39. številka.
Ljubljana, v petek 17. febrnvarja
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan svečer, izimSi nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za a v st r i j sk o-opo rsk e deželo M vse leto 16 pld., za pni leta m |_'bl , ia fietrl 1ct;i 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta .'J pld. .'JO kr.. za jedrn mesec 1 fjld. 10 kr. Za. pošiljanje na dom raluna se po lo kr. vca mesec, po ."10 kr. za eetrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravr.iStvo je v t-jobljtini v Frana Kolmana hisi ,,Gledališka stolna". D pravni Stvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v*e administrativne stvari.
Govor poslanca g. dr. Tonklija
▼ državnem zboru dne 14. februvarja t. 1.
,, Visoka zbornica! Večina govornikov iz levice te visoke zbornice govorila je o programu zdanje vlade in našla je, da je vlada svojemu programu postala nezvest«, da ga nij prav nič izvela, da. ga celo nij skušala izvesti. Če bi hotel tudi jaz s svojega stališča jednako sodbo oddati, moral bi priti do druzega prepričanja, ker menim, da vlada nij postala svojemu programu nezvesta, temveč, da ga ima vedno pred očmi, da je uze tudi poskušala iz* vesti ga.
Vlada zapisda je na svojo zastavo mej drug.m tudi spravo in jednakopravnost vseh narodnostij. Kar je vlada v kratkem času svojega obstanka storiti mogla, to je storila, in jaz se nhdejam, da bode na tem potu nemotena po mnogih ovirah, ka tere jej stavi ona (leva) stran visoke zbornice, dalje stopala in dosegla svoj smoter.
Pozdraviti morem kot j eden korak, in sicer pomenljiv korak na tem potu, češko vseučilišče v Pragi, katero je ves češki narod z veseljem pozdravil in o katerem gojimo tudi Jugoslovani najboljše želje ter se nadejamo, da bode tudi cvelo, svojo nalogo rešilo, z nemškim posestrinim vseučiliščem jednako napredovalo in z njim y gojenji znanosti in vede tekmovalo z uspehom.
Kot diljni korak do pomirjenja narodnosti) se mi zdijo tudi mnoge jezikovne določbe, osobito ona za Češko, katere naj bi prejšnje negotove razmere odstranile. Prejšnje odločbe so se tudi za Slovence ponovile, da si nijso, kar bodem pozneje omenil, donašale pričakovanega sadii.
Dalje si je vlada kot smoter postavila zopetno upeljavo ravnotežja v državnem gospodarstvu, in jaz verujem, da se je tudi v tej zadevi mnogo storilo. Če pa vlada v kratkem času svojega obstanka še nij mogla primanjkljaja odstraniti, se jej to ne more
šteti v zlo, ker je prejšnja vlada sedem let neomejeno poslovala, ne da je dosegla oni smoter, da, naopak, za njenega vladanja večal seje priiniiijkliaj od leta do leta.
Če vzamemo glavno poroči i o o budgetu v roke, konstatirati moremo iz njega izboljšanje; primatu kija j je v tem letu za cele tri milijone manjši, kot. v prejšnjem letu, nasproti pa dohodki vedno nnrašeajo. Daljni korak do zopetne upeljave ravnotežja se je storil tudi s tem, da je vlada postavila št* ddno ko misijo, katera je sestavljena iz mož kateri pripada m> vsem strankam in katerim se ne more odrekati znanstvena zmožnost, resnost in dobra voljn. Opravičena je torej nadeja, da bode ta komisija za že Ijene uspehe dosegla, na nnčin, da bode pričela možne reforme v upravi, katere bode mogla vlada predlagati visokej zbornici v ustavno razpravl|an|e Neposrednji moj predgovornik je prav dobro Opazil, da je uprava v Avstriji zrlo draga: Uziok temu je pač, da itmimo preveč jeduakovi stoih uradu j, jedno poleg druge, katere stroške in kompetenčne prepire množe nepotrebno.
Če vlada na jednej strani hoče štedenje upe-ljati, je na drugej strani tudi stavila predlogi), katere je večinoma visoka zbornica uže sprejela in katere pričajo o povišanji dohodkov, kateri bodo piimanjkljaj, če ne odstranili, vsaj /manjšali. Tu sem pripada hišni davek, davek na petrolej, katera oba sta uže postala zakona, in s tema v na j ož jej zvezi stoječi postavni načrt, zadevajoč carinski tarif kateri ima dvojno smer, da pomnoži državne dohodke in ob jednem našej domačej obrti daje zaŽeljeno varstvo. Če so finančne carine osobito v sosednem nemškem carstvu prišle do tako visoke veljave, mislim, da se tudi nam nij treba braniti, da pozdravimo povijanje finančnih carin pri nas z veseljem. Glede kmetijskih razmer je vlada tudi uže storila korake, da jih i/.bnljša.
Jaz hočem le omeniti,   da bodo  nova obrtna
postavna predloga znatno Rtevilo pritožb mulih obrtnikov odstranila, s Čemer s • budo menda rane, katere so se mu vsekale v slednjem času, ozdravile.
Drugo sredstvo je načrt komasacijskega zakona, ki hod'* pomagal malim kmetovalcem, in isto tako se namerava tudi reforma O naslednem pravu na kmetih, katera ima tudi nan,en izboljšati poljedelske razmere malih kmetovalcev,
Jaz mislim torej, da je vlada v tem kratkem času vse poskusila, da bi i/vela svoj program in poravnala škodo, k..tera je do zdaj zadevala malo obrt; da se vse doseči nij moglo, tega nii vlada kriva, marveS deloma visoka z>ornea, katera se o predlogah ne posvetuje s potrebno hitrostjo in resnostjo in jim ne da zakonite moči, kar bi bile istinito zaslutile. Saj ie znano, da nekateri čl ni v vseh odsek h vsemogoče vporabtjajo v tO da posvetovanja o predlogah zavlačljo in t tako ne puste priti do rdel epa; torej je to m'je p: e Ibaeivanje tudi utemeljeno, OnobitO, ker sem to sam cul v nekaterih odsekih, v katerih sedeti mi je čast. Po tem splošnem delu, obrnem se proti nekim očitanjem nekaterih pre-častitih gospodov predgovornikov. Prečestiti gospod poslanec vitez Carneri ni) mogel opustiti, da ne bi zopet napadal slovenski narod in mu piedbacival marsikaj nelepegu; tako na pr mer navaja da upe-ljava slovenščine v ljudske šole ne bode dosegla druzega namena, druzega smotra, nego da se otroci navadijo brati, pisati, računiti in moliti in da vse svoje žive dni ne postanejo druzega, nego surovi hlapci.
Nu, ta priklon moram z vso odločnostjo zavrniti, jaz mislim, gospoda moja, če bi bilo to res, potem bi ottoci nen škili roditeljev, kateri ljudske čole obiskujejo in dovrše, takoj po končanih Ijud-skih šolah morali postati doktorji in gospodje. Da je to tako, vender nobeden trdil ne bode, ker ljudska šola n ima tega visokega smatra, kajti oni, ki polno in celo  omiko uobiti hočejo,   morajo obi-
LISTEK.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.)
I?l'V«t   lCH j i<£>ll.
XIV. (Dalje.)
Bog zna, kako bi se bil prepir končal, da se nij Sipjagin umešal. Donečim glasom in inponirajo-cdm držanjem — ne ve se, je li se je bolj kot državnik ali kot hišni gospodar držal — je mirno rekel, de, pri njegovej mizi ne želi delj takšnih prepirov poslušati; da je uže od nekdaj v njegovej hiši zakon (on se je sam koj popravil rekoč „sveti z.i-kon"), da se vsako prepričanje čisla, toda samo s tem pogojem (tu je svoj kazalec z velikim prsta nom vzdignil), da ne prekorači meje dostojnosti. Gospodu Neždanovu mora opomniti, da naj ne govori takšnim načinom, a tudi gospoda Kolomejceva mora   pokarati,  da je pristaše one stranke tako
srdito napadal, — kar se pa iz njegovega prizado vanji za vseobči blagor tolmačiti da.
„Pod mojim krovom," zavrAil je svoj govor, „pod krovom Sipjaginovirn nij nI Jakobinc v m hlapcev, noro tu so sami pošteni ljudje, ki si v roko sežejo, ako so se sporazumeli.
Noidanov in Kolomejcev sta molčala, a v roko si nijsta segla, baje še nij čas njijinegft sporazum Ijenja napočil. Obratno: nikdar se nijsta tako sovražila  ko zdaj! One I vršil so ie z občim in heugod nim  molčanjem;   sicer  je   Sipjagin   skušal povedati jedno svojih diplomatičnih , anekdot, ali  v sredini pripovedanja je utihnil. Marijana gledala je ne prestano na svoj krožnik. Ona nij hotela kazati, da je z Neždanovim jednih uiislij;  ne morda iz bojazljivosti — o ne!—samo gospe Sipjaginovej se nij hotela izdati. Čutila je. kako ostro ona vanju g!.-da. Res,   ta nij izpustila ni njo ni Neždanova iz očij. Slednjega nenadejano strastno razburjenje |e preme tei o ženo jz začetka otupnilo — potem pak obšla
j jo je neka misel, daje nehote vzkliknila: „Ah ! . .
\ Koj je uganila, da Neždanova uinna več v svojej oblasti; oni isti Neždanov, katerega je uže svojim
su/njem smatrala. Nekaj se močilo d ogoditl . . . Nj li morda Marijana tu k.»j vplivala? Da, gotovo! Nihče nego Marijana . . . on se jej dopada ... in tudi ona . . .
„Tu bode treba kaj odločnega storiti," zavrnila je svoje ukrepanje; KolomejceV hotel j* od jeze počiti. Še dve uri po/inje, k i je pieferance igral, rekel je: .kupim" nii ..iuram1' j tko srditim glasom, akopram se i«* delal, ko da hvojega (irotiv-nika prezira. Jedi ni Sipjagin je bd s tem prizorom prav za prav Zadovoljen. S < j se je izkazu 1 kot govornik ter nevihta ukrotil. Znan mu je bil latinski jezik, torej tudi Vergilov „Quos pgo !w Se ve da, z Neptunom se nij primerjal, .di njegov;h besedij spominal se je z nekakšno Bi m pa I jo!
XV.
Prvo  priliko,   ki   ga  je  zadeto,   upotrebil je Neždanov,  ter  v  svojo soho odšel,  kjer se je zaklenil.   Nikogar nij hotel videti, nikogar — razen Marijane. Ni ena toba bila je povsem na konci dol-; ze^ po celem zgornjem nadstropji vodečega hod-! nika. Neždanov je bil samo je-lenkr.it, in tedaj samo I za trenutek, notri; ali slutil je, da mu ne bode za-
1 nanje države.
„Pest. Lloyd" priobčuje od svojega specialnega korespondenta iz Dubrovnika poročilo o pan-slav'stičnem gibanji v Črnoj fforl. Ta poročevalec meni, da se prej ne more udušiti vstaja, dokler se ne podjarmi Črna gora. Nikita, pravi ta poročevalec, je lojalen, a mej ljodstvom vre. Ta vojni čut pa netijo Se bolj agentje slovanskega komiteja v Moskvi, kateri zistematično vzbujajo v narodu upor. Tudi Angleži da so udeleženi pri tem ščuvanji. Na to pisarenje je pač le odgovoriti z •Glasom Črnogorca". nNaj le pridejo Avstrijci, mi jih bodemo sprejeli !M
Jako zannnljiv članek prinesel je „Parlamentär" o javnem innen f i Kuni Je na jugu. „Parlamentär" piše: „V kako o/ko zvezo je prišla avstrijska politika 2 rusko po oerolinskej pogodbi, to kaže na prav jasen način globoko gibanje, katero se je polastilo v političnih krogih vseh duhov ruske družbe. Javno mnenje celega velikega carstva, ki navzlic slabemu glasu, ki ga ima v Evropi, dela z bolj mogočnimi impulzi, kot javno mnenje marsikatere druge konstitunjonalne države, peča se denes s hercegovsko vstajo ravno tako intenzivno in strastno, kakor o času zadnje jugoslovanske vstaje proti Turkom. In mi smo priče, kako dve mogočni gibanji v vedno narastajočem boji se bojujeta za prednost. Jedno skuša javno mnenje narodnih čuvstev spraviti v staro strugo ekspanzivne narodne politike, imenovane pan-slavizem, drugo skuša narodno in politično mogočest sprave z Avstrijo ohraniti. Mi ne vemo, na katero stran se bode obrnilo; o oflcijelnej prijaznosti obeh držav pač zdaj ne more odločiti še nobena stranka, jedno pa se mora za vsak slučaj pri Avstriji visoko ceniti, da velik del tudi neoficijozno naiepotičeriega javnega mnenja v ra tout prix" domoljubnej in inoškej družbi dela iz sporazumljenja s slovansko politiko program . . .
Ilolgaraki liberalci sklicujejo na podlagi programa, katerega smo UZ9 priobčili, shode, pri katerih se zahteva zopetni upeljava uprave.
<;ainl»rH;t izdal je baje iz Nizze pismo, v katerem priporoča, naj se ne dela novemu kabinetu Opozjcije, naj se podpira, da bode mogel izvesti reforme, katere zahteva dežela. Gambetta hoče baje s tem kabinet upogniti pod jarm, da ga podpira, a ga tako naglo dalje poriva, da mu Zmanjka potrpežljivosti in sape: potem bode dobil priložnost, da poseže v delo ngrand homme" sam, »kateri je jedino v stanu pomagati deželi", kakor se izražajo Gumbettistični listi.
Italijanska zbornica sprejela je dne 14. t. m. ves načrt o skrutiniji po listovih z 260 glasovi proti 145 glasovom. Večina desnice in središča, kakor tudi pristaši Nikotere so glasovali proti načrtu.
Španski ministerski svet je sklenil, da prepove demostrativno romanje Karlistov v Rim. Papežev nuncij v Madridu, nadškof Bianehi, kateri se zelo poganja za to romanje, se bode baje poklical od tod in na njega mesto se bode postavil Palotti.
V angleškem parlamentu stavila se je na vlado interpelacija o preganjanji Židov v Rusiji in Gladstone je odgovoril, da so to stvari, ki prouzro-čajo dosti žalosti, a da so to notranje zadeve druge vlade, te ne morejo postati predmet službenega do-pisavanja. Prijateljski koraki da so pač mogoči, a druzega kaj da bi več škodilo nego koristilo. — Dilke se je izjavil, da so  zdanje težkoče v Egiptu
vprašanje posledice osvojevalne politike prejšnjega kabineta. Evropski koncert da je najboljše sredstvo, da se uravnajo evropske in izvenevropske težkoče in on misli, da se bode to zgodilo tudi pri egiptovskem vprašanji.
Dopisi.
■z Kamnika 16. febr. [Izv. dop.| Preteklo nedeljo smo imeli v čitalnici veselico, katera je bila vseskozi prav živahna. Naši pevci pod vodstvom gosp. S telet a so vredni vse hvale; „ Jadransko morje", „Večernicou, „V tibej noči" i. t. d. peli !*o tako ubrano in miloglasno, da je bila zadovoljnost splošna. Igra „Dva gospoda in jeden slugi" predstavljala se je povsem gladko, posebnosti se odlikovali gospodični M. Ozbičeva in F. Medvedova, prrej pristujejo bolj resne, zadnjej vesele uloge. Želeti bi bilo, da bi nastopale tudi droge gospice na našem odru, potem bilo bi možno predstavljati časih večje igrokaze. — Odlomek iz čarobne burke „Za-pravljivec" izvršila sta gospdč. Medvedova in gosp. Štele izvrstno. — Po besednem delu veselice vršil se je prav prijeten ples, trajaioč do belega dne.
Iz Razdrtega 14. febr. |Izv. dop.] Minulo nedeljo t. j. 12. t. m. bil je pri nas v Razdrtem kmetijski shod, na katerem je predaval gosp. popotni učitelj Kramar. Bilo nas je zbranih nad 60 kmetovalcev, največ iz okolice pa tudi za kmetijstvo vnetih Senožečanov, Zagoreev in Knežanov se je nekaj udeležilo. Udeležba bi bila pač mnogo-brojnejša, ako bi se bdo to ob času naznanilo, pa zvedeli smo to le po ,,Novicah" in „Slov. Narodu" in to le 2 ali 3 dui pred shodnim dnevom.
G. Kramar je naj prvo se lepo zahvalil za nenavadno udeležitev, posebno od strani za kmetijstvo vnetih, inteligentnih gospodarjev in nekaterih gg. duhovnov in učiteljev. Potem nam je naznanil ter povedal, da vladina dobra volja je: ubozemu, do zdaj le zatiranemu, inače pa skoro pozabljenemu kmetovalci na lastno iti njega korist pomagati in to s poukom in drugimi potrebuimi podporami, kar se je od navzočnih z veseljem pozdravljalo.
Potem govoril je o potrebi umnih gnojišč ter o ravnanji s gnojem v obče, kar so navzočni poslušali pozorno.
Povpiaševal je navzočne, kakšnega mnenja so oni, kar se tiče povzdige kmetijstva in kako, ter na kak način naj bi se v okolici pričelo pomagati tako propalemu ali bolje rečeno zaostalemu kmetijstvu. Na ta vprašanja odgovarjalo se je mno-gostransko in dokazovalo se je od strani govornikov, katerim je poznati, da jim nij kmetijstvo deveta briga, nego da se marljivo ter po mogočnosti trudijo to pospeševati, — kje tičijo krivice in kedo da je temu kriv, da je kmetijstvo pri nas na tako slabih nogah in vsled tega kmetovalec v takej ve-likej b^di.
skati še srednje in visoke šole. Naravno je torej, da otroci slovenskih roditeljev, ki slovenske ljudske šole z uspehom dovrše, ne postanejo najedenkrat doktorji, a vsekako smeli trdim, da naši kmetovalci, ki so dovršili slovenske ljudske šole, morejo se v vsakem oziru meriti s kmetovalci nemške narodnosti, ki 80 nemško ljudsko šolo in nobenega druzega zavoda obiskovali, Jaz vender s tem nečem nič oponašati, marveč le napadanje na slovenski narod odbiti. Nasprotno, če bi bilo resnično, kar je gospod poslanec trdi!, da se omikan) oni, ki so obiskavali nemško ljudsko šolo, in da postanejo kaj boljšega, nego le surovi hlapci, moralo bi se to zgoditi tudi pri diugih narodih; Francozi, Angleži in Italijani bi bili morali postati tudi le surovi hlapci in tega veuder ne bode nihče trdd. Torej mislim, da sem to neutemeljeno, neprevidno iu naš narod želečo trditev do dobrega pobil.
Dalje je trdil gospod poslanec Carneri, da upeljava nemščine kot obligatnega učnega predmeta v višje šole ne zadostuje; kajt» potem bi se slo venski dijaci le nemščino lomiti naučili, ne pa nemški misliti. — Jaz mislim, da se slovenski dijaki prav dobro nemški nauče s tem, da se nemščina kot obligatnl učni predmet v sred njih šolah poučuje. Oni pa se nauče dobro avstrijsko misliti. Če misli gospod poslanec, da se ne uče vel ikone m ško misliti, potem ima prav, kajti uče se le dobro avstrijsko misliti.
(Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. februvarja.
.N. Wr. Tagblatt" pripoveduje svojim čitate-Ijem, da so v s ta š i   m.» sumi postavili p rovi zorno  vlado,  katere sedež  je baje v Gačku. Kakor poroča ti li<t.,   je vodja vstašev Ivan Mušič iz Popovega polja združil pri Ilici .r>00 vsfrišev, mo-hamedan<ki vodja vstašev \^<n Borta  pa ima pod povelj niš tvom svojim pri Novem Bazam 1000 mož, kateri so večinoma Mohamed.mi in Arnavti. Vstali iz Zagorice imajo svoj glavni tabor v Krhljuii mej Sarajevom in Fočo. Oni imajo Peabodv- in Snvder-puške in jih šteje okolo   3000 mož,  dobro oskrbljenih s provijautom in muiucijo.   — O napadu naših čet na Ledenice pripoveduje „N. Wr. Tagblatt", da so se vtt^ši  branili z veliko silo.   Močan vstaš vstopil se je na visoko skalo  in zavpil na-im lov cem nasproti: „Nazaj 1 ali do '.i veli boste krvav dan\'x Cesarskih čet pa to nij motilo, vilo so napale vstaše; kmalu prišla je reserva iu vstaji so se morali umakniti.   Po kratkem  prestanku vn 1 se  je zopet boj. Padati  so jele vel ke  skale cesarskim  četam na glave.   Lovci skušnjo še varovati,  kolikor mogoče, le korakoma se pomikajo naprej.   Na jedenkrat se prikaže na višini gorska baterija nadčastnika Ktih-nela in strelja na vstaše.   Ti zbeže proti Knezlacu.
merila, ako pri njej potrka, obratno, ona morda sama želi ž njim govoriti. B lo je uže precej kasno, okolo desete ure. Gozdarji so mu ljuba V izkazali ter pustivši ga v miru s Kolomejcevim kartali. Valentina Mihajlovna vpr; šala je nekaterekrati za Ma-rijano, ker je i ta koj po obedu izginila.
„Kje je pa Marijana V" vprašala je najprej ruski, potem francoski, ne da bi se naravnost do koga obrnila, nego, kot da bi z zidom govorila, kakor to cesto ljudje delajo, ako jih kaj začudi. Zaradi igre pozabila je kmalu i to.
Neždanov šel je nekaterekrati po sobi; potem stopal je po hodniku do Marijani ne sobe, ter ondu-kaj pazljivo na vrata potrkal. Niliče se nij oglasil. Potrkal je drugikrat ... in skusil odpreti. Vrata so bila zaklenena. Povrnil se je v svojo sobo; jedva se je vsedel, kar se njegova vrata tiho odpro in se Marijanin glas zasliši:
w Aleksej Dimitrič, ste li vi zdaj trkali?-'
On je brzo vstal in na hodnik šel. Marijana stala je bleda, z lučico v roci, poleg vrat.
„Da . . . jaz sem bil," šepetal je on.
„Pojte,u rekla mu je, ter šla, a ne do konca hodnika, kjer je bila njena soba, nego do malih vrat,  katera je odklenila.   Neždanov zagledal je
majheno, prazno sobico. — „Vstopite, Aleksej Dimitrič, tu naju nihče motil ne bode." — Nežda-nov je vstopil, ona postavila je svečnik iz rok in se k njemu obrnila:
„Jnz razumem, zakaj hočete baš mene videti; življenje v tej hiši vam je neiznosljivo — kakor meni!"
„Du," odgovoril je Nečlanov. „A odkar sva se sprijateljila, mi nij več tako težko pri srci."
Marjana «e je zamišljeno nasinijala.
nHvala vam, Aleksej Dimitrič; toda recite mi, hočete li še delj v tej smradljivej atmosferi živeti ?"
„Mislim, da mi bodo službo odpovedali," odgovoril je Neždanov.
„A vi sami ... . vi je ne bodete onim odpovedali V"
„ Jaz sam ? ... Ne !"
„Zakaj ne?"
„Hočete li istino vedeti? . . . Zato, ker ste vi tukaj 1"
Marijana povesila je glavo ter stopila nekoliko
nazaj.
„Vrku tega," nadaljeval je Neždanov, „sem dolžan tu ostati. Vi o vsem tem nič neveste, ali vidim, da vam moram vse povedati."
Pristopil je k njej in jo prijel za roko. Ona mu je nij odtegnila, nego ga le radovedno pogledala. „Čujte torej!"
Strastno in z neobično zgovornostjo, vedno držeč Marij a ni no roko, povedal jej je svoje namere, uzroke, ki so ga prisilili vzprejeti učiteljsko službo pri Sipjaginu, vse zveze in sploh vso svojo preteklost in vse, kar je do sedaj za svojo tajnost smatral. Omenil je tudi onega pisma od Vazilija Niko-lajeviča in celo — svojega prijatelja Silina! Govoril je hitro, jezik se mu nij zadeval, baš kot da si sam očita, da tega uže prej nij Marijani zaupal, kot da se hoče zato pri njej oprostiti. Ona poslušala ga je pazljivo in si vsako besedo, ki jo je nenada slišala, zapamtila; hvaležnost, ponos, udanost in požrtvovalna odločnost navdajala jej je dušo. Oči so jej bliščale. Svojo roko dela je na njegovo in ustna, tresoča se od radosti, malo odprla. V tem hip«, bila je krasna! Ves zavzet utihnil je on — in jo ljubo pogledal; zdelo se mu je, da ta ljubeznivi obraz, ki mu je bil tako drag in tako znan, vidi prvikrat.
On je globoko vzdihnil.
(Dalje prih.)
Gospoda Kramarja je jako veselilo, ker se je prepričal, da pri nas se ne manjka dobre volje, le pomoči nam je treba, pa bode kmetijstvo kmalu v drugem stanu, kakor pa je do zdaj, kar bi bilo gotovo v našo in državiuo jako veliko korist. Potem, ko se je zahvalil za udeležitev, razšli smo se na več kraiev, večina znancev in prijateljev zbralo se je še pri kupici vina, kjer se je še mnogo govorilo in debatiralo.
Izraziti mi je še obžalovanje, da nekateri, ki bi se bili lehko udeležili shoda, pa se nijso; zakaj ne? — Hi nko.
Iz Ljutomera. [Izv. dop.] Dne 2. febr. t. 1. je imela ljutomerska Čitalnica svoj občni zbor, pri katerem so bili v odbor sledeči gospodje voljeni: Ivan Kryl, realni učitelj, predsednikom; France Šrol, župnik, namestnikom; Jože Gorailščak, tržan, blagajnikom; Tone Šlamberger. c. kr. belež-nik, tajnikom; Ivan Kukovec, deželni poslanec; Ivan Simonič, kaplan in Jože Horvat, nadučitelj, odbornikom. Odbor je sklenil, da se še razen na ročenih listov „Brencelj in „Mir" naročita. Uredništvu „Mira" se je tudi 22 gl. odposlalo, za katere se naj 22 listov mej koroške Slovence razdeli.
Ne morem pa opustiti taiste č. g. ude, kateri so se brez vsega uzroka zborovanju odtegnili, pogra jati. Če vam je zabava na srci bolj ležeča, kakor narodna reč, tedaj je res žalostno. Mislim pa, da se mora narodna reč pred vsemi drugimi stvarmi na pivo mesto postaviti. Če hočete narodnjaki biti, bodite narodnjaki z dejanjem, ne pa samo z besedo. Mladini vedno očitate, da je premalo narodna, kako pa bi tudi bila, če njej takšne vzglede dajete, pokažite jej sami, kako se mora vrli naroden možak obnašati, gotovo vas bodo rada posnemala.
Mislim in upam, da mi ne bode več priložnost dana, mlačnost nekaterih ljutomerskih narodnjakov celemu svetu naznanjati. Diii.
Iz Trn(a 14. febr. [Izv. dopis.] Veselica političnega društva v gledališči nPoliteama" je mi-nolo soboto izpala sijajno. Občinstva udeležilo se je od blizu in daleč nad 2000, kar je gotovo dokaz, da uživa to društvo povsod pri Slovencih zaupanje. Petje je bilo izvrstuo. Skedenjski in tržaški pevci pokazali so, da je na obalih Adrije v resnici Blavčekov dom. Mešani zbor nSlavjanka", zadnja točka sporeda, ugajala je najbolj občinstvu in morala se je vsled viharnega ploskanja ponoviti Male deklice od 6. leta pa do odrastene device in moški zbor peli so tako z občutkom, da je bilo vse za-makneno v harmonične glasove, in še celo Lahi so se čudili napredku. Omeniti moram še posebno pesen „D orno vi ni" z brenčečim zborom, katero je pel skedenjski pevski zbor. Segala je slehernemu v v srce, solisti so imeli čiste zvoneče glasove, morala se je večkrat ponavljati.
Ko je dvorni svetovalec stopil v svojo ložo, zaigrala je godba cesarsko himno, katero je občin stvo z živio-klici spremljevalo. Ples je bil živahen in trajal je do belega dne. Vsi stanovi so se ga udeležili. Okoličani v izbornej narodnej obleki z brdko okoličanko v ukusnej opravi rajala sta veselo, jednako višji in manji državni uradnik z elegantnimi gospemi in gospodičinami. Prosti delavec se je dru žil s trgovcem, vse je bilo le domače, bodi si vojak ali navadni človek.
Društvo „EdinostM zabeležilo je zopet v svojo kroniko zlatimi črkami ta uspeh in darovalo je zopet letos od čistega dohodka 50 gld. „ delavskemu podpornemu društvu" iu to zato, da poravna dolg umrle rojanske čitalnice.
Iz Oorlce 13. febr. [Izv. dop.] Prosim samo za nekoliko vrstic prostora v vašem cenjenem listu. Delo sv. Cirila in Metoda, katero so slovenski listi tako toplo priporočali, sem danes prejel v roko. PreČitavši knjigo, reči moram, ta spis je živa pridiga v narodnem oziru. „Ljubljanski Zvon" govoril je resnico, rekši, da je knjižica napisana s patrijotičnim ognjem. Z veseljem pozdravljam tudi jaz to novo cvetko na našem literarnem polji.
Prijetno je to berilo, ki sega v historijo, v narodopis, v jezikoslovje,  v zemljepis je in deloma
tudi v denašnje politične razmere. Knjižica ima res kaj lično obliko, po gradivu pa kuže, da je marsikaj zboljšanega iu dodanega, kar v podli-1ku „Edinosti u ni) bilo priobčeno. Tako je prav. Delo mojstra hvali. Naš pregovor pa pravi : kjer je dobro vino v krčmi, nij treba veje obešati. F. L.
Domače stvari.
— (Upravni odbor društva , Narodni dom") imel je predvčeranjim svojo drugo sejo, pri katerej se je sklenilo prirediti na korist društvene blagajuice tekom leta javno tombolo v „ Zvezd i" in binkoštno nedeljo veliko ljudsko veselico. Izvršitev obeh sklepov prepustila se je agita-cijskemu odseku, kateremu se je naročilo, naj se v ta namen pomnoži s člani druzih narodnih dmitev ljubljanskih. Istemu odseku naročilo se je tudi, naj odboru predloži uačrt o izvršitvi velike narodne loterije.
— (Uradniki banke „ Slavije " ) obvezali so se darovati vsak mesec večji znesek za „ Narodni dom". Pričakujemo, da bodo tudi drugod uradniki vselej na začetku meseca spominali se tega velicega narodnega podjetja.
— (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba bode jutri 18. t. m.
— (Za ^Narodni dom".) Glede na surovi napad, s katerim je neka gledališka reva, prej ko ne židovskega rodu, inzultirala slovensko občinstvo, sklenilo je več narodnjakov, da ne bodo več obiska-vali nemškega gledališča in da bodo dotične vstopnice darovali za „ Narodni dom". Stvar je posnemanja vredna !
— (Čitalnični pevski zbor) priredil je sinoči v Čitalničnej dvorani s i j a j n o besedo, katere se je udeležilo blizu 400 osob. Izmej mnogovrstnega sporeda omenjati je novi zbor Mazankov ,.Že ženo ga, Tineta" z godbo na mrlotinkah in turškim bobnom, Stoosov rJunaci na ples" in komični zbor rLjubezen in policija" (Suppé) spremljan z glasovirom, nakovali, zvonom iu bobnom, kateri so se vsi, kakor je pri čitalničnih pevcih uže običajno, peli jako krepko in ubrano ter vzbudili mnogo veselosti in ploskanja. Isto velja o Nedvedovej „Luna sije" (nova) in Verdijevem „Un ballofin masckera", pri katerih nam je bila redka, a toliko prijetnejša prilika slišati g. Medena krasni tenor. Stegnar-jev šaljivi čveterospev „ Kitajska" prouzročil je veliko veselosti in pohvale, ta točka bila je za debeli četrtek kakor nalašč. Na vabilih smo sicer čitali, da so ti Štirje pevci Original - Kitajci iz Hong - Konga, kar pa menda nij res, a oprava in petje bilo je tako kitajski izvirno, da so nam bili prav povšeči. Skoro odvisno je dostavljati, da so vse navedene točke vsled občnega plo skanja morale ponavljati. Loterija obsezala je skoro preveč dobitkov, kajti po poluuoči bil je še le konec besednega oddelka in tedaj pričol se je ples, kateri je trajal baje do ranega jutra. Da pa ta izredna veselica nij bila tudi brez gmotnega uspeha, skrbel je g. dr. Štor, kateri je za „Narodni dom" mej občinstvom nabral v naglici 45 gld. GO kr. — Slava! — Dve točki, katerih nijsmo omenili, naj bi bili — kratko rečeno — izostali! Gospodom pevcem in njih vodji g. Valenti bodi za ta jako zabavni večer izrečena topla zahvala.
— (Ivan Pakižf-) Učiteljski pripravnik IV. leta Ivan Pakiž iz Sodržice umrl je včeraj zvečer ob 10. uri. Pogreb bode jutri popoludne ob Va 5- uri. Nemila smrt pokosila nam je v njem zopet nadejepolnega mladeniča, vrlega narodnjaka, izbornega pevca in izvrstnega muzika. Bodi mu blag spomin !
— (Duhovenske spremembe v ljubljanske) škofiji.) G. Anton Zupančič, do-zdaj mestni kaplan pri sv. Jakopu v Ljubljani, je postal profesor duhovnega pastirstva za g. kanonikom Andr. Z a m ej c e m na ljubljanskem bogoslovji. G. Fr. Kregar, duhovni pomočnik in katehet v Kranj i, pride za duhovnega pomočnika k sv. Jakopu v Ljubljano; v Kranj na njegovo mesto pa g. Jan. Mr vec, duhovni pomočnik v Šent-Jarneji. B<vši kurat na Gradu v Ljubljani g. Jan. Gostiša gre v pokoj in
na njegovo mesto pride g. Al. Puc, duhovni pomočnik v Dobrepolji. G. Šimen Vaj voda, župnik v Nemšk^j Loki, gre v stalni pokoj. — Župnija Borovnica je razpisana 1. t. m.
— (Ley kara-Josef sthal in Schu Iv erei n.) Vodstvo Leykam-Josefsthalovo v Gradci dalo je vsem v Velčah službujočim uradnikom ukaz, da morajo pristopiti nemškemu rSchulveremuJ ter da se mora vsak mesec predložiti ravnateljstvu izkaz, koliko vsak uradnik plačuje na mesec. Ne vemo, je li previdno, da tako podjetje, kakeršuo je Leykam-Jo-sefsthal, poprime vajeti politične agitac )e, to pa vemo, da rni ne bodemo postili sejati nemške lju-like mej slovensko pšenico in da bode tako postopanje tudi nas delalo brezozirne.
— (Iz Ptuja) se nam piše: Veliko veselje je mej tukajšnjimi Slovenci, ker je kupila čitalnica poprejšnji hotel „Stadt VVien", kjer je imela čitalnica mnogo let svoie prijazne prostore, za „ Narodni dom." Ptujski Slovenci delajo tiho, a neumorno in njih trud prinaša vedno sad. Gotovo je to podjetje posnemanja vredno. Živeli podpirateln „Narodnega doma". Največje zasluge za ustanovitev imata v prvej vrsti gg. dr. Čuček in dr. Gregoric, — se ve da tudi naši vrli slovenski okoličani.
— (V Ci rk niči) napravi niiarodna čitalnica" vtorek 21. t. m. maskarado, mej to primemo petje in pa šaljivo loterijo. P. n. občinstvo udeleži naj se kolikor mogoče v resnici maskirano. Vabilo velja za legitimacijo. Odbor.
— (Vrhniška čitalnica) napravi v nedeljo 19. t. m. ob 7. uri zvečer muškat ado. Vstop dovoljen je tudi brez maske. Mej točkami bo izžrebana šaljiva loterija obstoječa iz HO jako lejuh dobitkov. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. V&uka maska mora imeti na prsih pripeto vstopnico, koja Be dobi za 40 kr. pr gg. Carl Gollob & Comp. in G. Jelovšeku. Brez tega znamenja nij maskam dovoljen vstop. K tej veselici piija/.no vabi
Odbor.
— (A k a d e m i č u o društvo „ S1 o v e n i j a ") na Dunaji napravi na pustni torek 21. t. m. zabavni večer; na dnevnem redu je mej diuuim šaljivo predavanje g. K. Streklja: Zborovanje bogov v Olimpu. Locale: Schneiders Zipfer-Bierhulle I. Wulizeile 38, Souterrain. Začetek ob Va 8. zvečer. K obilnej udeležbi vabi uljuduo odbor.
— (Prem e m h e pri u č i t e 1 j s t v u n a Kranjskem.) Za Stari trg poleg Loža imenovani pomožni učitelj g. Jos. Petri č. se je tej službi odpovedal ter gre na jednorazrednico v Preloko v Čr-nomeljskem okraji, a v S (ari trg poleg Loža pa pride bivši pomožni učitelj g. Alojzij Se/un.
Št. ti.
Slavno uredništvo! Glede na objavijenje „slovenskiga naroda" dne 13. febr. 1882 pol naslovom „C. kr. okr. sodnija na Vrhniki in slovenščina" prosim oziroma na §.19 tisk. post., da se Bprejmo v imenovani list pravočasno sledeči popravek:
»Slovenska računska tožba dr. Moše-ta ni bila vrnjena iz vzroka „čez da se s takimi tožbami, ako so pisane slovensko, samo bQdnija moles tira." — na dalje popravek :
„Ni res, da je podpisani sodnik svojim aus-kultuutom kedaj branil ali prepovedoval obiskovanje Vrhniške čitalnice."
Vrhnika 15. svečana 1882.
Dr. Piiu er, c kr. okr. sodnik.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj. (OHcijelno.) Tretji bataljon prvega regimenta razpršil je popolnem 250 vstašev v bitki južno od Bogovic v 15. dan t. m. Cesarske čete nijso izgubile nobenega moža, vstaši so bili 4 mrtvi, več pa ranjenih.
Razne vesti.
* (Koliko denarja se izda za trdnjave.) Zadnjih deset let je izdala Italija, bodisi za zidanje, bodisi za popravo različnih uže obstoječih trdnjav, 40 milijonov lir;  Francoska nad 40
milijonov frankov; Nemčija najmenj 40 milijonov mark. V Avstriji se je dovolilo od let* 1870 sem: za Krakovo l milijon, za Vfzemvsl skoro dva milijona, za Komorn 900 000 goldinarjev; vrtj»* sv-te so so votiral« tudi ki |fttnn Tirolska, w 8< d;no-graftkn m 73 krnje r>b ob«lili jitdi an»keu>i morja.— Konec leta 1880 1 na iaije dovolilo 13 milijonov, in sicer: osem in pol milijona za Galicijo, 4 milijoni zu Polo; ostali denar pa za južno Tirolsko.
* (Prebivalstvo Pulja.) Pulj, največje mestu v Istri in trdnjava ob obalih Adriie. ima sedaj u*e 17.700 prebivalcev. Od teh jih je 65°/0 Italijanov, 22°/« Slovanov, bodi si Hrvutov, bodi si Slovencev, in 13°/0 Nemcev.
* (Prebivalstvo Grške.) GrJka se je pomnožila po lanskem zemljiškem narastaji za 300.000 prebivalcev. To prebivalstvo se na pridobljene okraje sledeče deli: Okraju Tbesalija z 8 podokraji pripada skoro polovica, namreč ido.938 ijudij; okraju Trikala s 3 podokraji 11 G.478, okraju Arta pa 37.528 Ijudij. — Prebivalstvo Grške, v sedanjej povečanej obliki, iznaša okrog dveh milijonov prebivalcev.
* (Prebivalstvo Rima.) Rim je imel konec lauskega leta z vsemi predmestji skupaj 300.292 prebivalcev; izmej teb 560/o moških in 44°/0 žen-Bkih. Pri predzadnjej štetvi je imel Rim 244.484 prebivalcev; narastel je torej v desetih letih za 55.808 Ijudij ali za 18'5Vo. — Pomenjivo je neprimerno prevladovanje moških nad ženskimi prebivalci; tako, da je prišlo pri predzadnjej štetvi 118 moških na 100 ženskih, in pri zadnjej še zmirom 115 moških na 100 ženskih prebivalcev.
* (Vojna moč Romunije.) Stalna armada romunska znaša blizu 20000 vojakov in 80 vojaških uradnikov, 2945 konj in 192 topov. Reserva obseza 74000 mož in 186 topov. Če doštejemo še 33000 mož milice in brambovce. postavi Rumunija lehko skupno 200000 mož s 372 topovi na noge.
* (Statistika red o vniStv a.) Največ cerkvenih sekt, od vseh svetovnih drž«v, namreč 127, se nahaia v Zjedinjenih državah. — Temu primerno je tudi bogato razvito redovništvo. Razen 7000 re-aovnic in 3000 usmiljenih sester, nahajamo tudi nad 3000 redovnikov, od katerih pripada 37%, Jezuvi-tom, po 10°/0 Benediktincem in Frančiškanom, 7°/„ Dominikancem; 2'5°/0 Trapistom; razen teh je se dosti Auguštincev, Pavlanov in Lazaristov itd. — Število katolikov se je v 20 letih podvojilo; njihovo cerkveno premoženje pa je postalo šestkrat večje.
* (Največje reke v Evropi.) Največja reka v Evropi je Volga s 311*0 kilometri dolgosti, za njo pride Dunav z 2597 km., potem Ural z 2100 km., Dojeper z 2062 km., Don z 1926 km., Pečora z 1800 km., Kama z 1700 km , Oka z 1500 km., Ren z 1375 km., Tisa z 1360 km , Garona z 1284 km., Dvina 1270 km., Laba s 1164 km., Visla z 1120 km. in Dnjester z 1100 km. Vse druge evropske reke imajo menj kot tisoč kilometrov dolgosti. Največ imenovanih rek, namreč 9 ali 60°/0 pripada Ruskej, tri ali 20°/0 večinoma Nemčiji, 2 ali 13*3 °/0 večinoma Avstriji, 1 ali 6 7°/0 Francoskej.
Meteorologien«) poročilo.
A. v LJmblJ&nl:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mni.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	■v kriDa v tod in.
f «Ä co	Ofc 7. ari ijatraj •» !. iri ItpelaJa« •b ». iri tulu	747-84 mm 747*01 ■■ 749*21 ■■.	— 72«C + M«C — 2-8° C	ilibotfi uho d tlabiitna barja ilabotti jmroiahod	jam JMM ja.«»	OOOm.
* •« a e v. ■rti	•i 7. iri ljitrij tb l. iri •eptladu •b J. iri	749 45 mm, 74805 mm. 748-37 mm.	— 80° C -f- 5-6° C -1- 2-4° C	ilaioten iihod ilabotei» jnroubad ilabottn jugoiahod	jasa« ja»« jau*	0 00 m.
J* Z? rt ► O u. » •o I—<	•b 7. iri ljitrij «b !. iri pipiladu ib t. iri mi«	747-96Mk 743*73 mm. 74116m.	— 4-4° C + 8-4° C -f 50°C	»laMoa barja ilabotea jui^oiahod ■labotci jugozahod	jam jam oblačno ■	000 m.
C« > g	•h 7. iri ijutnj •b 2. iri popoladni •b 7. iri iTita	73872 «m. 742-25 mm. 74587 mm	-f 6-2° C -f 7-4°C + 0-6° C	ilabottn jugozahod ilabottn JDgotihod ilaboten gorenjec	oblico oblajn* deloma jam	1-70 ■■. dežja.
B. v Av«trljl sploh:
(Od 11. do 14. febr.) Barometer hc je v jugu in zahodu neznatno vzdignil, na sevoru in vzhodu pa za kake 2—4 mm padel. Zračni pritisk je torej precej jednakomerno razdeljen in znaša razloček mej minimom na se vem in mej maksimom ob Adriji in na Tirolskem samo 4 mm. Ve-rovi so bili večjfdel zelo slabotni in so prevladovali skoraj povsod južni nad severnimi. Nebo je bilo povsod večjidel jasno. Tomperatura se je od prejšnjih dmj le mal ■ spremenila; bila je čez dan jako nejeduakomerna, povprečno po precej normalna. Največji razloček je znašal 15° C. Morje je bilo, posebno v okolici Trsta, vsled burje precej viharno. Dežja ali snega v gori zaznamenovanih dneh nij palo nič.
ilo.)
Poslano.
Po noči mej 12. in 13. t m. uničil je strašen požar v Nadanjem selu 18 gospodarjem vsa hišna in gospodarska poslopja Mej pogorelci je tudi sedem oirh, ki so pred tremi let: pogoreli in si dosedaj komaj svoja poslopja nekoliko uravnali. Poleg pet in sedemdesetletnega starčka, ki je v ognji strašno smrt storil, zgorelo je tudi 41 ovac in 4 prašiči.
V imenu ubozega ljudstva obračam se do usmiljenih dobrotnikov za pomoč in prosim slavno uredništvo za nabiranje milodarov, kateri naj se blagovolijo pošiljati podpisanemu županu, ali pa ča-stitemu gospodu župniku pri sv. Miheiu.
V Št. Petru, dne 17. februvarja 1882.
Luka S abe c, župan občino St Mihclake.
Tiajci:
16. februvarja.
Pri Slonu: Ilieber iz Gtadca. —■ Töpfer iz Linea — Scsnabl iz Gorice. — Fischer iz Kamnika.
Pri MTn.1161: König z Dunaju. — Felke iz Prago. — Orešntk z Dunaja. — Thaler iz Sachsenberga — Lubute iz Celja. — Weile z Dunaja.
Pri avstrijskem «catarji: Alič iz Ljubljane. — pl. Bzeidel iz Trsta.
Svarilo!
S tem svarim vsakega, naj ne posojuje mojemu mlado letnemu pastorku lvnnu Lochkurju na moje ime, ker ne bodem plačala jaz teh dolgov.
V Ljubljani, dne 14. februvarja 1882.
Marijana Lochkar,
(94—3) pekova vdova, Križevnifiki trg Št. 5
ZD-a.n.aos3s:sL "borza,
dne" 17. februvarja. (Izvirno telegrafično poroči Enotni državni dolg t bankovcih .   . . Enotni državni dolg v srebru       *   . .
Zlata renta...... ...
1860 državno posojilo .   . ...
Akeije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marko.........
4°/0 državne srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečko iz 1. 1864 .   .    100 . 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
• »        n      4°/0.....<
„      papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rej;, srečke 5°/0 • . 100 gld. Zeudj. ohč. avstr. -1 V,"/,, zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zupad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke.....100 gld.
Kudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . ,
74 cid.		55	kr.
76	ji	—	n
92	b	40	jt
128	i)	25	n
815	X	—	ji
302	»	50	ji
120		—	»
9	ji ji	51»/,	» »
5	ji	65	»
58	»	50	•
118	n	75	n
172	m	50	n
92	»	20	jt
118		—	m
85	■	70	m
85	»	75	a
104	it	—	
113	ji	75	
119	n	—	n
98		25	n
103	■	Î0	
175		50	m
19	n	25	
118		25	
196	■	50	m
Velik ročni atlant
prirodoslovja vseli treh oddelkov.
V 120 folio-tablah, po novej patentirauej metodi napravljen; izdal ga je dr. Guitav pl. Hoyek, profesor na Dunaji. Vsakih 6 tednov izide jedeu zvezefe po 1 gld. 20 kr., popolno v 15 zvezkih. Jako primeren za poučevanje v soli. Naročila sprejema (99) .1. Gtioiitiul v LJubljani.
Prijetno.
(603—3)
Koliko naših prijateljev držijo razne bolečine vso zimo v sobi, ali celo v postelji. — V mrzlem letnem času se težko prezračujejo sobe, ali se celo ne morejo. Kaj mor.i pač za take biti primernejšega in koristnejšega, nego da imajo S'edstvo, ki zrak popolnem očisti vzduhov, pri tem pa tudi razširja duli igličastih gozdov in oživljajoče vpliva na dihalne organe. To lastnost ima ttlttnerjev koniferni sprit, je destilacijski produkt iz smereke in se z raz-prsevalnim aparatom polahnorazprSi po zraku. Znani gospod dr. J. A. Streintz iz Gradca piše: Z velikim uspehom uporabljam Bittnerjev koniferni sprit pri desinfekciji bolničnih sob in želim mu splošno raz-š rjanje. Čena steklenici 80 kr., 6 steklenicam 4 gld., patentalni razprševalni aparat gld. 1.80. Dobiva so pri lekarji Bittnerji v Kihnovu (Reichenau), Dolenje Avstrijsko ; v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoozyjl.
L.
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
nmetalne zobe in zobovje
dobro in brez boleôin.
(77-4)
Razpis
služeb dveh občinskih policajev.
Pri mestnej občini kamniskej sta izpraznjeni dve službi občinskih paznikov (policajev) z letno plačo 300 gld. in z deputatom v znesku 30 ^Id. za službeno obleko. Jeden izmej njiju dobi tudi prosto stanovanje.
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govora in vsaj nekoliko tudi v pisanji.
PoBeben ozir se bode jemal na nivše žandarme.
Prosilci iiiii svoje prošnje vložijo do zadnjega februvarja t. 1. pri
občinskem uradu v Kamniku.
(92—3)
Župan: Dr. Samec.
MAAAAAAAAAAAAAAAAAv avkkavk Bvkkkavkka. tlvkH
\      Hiša v Borovnici £
iS se da v najem, s Šestimi sobami, prodajalnico, z K vso pripravo in založiščem, hlevom, vrtom in, če kdo
žoli, tudi poljem zraven; hiša stoji b izu cerkve. V 3 najem se. da za tri leta. Več so zve pri Franu Nu*
haduliiikii v Borovnici. (95 — 2)
ce M
»od
et
to O
u 9 'a
o
•g ^2
H a .
2 D
S
a
M a
a k*
'55 -f o T? cs
d
Si fe "C
Sij*
.    ZJ tO
.T) (u
S js .z
e
8 jé a I    -2 *Ç ^
. e s j n
i ^
° o s. 1
v O > i
t- G "s s
§8(3 d
«     se     * 2 ^ 2 »  • -cr-a •
2 h * S Ä 3 tO II    « S jo « œ
- 5
in M ''S
o »
- D
a"
C s
on
a
IC3
r-t *J
hm rs
I«
O      iO CD
«5 »tT M se
1 O oo
Gb
\   I^Ut R El N IG U NGS PIL L EN
m\&t
Boljii od Tseh podobnili U<l«ilkor, nrimaju te puitiljo ttie shotltjivr^n t> meh t ; najtlšpttmmfa sr mhK}„ zojiur l>olo/)ii t oru;i»iiiU upodnjuffi* tlel*  tele»a, Tobnr, bolesni v polti, na oceh, v moxJ»nih
in uttih, r......r otročje In cenilce bolezni; eiBtijo lehko kri iu odprarljajo blato. Nij g* icdr»vila, ki bi
bUo boljšo in pri tem popolnem neSkodljiTO zoper
telesno &aw*ret§e%
ROto-ri vir Tioh bolecnij. Ker so poeladkorjone, užirajo jih radi tudi otroci. Te pile io odlikovane » jako častnim pismom dvornrgt* »vrinile** filb.i.
WmV Jrdna *kat{fica m IS pitami v+lju Iti kr. Osem Aknl(Jie sl.ur<<i, lXO pit, vrlja umno
1 gld. a. v. (640-15)
^VPripnipl Vnaka akntljica, ki titmi ftnue : Apnthrkr rt«m OVdrjCIlJC • /inlii/.-n fjropoM,Je poniirrjrti. », ter ■▼■rimo, naj ic ne kupuje.
Variti me tnorn tiottro, itn kdo tir d<ii>i slaltrgn, nrvpllv-nrgn ali rrlo »kodtjlvrga; irdrtlcn. Vi^kdo naj i/.ri> no zahteva \ru*trimifiU Klfztibrtinlh pit, te im.no ua savitku tor navodUu ia> rabo poteff »toj+čl pottpUl.
CHavna zaloga ta IMtnaJi: Apotheke „xtim. hritlgm Tsropotd" de« l'h. Sitmtein, Stadt, ISeht drv n,,ul.ru- tiinl SjAtgntgaMBe, ter v vaeh dobrih lekarnah ua Dunaji iu po deželi.
Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Arinič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".