Letnik 1918,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXIV. — Izdan in razposlan 3. dne oktobra 1918.
Vsebina: (Št. 350 in 351.) 350. Ukaz o strokovni preskušnji za računske uradnike socijalne zavarovalne službe. — 351. Ukaz, s katerim se uravnava promet s pesnim cukrom v obratnem letu 1918/19.
350.
Ukaz ministra za socijalno skrb z dne 26. septembra 1918.1.
o strokovni preskušnji za računske ' uradnike socijalne zavarovalne službe.
Po § 9 ukaza z dne 21. junija 1918. 1. (drž. zak. št. 234) (Osnovni ukaz) se izdajajo o uredbi strokovne preskušnje za računske uradnike socijalne zavarovalne službe naslednji predpisi:
#
§ 1.
Da opravijo strokovno preskušnjo, se pripu-. ščajo ie prosilci, ki dokažejo razen predizobrazbe, zahtevane v § 6, številka 1, osnovnega ukaza, najmanj enoletno zadovoljujoče porabljanje v pripravljalni službi pri državnem oblastvu, izmed tega najmanj pol leta v službi socijalnega zavarovanja.
Za pripustitev je treba prositi pismeno po predpostavljenem službenem oblastvu.
Ako se prosi za oprostitev od preskušnje iz posanfcznih predmetov, je predložiti tudi po § 8 osnovnega ukaza polrebne dokaze.
§ 2.
Strokovna preskušnja se vrši v ministrstvu za socijalno skrb pred preskuševalno komisijo, ki
je sestavljena iz predsednika odseka socijalnega zavarovanja v ministrstvu za socijalno skrb ali njegovega namestnika za predsednika in iz treh preskuševalnih komisarjev, in sicer po enega za vsakega v § 7 osnovnega ukaza imenovanih treh preskusnih predmetov.
Preskuševalne komisarje postavlja minister za socijalno skrb.
§ 3.
Strokovna preskušnja sestoji iz pismenega in ustnega dela in mora obsegati vse preskusne predmete.
\
§ 4.
Pismena preskušnja se omejuje na
a)	poskus računske spretnosti, zlasti v računanju s številkami na podlagi matematiških formul,
b)	obdelovanje praktiških zgledov izkazovanja in polaganja računov socijalnih zavarovalnic (zlasti bolniških blagajnie).
Pismene naloge naj bodo dane tako, da je njih rešitev možna v običajnih uradnih urab enega dneva.
Preskusne naloge, ki jih je pripravila pre-skuševalna komisija, se morajo ohraniti tajne dotlej, da se rabijo, in se morajo za ta namen zapečatiti. Pečate odpre pri preskušnji sami predsednik preskuševalne komisije.
(SlOTMdMll.J
234
Pismene naloge se morajo obdelovati pod vednim nadzorstvom. Morda potrebne pomočke (tablice logaritmov in dr.) dâ komisija na razpolaganje prosilcu za preskušnjo.
§ 5. (
Pri ustni preskušnji se mora stavljenje vprašanj raztezati na kolikor moči mnogo polj, vseh preskusnih predmetov, da se morejo zanesljivo presojati vednosti prosilca za preskušnjo.
Predsednik ima pravico udeleževati se preskusnega dejanja in iz vseh preskusnih predmetov staviti vprašanja; vsak preskuševalni komisar se mora omejevati na odkazani mu predmet.
,	v	§ 6-
Presojatr	uspeh	preskušnje	mora	komisija
najprej z ozirom na celokupni posledek sklepati o tem, ali je prosilec za preskušnjo zadostil ali ne.
Ako se to prašanje potrdi z večino glasov, se glasi izvid .zadostno*; ako se potrdi soglasno, je sklepati s posebnim glasovanjem o izvidu .dobro* ali .odlično*.
Vsak ud preskuševalne komisije ima en glas, ako	so glasovi	enako	razdeljeni,	odloči	predsed-
nikov glas.
8 7.
Ako prosilec za preskušnjo ni zadostil pri preskušnji, odloči komisija, po katerem	času je
dopustno ponavljati preskušnjo. Ta, čas je odmeriti z najmanj tremi mesci in največ enim letom.
Preskušnja se ue more ponavljati več nego dvakrat.
S 8.
O poteku preskušnje in nje posledku je pisati zapisnik, ki ga morata podpisati predsednik in privzeti zapisnikar.
O preskušnji, narejeni z uspehom, je izdali prosilcu, za preskušnjo izpričevalo.
Zoper izrek preskuševalne komisije ni dopusten pravni pomoček.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
M a Lajn s. r.
351.
Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministri z dne 1. oktobra 1918. L,
s katerim se uravnava promet s pesnim cukrom v obratnem letu 1918/19.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
Naloga središča za cuker; državno nadzorstvo.
(1)	Da se uravna izdelovanje in promet s pesnim cukrom, je postavljeno središče za cuker na Dunaju (I., Opemrmg 19).
(2)	Središču je naloženo, da zalaga potrebščino cukra prebivalstva in voj rte uprave.
(3)	Središče za cuker je neposrednje podrejeno uradu za prehranjevanje ljudi in izvršuje svoje delovanje po njegovih ukazilih.
(4)	Državno nadzorstvo izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje urad za'prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministri. Vladne komisarje je pravočasno povabiti na vse razprave in seje občnega zbora (§ 4), odborov (§ 6) in poslovodij (§ 7) in pravico imajo vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Nadalje imajo pravico izvršitev sklepov občnega« zbora ali odborov in odredb poslovodij odložiti dotlej, da odloči urad za prehranjevanje ljudi. Ta odločba je obvezna za središče. Vladni komisarji imajo tudi pravico vpogledovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise 'središča in zahtevati pojasnila, ki se jim zdé potrebna. '
8 2.
Pravno svojstvo središča.
(1)	Središče za cuker je juristična osebai Središče ni pridobitno podjetje in se ne bavi z opravilom, merečim na dobiček.
«
(2)	Na zunaj ga zastopajo predsednik in njegova namestnika (§ 4) in poslovodje (§ 7). V imenu središča podpisuje predsednik' ali eden njegovih namestnikov skupno z enim poslovodjo ali dvema izmed poslovodij.
'	.	§ 3.
Organi središča.
Organi središča za cuker so:
1.	občni zbor,
2.	odbori,	'
3.	poslovodje.
§ 4.
Občni zbor.
(l)	Občni zbor sestoji iz zastopnikov fabrik sirovega cukra in potrošnega cukra, ki jih imenuje urad za prehranjevanje ljudi.
(a) Občni zbor voli iz svoje srede predsednika in dva namestnika. Volitev teh funkcijonarjev potrebuje potrditve urada za prehranjevanje ljudi.
(3)	Predsednik vodi vse poslovanje središča. On predseduje na občnem zboru. Ako je zadržan, vodi posle eden njegovih’ namestnikov.
(4)	Občni zbor sklicuje po potrebi predsednik ali. ako je zadržan, eden njegovih namestnikov. Občni zbor je sklicati na sejo v 8 dneh, ako to zahteva eden izmed vladnih komisarjev (g 1) ali vsaj tretjina udov ter navede razpravni predmet.
(0)	Za veljaven sklep občnega zbora je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine udov. Raz-veljava ali izprememba prej sklenjenega, že izvršenega ali izvrševanega sklepa občnega zbora se more skleniti le v navzočnosti najmanj polovice udov. Sklepi občnega zbora potrebujejo za svojo veljavnost dvetretjinske večine vseh navzočih udov. Predsednik ima isto pravico glasovanja kakor vsak drugi ud. Vladni komisarji ne glasujejo.
(s) Na zahtevanje vladnih komisarjev je pritegniti na občne zbore izvedene zastopnike izmed industrij, ki podelujejo cuker, trgovine ali porabnikov.
§ 6.'
Delokrog občnega zbora.
(1)	Občnemu zboru je predlagati v odobrenje vse odločbe in odredbe načelne narave, ki jih nameravajo poslovodje. Sklepi občuega zbora so obvezni za poslovodje.
(2)	Občnemu zboru je zlasti naloženo :7
1.	voliti predsednika in njegovih namestnikov;
2.	postavljati odbore in določati njihov delokrog (g 6);
3.	ustanoviti načrt za razdeljevanje sirovega cukra (§ 10);
4.	določiti, ali, v katerem obsegu in v katerem času je izdelovati potrošni cuker (§ 10, . odstavek 2);
5.	sklepati o prodajni ceni cukra za davščine
prosto porabo (§ 19), nadalje o napetosti vrst in drugih dokladah (§ 16, odstavek 8, lit. a in Ô) ;	•
6.	ustanoviti določila o vračanju in zavarovanju obalk (g 17);
7.	podajati predloge, kako je izročati presežke izkupila (g 22) središču za cuker in jih upravljati;
8.	ustanoviti načela za zaračunjevanje voznine in za zaračunjevanje drugih izdatkov, ki jih občni- zbor proglasi ža skupno breme (g 23);
9.	ustanoviti načela za plačevanje prispevkov iz izkupila v porabo izročenega cukra in za njih preračun in porabo (g 23);
10.	sklepati o zalaganju stroškov središča za cuker in o pobiranju prispevkov in naklad, za plačevanje teh stroškov (g 26);
11.	popreskusiti in odobriti račun, ki ga predložijo poslovodje središču o upravljanju denarja;
12.	podajati predloge o porabljanju cukra in podajati mnenja o vseh vprašanjih, ki jih urad za prehranjevanje ljudi predloži središču;
,13. sklepati v yseh stvareh, kojih odločbo * si izrečno pridrži občni zbor ali za katere zahtevajo vladni komisarji, da sklepa o njih občni zbor.
»
„	S
§ 6.
Odbori l/i njihov delokrog.
(1)	Da se uravnajo stvari, ki se tičejo le fabrik sirovega cukra ali le fabrik potrošnega cukra, se postavlja skupinski odbor fabrik sirovega cukra in skupinski odbor fabrik potrošnega cukra, nadalje za uravnavanje medsebojnega razmerja ter skupnih stvari teh dveh industrijskih skupin skupen odbor fabrik sirovega cukra in potrošnega cukra. Ude teh odborov voli občni zbor iz svoje srede, in sicer v skupinska odbora zastopnike industrije sirovega cukra oziroma potrošnega cukra, v skupni odbor pa enako število zastopnikov obeh skupin.
(2)	Vsak odbor voli iz svoje srede načelnika, ki se udeležuje posvetovanj in sklepanja z enako pravico glasovanja kakor ostali udje. Odbor sklet/e svoj opravilni red z odobrenjem vladnih komisarjev
(3)	Za odredbo odborov, ki niso le izvajanje sklepov in ukazil občnega zbora, je treba odo-brenja vladnih komisarjev ali pa jih je na njih zahtevanje predložiti občnemu zboru v sklepanje.
(4)	Odbori morejo za reševanje opravil ustanoviti pisarno.
§ 7-
Poslovodje in njihov delokrog.
»
(1)	Urad za prehranjevanje ljudi postavi izmed udov občnega zbora poslovodje.
(2)	Poslovodjam je naloženo neposrednje vodstvo opravil središča za cuker, zlasti izvršitev sklepov, ki so jih sklenili občni zbor ali odbori, ter odločba v vseh vprašanjih, gledé katerih ni pridržano, da sklepa o njih občni zbor ah odbor.
(3)	Odredbe poslovodij, ki niso le* izvajanje že sklenjenih sklepov ali naročil občnega zbora ali odbora, potrebujejo za izvršitev odonrenja vladnih komisarjev.
(4)	Poslovodje morajo občnemu zboru redno poročati o svojem delovanju in na koncu obratnega leta dati račun o svoji upravi denarja.
(5)	Na seje poslovodij je vabiti predsednika središča za cukra.
(6)	Na zahtevanje vladnih komisarjev je pri-
vzemati na seje poslovodij izvedene zastopnike izmed industrij, ki podelujejo cuker, trgovine ah porabnikov.	«
(7)	Za reševanje opravil se postavlja pisarna.
§ 8.
Posebne dolžnosti udor in nameščencev.
Vsi udje občnega zbora in poslovodstva ter vsi nameščenci središča in njegove pisarne si morajo pri svojem poslovanju prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo. Vsi udje in nameščenci središča so dolžni molčati na zunaj o vseh stvareh središča, za katere zvedô v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ah sporočanje na zunaj greši zoper naloge središča ah se tiče opravilnih razmer tretjih oseb. Pri vodstvu opravil je dolžnost .poslovodstva s primernimi uredbami poskrbeti za to, da še zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo poslovodstvu.
§ 9-
Zapora.
(1)	Vse zaloge neobdačenega cukra, kar jih je vsakočasno v Avstriji, ter ves iz carinskega inozemstva dohajajoči cuker so dejani pod zaporo.
(2)	Zapora ima učinek, da se sme pod zaporo dejani cuker podelovati, porabljati, prostovoljno ah prisilno otujevati le po ukazilu središča za cuker in da se z njim ne sme razpolagati brez ukazila središča.
(3)	Pravna opravila, ki greše zoper to prepoved, so nična. To velja tudi za izpremembe in podaljševanje veljavno sklenjenih pravnih opravil o cukru, dejanem pod zaporo, ki nasprotujejo prepovedi.
(4)	Kupne in dobavne pogodbe o cukru iz obratnega leta 1918/19, ki so bile sklenjene, preden je dobil ta ukaz moč, so neveljavné.
■(b) Hranilci pod zaporo dejanega cukra so dolžni skrbeh za to, da se ohrani.
(6)	Zapora se konča s časom, ko se pod zaporo dejani cuker po odredbah središča za cuker obdači ali izvozi. Gledé cukra, dejanega pod zaporo, za katerega se je finančno-uradno dovolila davščine prosta poraba, se konča zapora s časom, ko upravičeni prejemnik prevzame cuker. Ako ugasne ah se prekliče podeljeno dovoljenje za davščine prosto porabo, oživi zopet zapora gledé cukra, kar ga je morda v tem času še pri upravičenem prejemniku.
(7)	Pri obdačenem cukru, dobljenem iz inozemstva, se konča zapora tedaj, ko ga upravičeni prejemnik prevzame na podstavi ukazil središča za cuker.
§ 10.
Oblasti središča za cuker glodé Izdelovanja, dobavljanja in prodajanja.	>
*
(1)	Pravico razpolagati z vsem pod zaporo dejanim cukrom ima središče za cuker.
(2)	Ah, v katerem obsegu in v katerem času je izdelovati potrošni cuker (peščeni, kristalni ali trdi cuker), določi urad za prehranjevanje ljudi, zaslišavši središče cuker.
(3)	Ako odredi Urad za prehranjevanje ljudi izdelovanje potrošnega cukra (peščenega, kristalnega ah trdega cukra) mora središče za cuker
določiti po razdelitvenem načrtu, ki se je ustanovil po ukazilih urada za prehranjevanje ljudi, množine sirovega cukra, ki ga morajo posamezne fabrike sirovega cukra dobaviti posameznim fabri-kam potrošnega cukra, in čas dobave. Fabrikam p o tr osne ga cukra, ki izdelujejo tudi sirovi cuker (mešane fabrike), je sirovi cuker lastnega izdelka zaračuniti na množino t sirovega cukra, ki jim gre po načrtu za razdeljevanje sirovega cukra, ako središče za cuker ne odredi drugače. Pravtako je fabrikam potrošnfega cukra, ki izdelujejo potrošni cuker neposrednje iz pese, zaračuniti ta cuker — in sicer po razmerju 100: 114 preračunjeno ib sirovi cuker — na množino sirovega cukra, ki jim gre po razdelitvenem načrtu. Ako naredi fabrika potrošnega cukra neposrednje iz pese več potrošnega cukra, nego ustreza tisti množini sirovega cukra, ki ji gre po odobrenem načrtu za razdeljevanje sirovega cukra, ima središče za cuker pravico za račun skupnosti po svojem preudarku razpolagati s potrošnim cukrom, kar se ga je izdelalo več, ako povrne ceno sirovega cukra, pri-števši rafinacijske stroške. Ako se ne doseže porazumen dogovqr o izmeri rafinacijskih stroškov, jo določi urad za prehranjevanje ljudi.
(4)	Ako je imela kaka fabrika potrošnega cukra v kaki prejšnji obratni dobi z odkazom ali svojim izdelovanjem sirovega cukra ali z zara-čunom ali preračunom neposrednje iz pese izdelanega potrošnega cukra več sirovega cukra na razpolaganje nego ji je^lo po načrtu za razdeljevanje sirovega cukra, ji more središče za cuker zaračuniti prebitek na njeno pravico do sirovega cukra za obratno dobo 1918/19. Enako se more fabriki, kateri se je odkazalo v kaki prejšnji obratni dobi manj sirovega cukra, nego ji je šlo po razdelitvenem načrtu, manjkajoča množina dodatno odkazati v obratni dobi 1918/19.
(5)	Fabrike sirovega cukra in potrošnega cukri so dolžne gledé izdelovanja cukra se pokoriti odredbam in zaukazom središča za cuker. Središče določi po potrebi zlasti kakovost sirovega cukra, ki ga je izdelovati, nadalje množine potrošnega cukra, ki ga naj izdelajo posamezne fabrike potrošnega cukra, nadalje katere množine je od tega podelati v trdi cuker ali v peščeni ali kristalni cuker. Ako fabrika ne sluša naročil središča za cuker, ima središče pravico povzročiti izvršitev voje odredbe na stroške in nevarnost zamudne ga podjetja.
(s) Izdelovalci, lastniki, posestniki in hranilci pod zaporo dejanega cukra so dolžni pokoriti se odredbam in zaukazom središča za cuker o prodajanju in dobavljanju cukra. Nadalje so dolžni predlagali središču za cuker na njegovo zahtevanje
vse pomočke in izkaze, ki so potrebni za izvrševanje njegove naloge.
(7) Središče za cuker ima z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi pravico razpolagati tudi s cukrom, ki' ni več pod zaporo, in dajati ukazila glede nadaljnje prodaje in dobavljanja,'katerim se morajo pokoriti lastniki in posestniki takega cukra.
(s) Cuker porabljajoča in cuker podelujoča podjetja, katerim se je odkazal cuker neposrednje ‘-po središču za cuker ali po njegovem naročilu, so dolžna porabljati, oziroma podelovati ta cuker v istem obratu in za isti namen, za katerega se je odkazal cuker. Ta podjetja nimajo pravice porabljati ali podelovati -drug cuker nego cuker, ki jim ga je odkazalo središče za cuker ali pristojno upravno oblastvo. Nadalje so dolžna pisati knjige, iz katerih je natančno razvidno vsabočasno stanje dobljene množine cukra in nje porabe. Dolžna so predložiti središču za cuker na njegovo zahtevanje te knjige ter vse pomočke in izkaze, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog.
(9) Na pojiv središča za cuker morajo tudi vsi drugi lastniki, posestniki in hranilci ne pod zaporo dejanega cukra predložiti izkaze o cukru, ki je ali je bil v njihovi hrambi, in navesti, za čigav račun je ta cuker vložen, oziroma komu in kam se je , prodal ali dobavil, ter predložiti vse druge izkaze in pomočke, ki jih potrebuje srel dišče za" cuker.
* § H-
Prisilno odvzetje.
(1)	Ako se izdelovalec, lastnik, posestnik ali hranilec pod zaporo dejanega ali ne pod zaporo dejanega cukra (§ 10, odstavek 6 do 9) brani pokorili se odredbi ali zaukazu središča za cuker, ali ako oseba ali bivališče tistega, ki ima pravico razpolagati z dotičnimi množinami cukra ali za čigar račun so vložene, ni znan, more urad za prehranjevanje ljudi, ne kraté. predpisov § 10, odstavek 5,, zadnji stavek, na predlog središča za cuker odrediti, da se te zaloge odvzamejo prisilno.
\
(2)	Razsodba ima moč zop* vsakega, ki ima pravice do zalog. Izvrši jo politično oblastvo prve stopnje,. držč se zadevnih predpisov o cukrarini.
(3)	Za prisilno odvzeti cuker se povrne znesekv ki je za 10 odstotkov nižji nego cena, ki ustreza določilom §§ 15, oziroma 16, oziraje se na določilo § 22, odstavek 2 in 4. Od tega povračila se odbijejo stroški prisilnega odvzetja.
(*) Ako posestnik ali njegovo bivališče ni znano ali ako naj služi povračilni znesek za zadostitev zahtev tretjih oseb iz stvarnih pravic, je povračilni znesek položiti na sodišču.
tf>) Prisilno odvzete zaloge mora njihov zadnji posestnik (hranilec) brezplačno in skrbno hraniti dotlej, da se odpeljejo.
(e) Odvzete zaloge se porabljajo po ukazilu središča. Dobiček, ki se morda poda ob nadaljnji prodaji takega cukra, naj središče za cuker položi v, zaklad večjega izkupila (§ 22).
§ 12.
Oprostitev In prodaja.
(i)	Središče mora množine pod zaporo dejanega cukra, ki so potrebne za zadoščanje vsako-časne potrebščine porabe, oproščati za obdačevanje po potrebi in dajati ustrezna prodajna in dobavna naročila.
(a) (Jukrarue in drugi lastniki cukra (§ 10, odstavek 6 in nasl.) so dolžni množine cukra, ki ustrezajo prodajnim in dobavnim naročilom, ki jim jih je dalo središče, pravočasno izročiti njihovi namembi po ukazilih središča.
§ 13.
Pošiljanje čakra za Ogrsko ter v Bosno in Hercegovino; prenašanje pese v Avstrijo. ^
(i)	Ako se dobavlja cuker, ki ni zavezan v ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 2. januarja 1908. 1. (drž. zak. št. 4) uravnani pristojbini (surtakse prosti cuker), na Ogrsko ter v Bosno in Hercegovino, je ohraniti v moči dobavne deleže fabrik potrošnega * cukra po dosedanjem razmerju.
'	(s) Gledé tega dobavljanja naj obračunjajo
dobavljajoče fabrike z ostalimi fabrikami potrošnega cukra po načelih, ki jih ustanovi skupinski odbor fabrik potrošnega cukra.
(a) Pravtako je obračunjati gledé cukrove pese, ki se prinese od zunaj v Avstrijo, po ukazilih skupinskega tdbora fabrik potrošnega cukra.
I
§ '14.
Uvoz, izvoz in prevoz cukra.
(i)	Cuker (pesni in trstni) se more uvažati z carinskega inozemstva le po 'središču za cuker.
(?) Prodajati cuker za izvoz in izvažali čez carinsko mejo ga more le središče za cuker samo — držd se obstoječih oblastvenih predpisov in omejitev — ali se more to goditi na podstavi naročila, ki ga je dalo središče. Središče za cuker mora pred sklepom prodajnih pogodb prositi za pritrditev vladnega komisarja urada za prehranjevanje ljudi.
(3)	Središče za cuker določi pri svojih dispozicijah o prodajanju cukra zd izvoz, ah in v koliko se je ozirati na cuker, ki se je dokazno prodal in^emskim kupcem pred 10. dnem julija 1915. 1. za izvoz v carinsko inozemstvo — bodisi nepo-srednje njim samim, bodisi s ‘posredovanjem tuzemskih firm.
(4)	Ako določi središče tak cuker za porabljanje v tuzemstvu, je povrniti lastniku za ta cuker v § 8, lit. b), ministrstvenega ukaza z dne 7. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 195) za dobave do 31. dne decembra 1915. 1. ustanovljeno ceno, odbivši potrošnino, prištevši šest odstotkov obresti, nadalje dokazani potrošek za stapSke zavarovanja in skladanja, končno odškodnino za izgube gubitka. Ako se tak cuker prisilno odvzame, se uporabljajo določila § 11 ukaza.
f:,) Ako pride cuker iz carinskega inozemstva na prevozu v Avstrijo, so lastniki ali' posestniki ter vsi, ki jim je naročeno prevažanje, prekladanje, vkladanje ali drugačna manipulacija, dolžni to nemudoma naznaniti središču za cuker.
\
g 15.
Cen« neobdačenega sirovega cukra ob dobavljanja • fubrikain potrošnega cukra.
(1)	Prodajna cena za neohdačen sirovi cuker prvega izdelka znaša 112 K, za poznejše izdelke 111 K 50 h (§ 16 ukaza urada za prehranje vanje ljudi z dne 20. februarja 1918. 1. [drž. zak. št. 65])
(2)	Gene se umevajo na podlagi 88®/0 rende-menta za 100 kg čiste teže brez vreče, od železniške postaje dobavljajoče fabrike sirovega cukra ako se plača takoj, brez odbitka, če se dobavi do 31. dne decembra 1918. 1. Ako se dobavi pozneje, se zviša cena 1. dne januarja 1919. 1. in prvega dne vsakega nadaljnjega mesca 1 do vštetega 1. dne septémbra 1919. 1. po 70 h za 100 kg čiste teže.
(3)	Čez 88 odstotkov rendements se doplača ena tisočinka cene za vsako desetinko odstotka. Izpod 88 odstotkov rendementa se odbije en»
tisočinka kupnine za vsako desetinko odstotka. Ulomki manj nego ‘/io % rendementa se vpo-ä te va j o razmerno.
prihodu plačila do desetega dne po odposlatvi blaga. Višino teh obresti določa vsakočasno âre-dišče za cuker.
(4)	Cena se zviša, kolikor središče za cuker ne določi izjeme, za agentovo provizijo 10 h za vsak metrski stot sirovega /cukra.
%
(5)	Ako se dobavlja neobdačen sirovi cuker od fabrike potrošnega cukra ah svobodnega sklada, je zaračunili primerno vozninsko doklado, ako se cuker ne odkazuje fabriki potrošnega cukra.
(6)	Potrebne vreče mora priskrbeti kupec voznine prosto na pošifjalno postajo sirovega cukra.
(7)	V ostalem veljajp za dobave sirovega cukra, kolikor središče za cuker ne ukrene razlikujočih se določil, po stojališču dobavljajoče fabrike ali svobodnega sklada običaji dunajske ali praške blagovne borze.
(s) Ako se mora po ukazilih središča za cuker prevzeti cuker, ki po običajih ui sposoben za dobavljanje, in ako se ne doseže dogovor o primernem znižanju cene, dolojji središče za cuker ceno.	' •
§ 16.
(lena za potrošek določenega cnkra (obdftčen sirovi in potrošni cuker).	_____
(1)	Osnovna cena za potrošek določenega, sirovega cukra, vštevši potrošnino, znaša 206 K za 100 kg računske teže v vrečah.
(2)	Osnovna ceua za potrošni cuker, vštevši potrošnino, znaša 226 K za 100 kg računske teže, podlaga prima potrošni cuker veliki hlebi.
(3)	K cenam, imenovanim v odstavku 1 in 2, se pobira priklad 20 K za 100 kg računske teže, ki ga morajo cukrarne izročati zakladu, ki ga upravlja in porablja središče za cuker po ukazilu urada za prehranjevanje ljudi v porazumu s finančnim ministrstvom ločeno od zaklada večjega izkupila (§ 22).
(4)	Te cene veljajo, ako se dobavi do 15. dne februarja 1919. 1.
(&)	Cene se umevajo za dobave v celih ' vagonskih nakladih, ako se plača vi 10 dneh brez odbitka.
(7)	Ako se prodajajo ali dobavljajo množine izpod, celega vagona (10.000 kg) ter ako se dobavlja v zbiralnih nakladih. nastopi priklad k ceni 2 K zâ 100 kg.
(s) Središče za cuker določi z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi:
a)	krajevnim razmeram ustrezajoče doklade,
b)	napetosti cene med obdaeçnim sirovim cukrom, v vrečah, in obdačenim sirovim cukrom v drugih omotih, nadalje med velikimi hlebi in različnimi vrstami potrošnega cukra.
(9) Cukrarne 'morajo fakturirati za fvotrošek. določeni cuker po računski teži na podlagi osnov-^ nih cen, oziraje se na krajevni priklad (odstavek 8,vlit, a), ustanovljen za namembni kraj ob času dobave, in odbivši ob času dobave, od pošiljalne postaje do železniške postaje namembnega kraja za cele vagonske naklade veljavni po-stavek voznine.
(10) V ostalem veljajo za dobave za potrošek določenega cukra, kolikor središče za cuker ne ukrene razlikujočih se določil, po stojališču dobavljajoče fabrike ali svobodnega sklada običaji du najske ali praške blagovne borze.
.	§ 17.
(1)	Središče za cuker more določiti, da morajo fabrike, ki dobavljajo za potrošek določeni cuker, pri svojih prodajnih sklepih staviti pogoj, da se pošljejo vreče franko nazaj nepoškodovane, sposobne za rabo, ako se da kupcu odškodnina, in da smejo kupcu naložiti položbo varščine za vrnitev vreč.
(2)	Znesek te odškodnine in varščine ustanovi vsakočasno središče z odobreujem urada za prehranjevanje ljudi.
(3)	Pravtako more središče za cuker z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi zaukazati zavarovanje pošiljatev cukra in praznih vreč zoper škode in izgubo in odrediti, kar je potrebno zaradi povrnitve stroškov.
(c) Ako si izgovori prodajalec, da se plača naprej, mora povrniti kupcu obresti od dneva po
(4)	Središče za cuker ima "pravico slična določila tudi gledé drugih obalk.
ukreniti
§ 18.
(î) V § 16 določena cena velja za obdačeni cuker, ki se odnese iz fabrike ali svobodnega sklada po 14.*) dnevu oktobra 1918.1. Za ta cuker se pridaje uradna zaporna znamka (§ 14 izvršit-venega predpisa o cukrarini z dne 29. avgusta 1903. 1. [drž. zak. št. 176]) namesto z rdečim natiskom z rumenim natiskom.
(2)	Za cuker, ki se je odnesel iz fabrik ali svobodnih skladov do vštetega 14.*) dne oktobra 1918. 1.,' velja cena, določena v ukazu urada za prehranjevanje ljudi z dne 25. septembra 1917. 1. (drž. zak. št. 386).
(3)	Uradne zaporne znamke so javne listine in oznamenila, kojih ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu.
§ 19.
Cena cukra za davščino prosto porabljanje, nadalje za cuker, ki ga je dobavljati vojni upravi ter industrijam in obrtim, ki podelujejo cuker.
(1)	Ceno sirovega ali potrošnega cukra, ki se porablja v tuzemstvu davščine prosto na podstavi dovoljenja finančnega urada, ustanavlja vsakočasno središče za cuker z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi.
(2)	Ceno za cuker, ki se je dobavil vojni
upravi, bodisi da se dobavlja ta cuker vojni upravi sami ali da ga dobavlja središče za cuker na podstavi dobavnih nalogov za račun kontingentov, danity na razpolaganje vojni upravi, podjetjem, ki podelujejo cuker, na podstavi neposrednjega od-kaza po središču za cuker, more urad za prehranjevanje ljudi ustanoviti cene različno od cen, doldčenih v §§ 15 in 16.	*
(3)	Urad za prehranjevanje ljudi more na-
dalje za cuker, ki se oddaja industrijam in obrtim, podelujočim cuker, . ustanoviti višjo ceno nego v g 16 določeno ceno.	^
(4)	V § 16, odstavek 3, določeni priklad 20 K za 100 leg računske teže je pobirati tudi za tisti ,cuker, za katerega se določi prodajna cena na podstavi sprednjih odstavkov.
§ 19«.
Od cukra, spravljenega v promet za plačilo potrošnine, mora tisti, ki mora plačati potrošnino, dokler se ne ukrene drugače, plačati 16 K za 100 kg obdačene teže državnemu zakladu isto-časrio s potrošnino.
*) Popravljeni; glej razglas z dne 5. oktobra 1918. 1. (drž. zak. št. 355).
§ 20.
Cene v trgovinskem prometu na debelo in v nadrobni prodaji.
(1)	Politično deželno oblastvo mora določiti najvišje cene za cuker, določen za potrošek, v trgovinskem prometu na debelo. #
(2)	Politično deželno oblastvo ali z njegovim pooblastilom politično okrajno oblastvo mora nadalje določiti najvišje cene za cuker, določen za
potrošek, v nadrobni prodaji.
•
§ 21.
Obračun pogodb o dobavljanju pese.
(1)	Ako je v pogodbah o dobavljanju pese poleg osnovne cene za peso dogovorjeno doplačilo, ki se preračuni po ceni sirovega cukra, ni privzeti zneskov, ki jih prejmejo peso podelujoče fabrike po § 23 tega ukaza, v preračunsko podlago za doplačila k ceni pese.
(2)	V ostalem veljajo določila § 17 ukaza urada za prehranjevanje ljudi z) dne 20. februarja 1918) 1. (drž. zak. št. 65).
§ 22. *
Večje izkupilo.
(1)	Ako se pod zaporo dejani cuker, bodisi na podstavi določila § 19, bodisi ob izvozu čez carinsko mejo, vnovči po višji ceni nego po cenah, ustanovljenih v §§ 15 ali 16, je to, kar se je izkupilo čez tuzemsko ceno, izročiti v zaklad, ki ga naj upravlja središče za cuker.
(2)	Za vsak metrski stot pod zaporo dejanega cukra, ki je v Avstriji dne, katerega dobi ta ukaz moč, se izroči po odredbah, ki jih ukrene središče za cuker, razlika med ceno, ki je bila dotlej v veljavi, in v tem ukazu ustanovljeno ceno,, temu zakladu.
(3)	Od dolžnosti vplačati v odstavku 2 določeno razliko cene, je izvzel;
a)	sirovi cuker ali beli cuker, ki dojde na podstavi tega ukaza ali odredbe središča za cuker po stari ceni drugim prejemnikom nego fabrikafh potrošnega cukra;
b)	sirovi cuker, ki dojde fabriki potrošnega cukra in ki ga mora ta fabrika računsko porabiti za izpolnitev dobgvtae dolžnosti po stari ceni;
c)	cuker, ki ga je po sklepih, ki so bili sklenjeni pred 10. dnem julija 1915. 1. z inozemskimi kupci, ki jih je pripoznalo središče za cuker in ki so še y moči, dobavljati v carinsko inozemstvo,
(4)	Določila odstavkov 2 in 3 se zmisiu primemo uporabljajo na cuker, kar ga je bilo v Avstriji, ko je dobil moč ministrstveni ukaz z dne 29. septembra 1916. 1. (drž. .zak, št. 335) in ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 25, septembra 1917. 1. (drž. zak. št. 386).
(è) Načela, po katerih je izročati večja iz[ kupila središču za cuker in jih upravljati, določ urad za prehranjevanje ljudi v porazumu s finančnim ministrstvom, zaslišavši občni zbor središča za cuker,
§ .23
Zaračunjanje skupnih bremen fabrik.
(1)	Vse voznine, nastajajoče ob prevažanju sirovega cukra po železnici v fabrike potrošnega cukra, so skupno breme fabrik potrošnega cukra, ki prevzemajo cuker, in plačati jih morajo v razmerju množin sirovega cukra, ki so jih dobile.
(2)	Ob tem zaračunjanju voznine je pri mešanih fabrikah ter pri fabrikah, ki izdelujejo potrošni cuker neposrednje iz pese, cuker, ki se jim všteva po § 10, odstavek 3, pravtako zavezan prispevku kakor od zunaj dobljeni sirovi cuker. Središče za cuker pa more za tak cuker ter sploh za cuker, za katerega dejansko ni nastala železniška voznina, dovoliti, da se zniža prispevek k občim stroškom voznine.
(s) Središče za cuker more tudi druge stroške, nastale ob prtvozu sirovega cukra od fabrik sirovega cukra k fabrikam potrošnega cukra ter druge izdatke, nastale fabrikam ali posameznim izmed njih, proglasiti za skupno breme, bodisi fabrik sirovega cukra, bodisi fabrik potrošnega cukra ali obeh skupin in jih primerno porazdeliti.
(4)	Izterjevanje, pobiranje, obračunjanje in izplačevanje zneskov, ki jih morajo po sprednjih določilih plačevati cukrarne ali ki jim jih je vračati, je naloženo odboru, kateremu naloži to središče za "cuker.
(6) Fabrike, ki spravljajo cuker (čiščen ali sirov) v tuzemski promet po cenah, ki so določene v § 16 ali se določijo po § 19, morajo krajevne pribitke, ki jih je fakturirati po § 16, odstavek 8, lit. o, in 9, odbivši vozninske za-računske zneske, ki jih določi središče za cuker
za dotično relacijo, izročati središču za cuker mesečno po preteklem roku. Izročeni zneski se položijo v osrednjem obračunskem zakladu, ki ga je zaračuniti po ključu, ki ga določi središče za cuker, med cukrarne, ki so dolžne prispevati, Izterjavanje, pobiranje, obračunjanje in izplačevanje je naloženo odboru fabrik potrošnega cukra, ki naj izda tudi zadevna podrobnejša določila in se, kolikor so fabrike sirovega cukra dolžne prispevati in imajo pravico do deleža, porazume s skupnim odborom fabrik sirovega cukra in potrošnega cukra.
(6) Končno more središče za cuker zaukazati tudi druge obračune cukraren med seboj in v ta namen ustanoviti posebne zaklade, s katerimi razpolaga. Podrobnejša določila o ustanovitvi in upravljanju takih zakladov, o dolžnosti fabrik za prispevanje ter o pogojih, po katerih se fabrike udeležujejo povračil, ki se plačujejo iz njih, naj določi središče za cuker na podstavi predlogov pristojnega odbora (§ 6) in treba je zanje odo-brenja urada za prehranjevanje ljudi. Izterjavanje in pobiranje prispevkov ter obračunjevanje in izplačevanje povračil je izročiti pristojnemu odboru.
§ 24.
Odiočevanje sporov o zaračunjanju In pobiranju prikladov in drugih plačil fabrik.
(1)	Odiočevanje sporov o preračunjanju in pobiranju plačil, ki jih morajo plačevati posamezne cukrarne na podstavi sklepov, odločb in odredb središča za cuker, in o preračunjanju in izplačevanju deležnih pravic, ki jim gredd po § 23, je naloženo edinole razsodišču.
(2)	Razsodišče je sestavljeno iz sodniškega funkcijonarja, ki ga postavi urad za prehranjevanje ljudi v porazumu s pravosodnim ministrom, za predsednika in iz štirih udov, izmed katerih naj voli dva dotični odbor, dva pa udeležena stranka. /
(3)	-Razsodišče ima svoj sedež na Dunaju.
(4)	Predsednik razsodišča more, uporabljaje za postopanje na rednih sodiščih veljajoče predpise, vabiti priče in izvedence ter te osebe in stranke zasliševali pod prišego.
(s) Razsodišče mora dajati svojipi odločbam v podstavo v okviru tega ukaza izdane pravo-močne sklepe, odločbe in odredbe obče narave (§ 25).
IBlo«o!«eh.J
235
(e) Postopanje pred razsodiščem se ravna po določilih 4. odstavka VI. dela zakona z dne 1. avgusta 1895. l.^(drž. zak. št liji).
(?) Vse odločbe razsodišča so končnoveljavne. '
§ 25.
Pritožna pravica.
/
(1)	Zoper vse sklepe odločbe m odredbe središča imajo udeleženci pravico pritožbe na urad za prehranjevanje ljudi v izključnem roku enega tedna po naznanilu odločbe, kolikor ne postopa po § 24 razsodišče
(2)	Pritožba nima odložive moči.
§ 26.
Stroški središča.
ti) Stroške poslovanja središča za cuker morajo po enakih delih plačevati vse fabrike sirovega cukra na eni strani in fabrike potrošnoga eukra na drugi strani.
(2) Središče za cuker more pobirati za zalaganje teh stroškov od eukraren naklade, ki se. morejo izterjati s politično izvršbo.
(n) Morebitne davke, pristojbine ali drugačne javne davščine, ki jih mora plačevati središče za cuker -je zalagati iz zaklada večjih izkupil (8 22).
S 2 7.
ProVtopki; kazni.
(1; Kdor ravna zoper določila tega ukaza, lega kaznuje politično okrajno oblaslvo z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do šest mesecev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo v otežilnih o’kolnnstili nalagati tudi druga poleg drugo.
(2) Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejan)' ali sodeluje pri njega izvršitvi.
(1) Ob kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi
/
na izgubo obrtne pravice za vedno ah na določen čas.
(2)	Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapadejo reči, na katere se nanaša kaznivo dejanje ali njih izknpilo v prid •državi.
(3)	Ako zasledovanje ali kaznovanje določene
osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali njih iz kupilo	;
(4)	Zapale reči ali njih izkupilo se porabijo za preskrbovsynje prebivalstva.
3 29
(1)	Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe zoper katere ni dopusten priziv.
(2)	Zavarovane reči more otujiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še preden se izjavi, da zapadejo, ako nastanejo z njih hrambo stroški ali je nevarnost, da se izpridijo,
$
Razpast središča za cuker.
Središče se razpusti, zaslišavži občni zbor, [ z odredbo urada za prehranjevanje ljudi v po-razumu s finančnim ministrom
S -il
Začetek veljavnosti.
(1) Ta ukaz dobi moč dne, katerega so razglasi, izvzomši določila §§ 16 in 19 a. Določila §§ 16 in 19 a dobč inoč s 15. dnom oktobra 1918. I.
(j) Hkratu se razveljavlja ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne t)0 septembra 1918 I. v (drž. zak. št. 347)
Wimmer s. r.	. Schauer s v
Paul s r.
/
U r kr dvorni.- m drža ins tiskarn» i atu