skupine prišle do bara «Rex» na Korzu, so se znašle pred rdečimi jeepi skupine «Celere», ki so nato razpršili mirne delavce in njihove sorodnike.
Pri tem je prišlo seveda tudi do izpadov in kričanja na policijske organe in nekaj delavcev in mimoidočih oseb je končalo na kvesturi, od koder so jih sicer izpustili, vendar z raznimi obtožbami nad glavo.
Skoraj poldrugo leto kasneje se je začela razprava, na kateri so se morali prof. Paolo Sema, Marcello Ghersini, Antonio Cattonar, Edoardo Faelli in Rodolfo Valenti za govarjati zaradi obtožbe organizacije nedovoljene manifestacije.	/,
Nadalje so bili ostali obtoženi sodelovanja pri manifestaciji, da se niso pokorili ukazom za razhod, upora :n uporabe sile proti policijskim crganom in Josip Hrovat tudi povzročitve telesnih poškodb policijskemu agentu.
Že med prvo razpravo je bilo jasno, da je policija nekoliko pretiravala z obtožbo in z opisom dogodkov. Predvsem je bilo jasno dokazano, da m nihče organiziral povorke, ki je praktično ni bilo. Bile so pač skupine ljudi, ki so se brez kričanja, mimo in tu.fi brez transparentov vračali proti domovom. In sredi poti so se te skupine našle v obroču policijskih sil, ki so s tolkali tolkle na levo in desno. Zanimivo je, da so morali celo nekateri policijski funkcionarji, ki so prišli pričat; pred sodišče, priznati, da nimajo dokazov o organizirani pcvorki in manifestaciji.
Zagovorniki obtoženih delavcev so včeraj v svojih govorih prikazali sodišču razne nedostatke policijske preiskave in tudi nesmiselnost obtožb. Vsak delavec, je pojasnil odv. P. Sardos sklicujoč se ;ia izjave zaslišanih policijskih agentov, je na vprašanje organov odgovoril, da je namenjen domov. Mar se to lahko smatra za nepokorščino u-kazom za razhod? Nikakor ne, še posebno ker ni bilo povoda za nasilno policijsko akcijo, med katero so bili ranjeni tako policijski organi kot tudi delavci. Kar se tiče Horvata, ki je bil obtožen, da le povzročil policijskemu agentu telesne poškodbe, je poudaril, da je mladenič med policijskim napadom zbežal, pri čemer je podiral in metal od sebe stole in mize bara «Rex». Eden od teh je padel na a-ger.ta, vendar za to se ne sme in se ne more smatrati, 1a bi hotel obtoženi raniti moža
postave. Niti ga ni mogoče obtožiti uporabe sile in odpora, ker je zadržal tolkalo policijskega agenta, ki ga je a-retiral: to je pač samoobramba.
Odv. Berton je v svojem govoru opozoril sodišče, da je treba verjeti toliko civilnim pričam kakor policijskim organom, kajti ti, pa čeprav so javni organi, niso nič verjetnejši kot katerikoli državljan. Omenil je tudi, da o-sebno ne more verjeti hekate-rim izjavam, ki so ne le v protislovju temveč tudi v na-spiotju z izjavami številnih pric. Končno je spregovoril tudi odv- Pogassi, ki je na kratko omenil, kako je prišlo do stavke in tudi do nepričakovanega in nezaslišanega policijskega nastopa proti onim delavcem, ki so bili prisiljeni zaradi dolge stavke zastaviti poročne prstane in tudi rjuhe in so bili deležni solidarnosti vseh krogov in strank našega mesta.
Policija, je končno poudaril odvetnik, ni prinesla nobenih dokazov za svoje trditve, temveč samo ocenjevanja, ki so ne le nesprejemljiva za sodišče, temveč tudi po zakonu prepovedana.
Pred zagovorniki pa je spregovoril državni tožilec, ki ie predlagal obsodbo skoraj vseh obtožencev: priznal pa je, da dokazov o organizaciji povorke ni, zaradi česar je omenil, da bi moralo sodišče spremeniti obtožbo proti Semi, Gher-sir-iju, Cattonarju, Faelliju in Vaientiju v obtožbo sodelovanja pri nedovoljeni manifestaciji, zaradi česar bi jih moralo obsoditi na 10.000 lir denarne kazni. Enako kazen je predlagal tudi za ostale. Nekaj obtožencev pa bi morali po njegovem mnenju obsoditi tudi na zaporno kazen, medtem ko je zahteval oprostitev in še to le zaradi pomanjkanja dokazov edino za Silvia Laurija.
Sodišče pa j te po dolgem razpravljanju v sejni dvorani
izreklo za vse oprostilno razsodbo in sicer;
Semo, Ghersinija, Cattonar-ja, Faellija in Valentija. ki sc bili obtoženi organizacije manifestacije je oprostilo s formulo, da niso izvršili dejanja; Remigia Rosina, Luigi-ja Mucchiutta, Luigija Zolija, Silvia Laurija, Fabia Muller-,,i in Josipa Hrovata, pa je sodišče oprostilo obtožbe, da so se udeležili manifestacije, ravnotako ker niso izvršili dejanja.
Nadalje so bili Ghersini, Cattonar, Faelli, Rosin, Muc-chiut, Zoli, Lauri, Muller in Hrovat oproščeni obtožbe nepokorščine policijskim orga-
Mucchiut oproščena obtožbe odpora do agenta, ker njuno dejanje ni kaznivo. Iste obtožbe je bil oproščen tudi Lauri vendar s formulo, da ni, izvršil dejanja.
Končno sta bila Zoli in Hrovat, ki sta se morala zagovarjati zaradi uporabe sile do policijskih agentov oproščena ker njuno dejanje ni kaznivo, medtem ko so proti Hrovatu prekinili postopek zaradi obtožbe povzročitve telesnih poškodb policijskemu agentu, ki so jo spremenili v obtožbo nenamerne povzročitve, zaradi pomanjkanja tožbe.
Preds.: Gnezda, tož.; Male-tese, zapisn.; Rachelli, obram-
ncm, ker niso izvršili dejanja, j ba: odv. Pogassi, P. Sardos medtem ko sta bila Rosin in I in Berton
tetno v veliki večini primerov ustreza vsem predpisom in je povečini celo boljše kot mleko iz Furlanije. Tak ukrep bi ne naredil r.ič drugega kot utrdil monopolistični položaj nekaterih krogov
Poleg tega se že sedaj prodaja v našem mestu okrog dve tretjini pasteriziranega vstekleničenega mleka in se še preostalo mleko, ki ni vstekleničeno, prodaja predvsem velikim potrošnikom (bolnicam, hotelom itd.), ki lahko nadzorujejo kakovost.
Spor okrog cene mleka je dokazal, da imajo oblasti možnost vsaj delno zadovoljivo rešiti nekatera pereča vprašanja glede cen in kakovosti potrošnih predmetov, samo če se teh vprašanj res odločno lotijo in upoštevajo predvsem interese potrošnikov.
Napori oblasti bi se zaradi tega ne smeli končati s tem vprašanjem, saj je dobro znano, da so tudi cene drugih živil previsoke in da bi se cale s primernimi ukrepi zni-žaiti v korist potrošnikov.
Tržaški občinski svet je tako na primer že mnogo razpravljal o preskrbi z mesom in ugotovil, da se v Trstu prodaja izredno drago ter kakovostno manj vredno meso. Krivde za tak položaj ni vedno tako lahko ugotoviti, vendar gre tudi tu predvsem za monopolistični položaj nekaterih podjetij in niso resnični krivci mesarji, ki eo odvisni od dobaviteljev.
Nič manj ni pereče vprašanje preskrbe z ribami, ki so za številne tržaške družine pomembno hranivo, saj si ne morejo privoščiti in ena. Se bolj je pereče vprašanje preskrbe <■ sadjem in zelenjavo, saj je znano, da so se cene prav v zadnjem času močno dvignile in to ne samo cene onih pridelkov, za katere je sedaj neugodna sezona, temveč tudi na primer krompirja, katerega tržaške družine zelo veliko pojedo.
Seznam raznih potrošnih predmetov, glede katerih bi bila intervencija oblaiti nujno potrebna, s tem seveda še ni izčrpan ter bi bilo zaradi tega nujno potrebna, ca bi oblasti ne uvedle samo ostrejše kontrole nad trgovinami na drobno, temveč tudi nadl dobavami in cenami na debelo.
Mala ribica v mreži
Oblasti so pred prazniki končno uvedle ostrejše nadzorstvo nad cenami, saj je predobro znano, da cene stalno naraščajo in v veliki večini ne zaradi objektivnih razlogov temveč zaradi špekulacij. V ta namen so organizirali tudi posebno nadzorno službe in ustvarili mrežo ((nadzornikov nad cenami«.
V to mrežo se je ujela Elvira Z. lastnica trgovine v Istrski ulici, za katero so agent; ugotovili, da je prodajala sladkor znatno draže, kot je uradno določena cena. Njih ugotovitev je privedla za last. nico do kaj neugodnih posledic, saj so jo prijavili sodnim oblastem.
To nadzorstvo bo brez dvoma z velikim zadovoljstvom sprejela velika večina tržaškega prebivalstva, čeprav se je tudi tokrat ponovil znani pojav, da padejo v mrežo male ribe, medtem ko se zdi, da velikih rib nihče niti ne lovi. Pravično m koristno bi namreč bilo, če bi oblasti pokazale svoje zanimanje tudi za delovanje onih špekulantov, ki so prvi krivci za naraščanje cen.
Z nožem ranil žensko potem pa pobegnil
Tomasin Roma - Berbarducci 47 let stara delavka iz Ul. Fe-lice Venezian 21 je včeraj o-poldne grela za pultom gostilne «Belvedere» na Scala Bel-vedere 2 svojo juho, ko se ji je nenadno približal neki možak, katerega pozna samo na videz, in jo ne da bi izrekel samo eno besedo, oklal z nožem po i brazu i.n rokah. Neznanec se je nato hitro oddaljil iz gostilne.
Nesrečne žensko so takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili vrsto ran po nosu, bradi, na levem laktu desni dlani. Zdravniki so ugotovili, da se bo morala zdraviti 10-20 dni.
Policijski agenti, ki so takoj prišli v gostilno, iščejo napadalca.
spavamke poje Doris Dav: 20.00-
23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00.
13.00	15.00	17 00	19.00	22.00.
11.00 Igra trio Dorka Skober-
neta; 11.15 Manica Romanova pripoveduje...; 11.30 Slovenske pesmi pojeta moški in ženski Mariborski komorni zbor:	12.00
Opoldanski koncertni spored;
12.40 Zabavne melodije: 13.15 Nekaj slovenskih narodnih; 13.30 Od arije do arije (odlom-ki iz oper ((Čarobna piščali). ((Norma«, ((Fausti), ((Glumači«. «Andre Chenier«. ((Othelo)). ((Don Car les«; 14.35 Želeli ste — poslušajte!;
15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke:	17.30 Zabavna in piesna glasba; 18.15 Umetne Pesmi poje komorni moški zbor iz Celja; 18.30 Jezikovni pogovori:
18.45 Igra tamburaški orkester;
20.00 Veseli večer.
TELEVIZIJA 17.30 Film: «Ekspress Orkan«;
20.45 Vesti; 21.15 Rascel la nuit; 22.15 V spomin na Pierra Curieja: 22.45 Vesti.
STAVKOVNO GIBANJE USLUŽBENCEV ACEGATA SE NADALJUJE
Delavci	osrednje	dela
so včeraj	od 12. do
Uslužbenci ne bodo opravljali nadurnega dela-Sindikata oporekata upravni komisiji preklic mezdne pogodbe - Pismo ravnateljstvu tržaškega radia
Včeraj so delavci osrednje delavnice ACEGAT v Brolettu štiri ure stavkali, in sicer od 12. do 16. ure. Sindikata pa sta tudi sklenila, da ne bo noben uslužbenec opravljal nadurnega dela. Ta sklep_ velja, dokler ga ne prekličejo. Sedaj pričakujejo nadaljnji razplet stavkovnega gibanja. Sindikata tudi pripravljata pismo, v katerem bosta odgovorila na trditve župana Bar-tclija na predzadnji seji občinskega sveta. Pri tem poudarjata, da je župan na razgovoru, ki ga je imel preteklo soboto s sindikalisti, priznal, da ni nameravano zvišanje tarif za prevoz na tramvajih
sledica normativnih zahtev u-siužbencev.
Oba sindikata pa sta naslovila na upravno komisijo A-CEGAT pismo, v katerem ji odgovarjata na odpoved mezdne pogodbe. V pismu pravil ta, da člen 6 te pogodbe jasno in nepreklicno predpisuje, «da je treba čimprej pričeti pogajanja za sklenitev rfove normativne pogodbe v podjetju. Medtem ko bodo trajala pogajanja za to pogodbo, ki bo morala določiti vrsto mezdnih določil za bodočnost, bodo od istega datuma dalje uveljavili mezdne pogoje osebja občinskih električnih podjetij, kakršne bodo sproti določali
;n trolejbusih ter usluge po- ' v vsedržavnem merilu itd...».
PRIHODNJE LETO BO OBČINA DOBILA 377 MILIJONOV LIR DAVKOV
Prvi seznam	davk
ki imajo nad 3 milijone lir dohodkov
Na prvem mestu je industrialec Tognella, ki je prijavil 45 milijonov lir čistih dohodkov in bo plačal občini 7,5 milijona lir
Na županstvu so od srede razstavljeni seznami davkoplačevalcev in njihove obdavčitve glede družinskega davka za leto 1957. Skupno je na seznamu 43.160 davkoplačevalcev za skupno vsoto davkov 376,808760 lir. Nekateri davkoplačevalci niso še vključeni v seznam, ker je v teku preiskava glede njihove obdavčitve spričo razlike med dohodki, ki so jih sami prijavili in podatki, ki jih je co-bila občinska davkarija. Po-sebnih sprememb in razlik od leta 1956 ni, razen tega, da se je število davkoplačevalcev znižalo za 1201, družinskega davka pa bo občina v letu 1957 kaiirala za 8.5 milijona lir več.
Na prvem mestu glede višine prijavljenih dohodkov je industrialec Piermario Tognella, ki je prijavil čistih dohodkov 45 milijonov lir, na katere bo plačal občini 7,523.256 lir davkov.
Objavljamo prvi seznam davkoplačevalcev, ki so prijavili nad 3 milijone lir dohodkov (v oklepaju je označena višina družinskega davka)-
Dr. Giuseppe Abbiati, višji bančni uradnik 3,312600 (241.254). Cleto Adami, industrialec, 3 milijone (202.545). Alberto Alkalay, trgovec, 3 milijone (202.545), Costante
3.400.000 ( 248.295), Cesare Ancona, trgovec, 3 mil. 658 ti-s/oč (282.256), Ernesto Audo-ly, pomorski agent, 3 milijone (202.545).
Gino Baroncini, vižji uradnik Assicurazioni Generali, 6 mil. 411.000 (662.522), Bortolo Beltrame, trgovec, 3,216.700 (230.579), Giorgio Bartocchi, gradb. podj., 3 mil. 300 tisoč (236.440), Alberto Bignami. trgovec, 4 mil. (325.000), Osiri-de Brovecani, zastopnik, 4 mil. 140.600	(350.735), Leone
Brunner, trgovec, 3,797.100 (298.225), Aurelio, Brussi, gradbeni podjetnik, 4,800.000 (443.120), Egone Buchrainer, veleposestnik, 3 mil. (202-545), Giuseppe Bufano, zavarovalni agent, 3,489.900	(	259.664),
Ferruccio Buttignoni, gradbeni podjetnik, 3,200.00Q (224 tisoč 865).
Giuseppe Cagli, trgovec, 4 mil. 700.000 (427.410), Umber-to Canova, špediter, 4,500.000 (396.822), Vittorio Carbuccic-chio, zastopnik, 5.524.900 ( 540 tisoč), Arnaldo Cascio, trgovski zastopnik, 3,415.800	(254
tisoč 148), Giovanni Castellan, mlekarna, 4 mil. (324.818), Luigi Castoldi, industrialec,
5.600.000 ( 561.411), Bruno Co-lombin, predelava plutovine,
5.240.000	( 505.400), Antonio Cosulich, brodar, 5,055.000 (530.475), Guido Cosulich. direktor Tržaškega Llojrda, 3 mil. 500.000 (260.415), Romeo
Anastassachi, lesni trgovec, Crismani, inčubtrialec z liker-
ji, 3,747.000	(294.281), Guido
Cullino, industrijski ravnatelj.
3.224.300 (231.016).
Steno	D’Agnolo,	mesnica,
3,553.700	(269.305),	Augusto
D’Alessio, podjetnik, 4,537.000 (406.336) Giorgio Donauer, zastopnik, 3,423.100	( 259.153),
Anna de Dottori, zarebnica, 5,390.500	(519.915),	Giuseppe
de Dottori, posestnik, 4,100.000 (338.960), Attilio Drioli, prodajalec rib, 3.150.000 ( 225 tisoč 692). Stefano Dukcevich, industrialec, 3,200.000 (224 tisoč 865), Angela Duma, zasebnica, 3,600000 (272.815).
Giovanni Eeonomo, posestnik, 5 mil. (475.376), Adolfo Ercolessi, zdravnik, 3,876.800 (309.825), Ruggero Facehin, pomorski kapitan, 3 mil. (202 tisoč 545). Umberto Fonda inženir, 4 mil. (325 182), Mario Froglia, notar, 3,300.000 (236.447), Riccardo Gairinger, inženir, 3,564.000 (270.086), Lu-oiano Gattegno, industrijski ravnatelj, 4,200.000	(	353.005),
Pietro Gerin. odvetnik, 3 mil.
55.300 (210.485) Carlo Geroli mich, uradnik, 3,400.000 ( 248 tisoč 290), Giuseppe Geroli-mich, upravnik, 3,200.00Q (224 tisoč 863), Maria Gicon'L za sebnica, 4 mil. (325.173), Gad-do Glass, posestnik,- 3,600.000 (272.815), Renzo Gonnelli, trgovec, 3,800.000 (296,450). Antonio Grandi, trgovec, 3 mil. 532.000	(267.661), Guglielmo Gutmann. industrijski ravnatelj, 4,100.000 (338.952).
Omenjeni sporazum tudi pravi, da bo ta obveznost pre. nehala, ko bodo nadzorne o-blasti potrdile novo normativno pogodbo.
«Ce pa ne bo normativni sporazum, sklenjen v podjetju, še potrjen, ne bosta mogli stranki preklicati sprejete ob. veznosti, ki sta jo prevzeli s tem členom«.
Iz tega se jasno vidi, da ne more imeti preklic sporazuma po upravni komisiji no benega praktičnega učinka, in sicer iz lahko razumljivega razloga, da nista obe sindikalni predstavništvi nikoli zavirali pogajanj za sklenitev r.ove normativne pogodbe ter da nista pri tem uporabljali raznih pretvez.
Ce torej čl. 6 omenjenega sporazuma zanika možnost preklica pogodbe vse dotlej, dokler nadzorna oblast ne odobri normativne pogodbe, se ta mož. nost še bolj upravičeno oporeka, če normativna pogodba sploh še ni bila sklenjena na sindikalnem torišču.
Sindikata zato ne priznavata upravičenosti preklica tega sporazuma, preden se ne sklene nov normativni spora zum, čeprav isti člen 6 pravi, da sporazum preneha veljati 31. decembra 1956. Sindikata zato pozivata upravno komisijo, naj vse to upošteva.
Takšno stališče so zavzeli sindikalni predstavniki že na zadnji skupščini osebja preteklo nedeljo. Preklic mezdne pogodbe iz leta 1953 je namreč pomenil pravo izzivanje uslužbencev, ki se borijo za sprejetje normativne pogodbe Ce ta pogodba še ni bila sklenjena, je za to odgovorna izključno upravna komisija, ki je vsa ta leta zavlačevala pogajanja.
Sindikata sta poslala še drugo pismo, in sicer ravnateljstvu tržaške radiopostaje v1 zvezi z oddajo od dne 23 tega meseca pod rubriko nEl Campanon«. V pismu pravita da ne zahtevata niti v svojem imenu niti v imenu delavcev ki jih predstavljata, da bi ra-diopostaja zagovarjala zahteve uslužbencev ACEGAT. Toda spričo resnega položaja, ki je nastal zaradi tega spora spričo odmeva, ki ga ima, bi morale biti vse vesti in ko mentarji v zvezi s sporom čimbolj objektivni. Voditelj sindikatov so se vedno zave dah resnosti položaja in zato vedno priporočali delav cem, naj so mirni in na krotijo svojo upravičeno ogor čenost. Zato so tudi skušal čimbolj omejiti nevšečnost ki jih povzročajo stavke prebivalstva
Prosvetno društvo uS. ŠKAMPERLE* Sv. Ivan vabi člane in prijatelje na
SUVESTROVANJE
ki bo dne 31.12.1956 od 21. ure do 5. zjutraj v veliki dvorani na stadionu aPrvi maju, Vrdelska cesta 7. Rezerviranje miz na sedežu društva: Vrdelska cesist 7 danes od 20. do 21., jutri od 10. do 12. dopoldne in v ponedeljek od 16. ure dalje. DOBRO ZALOZEN BIFE ODLIČEN ORKESTER !
Excelslor. 13.30: »Vojna tn mir«. A, Hepburn. H. Fonda.
Fenice. 15.30: »Trapez«. G. Lollo-brigida. B Lancaster.
Nazionale. 15.30: «Safari». V. Mature, J. Leigh.
Filodrammatico. 16.00: «Kralj potepuhov«, K. Gravson. Oreste.
Supercinema. 16.00: «Montecarlo», V. De Sica. M. Dietrich.
Arcobaleno. 15.30:	«Montecarlo»,
V. De Sica. M. Dietrich.
Astra Rojan. 16.00: »Puščica V prahu«. S. Havden.
Capitol. 16.00: «Uporna ženska«,
J. Russell. R. Egan.
Cristallo. 16.00: «Tudi Junaki jokajo«, W. Holden. D. Kerr.
Grattacielo. 16.00: «Mešana kri«, A. Gardner. S. Granger.
Alabarda. 16.00: «Labod». G. Kel-lv. L. Jourdan.
Aristou. 16.00: «V pekel in nazaj«. A. Murphy. M. Thompson.
Armonia. 15.00: «Polet na Mars«, C. Mitchell. M. Chapman.
Aurora. 16.00: »Piknik«. W. Holden. K. Novak.
Garibaldi. 16.00:	«Prepovedana
pesem«. C. Villa. F. Mari.
Ideale. 16.00: ((Džungla na ringu«. E. Borgnine. T. Curtis.
Impero. 16.00: «Piknik», W, Holden. K. Novak.
Italia. 16.00: «Ob času počitnic«. G. Ralli. V. De Sica.
S. Marco. 16.00:	«Utr«Jba tira-
nov«. R. Montalbao, B. St. John.
Kino ob morju. 16.00: ((Zaseda sto puščic«. L. Darnell, D. Robertson.	.
Moderno. 16.00: «Nebeški stebri«, J. Chandler. D. Malone.
Savona. 16.00: «Deževje v Ran-chipucu«. L. Turner, R. Burton.
V>ale. 16.00: ((Izobčenci«, A. Mur-phv.	L Nelson.
Vitt.' Veneto. 16.00: ((Umetniki in modeli«. D. Martin, J. Lewis.
Belvedere. 15.30: «Irski upornik«, R. Hudson. B. Rush.
Marconi. 16.00: «Moj ljubimec te bandit«. B. Sta-nwyck, B. Su-l-livan.
Massimo, 15.30: «Brez presta-nka rock	and roli«.
Novo cine. 16.00: «7 nevest za 7 bratov«, J. Povvell. H. Keel.
Odeon.	14.00:	((Zenska	z	reke«.
S. Loren.
Radio.	16.00: ((Ljubljenec	velike
kraljice«. B. Davis. R Todd.
Skedenj. 18.00: «Divji naboj«.
NAROČNIKE
in BRALC
PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj tudi letos poravnajo celoletno naročnino za leto 1957 v znesku 4900 lir vnaprej in to najkasneje do 10. II. 1957.
S tem si pridobijo pravico do udeležbe pri žrebanju
BOGATIH NAGRAD
ki bo v prostorih našega uredništva dne 23. jebr. 1957. NAGRADE bomo objavili v novoletni številki.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
I
( OLEPALlSČA )
TEATRO NUOVO
Danes. 29. t. m. ob 21.00 u-ri: C, Bertolazzi: «Lu'lu».
' Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Jutri, 30. t. m. običajni sestanek o-d 10. do 12. ure.
Darovi in prispevki
Družina Boneta iz Boršta daruj« 500 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. decembra t. 1. se ie v Trsiu rodilo 12 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa ie bilo 7.
POROČILI SO SE: trgovec Vito Cassaoo i« gospodinja Luciana De Nicolo. doktor leposlovnih ved Alberto Kevera in gospodinja Santina Benussi, pomorski kapitan Luciano Baldi in gospodinja Fuivia Robba, doktor ekonomije Duilio Lausi in glasbenica Olga Canzio. železničar Franco Gallesi in uradnica Giu-se-ppina Blason. tesar Luciano Mattiazzi in gospodinja Giusep-pina Zelle. zavarovalni agent Oscarrč Levi' in gospodinja Edda Croci.
UMRLI SO: 31-1 etni Marino Mezgec. 86-ielna T. Sigulin. 59-letna Maria Giorgi por. Karis. 89-let-na Paolina Corsi vd. Pettener, 59-letni Federico Zuperti. 81-let-ni Antonio Lucchesi. 85-letna Ga. terina Borrl, 64-letna Regina Herman-nstorfer por. Naocari. 63-letna Josipina Komar por. Oblak 71-letna Marija Sterle vd. Umani.
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminila naša draga sestra in teta
MIMI MUHA
stara 83 let
Pogreb nepozabne pokojn;ce bo danes 29. t. m. ob 15. uri na domače pokopališče.
Družina Muha in ostalo sorodstvo
Lokev, 29. decembra 1956
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
3.35 A 4.10 A
5 25 A 5.32 A 6.00 R 6-20 D 6.30 A
6 58 A 7.15 A
Zuerich (1. in 2. r.)
SOBOTA, 29. decembra 1956 TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba:	12.00
Predavanje:	12.10 Za vsakogar
nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi: 13.30 Pestra operna glasba; 13.50 Lahki orkestri; 15.15 Schumann: Španske pesmi; 15.40 Glasba iz baletov; 16.00 Utrinki iz tehnike in gospodarstva: 16.15 Slovenski motivi; 16.35 Offenbachove skladbe; 17.00 Odlomki iz Mozartove opere «Cosi fan tutte«:	18.30
Glasba za naše malčke:	18.50
Orkestra Phil Spitalnv in Fred VVaring; 19,15 Sestanek s poslušalkami: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Pianist Charlie Kunz: 20.30 Orkester Silvo Tamse; 20.49 Orkester Bojan Adamič:	21.00
Teden v Italiji; 21.15 Slavni pevci; 22.00 Melodije iz revij: 22.30 Večerni ples.
TRST l.
11.00 Giovanni Fusco: »Preroška kantata«; 18.00 Giacomo Puccini: »Boheme«. opera v 4 del.;
21.00 «Veleplatno», variete.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15 13.30 14.15 15.00 19.00.
22.00
poročila v Italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00.
5.00 - 6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.25 Deset minut ritma: 7.35 Tri jutranje popevke: 7.45 Koledar: 11.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Za konec tedna: ritem: 14 20 Življenje ob našem morju; 14.30 Zabavna glasba:	14.40	Slovenske
narodne pesmi: 15.00-17,00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Lahka in zabav, na glasba: 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Broadwayske u-
v Benetke (2. r.) v	Vičem	(1.	in 2.	r.)
v	Videm	(1.	in 2.	r.)
na Opčine	(2.	r)
v Benetke Milan (1. r.) v Benetke - Rim - Turin . v	Videm	(2.	r.)
na Opčine	(1.	in	2.	r.)
v Tržič (2. r., samo ob delavnikih)
8.20 DD	v	Videm -	Trbiž	(1. in	2.	r.)
8.30 DD	v	Benetke -	Rim	-	Milan	-	Pariz	(1.	in	2.	r.)
8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muenchen (1. in 2- r.) na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r.) v	Videm	(1.	in 2.	r.)
v Benetke	(1.	in	2.	r.)
v	Videm (1-	in 2.	r.)
v	Videm	(2.	r.)
v Benetke (2. r.) na Opčine (2. r.)
14.05 DD	v	Benetke -	Rim	-	Calais	-	Pariz	(1.	in	2.	r.)
14.25 A	v	Videm (1. in	2.	r.)
15.48 DD	na	Reko	-	Ljubljano	-	Beograd - Istanbul -
Atene (1-	in	2- r.)
v Benetke . Bari - Milan (1. in 2. r.) v	Videm (1.	in 2.	r.)
v Benetke	(1.	m	2.	r.)
v	Videm (2.	r.)
v Ljubljano (1. in 2. r.) v Portogruaro	(1.	in	2-	r.)	,
v Vičem -	Trbiž -	Dunaj	.	Muenchen (I. in
2.	razred)
v Cervinjan (2. r.) v	Videm (2.	r.)
na Opčine (2 r.)
20.55	DD	v	Benetke -	Milan	- Ventimiglio (1. in 2. r )
21.50	A	v	Videm (1.	in 2-	r.)
22 05 DD	v	Rim (1,	'n 2. r.)
23.35 D	na	Reko	-	Ljubljano	-	Zagreb
(1. in 2.	r.)
P KI HODI
8.48 D 9.45 A 10.10 A 12.20 D 12.35 A 13.30 A 13.45 A
15.55 D 16.15 A 16.47 A 17 38 A 17.50 A 18.33 A 19.07 D
19 27 A
19.52 A 20.05 A
Budimpešta
0.10 DD iz		Zuericha - Rima - Turina - Benetk
1.05 D	lž	Vidma
5.30 D	iz Budimpešte . Zagreba - Reke . Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah)	
6 20 A	iz	Cervinjana
7.05 A	z	Opčin
7.25 A	IZ	Vidma
7.32 A	iz	Portogruara
7.40 DD	iz	Turina - Milana
8.15 A	iz	Vidma
8.25 DD	iz	Rima
8.32 D	iz	Vičma
9.24 A	iz	Vidma
9 40 D	iz	Ventimiglie - Turina - Benetk
9.48 D	iz	Muenchena . Dunaja - Trbiža - Vidma
11.35 A	iz	Liubljane - Opčin
1150 D	iz	Vidma
13.30 DD	iz Istanbula . Aten - Beograda - Ljubljane -Reke	
13.57 A	iz	Barija - Rima - Milana - Benetk
15.10 A	iz	Vidma
15 24 DD	iz	Calaisa . Pariza . Rima - Benetk
17.00 A	iz	Vidma
17.18 A	z	Opčin
17.44 DD	IZ	Trbiža - Vidma
18.10 A	tz	Tržiča (samo ob delavnikih)
19.02 A	iz	Portogruara
19.10 H	iz	Benetk
19.35 A	iz	Vidma
19.42 R	iz	Milana
20.02 D	iz	Ljubljane - Opčin
21.15 A	iz	Vidma
21.26 DD	iz	Pariza . Milana . Rima . Benetk
21.45 A	z	Opčin
22 25 D	iz	Muenchena - Dunaja . Trbiža - Vidma
22.50 A	iz	Benetk
A — osebni vlak D — brzi vlak DD — brzi vlak
R — posebni motorni brzi vlak
29. decembra 1956
POSLABŠANJE GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V FRANCIJI
Sindikalna razcepljenost otežkoča borbo za pravice delovnega ljudstva
Sueška pustolovščina je še poslabšala že itak resno stanje francoskega gospodarstva, tako na mednarodnem, kakor na notranjem področju. Stroški te pustolovščine so resno ogrozili finančni položaj Francije in obremenili njen proračun z novim deficitom. Le. tega ni mogoče kriti z rezervami Narodne banke, ker so jih že leta 1955 drastično zmanjšali na 392 milijard frankov, konec novembra letos pa na 163 milijard. Trgovinska bilanca je pras tako deficitna, ker je izvoz padel pod raven 1955. leta, medtem ko se je uvoz znatno povečal. Sedanja potreba po večjem u. vozu petroleja z dolarskega področja še bolj otežkoča stanje trgovinske bilance.
Notranji gospodarski položaj je v znamenju težkoč, ki jih je povzročila «kriza petroleja«. Francija je s petrolejem krila 22 odstotkov svojih potreb po energetskih virih. Toda zaradi zaprtja Sueškega prekopa je Francija izgubila 12 milijonov ton petroleja, ki ga je dobivala po prekopu, kakor tudi petrolej, ki ga je dobila iz naftovoda čez Siri-rijo in Libanon. Zato je v novembru in decembru uspe la kriti samo 70 odstotkov svojih potreb. Za januar ima zajamčenih samo 55 odstotkov, v kolikor bi se pospešil dovoz petroleja iz ZDA in velikih petrolejskih ladij pre. kc Rta dobre nade.
Posledice pomanjkanja petroleja se kažejo v zmanjša nju dejavnosti francoske industrije. Avtomobilska industrija je zmanjšala obseg proizvodnje za 50 tisoč avtomobilov. Zmanjšanje obsega proiz vodnje se je pojavilo tudi v gradbeništvu .kemični industriji, v industriji jekla, v predelovanju kovin in v prometu. Poleg pomanjkanja go. riva občuti francoska industrija tudi pomanjkanje posa meznih surovin, ki so jih u-važali skozi Suez ali iz E-gipta, kakor na pr. dolgovlak-nati bombaž, nato kavčuk, razne rudnine, cink, kositer in druge. Tako stanje v industriji je ponovno privedlo do porasta cen, ki so ga bili začasno zaustavili.
Vse te težkoče francoskega gospodarstva se bodo nedvom: _no poznale na življenjskih, pogojih delavstva. Bilo je že več pojavov odpuščanja z dela (tako n. pr. nad tisoč de. lavcev .v Poisyju), poskusov blokiranja mezd in ukinitev podjetij. Direkcija Simce je n. pr. predvidela začasno ukinitev svojih obratov v Nan tesu in Poisyju od 22. decembra do 3. januarja pri čemer bi šest dni računali delavcem kot izkoriščanje letnega dopu-sta. S tem bi posredno zmanj. šali letni dopust od 18 na 12 dni. Zaradi tega se občuti p0. treba po poživitvi sindikalne akcije glede vprašanj, ki za devajo obrambo zajamčenih pravic delavskega razreda, kakor tudi glede vprašanj, kako uresničiti nadaljnje zahteve, da se ohrani in izboljša njegov položaj.
Splošna konfederacija dela (SKD) je nedavno na svojem sestanku ponovno podčrtala zahteve po povišanju mezd in plač, po ukinitvi con, v kate. rih imamo omejitve mezd in plač, po zaščiti brezposelnih itd. Delegacija sindikata Force Outmčre je pred dnevi obiskala predsednika vlade in mu predložila svoje zahteve ter poudarila potrebo,, da se prepreči nadaljnje poslabšanje položaja delavcev. Katoliška splošna konfederacija je ponovno začela z akcijo za splošno povišanje mezd, ki ga je vlada obljubila že oktobra letos, a je pozneje nanj pozabila. Zanimivo je pri tem. da še te akc.je vodijo povsem ločeno. Katoliški sindikati in
socialistična Force Ouvričre so se sicer v nekaterih podjetjih pojavili s skupnimi zahtevami, a so pozivi Splošne konfederacije dela za splošno skupno sindikalno akcijo ostali v glavnem za sedaj brez odziva. Temu je vsekakor vzrok nevarna zaostritev od-nošajev med temi sindikati, kar je delno posledica njihove splošne politične orientacije, delno pa posledica nesoglasja v ocenah nedavnih mednarodnih dogodkov, zlasti dogodkov na Madžarskem.
Kot je znano, je komunistična partija Francije, pod vplivom katere se nahaja Splošna konfederacija dela. o-cenila dogodke na Madžar skem kot rezultat delovanja protirevolucionarnih sil. To. da večina članstva SKD n' sprejela take enostranske ocene in zahtevala široko diskusijo o globljih vzrokih upora na Madžarskem in o sovjetski intervenciji. Na sestankih vodilnih teles posameznih federacij SKD So izrazili različna mnenja o dogodkih na Ma. džarskem, ki so se v večini primerov ostro razlikovala od ocene KPF. V takem položaju se je nacionalni konfederalni komite SKD opredelil za nevtralno stališče, oziroma da se ne izjasni o tem vprašanju, prepustivši svojim federacijam pravico, da imajo «lastno mnenje«. To stališče vodilnega organa SKD je moč po tej plati smatrati za začetek njenega osvobajanja od vpliva KPF, P° drugi strani pa za izmikanje pred oceno dogod. kov na Madžarskem.
Stališče SKD je zapustilo sledove nezadovoljstva v vrstah njenega članstva. Le-to se je odrazilo v pasivizaciji članstva in v odklanjanju širšega sodelovanja v akcijah, ki zanje daje pobudo konfederalni komite (kakor je bila na pr. stavka proti fašističnim izgredom v Parizu), in celo v zapuščanju SKD. To je privedlo tudi do določenega zmanjšanja vpliva SKD med delavci nasploh, kar so pokazali tudi dosedanji rezultati volitev za člane tovarniških cdborov. (Te volitve so še v teku.) V ladjedelnicah Saint Nazaire je število glasov za liste S'Kd za 30 odstotkov manjše od lanskega leta, v nekaterih, metalurških podjet jih za 12 odstotkov, v podjetjih v Pas de Calais za 15 odstotkov itd.
Poleg zmanjšanja glasov za SKD, se na letošnjih volitvah opaža povečanje abstinence, t.iko sindikalno organiziranih, kakor tudi neorganiziranih de lavcev; v Metzu je na pr. abstinenca delavstva dosegla do 60 odstotkov skupnega števila delavcev. Temu pojavu je treba predvsem iskati vzroke v dolgoletni politiki sindikalnih vodstev — ne samo SKD. ampak tudi drugih — ki so leta in leta izkoriščala delavske akcije za uresničenje svojih političnih ciljev, ki niso bili vedno upravičeni s stal; šča splošnih interesov francoskega delavskega razreda. Pri tem vodstva pozabljajo na potrebo, d* je treba delavskemu razredu nuditi perspektivo nadaljnjega razvoja in preobrazbe francoske družbe, in to skozi prizmo teženj delovnih množic jn skozi specifične francoske pogoje.
Ce upoštevamo vse to, je d( neke mere razumljiva ne-
skladnost med možnostmi za organizirano akcijo delavske-g£ razreda, ki jih nudijo objektivni materialni pogoji sedanje Francije, in stvarnim obsegom, ki jih imajo te akcije danes. Očitno je, da politična razcepljenost francoskih sindikatov zelo zavira sile delavskega razreda pri uresničenju njegovih gospodarskih in političnih zahtev. Tak položaj je dejansko značilen za sedanje stanje francoskega delavskega razreda, kljub temu, da je potreba po njegovi enotnosti očitna v luči sedanjega gospodarskega položaja v deželi. Spričo tega ni izključeno, da bo zahteva po obrambi njegovega družbeno-gospodar-skega položaja krčila pot k enotni akciji vseh francoskih delavcev. V ostalem je o-bramba gospodarskih koristi bila tudi prej pogosto osnova za skupno akcijo vseh francoskih sindikatov, tudi mimo njihove razcepljenosti na političnem področju.
»HVissafe;
I
’
KAKO SI LAHKO RAZLAGAMO SEDANJE DOGODKE V INDONEZIJI
Spor med centralno vlado
in visokimi vojaškimi krogi
Indonezijski vojaški krogi so si vedno lastili pravice civilnih oblasti, češ da je v deželi še vedno vojno stanje
26-letna Colette Duval — francoska padalka — Je s svojim skokom z višine 11.742 m prekosila vse dosedanje tovrstne rekorde. Na sliki Jo vidimo z njenim zaročencem, lilmskim igralcem in tudi padalcem Gilom Delamareom
Mlada indonezijska republika preživlja težke dni. Vojaški poveljniki severne in centralne Sumatre so pred dnevi prevzeli oblast na tem področju in odrekli pokornost centralni vladi v Djakarti. Glavni upornik polkovnik Ahmed Husein je v svoji poslanici po radiu kritiziral «ne-zdravo birokracijo« centralne vlade in jo obtožil, da »dodeljuje vse važnejše položaje Judom«. Vse to ni prišlo iznenada, ker je spor med mnogimi vojaškimi voditelji in vlado v Indoneziji že star.
Kot je znano, sestavlja Indonezijo nekaj tisoč otokov. Vsa republika šteje 82 milijonov prebivalcev, od katerih živi na otoku Javi 60 milijonov, na sosedni Sumatri 10
DVA MLADA AMERIČANA RAZGALJATA FRANCOV REŽIM
«Videla sva Španijo»
Pod pretvezo, da nameravata napisati slavospev Francovi Španiji, sta prišla do dokumentov, ki obtožujejo falangistični teror in slikajo siromaštvo, v katerem živi špansko Ijudslto
Prejeli smo
Ivo Brnčič: Balada. —- Izbral in uredil Mitja Mejak. — Izdala Cankarjeva žaložba v Ljubljani.
Edvard Kardel: Problemi noše socialistične graditve. — Knjiga II. Državna in gospodarska graditev. — DZS Ljubljena 1955.
Nedavno so bila v britanskem tisku objavljena prva nadaljevanja daljše reportaže dveh mladih Američanov — Herberta Sturza in Elizabethe Littletom — o razmerah v Fiancovi Španiji. Reportaža nosi naslov »Videla sva Španijo«. Ti članki, ki so odlično opremljeni z dokumenti in resno napisani, so vzbudili pozornost javnosti tako zaradi vsebine, kot zaradi metode, ki sta jo avtorja uporabila, da bi do teh dokumentov in podatkov prišla. Ta dva ambiciozna Američana sta pred 14 meseci odpotovala v Španijo, da bi napisala knjigo o tem, kako se v Španiji troši ameriška pomoč. Svoj pravi namen pa sta A-meričana ohranila v tajnosti in se španskim oblastem predstavljala kot dva bogata Američana, ki sta navdušena pristaša Francovega režima in ki hočeta potovati po Španiji zato, da bi napisala slavospev španskemu falangističnemu režimu.
Povsem razumljivo je, da str na tak način imela odprta vrata v vse urade in vse u-stanove falangistične Španije. To prednost sta podjetna A-meričana tudi spretno izkoristila in prišla zato do dobrih rezultatov.
Začelo se je, kot smo že rekli, pred 14. meseci, ko je Herbert Sturz dokončal vse-učiliški študij na kolumbijski univerzi, Elizabeth Littleton pa dobila podporo za študij družbenih ved na nekem vseučilišču v Južni Afriki. Sturz jo bil že tedaj poznan v A-meriki kot talentiran pisec scenarijev za dokumentarne filme, Elizabeth Littleton pa se je že dalj časa ukvarjala z raznimi dejavnostmi v družbenih organizacijah.
Ko sta Američana prestopila špansko mejo in prišla v stik s tamkajšnjimi razmerami, jima je takoj postalo jasno, da ne bosta mogla nikakor priti do realne slike o Španiji, če odkrito govore o svojih načrtih. Zato sta se lotila dokaj tveganega načina Napisala sta nekaj pisem madridskim oblastem. V teh
nemen,- da nameravata objavit' knjigo o Francu, za katerega sta dodala, «da ga zelo cenita«. Tej oceni sta dodala še vrsto laskavih pripomb. Na odgovor nista čakala dolgo. Cez nekaj dni jima je že pisal Francov zunanji minister, ki je z navdušenjem pohvalil njun namen ter jima obljubil vso podporo španskih falangistič-nih oblasti ter na koncu pisma dodal. «Naj vas bog varuje in blagoslovi, in vaše uelo naj rodi dober sad...«
Ministrove napovedi so se povsem uresničile, vendar ne teko, kot si je on želel, ampak kot sta si zamislila Američana.
Avtorja reportaže #Videl» sva Španijo« sta začela s svojim raziskovanjem in proučevanjem razmer na Španskem tako rekoč z dveh zornih kotov, in na dva načina: vsak večer sta obiskovala krajevne falangistične šefe v vsakem mestu, koder ju je vodila pot in v ((prijateljskih# diskusijah hvalila Francovo Španijo. Cez dan pa sta Vzpostavljala stike z delavci, kmeti in meščani ter seveda tudi s predstavniki antifalangistič-nega gibanja.
Povsod sta se predstavljala kot bogata Američana, ki potujeta bolj iz radovednosti ko* pa iz nekih resnih razlogov. Da bi zmanjšala sum, st v hotelskih sobah obešala slike falangističnih voditeljev in na malomarno odvrženih koščkih papirja pisala laskave pripombe o falangizmu.
Tako sta prišla do zanimivih dokumentov in zbrala celo zbirko podpisov in izjav prič in nepopisnih zverstvih Francovih falangistov. Te dokumente sta skrbno skrivala in jih od časa do časa pošiljala po nekem zaupnem kurirju v Gibraltar, ker sta se bala, da bi pri odkritju njunega pravega namena, falan-gistična policija ne vdrla v hotel in jima te dokumente pobrala. V Gibraltarju pa sta dokumente hranila v neki banki.
V teh dokumentih so opisane strahotne scene mučenja
pismih pa sta obrazložila svoj I ki se vsak dan vršijo v kleteh
zloglasne madridske »Direc-cion General de Seguridad«, to se pravi španske tajne policije, ki niti malo ne zaostaja 70 nekdanjim Himmlerjevim Gestapom.
Avtorja sta objavila tudi razgovor z nekim Spancem, ki je ta mučenja preživel in ki danes životari kot pohabljenec. Njegova krivda je bila v tem, da je propagiral stavko v tovarni, v kateri je delovni urnik znašal kar 12 ur na dan. Vrgli so ga v celico, ki je bila tako majhna, tako ozka in nizka, da ni megel niti stati niti ležati, da se ves Čas ni mogel nikoli pretegniti. Ves č»s pa so mu dajali vedno eno in isto hrano, ki je obstajala v najna-vadnejši redki brozgi. Po daljšem takem mučenju to mu s še hujšimi povsem srednjeveškimi mučenji izsilili priznanje in ga obsodili na zaporno kazen.
Avtorja dolge reportaže »Videla sva Španijo« sta se prepričala, da v Španiji za fa-langiste ni nikakih zakonov: aretacije se vršijo na temelju najnavadnejše ovadbe ali cele- najmanjšega suma o »nelojalnosti do režima«. Preganjanje obsojencev pa se ne preneha niti po prestani kazni. Delavcu, ki ga izpuste iz zapora, pritisnejo na delav sko knjižico pečat s sledečim besedilom:	«Sovražnik reži-
ma«. Isto se dogaja tudi z vsemi njegovimi moškimi potomci, zato ne more nihče od njih priti do ponovne zaposlitve.
Avtorja sta prav tako ugotovila, da kljub dolarski pomoči gospodarske razmere v Španiji ostajajo kritične, cene najvažnejšega prehrambe nega blaga pa skrajno visoke Večina ameriških sredstev se v Španiji troši v vojaške na mene, ali pa za visoke plače državnih funkcionarjev.
Zaradi izredno kritičnih razmer in pomanjkanja pogosto prihaja do strahovitih sporov in ob neki priliki sta avtorja osebno prisostvovala temu, da so lačni kmetje ubili veleposestnika in vdrli v njegova skladišča hrane. V siromašnih predmestjih sta avtorja na lastne oči Videla kako se o-
krutno kaznujejo otroci zaradi kraje krompirja. Takih prizorov najdemo v reportaži »Videla sva Španijo« še več.
Zapadni tisk obširno poroča o tej reportaži in ponekod zasledimo tudi zahtevo, naj bi se Francovemu režimu ameriška pomoč prekinila. Avtor-a pa svoje delo zaključujeta sledečimi besedami:
»Španski režim je eden najbolj surovih in tiranskih režimov na svetu. Njega izvaja general Franco, ki se je ((državniške veščine« učil pri Hitlerju in Mussoliniju. Teže iaše obtožbe se zavedamo, toda v 14 mesecih, ki sva jih porabila za iskanje resnice v Francovi deželi strahu, sva se prepričala, da bi brez dolarske pomoči ta gnili režim kar čez noč propadel, ker nima opore niti med španskimi delavci niti med španskimi kmeti«.
milijonov, ostali pa so raz. pršeni po ostalih malih otokih. Ker je večina vladnih funkcionarjev v Djakarti z Jave, obtožujejo nastrotniki združene Indonezije centralno vlado, da privilegira prebivalce Jave, ki da izvaja ((imperializem« nad vsemi ostalimi otoki.
Ni izključeno, da so prišle pobude za sedanje dogodke na Sumatri od zunaj, kajti dober del častnikov indonezij. ske vojske predstavlja danes tisto silo, v katero določeni zapadni krogi polagajo največje upanje, da bi to mlado republiko prisilili z njene dosedanje poti povsem neodvisne dežele. »Manchester Guardian« je proti koncu lanske, ga leta, kmalu po volitvah, imenoval indonezijsko vojsko ali bolje njene častnike za «najmočnejšo politično stranko Indonezije«, hkrati pa je poudaril, da bodo rezultati teh volitev «načeli novo akcijo«. Ta akcija, ta dejavnost pa se je začela opažati že tedaj.
Toda indonezijska vojska je bila že prej »v akciji«, zato bi ne mogli reči, da je to akcijo izzval »Manchester Guardian«. Prvi spor med vojaškimi in političnimi voditelji v . Indoneziji se je začel v oktobru 1952. leta, ko je vojaško poveljstvo, z mini. strom narodne obrambe sultanom Do Djodjakarte na čelu zahtevalo razpustitev parla menta. Tedaj je v Djakart: prišlo do demonstracij, ki jih je podprlo vseh sedem poveljnikov vojaških področij Toda to še ne pomeni, da so zahteve podprli vsi indonezijski častniki. Trije namestni. ki poveljnikov vojaških podro-ročij so svoje poveljnike vrgli s položajev in sami prevzeli njihove položaje ter takoj izrazili zaupanje osrednji vladi, medtem ko je bil minister narodne obrambe primo. ran podati ostavko.
Eden izmed teh višjih častnikov, ki so bili odstavili svoje poveljnike in zasedli njihova mesta, je bil tudi polk. Bumbamg Utoja. Ko so dve leti pozneje postavili njega za načelnika generalštaba, je vojska ponovno odpovedala svo. jo pokornost pod izgovorom, da je to imenovanje imelo
((politični značaj«, ker da je Utojo postavil minister o-brambe Iva Kusumasumantri, ki se je «šolal v Moskvi« in se «skuša vmešavati v vojaške zadeve«, da bi dobil osebno kontrolo nad vso vojsko.
Kako veliko j.e bilo nezadovoljstvo v vrstah najvišjih vojaških voditeljev zaradi tega, je pokazala slavnost ob predaji dolžnosti polk. Utoji. Kljub temu, da je predsed. nik Sukarno osebno pozval vse poveljnike vojaških področij, naj svečani predaji funk. cij prisostvujejo, se ni svečanosti udeležil niti eden izmed vseh sedmih poveljnikov vojaških področij. Svečanosti se ni udeležil niti častni ba. taljon, niti vojaška godba in je njeno mesto morala zavzeti gasilska godba.
Tako močan pritisk vojaških voditeljev je imel za posledico najprej ostavko ministra obrambe, nato pa vse vlade. To pa zaradi tega, »ker ji ni uspelo ohraniti avtoritete in rešiti spora med vojsko in vlado«. Nova vlada je spor rešila tako, da je na položaj načelnika generalštaba postavila polk. Abdula Narisa Na-sutiona, za katerega je agencija Reuter rekla, da je «pre. pričan antikomunist«. Polk Abdul Naris Nasution se je bil malo prej umaknil iz vojske in skupno z nekaterim drugimi višjimi častniki osnoval politično stranko — Združenje braniteljev indonezijske neodvisnosti. Toda tudi imenovanje tega častnika na ta položaj nezadovoljnim voja. Škim krogom ni bilo dovolj, kar navaja na sklep, da ti krogi zahtevajo mnogo več, kar pa v indonezijskih pogojih lahko pomeni — odpovedati se neodvisnosti v zunanji politiki od zapadnega bloka.
Poleg te stranke častnikov obstaja v Indoneziji še druga podobna organizacija častni, kov — Združenje častnikov Indonezije. Pred letom dni je to združenje imelo širšo kon ferenco, kateri so prisostvovali vsi poveljniki vojaških področij, kakor tudi bivši namestnik načelnika generalnagi :ta. ba — polk. Lubis.
Ce ti dve združenji častnikov delujeta skupaj ni zna-
no, gotovo pa je, da tako prvo, kot drugo združenje zahtevata neposredno sodelovanje v vladi in predstavnike v samem parlamentu. To pa je glavna težkoča, ki zaskrb. ljuje vlado, ker Sedanja u-stava tem zahtevam ne more zadostiti. Toda vojska jo že do sedaj pogosto delala tako, kot bi ona imela oblast v deželi. Njen predstavnik je nedavno izjavil, da po nekem starem zakonu, ki je v veljavi še iz dobe, ko Indonezija še ni bila suverena dfžava, v deželi vlada še vedno vojno sta
C e hočeš k ljub skromnim sredstvom vendarle ustreči
aUiii
rrzasho
hnlioarno
TRST
Ul. sv. Frančiška 20
kjer imaš lepo izbiro izredno
okusnih
izdelkov
II
n
ki so prav gotovo
Pogled na zatrpani Sueški prekop med Izmailijo in Port Saidom
IZIDOR PREDAN
Usodni	inte
Ljubezenska zgodba iz življenja beneških Slovencev
4.
»Ne delajte poklonov, prosim,« je odgovorila in vsa
zardela.
«Niso pokloni, govorim resnico!«
Prijel jo je za roko, a ga je takoj odvrnila-
»Pustite me, prosim Vas!« »Oh, ne bodite tako hudi. Hotel sem samo tako... prijateljsko in...«	•
»Nisva prijatelja. Ne poznava se. Fanta imam,« je poskusila, da bi prepričala bolj sebe, kot neznanca.
«Nič m t0' Upam, da si bova vseeno dobra prijatelja,
kaj ne?«
((Prijateljstvo samo s poštenimi ljudmi!«
»Jaz sem pošten!«
»Vi pravite. Ne poznam
vas!«	,
«Torej vi odklanjate moje
prijateljstvo?«
Irena ni odgovorila. Bila sta že pod vasjo.
»Zdaj pa, prosim, vrnite se. Utegnil kdo videti bi naju. Ne maram dolgih jezikov. Ce I? me vidi moja mama gorje meni«.
Ustavila sta se. Vsenaokrog je bila tišina. Niti vetrič ni pihal Pri Devici Mariji se ie cglasil zvon. «Kakor nekdaj,« je zašepetala Irena, a on jo ni razumel.
«Kaj ste rekli,« jo je vprašal.
«A nič, nič,« je odvrnila Ih hotela oditi.
»No, ne hodite še, samo še trenutek, prosim vas. Rad bi vedel za vaše ime!«
«Kaj bi z njim?«
«Le tako... rad bi vedel«.
«Kličejo me Irena«.
«Ah, kako lepo ime imate. Mene kličejo pa Franko. Tu-d1 vi me kličite Franko.
Ne vikajte me. No... no, še
nekaj prej ko odidete: ali vas smem čakati jutri zvečer na istem mestu?«
«Ne, ni treba. Ce bi izvedeli naši, bi me kregali, in povedala sem vam, da imam fanta«.
«Prišel bom vseeno!«
Irena ni odgovorila. Molče mu je podala roko in odšla. To noč ni prišla tako vznemirjena domov, kar smejala se je. Bila je zadovoljna.
»Ali ni bilo nobenega danes v Ovčjem potoku,« je pobarala mati,
»Ne, nobenega,« se je zlagala Irena. Ko je povečerjala, je šla takoj »pat.
Ko se je Franko vračal v dolino, je sam s seboj govoril:	.
«Ne, ne boš se mi izmužni-la, ne! Mi smo mojstri v teh
lepo dekle ovija okrog okornega kmeta? Ne! Mi, mi smo za ženske. Ti fantje tukaj so mrhe. Govorijo samo o vinu in o delu. Ne vedo, da tega ne morejo slišati ženske, dr so lačne in žejne ljubezenskih besed. Mi znamo. Naši odnosi do ženske so polni očarljive plemenitosti Ne boš mi utekla, ne! Samo vztrajati moram. Toda, kdo je kaj dosegel brez vztrajnosti? Ce se hoče človek uveljaviti v življenju, mora bi.i vztrajen«. Se bogve kaj bi bil govoril, če b' ne bil prišel do svojega kolega, ki ga je čakal na poti. Vzroki njunega ponočnega potovanja so bili enaki. Pozdravila sta se in vprašala drug drugega, če sta naletela na siečo... Nobeden od njiju še ni uspel v namenih, ki sta si jih postavila. V Ravnici sta zavila v gostilno, da bi v likerju potopila bes, smolo... ,t\ nesrečo...
Od tistega večera sta se Irena in Franko pogostoma srečavala. Ljudje niso bili še r.ič opazili.
Nekega večera, ko se je Irena vračala domov, je od vseh krajev grmelo in se bliskalo. Bližala se je nevihta. Ko je
zadevah. .Imarn fanta’, mi je 1 prišla v Ovčji potok, je za rekla. Ti pokažem jaz fanta gledala Franka na običajnem Kaj se spodobi, da se tako | mestu. Se nikoli se ji ni zdel
trko lep in očarljiv. Se nikoli ji ni bila njegova prisotnost tako prijetna. Prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila. Hitro sta se vzpenjala v hrib, a dež ju je prehitel. Kakih sto metrov pod potjo je Bazovinarjev senik. Franko jo je ubral tja, ona pa mu je molče, prostovoljno sledila. Ko sta prišla do senika, sta bila že do kože premočena. Odprla sta vrata in vstopila. Oba sta se tresla. Franko je še držal njeno roko. Poiskal ji je še drrigo in jo privil k sebi. Ona se je branila z vsemi močmi, čeprav bi se mu bila rada vrgla v naročje. Branila se je zato, da ji ne bo kdaj očital, da se mu je prostovoljno vdala. Toda moč je moč, čustva sc pa čustva. Ni jih mogla 7Stajiti in to je Franko občutil na utripu njenega srca, na trepetajočih prsih in ko se je poblisknilo, ji je videl na obrazu, da je izgubljena.
»Ne zdaj... drugič-., drugič. Ne, Franko, ne,» je kakor brez uma ponavljala.
Čutila je, kako zgublja tla pod nogami. Ni bilo več rešitve. Pritiskal jo je vedno bolj na svoje prsi. Zgublja la je moč in njene roke so že iskale njegove kodraste lase. Ustnice so našle ustnice. Vroče se ga je oklenila in
zaječala v brezmejni vdanosti. Noge so se ji začele šibiti. Moč jo je zapustila, zgubila je razum in pijana od sladkih čustev mu je z vso težo obvisela v objemu. Padla sta na seno...
Ko se je zavedla, se ji je v glavi vrtelo. Bila je povsem zmedena, da ni mogla presoditi, kaj se je z njo zgodilo. Približala se je vratom in pogledala ven. Dež je ponehal. Ozrla se je proti svoji vasi in bridko zajokala. Franko je stopil k nji, da bi jo potolažil. Pobožal jo je po licu in laseh. Ona mu je pogledala naravnost v oči. Bila je vsa iz sebe.
#Ne huduj se name, poročil te bom,« ji je rekel in se zmagoslavno posmejal.
«Ničvrednež,» je zakričala in ga sunila z vso močjo, da ;> padel v seno ter zbežala proti domu, kot takrat, ko go jo prvič srečala.
«Irena!» je zaklical za njo, kc se je pobral s sena.
«Sramuj se!« je zakričala in tekla naprej. V hipu je bila doma. V hiši ni bilo nobenega. Oče in mati sta t ila v hlevu. Ni iskala večerje, kar v posteljo jo je ubrala. Ko sc Je mati vrnila iz hleva, je šla k nji in jo vprašala, zakaj m povečerjala.
«Ne počutim se dobro. Glava me boli,« ji je odgovorila.
Pridna mati ji je skuhala kave in ji nesla na posteljo. Hitro jo je spila, da bi mati čimprej odšla. Želela je Ostati sama. Mati je zapustila sobo in ji želela lahko noč.
«Ce boš kaj potrebovala, pokliči,« ji je rekla, ko je odšla.
Irena ni odgovorila. Z rjuho si je zavila glavo in zajokala. Sele sedaj si je bila na jasnem, kaj se ji je pripetilo. V prsih jo je peklo. Kesala se je, a je vedela, da zvoniti po toči nič ne pomaga. Oh, kaj bi dala, da bi bila še takšna, kot pred nedavnim. Sovraštvo in ljubezen sta j: hkrati polnila dušo; nazadnje je zmagala ljubezen. Zbala se je celo, da ga ne bo videla več, ker ga je bila tako surovo pustila- Dolgo je premišljevala in zaspala šele pozno v noč. Sanjala je o Cirilu. Sanjala je, da je bila padla v vodo in ni znala plavati. Klicala je na pomoč. Mimo je prišel Ciril in ji stegoval roke. Hotel jo je rešiti, a se je ni mogel dotakniti- Potapljala se je.
Iz teh strašnih sanj se je prebudila in zakričala. Sanje so bile podobne njenemu resničnemu življenju in dogodkom, ki so se ji pripetili v poslednjem času. Sedaj je
imela pred seboj Cirila, takšnega ko ga je videla v snu, ko jo je hotel rešiti iz vode. Spomnila se je, da mu ni pisala že več ko mesec dni. Odločila se je, da mu ne bo več pisala.
Ko se je tisti večer vračala iz Ravnice v Laznico, se je bala, da ne bo Franka na navadnem mestu. Ko pa je prišla do Ovčjega potoka, ji je bojazen prešla. Z okroglega kamna se ji je zasmejal. Na tiho se ga je razveselila. Pozdravila sta se in govorila kakor da se ni bilo nič zgodilo. Ovil ji je roko okrog pasu m jo poljubil. Vdano se mu je obesila za vrat.
«Ali me boš poročil,« ga je boječe vprašala, kakor da nima več pravice do te prošnje.
«Seveda.» ji je obljubil, »toda Čakati moram še tri leta, ker nam ni dovoljeno poročiti se pred sedemindvajsetim letom«.
Zaječala je in vzdihnila.
«Kaj ti je,» jo je vprašal, »ali si zelo huda name?«
Odkimala je in si otrla sclzo.
«Ne, nisem huda,« je rekla, eteda tri leta so dolga, a te bom čakala, ker te imam rada,« je priznala-
(Nadaljevanje stedij
nje. Potemtakem ima vojska pravico aretirati vsakogar tu di brez pismenega naloga ci. vilnih oblasti. Na temelju te pravice, ki si jo vojska lasti, je pred časom prišlo tudi do aretacije ministra pravosodja in mnogih drugih visokih državnih funkcionarjev, sredi preteklega poletja pa je vojska izdala nalog za aretacijo samega ministra zunanjih zadev Roeslana Abdulganiza, ki pr. ga je aretacije rešilo enostavno naključje, da se je prav tedaj pripravljal na po. tovanje po Evropi v družbi s predsednikom republike Su-karnom.
Tako stanje v vojski se je ohranilo vse do zadnjega časi. Dopisnik londonskega «Tine sa» iz Djakarte >e Tedi OKto bra javil, da je polk, Abdul Naris Nasution ukazal aretirati večje število visokih čast. nikov, češ da so »poskušali zrušiti oblast«. Ob tdj priložnosti je načelnik generalštaba izjavil, da «genera)štab sicer razume težnje častnikov ih tudi nezadovoljstvo, ki vlada v vojski, vendar pa da njihova akcija glede sodelovanja v vladi ne more biti upravičena«.
V začetku letošnjega oktobra je indijski list »Harilan Ragdjat« pisal, da se bivši na. mestnik načelnika generalnega štaba polk. Lubis skriva v ameriškem veleposlaništvu. Poleg tega pa vse levičarske stranke že zdavnaj obtožujejo Lubisa nelojalnega sodelovanja z Zapadom in s subverzivnimi elementi v deželi.'
Le nekaj dni zatem je a-gencija «Reuter» javila iz Dja. karte, da je polk. Lubis zahteval, naj se sestavi nova vlada in to zahtevo postavil kot pogoj za to, da bi se javil oblastem. V pismu, ki ga je izročil tisku, je zahteval, da mora biti novi predsednik vlade dr. Hatan, ki je 1. oktobra dal ostavko na položaj podpredsednika republike. Polkovnik Lubis je v pismu na. dalje zahteval, da se mora za ministra narodne obrambe ponovno postaviti generalni polk. sultan od Djogdjakarte. Polk. Lubis sicer «dopušča» Sukarnu, da ostane «ustavni predsednik«, toda pod pogojem, da povsem zamenja vodstvo v vojski.
Poleg tega je načelnik generalštaba te dni izdal ukaz, da se pozapro vsi častniki, ki so bili «vpleteni v poizkus državnega udara«. Iz tega sledi, da so razmere dokaj res. ne. »Nezadovoljni« častniki hočejo z nasiljem priti na oblast. Dogodki na Sumatri so odraz vsega tega obsežnega načrta. Ne bomo se spuščali v napovedovanja, kritični opazovalci pa vendarle menijo, da bo sedanji vladi Indonezije pod vodstvom pre-riera Sastroamidjodja in ob podpori predsednika Sukarna vendarle uspelo zmagovito za. ključiti ta notranji spor in nadaljevati pot, ki si jo je bila Indonezija že pred časom izbrala.
GORIŠKI
f 1..
■ «■«■■■
ZABN1E SLOVO OD PREZGODAJ PREMINULEGA NARODNEGA HEROJA
Goriška se le veličastno poklonila spoleme rollhemu sine Zmage
Nepozabnega tovariša so položili v grobnico junakov na trgu v Solkanu - Na zadnji poti se so od Zmaga poslovili prijatelji s tostran in onstran meje
Lepo je sijalo sonce včeraj nad. Gorico, ko se je ljudstvo v prvih popoldanskih urah začelo zbirati v upravni palači v Novi Gorici, da se zadnjič poslovi od svojega velikega sina, nepozabnega narodnega heroja Delpina-Zmaga. V iiroko avlo, kjer je med rožami na katafalku ležal mladi Zmago, so se prišli poslovit od tovariša in borca njegovi dolgoletni prijatelji: partizani iz vse Goriške, od Vipave pa do Brd, borci in prijatelji ter vaščani Podgorci, ki so videli mladega dečka, kako je rasel, da bi nekega dne zgrabil za puško in obračunal s tistimi, ki so teptali slovenskega človeka na Primorskem. Nihče ni manjkal, vsakdo se je hotel oddolžiti po svoje oa nepozabnega Zmaga, z vencem ali šopkom cvetic ali pa z molkom ob njegovem truplu, molkom, ki je povedal več, kakor najzgovornejša beseda.
Nekaj po 14. uri, ko je pred upravno palačo prišla tudi vojaška četa z vozom, ki naj bi odpeljal Zmagovo truplo k njegovemu zadnjemu počitku v Solkan, so se zaprla glavno vrata in za nekaj časa so c-jfali njegovi dragi, mati, mlada žena z otroki ter najblizji sorodniki s svojimi dragimi, ki jih je tako nenadoma in prerano zapustil. Pred palačo se je, preden se je razvil pogrebni sprevod, kakršnega Go. riška še ni videla, od našega heroja poslovil v imenu O-krajne zveze borcev tov. prof. Pretič, ki je ugotovil žalostno resnico, da dragega Zmaga ni več med namil Toda njegov lik, je dejal govornik, bo o-ital v zgodovini primorskega neroda, nanj bodo ponosni vsi naši bodoči rodovi in ob njem se bodo učili, kako je treba ljubiti domovino, se zanjo žrtvovati in trpeti. Zmago je. v najhujših dneh zgodovine geriškega ljudstva pokazal, kaj zmore tudi en sam človek, ki ljubi svobodo in ki želi svojemu ljudstvu boljšo bodočnost,
Tov. Tine Remškar, ki se je od heroja poslovil v imenu Zveze komunistov gor iške. gc okraja, je dejal, da je bil Zmago povsod, kjer je bilo najtežje, celo v Benečiji, Furlaniji, na Goriškem in v Brdih; povsod je pokazal svoje junaštvo, ki je spravljalo sovražniku strah v kosti. To je. delal in storil, da pomaga ljudem, kajti bil je predvsem človek, ki na svoje tovariše ni nikdar pozabil. Tudi v povojnih časih, ko je bilo treba trdno stopiti k obnovi, se ni spremenil, marveč je bodril ljudi in jim dajal poguma. Tega ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, je dejal tov. Remškar. Socialistična država bo skrbela za njegove otroke, ki jih je toliko ljubil, da se bodo se naprej vzgajali ter rasli v ljudi, kakršen je bil on sam.
Pevski zbor iz Dornberga je pred odhodom pogrebnega sprevoda zapel žaloslinko: uSpavajte mirno junaki«. Veličasten je bil pogreb z dolgo, dolgo vrsto pogrebcev, ki so spremljali na zadnji poti nepozabnega heroja. V sprevod so se zgrnili osnovnošolski otroci, ki so toliko slišali o junaških in drznih napadih prezgodaj preminulega, in vsi njegovi prijatelji in tovariši, ki jih je imel vsepovsod po Goriški. Prišli so njegovi prijatelji in borci, z onstran in tostran meje. Na trgu, kjer stoji krasen spomenik in grobnica, v kateri bo večno ležal nepozabni Zmago, je bilo pre. malo prostora za vse, ki so te priili zadnjič od njega po-
slovit. Nato so Dornberžani zopet zapeli žalostinko, nakar so se od Zmaga še enkrat poslovili narodni heroj Anton Ferjančič, zastopnik .Jugoslovanske ljudske armade, predsednik občine Dobrovo tov. Maraš in zastopnik glavnega odbora Zveze partizanov Slovenije Franc Pokovec. Vojaška četa je izstrelila same. nrto pa je zbor zapel zadnjo žalostinko «Petnajst nas jen, ki je pretresla vsakogar, ker je bila bolj kot katera koli druga pesem, pesem pokojnega Zmaga, ki je večkrat v najtežjih trenutkih brez strahu vdrl v najtežje položaje zato, da bi svoboda čimprej zacvetela.
Dragi Zmago, dolgo nisi u-žival sadov Tvojih naporov in žrtev, ker Te je bolezen spravila v prerani grob. Toda kot včeraj in bolj kot včeraj si v naših srcih in nikdar Te ne bomo pozabili ne mi, ne naši bodoči rodovi.
Z VRHA NA~KRASU
Aretacija mladeniča ki bo šel ored sodnike
Zagovarjati se bo moral
zaradi dezertiranja in ropa
V četrtek popoldne so go-riški< orožniki aretirali pri Devetakih 25-letnega Maria Devetaka z Vrha. Do aretacije je prišlo zaradi prijave vojaškega poveljstva v Trbižu, ki jc izdalo Devetaku dovoljenje, da opravi svojo volilno dolžnost na Vrhu, vendar se do predpisanega dneva ni vrnil v- vojašnico. Vse kaže, da se je Devetaku porodila v glavi prijetna misel, da bi se ne kakšen način odtegnil dokončni odslužitvi vojaškega roka. V Črncih je v nedeljo, kakor se govori, prišel celo v stanovanje Josipa Cotiča ter si prisvojil civilno obleko. Pri tem opravilu ga je gospodar zalotil ter se z njim spoprijel. Za orožnike je bil to dovolj trden znak, da se Devetak kreta v okolici svojega doma; zaradi tega so pospešili nadzorstvo v tem predelu. V četrtek popoldne so ga zalotili skritega v neki k raški jami. Ni mogoče izvedeti, kaj je fanta pripravilo, da -je stopil na pot, ki ga bo pripeljala pred sodnike, kjer se bo moral zagovarjati zaradi dezerterstva in ropa..
Prve seje novoizvoljenih občinskih svetov na Goriškem
Novoizvoljeni občinski sveti na Goriškem bodo imeli svoje prve eeje, na katerih bodo izvolili župane in pa ožje upravne odbore v prvi polovici januarja. Doslej je določil datum le občinski svet v Zagraju, kjer bodo zasedali prvič 12. januarja. Vsekakor bočo tudi drugi občinski sveti tako v Gorici, Sovod-njah, Doberdobu in Steverja-nu določili datum, ki ne bo dosti bolj oddaljen od datuma zasedanja zagrajskega občinskega sveta.
— KINO —
CORSO. IV .00: «Rešilne čolne v morje!«. J. Chandler, J. Adams, vistavision v barvah, VERDI. 1C.00:	«Mešana	Kr:
Ava Gardner, Stewart Gran-ger.
VITTORIA. 17.00: «Vihar nad Nilom«, Laureche Harvey. CENTRALE. 17.00: «Izprijena mladina«, cinemascope z Van Heflino-n.
MODERNO. 17.00: «Yankee paša«, J. Chandler.
DOKONČNO POTRJENI POKRAJINSKI SVETOVALCI
OSREDNJA KOMISIJA POTRDILA IZVOLITEV MILADINA ČERNETA
Pokrajinski odbor bo sestavljen samo iz svetovalcev Krščanske demokracije
Pod predsedstvom predsednika sodišča dr. Storta 30 včeraj dopoldne na goriškem sodišču pregledali izvolitev 8 pokrajinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni z ostanki.
Osrednji urad se je sestal ob 8.30 ter potrdil izvolitev sledečih pokrajinskih svetovalcev;
Miladin Černe, volilno o-lircžje Foljan - Redipuglia, za napredne Slovence;
Selič Marija, (KPI), volilno okrožje Romans;
Romano Nerino, (KPI), volilno okrožje Tržič I;
Grassi Pietro, (PSI), volilno okrožje Ronke;
Massimo Sdrigotti, (PSDI), volilno okrožje Gorica II;
Avgust Sfiligoj, (lipa), volilno okrožje Gorica IV;
Braida Beniamino, (KD), volilno okrožje Krmin;
Delpin Luigi, (MSI), volilno okrožje Gorica III.
Neposredno je bilo izvoljenih lfi pokrajinskih svetovalcev, in sicer 14 svetovalcev Krščanske demokracije in dva svetovalca Komunistične partije. Skupno število vseh pokrajinskih svetovalcev je 24. Krščanska demokracija ima absolutno večino svetovalcev, kai pomeni, da bo tudi u-pravni odbor sestavljen samo iz njenih predstavnikov.
opeke. Nezgoda se je pripetila, ko je hodila Vetričeva o-koli hiše, na kateri so delavci popravljali streho. Z rešilnim avtom so žensko odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki ugotovili rano na temenu. Zdraviti se bo morala 7 dni.
Bencinska nakazila zapadejo 31. decembra
Lastnikom motornih vozil sporočamo, da so nakazil za bencin, nafto in motorsko olje, ki so bila izdana v letu 1856, veljavna nepreklicno do 31, decembra 1856.
Novi iajmk demokrisfjanske sekcije v Tržiču
V Tržiču je na mesto dosedanjega tajnika tamkajšnje sekcije čemokrščanske stranke Emilia Cosanija stopil na tajniško mesto gčometer Na-zario Romani. *
Sekcija stranke, kii je izdala to sporočilo, ni objasnila, zakaj je Cosani predal tajništvo, marveč v sporočilu le izraža željo, da ga bo tudi v bodoče lahko prištevala med svoje najboljše sodelavce.
Tatovi okradli pošto v IfZlČU
V božični noči so neznanci razbili straniščno okno centralne pošte v Tržiču in vdrli v prostore, kjer je bilo o-gromno božičnega poštnega blaga, ki je čakalo pridne poštarje, da ga na Stefanovo raznesejo po domovih. Tatovi so napravili še večji nered ter meč številnimi pismi in paketi izbrali le nekaj priporočenih pisem in paketov, tako da ni bilo veliko škode. Vsekaaor je bil direktor pošte Giovanni Bradini zelo presenečen, ko so mu uslužbenci pošte, ki so na Stefanovo prišli v urad, sporočili, da so našli urad v strašnem neredu.
Direktor pošte je takoj poklical dr. Cariella z goriške inšpekcije pošt, ki je skupno s policisti šel v Tržič in pregledal stanje v uradu.
Včeraj ni zmrzovalo
Medtem ko je bila najvišja temperatura v četrtek 6 stopinj nad0 ničlo, je bila včerajšnja najvišja samo 5 stopinj. Proti vsem pričakovanjem pa včeraj živo srebro v toplomeru ni šlo pod črto-ločniico, ki zaznamuje zmrzovanje vode. Na goriškem letališču so namreč zabeležili, ča je znašala najnižja temperatura 1.2 stopinje nad ničlo. Marsikdo se bo temu čudil, pa je bilo vendarle tako — vsaj na letališču.
Opeka ii je padla na glavo
Včeraj ob 14.20 je padel na glavo 59-letni gospodinji Ivani Vetrič ir Pevme št. 16 kos
Huda nezgoda oiožnika
Ko se je včeraj ob 11. uri 24-letni orožnik Mario Coppo-la iz Doberdoba peljal z motociklom po Korzu Verdi proti glavni postaji in je hotel na križišču poleg garaže A-guzzoni zaviti v Ul. Trento, je nenadoma zagledal pred seboj neki avtomobil in se zaletel vanj, pri čemer se j« hudo poškodoval.
Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili pretres možgan, zlom lobanje, domnevni zlom desne noge in rano na temenu. Zdravniki niso hoteli izreci prognoze.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-70 Verdi 17, telefon 28-79,
tfiiMe in ettafie
Ptimoteki dnevnih I
a:::;.:!:::::,::;:;:
i.
* *.;.l :
jim SlHilijijim
m* P*
i u-
pij««
SMUČANJE
Italijanski alpski smučarji za mednarodna tekmovanja
MILAN, 28. — Tehnična komisija italijanske smučarske zveze za alpake discipline, je za nastope v inozemstvu določila naslednje tekmovalce:
Za mednarodno tekmovanje žensk v Grindewaldu v Švici od 9. • 12. jan.: Carla Mar-chelli, Vera Schenone, Jole Poloni, Alda Berera, Berta Schir, Rei.ata Micheluzzi.
Za 3. mednarodno tekmovanje v Adelbornu v Švici od 6. - 7. jan. in ta mednarodno tekmovanje v Lauberthornu -Wengenu v Švici od 12. - 13. jan.:	Bruno Alberti, Bruno
Burrini, Gino Burrini, Lino Zachini, Herbert Demetz, Giu-liano Taimon im Helmet Gartner.
Za mednarodno tekmovanje treh občin Ladini v Val Gardeni od 1. - 17. jan.: Dino Pompanin. Italo Pedroncelh, Davide David. Gianfranco Gia-cosa, Piero Viotto, Martino Fill, Alberto Kastlunger, En-rico Parrnesani. Carlo Schenone Aldo Zulian, Giuseppe de Nicolo, Franco Pianelli, Ric-cardo Gluck. Bruno Pedron-celli in Luciano Odiard.
4 januarja v Cortini
Mednarodno tekmovanje v skokih
CORTINA D’AMPEZZO, 28. — 4. januarja bo v Cortin1 D’Ampe?zo na veliki skakalnici «Italia», na kateri so bili tudi skoki v okviru lanske zimske oiimpiade, veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih, katerega se bo sodeč po prijavah, udeležilo nad 50 skakalcev. Poleg Italijanov, ki marljivo trenirajo v Passo Rolle pod strokovnim vodstvom finskega trenerja, bo nastopilo še: 8 Avstrijcev, 7 Poljakov. 3 Finci, 4 Norvežani, 2 Šveda. 5 Seho-slovakov, 9 iz Vzhodne in 7 iz Zahodne Nemčije ter 7 Rusov.
Petorice	n
jug. atletinj v letu 1956
Objavljamo letinj v 1. 1956. letu«:
60 m:
7.6 Šikovec (K)
7.8 Stamejčič (O)
7.9 Eškič (BL)
8.0 Bajželj (O)
8.0 Pristavec (PP)
100 m:
12.3 Šikovec (K) Babovič (M) Unterreiter (Mrb) Grubič (CZ) Stamejčič (O)
še petorice najboljših jugoslovanskih at-ki jih povzemamo po ljubljenskem «Po-
12.5
12.6 12.6 12.7
200
25.6 26.1 26.2
26.6 26.7
800
2:13.7
2:14.7
2:23.6
2:24.0
2:25.7
80
11.4
11.5
12.3
12.3
12.4
m:
Šikovec (K) Babovič (M) Siamejčič (O) Grubič (CZ) Petauer (K)
m:
Slamnik (K) Knez (O)
Šafer (M) Kovačev (Voj) Belaj (K) m ovire:
Babovič (M) Strmejčič (O) Petauer (K) Bajželj (O) Rajnholc (Sen) Višina:
156 Leposavič (CZ) 150 Panič (Sen)
150 Jovanovič (CZ) 150 Stanulovič (Voj) 148 Matijek (D) Daljina:
5.61 Stamejčič (O) 5.24 Bajželj (O)
5.23 Grubič (CZ)
5.21 Rajkov (Voj)
5.18 Panič (Sen)
Krogla:
15.04 Kotlušek (O)
14.81 Usenik (O)
12.46 Hudobivnik (O)
12.40 Borovec (Var)
12.34 Perovič (Sen)
Disk:
47.86 Kctlušek (O)
46.25 Borovec , (Var)
43.86 Matej (Voj)
42.86 Čelešnik (K)
42.03 Ifomoja (M)
Kopje:
48.81 Kaluševič (CZ)
42.76 Kotlušek (O)
41.40 Perovič (Sen)
39.33 Koška (Voj)
35.95 Januškovski (M)
4x10« m:
51.3 Kladivar 51.7 Odred 51.9 Mladost
52.0 Civena zvezda 52.2 Vojvodina
Kratice pomenijo:
K — Kladivar, Celje O — Odred, Ljubljana BL — Banja Luka PP — Partizan, Podpeč Var — Varaždin Sen — Senta M — Mladost, Zagreb Mrb — Maribor B — Branik, Maribor CZ — Crv. zvezda, Beograd V — Vojvodina, Novi Sad ASK — ASK, Split D — Dinamo, Zagreb Sv — Svoboda, Ljubljana Sar — Sarajevo
JUTRI 13. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Fiorentina	z
Triestina z običajno
Pri Triestini bo na mestu srednjega napadalca zopet nastopil Brighenti
V 13. kolu italijanskega nogometnega prvenstva, ki je na vrsti jutri, ee bodo pomerile naslednje enajsterice; Fio-rentina-Triestina, Miila.n-Genoa Padova-Lazio, Palermo-Juven-tus, Roma-Napoli, Sampdoria-Bologna, Spal-Lanerossi, Tori-no-Atalanta, Udinese-Inter.
Na prvi pogled ee obeta mirna nedelja s prednostjo moštev, bi igrajo na domačih terenih. Toda žoga je okrogla in presenečenja skoraj obvezna. Kje so najbolj možna? po našem mnenju bo polno negotovosti srečanje med Udi-nese in Interjem. Znano je, da je Udinete v furlanski prestolnica težko premagati; znano pa je tudi, da je tnter v odlični formi, kar dokazuje tudi njegova zaslužena zmaga nad Fioren-tino. Za presenečenje lahko poskrbi tudi Bologna, čeprav so se vrednostni papirji Sampdorie po zadnji nedelji znatno dvignili. Posebnega presenečenja ne bi predstavljal tudi vsaj delni uspeh Lazia v Padovi, Juventusa v Palermu in Na-polija v Rimu.
Na vsak način pa je od prebivalcev zgornjega doma v najugodnejšem položaju Milan, ki se bo doma pomeril z zadnjim na lestvici Genovo in mu zmaga slej ko prej ne more uiti iz rok. Ugoden se zdi tudi položaj Fiorentine, ki bo sprejela v goste tržaško Triestino in ki se bo na njen račun gotovo hotela maščevati za nedeljski poraz proti Interju.
Trener lanskega prvaka Bernardini je za jutrišnjo tekmo proti Triestini napovedal novo taktiko, ki -e ho povsem razlikovala od dosedanje. Kot je moč razbrati iz' raznih poročil, računa Bernardini v prvi vrsti s presenečenjem, jci naj bi ga med igralci Triesti-ne povzročila nenavadna razvrstitev napadalcev Fiorentine in neobičajne naloge posameznih napadalcev. Tako naj bi na pr. fungiral Julinho kot realizator na mestu krila, Montuori pa kot njegov pomočnik z izključno nalogo pripravljanja zrelih situacij: Podobno funkcijo naj bi imel tudi Gratton, ki naj bi z ier ve strani pošiljal Julinhu diagonalne prediožke, medtem ko bi bil Virgili nekak prosti napadalec brez obvez za kolektivno igro. Na ta način naj bi bila igralcem Triestine o-nemogočena taktika strogega pokrivanja posameznih napadalcev, s čimer bi se istočasno povečala njihova realiza-tprska sposobnost.
Toda če so to računi Ber-nardinija, ki je gotovo star maček v nogometnem taktiziranju, pa ima tvoje račune tudi Pasinati, ki ima tudi dokaj izkušenj za seboj. Seveda je njegov položaj znatno težji od Bernardinijevega, ker razpolaga pač z igralci manjšega potenciala in z mnogo manjšo izkušenostjo, pa tudi manjšo tehnično podkovanostjo. Poleg tega pa mora Pasinati računati tudi z dejstvom, da več njegovih igralcev ni v najboljši formi, kar velja za poleg že izločenega Bri-ghentija tudi za Petagnc, Szo-keja, Cazzanigo in Brunazzi-ja-
Prav zaradi vseh naštetih dejstev je skoraj gotovo, da se bo Pasinati še enkrat po-služil — njemu sicer vedno priljubljene — defenzivne taktike, kar pomeni v praksi, da bo Triestina v najboljšem primeru igrala le s štirimi možmi v napadu, medtem ko i* bo peti napadalec, ki bo po vsej verjetnosti Szoke, u-vrstil med naprej pomaknjene branilce.
Pojavile so se tudi govori-
ce o možnih spremembah v tržaški enajstorici. Tako naj bi na primer Štolfa zamenjal Petagno, Brunazzi pa Clauta.	
Naša prognoza	
Fiorentina-Triestina	1
Milan-Genoa	1
Padova-Lazio	1 X
Paiermo-Juventus	X
Roma-Napoli	1
Sampdoria-Bologna	1
Spal-Lanerossi	1 X
Torino-Atalanta	1 X
Udinese-Inter	1 X 2
Como-Catania	1 X 2
Parma-Novara	I X
Catanzaro-Prato	1
Vigevano-Lecco	X
Verona-Cagliari	1 X
Carbosarda-Reggina	1
Na j važnejša pa je bila vest, po kateri naj bi jutri v vrstah Triestine namesto srednjega napadalca debutiral perujski igralec italijanskega porekla Ugo Natteri, ki je registriran za Triestino že od začetka sezone, ki pa zaradi neurejenih dokumentov o njegovem italijanskem poreklu vse doslej ni mogel nastopati. Toda to vest je sinoči vodstvo Triestine zanikalo in izjavilo, da Natteri niti ne bo odpotoval v Florenco. Na mestu srednjega napadalca bo igral Brighenti.
Na vrak način pa je raj-(bolj verjetna naslednja rosta-|va: Bancini; Belloni, Brunaz-tzi; Petagna, Ferrario, Tulissi; Olivieri, Mazzero, Brighenti, Peteris, Szoke. Rezerve; Claut, Cazzaniga.
FINALE DAVISOVEGA POKALA
AVSmi.lJA - 7,DA 5:0
V zadnjih dveh igrah je Rosevvall premagal Giammalvo, Hoad pa Seixasa - Jutri Rosevvall med profesionalci
ADELAIDE, 28. — Avstralija je niemagala ZDA v finalu Davisovega pokala z največjim možnim rezultatom 5:0. Hoad in Rosewall «ta namreč osvojila danes še preostali dve točki v zadnjih dveh srečanjih posameznikov. Rosetvall je premagal Giammalvo s 4:6, 6:1, 8:6, 7:5, Hoad pa Seixasa s 6:2, 7:5, 6:3. To je že sedma zmaga Avstralije nad ZDA v finalu Davisovega pokala, ote skupnih 13 srečanj.
V prvem današnjem dvoboju je Amerikanec Giammalva začel odlično. 2e v prvih petih igrah je dvakrat odvzel Avstralcu servis in ga presenečal z močnimi direktnimi udarci. Rosevvall je sicer reagiral in zmanjšal razliko, ni pa mogel osvojiti seta, ki je pripadal Giammalvi s 6:4. V drugem setu je Fvosewallu uspelo vsiliti svoj račin. igre in je set odločil v svojo korist v 17 minutah. Tretji set je bil zelo borben m negotov vse do zadnjega servisa. Giammalva se je odlikoval z nezadržnimi voleji, vendar je Rosevvallu' uspelo v 13. igri odvzeti Giammalvi servis, dobiti še svojega in zmagati. V četrtem setu je Giammalva odlično začel in vodil že s 5:1 z odlično igro na mreži. Tedaj se je Rosevvall zbral in osvojil sest zaporednih svojih in nasprotnikovih servisov, Rosevvall je danes verjetno poslednjič nastopil kot diletant.
Mnogo lažja Je bila zmaga Hoada nad Seixasom. V prvem setu je Seixas sicer vodil z 2:1, vendar je Hoad osvojil vse naslednje game. Zanimiv je bil drugi set, katerega je Hoad odločil v svojo korist šele v 11. igri, medtem ko je bil tretji set praktično Hoadova domena.
Današnjim igram, ki niso bile več odločilne za končno zmago, je prisostvovalo 17.000 gledalcev. Pričakujejo, da bo Rosevvall jutri sporočil svoj pristop h Kramerjevi profesionalni skupini.
TENIS
Kramer kupuje Hoada in Rosewalla
ADELAIDE, 28. — Znani bivši tenisar in sedaj organizator profesionalnih skupin Jack Kramer, je sporočil, da
je ponudil avstralskima teni-sarjema Hoadu in Rosevvallu kot garancijo 65.000 dolarjev vsakemu (takse so Izvzete) za profesionalno pogodbo za dve leti.
LAHKA ATLETIKA
Štritof v Son Paolo na Silvestrov tek
SAN PAOLO, 28. — Za letošnji tradicionalni Silvestrov polnočni tek po ulicah San Paola v Braziliji se je prijavilo okrog 45 domačih in 30 tujih atletov. Med znanimi tekači bodo nastopili Finec Rolf Haikkola, ki je skupno s svojim spremljevalcem že v San Paolu, Šved Johansson, Nemec Schade, Jugoslovan Štritof, Italijan Volpi, Španec Hurtado in Portugalec Haria in drugi.
NOGOMET
NOGOMET
Honved v Casablanco
MILAN, 28. — Nogometaši Honveda so danes odpotovali iz Milana z letalom v Pariz od koder bodo nadaljevali pot v Casablanco, kjer bodo v nedeljo igrali proti lokalni enaj-storici. Kot smo že poročali, se bodo madžarski nogometaši vrnili nato v Italijo na krajši odmor pred odhodom na trimesečno turnejo po Južni in Severni Ameriki.
Skupina, ki je danes odpotovala šteje 16 članov. Od i-gralcev nista odpotovala le napadalca Tichy in Machos, ki sta sklenila vrnili se v Budimpešto. Oba sta ze na poti proti Dunaju. V Pariz pa je odpotoval tudi Czibor, za katerega -e je te dni govorilo, da je zaključil svoja'pogajanja za prestop k Romi.
Iz Budimpešte poročajo, da bodo na ameriški turneji Honved ojačali še Lantos, Sandor in Ternesi od MTK.
Loiacono v Milanu Vernazza v Palermu
MILAN, 28. — Danes dopoldne je prispel v Milan Francisco Loiacono, katerega je angažiral Milan. Argentinski igralec je prebil ves dopoldan na županstvu, kjer je zaprosil za stalno bivališče in za italijansko državljanstvo. Njegovi dokumenti, ki dokazujejo njegovo italijansko poreklo, so v popolnem redu. Popoldne si je Loiacono ogledal mesto v spremstvu igralca Milana Cucchiaronija.
Loiacona lahko takoj angažirata dve enajstorici A lige in sicer Uainese in Lanerossi. Za njegovo sistemizacijo se sedaj zanima dr. Cappeli kot predstavnik Milana m zdi se, da je za angažma najbolj zainteresirana Udinese. Seveda bi Loiacona najraje obdržal kar Milan sam, kar pa mu za tekočo sezono ne dovoljujejo pravila italijanske nogometne zveze.
PALERMO, 28. — Z letalom je danes prispel preko Rima v Palermo Italo-Argentinec Ghito Vernazza, član River Plate, katerega je angažiral Palermo.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 29. t. m. ob iS. uri W. Bros film:
«DIVJI
NABOJ»
Igra' Gary Cooper in drugi znani igralci
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 29. t. m. od 19.30 barvni film Columbia:
«PEKEL POD NIČL0»
Igra Alan La'dd
predvaja danes 2«. t. m. z začetkom ob 18. uri pretresljiv, pustolovski, dramatičen barvni film:
St*
4tsS"S«nt*st* sik sne -tttiest*
OOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOCCGO
DOBRIČA ČOSIČ
>00nef000000000000000000000000000000000000000000000000000p00«xj0000000000000000000000000000000000000000000000000«»0000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOClOOC
Pusti me... Grem...« je govoril on ter se
Ddieč ie sonce
Nenadoma so vsi obmolknili. Doli pod planino je bilo slišati gosto in zamolklo streljanje. Partizani so se zaskrbljeno in vprašujoče spogledali. Svojega suma ni mhce glasn izrekel. Gvozden je vstal, se umaknil globlje v gozd ter se ustavil in napeto prisluškoval streljanju.
14.
V tem zgodnjem jutru se je pod planino slišalo samo prvo netie petelinov. Oglasili so se kratko in zadržano.
»čas ie da se premaknem! Več kakor uro bom potreboval, da se bom izmuznTskozi blokado,« je rekel Jevta kmetu, h kateremu je zavil po hrano za ranjence.
»Pohiteti moraš! Sinoči je zgoraj precej pokalo,« je zaskrbljeno pritrdil kmet.
»Ti moji so jih morali dobro prijeti. Grmelo je, primojdus, pol ure, kakor je treba,« je dodal Jevta, ne da bi skusal skriti radost ln bahavost. Kadar koli se je razgovarjal s kmeti o partizanih, je začenjal s: »Ti moji«. V tem je bilo nekaj očetovske topline, pa tudi zelje, da bi se postavil pred kmeti, da je tudi on nekdo in nekaj tam pri njih.
Ni še pripel z gospodarjevo pomočjo niti tretje čutariee mleka za pas, ko so na vasi na vseh mestih, na vsakem dvorišču zaprasketali puške in rafali. Jevta in gospodar sta otrpnila. Cutarica z mlekom se je zvrnila in zamolklo udarila
ob glinasta tla. Med streljanjem je bilo čuti pasji lajež, krike in klicanje. Na gospodarjevem dvorišču je zaškripala in tresnila lesa, takoj nato pa se je začel divje zaganjati pes.
Prestrašena gospodinja, ki je trpala Jevtu v nahrbtnik kruha in slanine, je pihnila v petrolejko in jo ugasila. Gospodar je planil k vratom, pokukal skozi, jih naglo zaprl in bled od strahu izdavil:
«Nemci! Beži! Beži, kamor veš!«
«Kam čem zdaj, zaboga?«
«Ej, gorje meni, hiša moja, otroci moji...« Je začela tuliti gospodinja in brezglavo tekati sem in tja po hiši.	.
«Beži Jevta-aa! Bež-i! Hišo bodo požgali, vse bodo
P°Z Od strahu je Jevta stal kakor zaboden v zemljo. Zobje so mu šklepetali.
«K-k-kako pa naj zdaj! K-k-kako?!»	_fol
Hotel je stopiti k vratom, toda v tem hipu je zaropotal na stonnicah čevelj in zaškripala ključavnica. Naglo je zgrabil nahrbtnik s hrano, poiskal nekako še čutanco ki je padla na tla in se zvil pod posteljo, prav v vlažni kot ob sten .
«Oj gorje meni, otroci moji!« je zavpila gospodinja in se z vso težo vrgla na speče otroke, ki so ležali na postelji. Pod njo je otrplo drhtel Jevta in se tesno pritiskal k zidu. Postelja je zaškripala in otroci, ki jim je spanec preplašeno sfrfotal, so zavreščali.
«Hinaus!» !n še nekaj so besno kričali Nemci ter z žepno baterijo plesali po sobi. Jevta je videl, kako je beli snop luči padel prav do njegovih nog. še bolj jih je skrčil in zamižal:
,Konec je...’
Gospodar se je obotavljal. Stal je in se obračal po sobi, kakor da nekaj išče. Nemci so zakričali, nekdo ga je treščil s kopitom in brcnil z nogo. Gospodar je zastokal in padel.
Otroci so še bolj preplašeno zavreščali; žena je skočila s postelje, planila nad Nemce ter jim trgala iz rok hranitelja njenih otrok.
»Kaj boste z njim?... Nikari! Gorje, ubili ga bodo..« je klicala na pomagaj in stokala od udarcev. »Ubijte mene, joj oj-oj...»
»Nikar ne zijaj! ji trgal iz rok.
Nemci so ga zgrabili in pahnili skozi vrata. Za njim je planila tudi žena in klicala na pomagaj. Skozi odprta vrata, ki je nanje pritiskal gost in mrzel januarski zrak, sta stekla za njima dva bosa gola dečka ter klicala starše.
Na dvorišču sta nastala še večji jok in stok in gneča.
»ženska bo povedala, da sem tu... bo... Prav gotovo... Ženska... Konec...« je šepetaje bledel Jevta in premišljal, ali naj tudi sam plane skozi vrata in skuša pobegniti. Morda se bo s	tem še rešil? Takole pa ga	ne bodo	zgrabili	izpod
postelje.	Poskušal je prijeti puško, toda prsti	so mu	odpo-
vedali poslušnost. Zunaj pred hišo sta se zaslišala dva strela, drug za	drugim. Jevta se je zdrznil,	kakor da	hoče skočiti,
treščil z	glavo ob posteljno desko in	omahnil.	Ko se	je od
udarca zavedel, je prisluhnil. Po vasi se je še dalje razlegalo streljanje, lajež in klicanje mož in žena na pomoč. Pred hišo se je slišalo samo pretrgano jokanje otrok.
Nemci in Bolgari so to jutro v vaseh pod planino lovili talce za petdeset svojih vojakov, ki so bili sinoči ubiti na Jastrebcu. Jevta se tega ni takoj zavedel. Bil je prepričan, da iščejo Nemci njega. Ko je poslušal streljanje na vasi in ležal pod posteljo, se je čudil, kako da niso preiskali hiše in pogledali pod posteljo. Prav gotovo je pomota. Ne. Zdaj bodo mučili gospodarja in njegovo ženo, da bosta povedala, kje je in kam se je skril, saj je bil v hiši, ko so oni prišli na dvorišče. Skozi okno ni mogel iti, videli bi ga. Drugih vrat pa ni. In če gospodar ne bi ničesar povedal, bo žena zatrdno povedala. Raje ima svojega moža, otroke in hišo. Kaj ji je on? Cernu ne bi povedala. Zanesljivo bo povedala. Zdaj bodo prišli. Vsak hip bodo prišli! Ven, hitro! Toda kam? Povsod je streljanje. Zora je, svita se. Videli ga bodo, ko bo stopil ven. Cernu se je zaklepetal? Samo pol ure prej... Samo če bi že odšel iz hiše... Nič ne bi bilo. Slaboumnež! Kričim, prav gotovo se vračajo! Cernu je toliko razmišljal? Lahko bi pobegnil. Ni si upal! Prav mu je. Vidiš, gredo, to je njen glas. Malopridnica in strahopetnica! Ženska — nezvestoba! Bodi prekleta! Da bi se zdajle spremenil v miško. V majhno miško
in bi se zavlekel v tole luknjo v steni. Glej jih! Prihajajo! Treba je streljati in ne dati glave zastonj. Cemu ne vstopijo? Odšli so ,nekam. Prav gotovo obkoljujejo. Postavljajo zasede. Tako je, če pa leži pod posteljo in čaka, da ga bodo prijeli za vrat in privlekli ven. Usojeno mu je, da ga bo zdaj konec in to je vse! Cemu pa sedaj streljajo vsepovsod po vasi? Vse je blokirano in radi bi ga prestrašili, da bi se živ predal, živ? E, ne bo se živ predal! Ne bo! Da bi ga mučili, naj pove, kje je bolnišnica. In da bi pobili ranjence! Pa jih potem mrtve pobesili in nagnali ljudi, da bi hodili mimo njih m jih gledali. Kaj bi rekel Pavle? «Vedel sem, da je ta starček boječnež, pijandura, najhujši izdajalec na zemeljski krogli... Kje sem imel pamet, da sem njemu zaupal tako važno stvar? Mar ne bi našel nikogar drugega kakor njega? Nikdar ni niti bil človek, zalega! Sramota! V grobu naj se obrača.« Bogme, ne bo povedal za bolnišnico, pa čeprav ga na kol nataknejo. Tega naj se nikar ne boji. Ni brezsrčnež... A čemu ne vstopijo? Ne upajo si, strahopetci, položil jih bo kakor snope na pragu. Zares, čemu ne vstopijo? Morda pa mislijo, da je pobegnil in ga iščejo po vasi; ljudje so se splašili in bežijo, oni pa streljajo za njimi, misleč, da je on. Treba je izkoristiti hrušč in jo potegniti v planino. Kaj bi z nahrbtnikom? Kako bi se vrnil brez kruha? Dva dni niso ranjenci imeli ničesar v ustih. Nihče mu ne bo verjel, v kakšni zagati je bil. Napadli ga bodo kot strahopetca, ki se vasi niti približati ni upal, presedel noč v snegu, si izmislil povestico in se vrnil. Ne! Nahrbtnik in mleko mora vzeti s seboj, pa če pade — naj pade s tem.
Navsezadnje se je Jevta odločil, da bo šel... Zavezal je nekako tudi tretjo čutarico na pas ter se z nahrbtnikom in puško izvlekel izpod postelje v prazno sobo.
Streljanju in kriku in viku po vasi ni bilo konca. Po sivih motnih oknih je bilo videti, da se svita.
Malo je še postal, pogledal skozi okno in prisluškoval; še se je nekaj obotavljal, ali naj zdaj beži in kam naj beži, pa ie pritegnil nahrbtnik, vzel puško, pripravljeno na strel, in zdrvel skozi odprta vrata na prosto.
- (Nadaljevanje sledi)