Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V petek, dne 26. avgusta 1927 St. 191. Posamezna Številka 2 Dir
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolemo 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celolemo v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D
Uprava /e vKopltarJevI ul.il.6 - Čekovni račun; LJubljana Ste v. 10.630 In 10.349 za lnaerate. Sarajevoit.7363, Zagreb it. 39.011, Praga ln Duna/ it. 24.797
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp. pedl-vi»to tnali oglasi po 130 ln 2 D.veCJI pglasl nad 4S mm vlftlne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din. v ure ti nllltem dela vrstica po 10 Din i Pri vetjem □ naročilu popuat Izide ob 4 z|ulrt^f razen pondelfKo ln dneva po prazniku
II 1.m ■milil I— MIM—I—MIH—IMII
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6IIII HoKoplsl se ne vračajo, nefranltlrana pisma se ne sprejemajo j- Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva St. 2329
Političen lisi sca slovenski narodi
Onemogli razdiraki.
Neutajljiva zasluga sedanje vlade je, da je krenila zunanja politika naše države v novo smer. Dočim je bila politika prejšnjih na sodelovanju z SDS slonečih vlad zgrajena na predpostavki prisrčnih sporazumov z Italijo, katerih le-ta nikoli ni odkritosrčno mislila, se je izvršil po padcu Pašič-Ninčič-Pribičevičeve-ga režima velik preobrat. Prodrlo je spoznanje, da se mora naša država trdno nasloniti na Francijo, koje zunanjepolitični interesi popolnoma soglašajo z našimi, kar je za nas tem večje vrednosti, ker je prijateljstvo najmočnejše države v Evropi do ms popolnoma nesebično in temelji v drug drugemu doprineše-nih žrtvah za svobodo domovine, v enakih iskrenih čuvstvih za demokracijo in skup-nem zamislu mirnega sožitja narodov iia teh načelih -- dočim je bila misel, da bi mogla obstojati kakšna paralelnost med našo politiko in poliiiko nasilnega Jašistovskega režima že s tega stališča absurdna. Na tem absurdu sloneča politika g. Ninčiča je dovedla do vedno večjega razmaha italijanskega imperializma in vedno večje popustljivosti z naše strani, ter so se na neodpustljiv način žrtvovali narodni in kulturni interesi naših bratov onstran meje. Zunanja kričavost, politika pouličnih demonstracij in šovinističnega napihovanja v besedah in gestah je imelo le namen prikrivati notranjo slabost naše oficielne vna-nje politike, ki je korakala od poraza do poraza in v veliki meri zakrivila naraščajočo ofenzivnost rimske konzulte. Vsak režim, v katerih st„ sedela gg. Pribičevič in Žerjav, pomeni nov plus v zunanjepolitični bilanci Italije, ki je vlekla največ koristi iz umetnega na-sprotstva med Srbi na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani, ki ga je ustvarjala v svoje strankarske namene samostojnodemo-kralska denuncijantska politika.
Tega je zdaj hvalabogu enkrat za vselej konec. Trdno oprta na prijateljske velesile, predvsem na Francijo, more naša država uspešno zasledovati veliko zamisel balkanske zveze, za kar je prvi pogoj čim tesnejše zbli-žanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Kakor je SLS vedno obžalovala neodločnost prejšnjih režimov, ki so se iz ozirov do Italije bali popolne naslonitve na veliko Francijo, tako je tudi od prvega početka naglašala potrebo srečne likvidacije spora med bratskima jugoslovanskima narodoma, ki ju je razdvojila politika sovražnikov slovanstva, za kar nas je tisk SDS pošteno osumničil in očrnil kot »sovražnike srbskega naroda« in ovajal najvišjim faktorjem kot »sovražnike države«. Danes imamo zadoščenje, da je teza čim ožje zveze dveh slovanskih balkanskih držav zmagala, ne da bi se s tem oškodovali interesi ostalih balkanskih narodov — nasprotno! — bo imelo to zbližanje za posledico tudi resnično notranje izmirjenje med Bolgarijo in Romunijo, našo iskreno in lojalno zaveznico, ter mora privesti tudi do vključitve Grčije v krog balkanskega državja, ki se edino z medsebojno zvezo more osvoboditi vsakega tujega imperializma, predvsem italijanskega. SLS je bila tudi, ki je kljub denuncijacijaim Pribičeviče-vega in Žerjavovega tiska poudarjala nujnost čim boljših odnošajev do demokratične Nemčije in Avstrije v onem smislu, ki se je po lokarnskem paktu izkazal kot neobhodna smernica za ohranitev evropskega miru. Ni čuda, če je pri usmerjenju naše politike v označenih pravcih igral in igra tako odlično vlogo dr. Korošec, ki s tem izvaja zunanjepolitičen program naše stranke, stremče za učvrščenjem miru med vsemi narodi Evrope. Ta miroljubna politika pa more sloneti le na lastni moči in ugledu ter na zavezništvih, ki oneinogočujejo vsak poizkus ziavojevalne politike, kakor jo poizkuša naša fašistovka soseda.
Nasprotniki SLS, to ie v prvi vrsti Pribi-čevič-Zerjavova SDS, pa se v svoji strankarski strasti in želji po maščevanju ter razdira-nju, ne ustavijo niti pred oziri, ki jih nalagajo vsakemu resnično patriotičnemu državljanu najvišji interesi države. Hoteč škodovali sedanji vladni koaliciji, predvsem prisrčnemu sodelovanju med NRS in SLS, se ne pomišljajo omalovaževati in intrigirati relo proti zunanjepolitičnim akcijam, ki leže v smeri delovanja sedanjo vlade, ler tako nujati našim neprija-teljem, predvsem italijanski fašistovski javnosti, priliko za intrige proti naši državi. SDS pač no more drugače kakor povsod opravljati heroslratsko delo, in je tudi pri tej priliki pokazala, da je največja škodljivka in sovražnica države. Kaj drugega kot ta ponovni dokaz se ji hviaJabotfu itak ue bo posrečilo.
Za zvezo balkanskih držav.
VEST O BLIŽNJI ZAROKI MED KRALJEM BORISOM IN PRINCESO ILEANO. - DELO NA ZBLIZANJU Z GRČIJO. — VELIK POMEN DR. KOROŠČEVEGA OBISKA V SOFIJI. — SESTANEK V MONAKOVEM. — KRALJ BORIS SE MUDI V PARIZU.
r Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) Današnje časopisje prinaša vesti tujih listov o zunanjepolitičnih akcijah, ki so velike važnosti za našo državo. Tako se sporoča iz Bukarešte:
Diplomatski dopisnik »Cuvantula« iz Bel-grada objavlja senzacionalno vest, v kateri se potrjuje vest o sestanku kralja Aleksandra in kralja Borisa v Mouakoveui. Glasom najnovejših vesti, piše »Cuvantul«, se bo bolgarski kralj boriš še tekom tega leta zaročil z romunsko princeso Ileano. S tem bi se na Balkanu ustvarila močna rodbinska zveza, ki bi mogla brezpogojno jamčiti za ohranitev miru. Poleg tega delajo diplomatski krogi tudi na to, da bi se na Grškem vzpostavila monarhija, nakar bi se ustvarila zveza balkanskih dinastij. Ta zveza bi vodila miroljubno jmlitiko pod geslom »Balkan balkanskim narodom!« Zveza ne bi bila naperjeua proti Italiji, nego proti prodiranju fašistovskega imperializma na Balkan.
Ta vest je v diplomatskih krogih vzbudila veliko pozornost, in sicer tembolj, ker je objavlja italijanofilski »Cuvantul«.
Nadalje prinaša časopisje sledečo vest pod naslovom »Bolgarija iu kraljevina SHS«:
»Češkoslovaška republika«, vladni organ, prinaša v številki od 21. t. m. uvodnik o sestanku kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Boriseni in pravi, da so ponovno oživele nade na popravo odnošhjev med Bolgarijo in kraljevino SHS. Neresne Radičeve izjave nimajo nobene reahie podlage. Vesli o sestanke dokazujejo, kako se na Balkanu čuti po-
treba, da neha dosedanji nesigurni položaj in da se med obema balkanskima narodoma ustvarijo solidni sosedni odnošaji, po možnosti tudi prijateljstvo. Bolgarsko-jugosiovanski sporazum ni nobena domišljija ali blodnja. Približuje se čas, ko se bo o tem resno govorilo. Ta ideja se vedno bolj razvija. Za to so delali odlični jugoslovanski pisatelji, pa tudi nekateri politiki v belgrajski narodni skupščini. Veliko pozornost je izzval obisk dr. Korošca v Sofiji. Vsi ti pojavi z jugoslovanske strani so odmev teženj, s katerimi je treba računati. Za o^-ovitev prijateljstva j mora podvzeli iniciativo Bolgarska. Ona nam mora najprej prožili roko. Še številnejši pojavi se lahko zabeležijo na bolgarski strani Velika zapreka za lo zbližanje je bolgarska revolucionarna organizacija. Ta organizacija pripravlja sofijski vladi mnogo neprilik. Sporazum med Belgradom in Sofijo je odvisen od tega, kako se bo Bolgarija opredelila v vprašanji! inacedonske politike. Bolgarsko-jugo-slovansko prijateljstvo se bo lahko obnovilo samo takrat, ako se preprečijo namere make-donstvujuščih v Bolgariji.
Tretja vest, ki jo je treba radi njenega posebnega značaja zabeležiti, je sledeča, ki prihaja iz Pariza, in se glasi:
»Včeraj je prispel bolgarski kralj Boris iz Saint Louis v Versailles. Davi si je ogledal dvorec, nato pa je odpotoval v Rembouilles, kjer je obiskal predsednika republike Dou-mergea.«
Nove brezuspešne intrige proti sedanji
politiki.
Na vest »Slovenskega naroda« in drugih listov SDS, da ministrsko predsedstvo objavlja službeni komunike, v katerem da sc ponovno najodločneje demantirajo izjave dr. Korošca, ki jih je podal na shodu v Ptuju, smo
na vseh pristojnih mestih dobili zagotovilo, da so vse te vesti v celoti popolnoma izmišljene in skovane v uredništvu »Slovenskega naroda«.
Gre samo za nova spletkarjenja, ki jih uporablja SDS, da bi se vsaj malo osvobodila težke zagate, v katero je zašla. Vse te vesti imajo edini namen škodovati sedanji vladni kombinaciji, sporazumu med Slovenci in gospodom Vukičevičem in celotnemu političnemu konceptu, ki vodi državo v notranji in zunanji politiki v zdravejšo in koristnejšo smer. V ta namen uporablja SDS vsa mogoča sredstva, toda brezuspešno. Nov politični pra-vec se seveda jasno izraža v govorih voditeljev sedanje in bodoče vladne koalicije in vsi njeni nasprotniki, porabijo vsako tako izjavo za svoje razdiralno delo. Vendar je vnaprej jasno in popolnoma gotovo, da gredo šefi koa-liranih strank preko vseh teh poizkusov in da je stabilnost sedanje politike popolnoma zasi-gurana.
r Belgrad, 25. avg. (Izv.) V javnem življenju je vedno bilo in bo, da vsaka, še tako iskreno in pošteno mišljena akcija naleti na kritiko, ki često prekorači dovoljene meje.
Pri presoji dejanj, ki so se izvršila v poslednjem času v svrho ozdravitve slabih razmer, bodisi v notranji, bodisi v zunanji politiki, je dal kritiki takšno smer Svetozar Pribičevič. Njemu pridno sekundirajo vse malenkostne duše, ki se ne morejo povzpeti pre-
ko lastnega interesa Ne morejo razumeti, da je potrebna marsikatera, včasih težka žrtev, kadar gre za veliko, splošnemu blagru slu-žečo akcijo. Takšna kritika, ali bolje rečeno, ako vzamemo v ozir današnje stanje, takšen izbruh onemogle jeze, je enodnevna muha. Zato se skoro ni vredno na te kritike ozirati. Ozreti pa se moramo na dejanje posameznikov, ki ne služijo v čast nobenemu človeku, kaj šele javnemu delavcu. Dejanja, ki so jih v poslednjem času posamezni naši nasprotniki zagrešili, mejijo na denuncianstvo. Zato so tudi njihovi koraki v vseh dobro poučenih krogih vzbudili splošno nevoljo. Vsi njihovi poskusi so v javnem mišljenju vzbudili neraz-položenje in naleteli na splošen odpor poučenih krogov. Vsi ti njihovi koraki so samo njim samim na škodo.
Samostojni demokratje kažejo v poslednjem času izredno aktivnost. V časopisje for-sirajo vesti, ki niso resnične. Vse, kar se je pisalo, preobračajo in napadajo vsevprek. Tudi v današnjih »Novostih«, pri katerih je, kakor znano, glavni akcionar bivši poslanik v Londonu Joca Jovanovič, so spustili uvodnik: »Kdo ste Vi, gospod Korošec«. Celo ta list se nc identificira s člankom, v katerem pravi, da ga je dobil od starega sotrudnika, in pripominja, da se z njegovo vsebino ne strinja. V članku sc dr. Korošec zelo napada radi njegove akcije. Po sotrudnikovem mnenju dr. Korošec ni poklican, da bi reševal tako velika vprašanja.
2c sama dosedanja dejanja dokazujejo nesmiselnost takega pisanja, zato ga javnost ne jemlje resno.
OdSočni ukrepi proti terorju Radičeve
stranke.
r Belgrad. 25. avg. (Izv.) V vseh tukajšnjih krogih je izzvala veliko pozornost vest o uboju kmeta Talana v čučerju pri Zagrebu, katerega so Radičevi pristaši ubili. V notranjem ministrstvu se nam zatrjuje, da ta slučaj nj osamljen in da je takih slučajev še več in da imajo iz raznih krajev vesti o nezaslišanem terorju, ki ga izvajajo pristaši Radičeve stranke nad nasprotniki. V notranjem ministrstvu je pripravljenega veliko tega materijala. Kakor se nam je danes zatrjevalo, se bodo na podlagi tega storili vsi potrebni koraki proti tej akciji, ki se zdi, da je organizirana. V odsotnosti notranjega ministra se je zasedaj izdal
vsem velikim županom strikten nalog, da po svojih podrejenih organih strogo gledajo na to, da se teror, ki ga poskušajo radičevci izvajati, ne nadaljuje in da se z najstrožjimi zakonskimi ukrepi nastopi proti vsem teroristom. Nekateri krogi gredo celo tako daleč, da vidijo v celi stvari dobro izpeljano organizacijo in da mislijo, da jc možno na podlagi sedaj zbranega materiala nastopiti proti radi-čevceni, ki so poskušali teror, z zakonom o zaščiti države, ker jc njihova akcija enaka organiziranemu terorizmu Volitve morajo biti svo-Bfttlne, teror ne sme priti ne od zgoraj ne od spodaj
Kdo je Pribičevič?
r Belgrad, 25. avg. (Izv.) Belgrajsko časopisje se v zadnjem času vedno bolj bavi z me-galoniansko politiko samostojnih demokratov, posebno njih voditelja Pribičeviča. V naslednjem navajamo v glavnih črtah uvodnik rna-nega časopisa »Samoupraven pod naslovom »Drznost in vsiljivost«. V tem članku se trdi, da se v tej volivni borbi največ čuje glas Sve-tozarja Pribičeviča, dasiravno je on voditelj tako malenkostne stranke, da se v prošli skupščini niti opazilo ni, da njegova stranka obstoja. Za Pribičeviča ni nič nenormalnega, če samega sebe naziva ustvaritelja današnje velike države in če akcijo zagrebškega Narodnega veča pripisuje samemu sebi v izključno zaslugo. Oblastoljuben je do nenormalnosti.
Kljub temu, da nima upanja, da bi se v bližnji bodočnosti ali še sploh kdaj prikopal do oblasti, se ob raznih prilikah povsem spo-zablja in govori govore, ki ne odgovarjajo niti njegovemu položaju voditelja stranke, niti njegovemu prejšnjemu položaju ministra, niti ideob giji ljudi, na katere se naslanja. Na nek način je prišel do prepričanja, da se lahko z drznostjo in nesramnostjo med našim ljudstvom mnogo doseže. Zalo si brez vsakih skru-pul prisvaja gotove zasluge in gotova dela v preteklosti, s katerimi ni imel nikdar nobene zveze.
Skrajni čas je, da se la gospod spametuje in da uvidi, da postaja s svojo neskromnostjo vedno neznosnejši m s svojo samohvalo več nego žalosten. Kaj je delal za časa velike nacionalne borbe? Kaj je storil takrat, ko so se drugi borili pod dvojno monarhijo za svobodo narodov? Zakaj ga niso preganjali niti za časa veleizdajniškega procesa, ko so preganjali toliko Hrvatov in Srbov? Kako se je moglo zgoditi, da je ostal toliko časa nepreganjan? Milijon ljudi je moralo dati življenje, da je propadla Avstrija, pa da se je šele potem pojavil Pribičevič in se pridružil akciji drugih za odcepitev od Avstrije in '.a zedinjenje s Srbijo. Pribičevič je prišel delovati šele takrat, ko so zginile poslednje nade, da bi se mogla ustvariti velika neodvisna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili pod Avstrijo.
V takšnem položaju je bil on tisti, ki je v Narodnem veču predlagal, da lahko reši vprašanje o obliki vladavine zedinjene domovine ustavotvorna skupščina in da se mora lo rešiti brez maiorizacije. Šef samostojnih demokratov nima za zedinjenje nobenih posebnih zaslug, s katerimi bi se lahko pohvalil. Zato si skuša zasluge ustvariti.
Vendar pa nobenih takšnih zaslug ne vidimo, razen, žal, samo slabih. Njegova zasluga je, da se je leta 1919 pri nas začela strankarska borba in sicer takrat, ko še naša država ni bila od cele Evrope priznana. Pribičevič je takrat mislil, da mora v tistih razmerah misliti samo nase in izkoriščati svoj položaj notranjega ministra in je poskušal rušiti obstoječe stanje. Stremel je za tem, da bi postal zastopnik prečanskih krajev. Brezobzirno je začel napadati svoje nasprotnike iz teh krajev. Označeval jih je kot nasprotnike novega reda in novih odnošajev in podtikal težnje, o katerih niso niti sanjali. V teh demonskih težnjah se mu je posrečilo odriniti mnoge od novega reda, da so se iz prejšnjih borcev za edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev prelevili v srbo-fobe, separatiste in nasprotnike novega reda, in sicer prav do takrat, dokler se ni lepega dne uvidela vsa falitnost njegove vloge in akcije pri urejevanju naših notranjih razmer. Njegovo delo je bilo razkrojevalno, tako v pogledu plemenskih, kakor razrednih odnošajev, in je predstavljalo resno nevarnost za socialni in plemenski mir. Celo nacionalnost se in izrabljala v sterilni notranji borbi in se onemogočalo, da bi se storil korak naprej. Če se po vsem tem ta človek vendar še tako pojavlja in poskuša svojo osebo naprtiti našemu javnemu življenju kot nekakega rešitelja in ne-želienega Mesijo, je to nečuvena nesramnost in predrznost.
Apetit Ahmed Zoguja.
Podgorica, 24. avgusta. Tekom svojega bivanja v Skadru je predsednik Ahmed Zogu imel govor, v katerem je napovedal, da bc Albanija s pomočjo velesil razširila svoje meje. Te da lx>do segale do Skoplja (!) in Pri-lepa (!) in obsegale del jugoslovanske in grške Macedonije. Tako da se lx> ustanovila »Velika Albanija«, katero hoče on od leta 1917. in za katero je skušal že tedaj pridobiti avstriisko-nemški generalni štab.
Prepozno kesanje.
»SKS je streljala kozle.« — Iž shoda SKS v Šmihelu.
Po dolgih letih je prišlo priznanje: Kozle smo streljali!« Tako je priznal na shodu v Šmihelu govornik SKS. V olepšani obliki hoče Samostojna kmetijska strAnka med slovenskim ljudstvom zopet poizkusiti svojo srečo. Leta 1923. in leta 1925. jo jc slovenski narod neusmiljeno poklical na odgovor. Pri obeh Volitvah ji je brezobzirno povedal, da je njen politični greh ncodpustljiv in da ta stranka nima mesta v slovenski politični zgodovini. Njeno aktivno sodelovanje pri ustvarjanju naše ustave ji je položilo smrtno klico v zibelko. Kdo se ne spominja, s kako besnostjo so sc voditelji te povojne liberalne politične tvorbe zavzemali za centralistično ureditev ustave! Kako so divjali proti zahtevam slovenskega ljudstva po čim večji politični samostojnosti v okviru države! Smešili so gigantski boj našega ljudstva za nacijonalno Samobitnost, napadali za žive in mrtve voditelje SLS v centrali iti po deželi radi njihovih bojev za avtonomijo Slovenskega ljudstva. Kjer ni zmogla pisana ali govorjena beseda, so posegli po sili in nasilju. Motili so zborovanja SLS, in govornike celo dejansko ogrožali. T-.krat se je glasila iz njihovega glasila in z vseh njihovih shodov edina pesem: »Vseeno je, kakšna je ustava. Mi smo za ustavo in jo hočemo takšno, kakršna je.«
Ljudstvo je sodilo po pravici drugače. Ljudstvo je z ogorčenostjo, ki je lastna samo duši ponižanega naroda, pomelo z zastopniki te stranke, ki se je iz golega strankarskega egoizma tako lahkomiselno igrala z življenski-mi pogoji slovenskega ljudstva. Zadnja slovenska vas ve, kdo je soodgovoren tvorec sedanjega stanja v državi. Ves narod ve, da so to g P u c e 1 j in njegova stranka. Glasovali so za ustavo, kakršna je, in s tem prevzeli nase odgovorfiost za vse posledice, ki so nujno prišle. Nobeno kasnejše olepšavanje in zavijanje jih ni moglo v očeh slovenskega ljudstva rešiti te odgovornosti. Ustava je temeljni zakon, po njej se merijo pravice in dolžnosti posameznikov, stanov, občin in narodov. Slovenski volivec je vse to pretehtal in našel, da so odgovorni tvorci te ustave v cHjih in namerah zadeli slovenski narod naravnost v življenje. Zato tudi za ta politični akt odgovorne politične stranke ni politične odveze.	i
Več let po sprejetju vidovdanske ustave je SKS pobijala gigantski boj SLS za spremembo tega stanja. SKS ni imela dovolj podtikanj, smešnic, obrekovanj in laži za vsa ta velika nesebična prizadevanja SLS. Ko je g. Radič pokleknil in se odrekel brezpogojno vsakemu nadaljnjemu boju za hrvatstvo, so bili zopet zastopniki SKS prvi, ki so z raz- | grnjenimi jadri prijadrali v Radičevo luko. Od tam so psovail naprej SLS in smešili njen boj iu njen program. Ali naj morda začnemo citirati Radičeve govore? Ali naj navajamo tedanjo pisavo »Kmetskega lista«? Vsem je še v živem spominu, odveč bi bile vsake besede. Ves boj te družbe jc bil naperjen proti SLS, da se zlomi njena odporna sila in da sc spravi SLS na kolena. Tega niso dosegli in nc bodo dosegli nikdar. Za stranko slovenskega ljudstva je trdno stalo slovensko ljudstvo in samozavestno podpiralo svojo delegacijo v političnem boju. Pri tem pa ni nikdar pozabilo onih, ki so nam leta 1920. in 1921. padli v hrbet. Kljub vsem naporom jih je tiščalo k tlom in pogumno dvigalo dne, ki so mu bili glasniki njegovih teženj in pravic.
Danes so se politične razmere preokre-nile, slovensko ljudstvo se je uveljavilo proti vsem klevetnikom, denuncijantom in intrigan-tom. Začrtalo si je svojo pot in gre pogumno po njej proti svojemu cilju. Nihče ni zahteval od njega ne kapitulacij nc poniževalnih odpovedi. Zato tudi lahko mirno hodi svojo lastno, ne od drugih vsiljeno pot. Samo se jc odločilo, ni si dalo od drugega diktirati ne svoje politike ne svoje taktike. Slovesno tudi odklanja, da bi mu diktiral politiko ali samo taktiko kak g. Radič ali kdo drugi.
Ko motrimo politiko SLS in v njej združenega slovenskega ljudstva, je eno gotovo: Kakor se SLS svojčas ni vznemirjala radi besnih napadov iz vrst SKS in SDS, ampak samozavestno in tesno združena z ljudstvom hodila svojo pot in delala slovensko in državno politiko, tako je danes. Nobeni napadi in nobena obrekovanja, pa tudi nobena podtikanja je ne bodo motila v njenem pravcu. Ali ni naravnost 9mešno, če prihajajo danes isti ljudje, ki so odkrito in jasno glasovali za vidovdansko ustavo, pa danes hvalijo veliki boj SLS za revizijo ustave? Ako danes proslavljajo na vseh shodih ta boj SLS kot moški, nacijonalen in požrtvovalen boj, ko vendar vsa javnost ve, da so še do včeraj ravno radi tega SLS pobijali, denuncirali, blatili in proklinjali? Kako naj imenwfemo tako početje? Ali je v teh 1 ju-' deh sploh še iskrica poštenja in moralnega čutenja?
Vemo, odkod veter piha. Pred nekaj dnevi je skušal kardinalni greh SKS, namreč njeno soodgovornost za ustavo, nek govornik na shodu v Šmihelu olepšati s tem, da je nedolžno govoril, češ da je SKS pač »kozle streljala«. S tem hočejo prilepiti obliž na rano,
že r'anes rečemo. Vaše delo deluje lmanentno hapte), njegov negativni vpliv se kaže v vsem življenju slovenstva, zato ga tudi nc izbriše skesana izpoved o političnih kozlih g. Puclja. Dejstvo jc tukaj in v najtemeljnejšem ln najbolj bistvenem političnem vprašanju ste po lastnem priznanju zaigrali politično igro. Stranka, ki v takih vprašanjih ne pozna nacijonalnih
ln splošno drtavnih vidikov, taka stranka naj upa na podporo ljudstva?! In besede take
stranke naj ljudstvo posluša? Nikdar! Zato je vse vpitje o slovenstvu, o prodani avtonomiji, prazno besedičenje demagogov, ki ne znajo ceniti politične razumnosti ljudstva. Vse to nc bo nič pomagalo. Ljudstvo vas je že sodilo in vas bo 11. septembra znova temeljito obsodilo.
Radičevci ubili pristaša ljudske stranke.
Vsa hrvatska javnost je pod strašnim uti-som uboja, ki se je izvršil v Čučerju pri Zagrebu zadnjo nedeljo. To je strahoviti slučaj radičevskega terorja, ki je nastal le nekaj dni potem, ko se je v tistem kraju razširila znana okrožnica radičevcev, ki pozivajo k izvajanju terorja nad pristaši drugih strank.
Kakšen je dogodek sam na sebi? V Čučerju, 13 kilometrov od Zagreba, se je dogodil ta strašen zločin. Iz političnih razlogov je izgubil življenje Ljudevit Talan, pristaš IlPS, star 42 let. Kmetje so sedeli pri vinu in se razgovarjali o volitvah. V to gostilno je popoldne okoli treh prišel tudi kmet Ljudevit Talan, zelo marljiv In pošten, pa bolj siromašen mož. V vasi je on veljal kot nekak vseznal in se je poleg poljedelstva bavil tudi z zidarstvom, tesarstvom itd. Tam v gostilni jc Talan dobil Nikola Micudaja, ki je že prejšnji dan enkrat Talana napadel in mu rekel: »Ti si pristaš ljudske stranke, vsi ti bodo dobili batine.« Ko je to izgovoril, je mirnega Talana brez povoda udaril v obraz. To sc jc zgodilo že v soboto. V nedeljo, ko je prišel
zvečer doma še malo zavedel, je dejal ženi: »Joj, čc bi ti vedela, kaj so z menoj delali, strašno me boli!« to so bile njegove zadnje besede. Mučil se je še do torka, v torek ob enajstih pa je v strašnih bolečinah umrl. Napadalci so mu namreč zlomili tilnik, ko so mu glavo tiščali med kolena.
O tem strahovitem zločinu oblasti cela dva dni niso izvršile nobenih preiskav in tudi zločinci niso zaprti. Ali je to svoboda volitev, da se dovoljuje svobodno ubijanje? V politični zgodovini Hrvatske je to prvi slučaj, da je v volivni borbi kdo ubil političnega nasprotnika.
Slovenski kmetje! SKS je radičevska. Vi, k« hočete svobodo, ali boste volili za stranko Radiča, kojega pristaši, nahujskani po radičev-skih okrožnicah, pretepajo hrvatske kmete do smrti?
Radičevci sedaj posnemajo bivše kranjske orjunaške tolpe in ubijajo mirne in nedolžne ljudi. Kdor odobrava teror, naj voli SKS, to so namreč naši radičevci!
Najučinkovitejši in najboljši protest proti radlčevskim nasiljem, proti uboju našega hrvat-
Talan v gostilno, sta ga kmeta — radičevca skega somišljenika, je to, da nihče več ne voli
Micudaj ln Rustan vprašala: Katere stranke si? — »Ljudske,« je odgovoril Talan. »Pristaše ljudske bomo,« so grozeče odgovorili radičevci. Talan je nato zapel »Lepa naša domovina«. Ko je še pel, so se radičevci dvignili in ga začeli živinsko pretepati, nakar so ga preko stopnic vrgli na cesto.
Žena je dobila Talana, ko je nepremično ležal znak na cesti pred gostilno. Ko se je
radičevcev na Slovenskem!
Kakor smo pred dvema letoma z volivnimi kroglicami zavrgli teror potnagačev SDS režima, tako danes nihče ne sme umazati rok, da bi volil stranko, koje somišljeniki na Hrvatskem so omadeževani s svežo krvjo ubogega krščanskega hrvatskega kmeta.
Doli s teroristi! Proč z njihovimi poma-gači! Proč z radičevci in SKS!
SDS in železničarji.
u 5U uu	»Jutro« je spet polno dobrot za železničar- I ničarjetn. Ugotavljamo, da so mnoge trdote,
s^kh^končuih	niel?ov' l°g'ki je SLS kriva vsega, kar ' ki so naslale radi prenizkih kreditov za pro-
se je zgodilo železničarjem po zadnjem prora- j met, danes že popravljene. Tudi to je zaslu-
čunu, ki je nepopoln. Le naj bo brez skrbi dobrotnik železničarjev pri »Jutru«, mi bomo zmeraj brez skrbi rekli, dn je proračun 1927-1928 nepopoln. Saj so ga delali od oktobra do februarja, predno je prišla SLS v vlado. Menda verjamejo le verniki okrog »Jutra«, da se da proračun kar v par tednih ves popraviti. Zakaj ste izglasovali tako ustavo, gospodje Žerjav, Pribičevič in drugi, ki predpisuje, kako se proračun obravnava? Ko ne bi bilo vaše ustave, potem bi se dalo popraviti še marsikaj v zadnjih tednih. Proračun je torej nepopoln, a ne po krivdi SLS. Glasovali so zanj poslanci SLS zato, ker so ga toliko popravili, da ima za Slovenijo velikanske dobrote. »Jutru« seveda ni všeč deželno premoženje, ki je prešlo nazaj na oblast, ki pa bi imelo ostati državno, če se ne bi spremei'1 od demokratov izglasovani zakon o samoupravah. Demokratom seveda ni mari pravica, da se smejo iz preminjati stari deželni zakoni. Vidi se, da je tam gospoda, ki ji je vse poceni lov po starem zakonu, katerega izpremembe se boje. Kaj je esdeesarjem, da jc pri osebni dohodnini Slovenija s tem popravljenim proračunom pridobila 12 milijonov dinarjev, kaj je onim prijateljem SDS, ki so zakrivili stomilijonske izgube ljudskega premoženja po svojih propadlih bankah, če je z ustanovitvijo borze Slovenija profitirala milijone. In našteti se da še mnogo. Vse pa je demokratom nič. kadar jim gre za hujskanje. Prav tako zamolči modro § 44 finančnega zakona, po katerem se popravljajo danes krivice, ki so se zgodile želez-
Rob. Košar, vinogradnik:
SLS za vinogradništvo.
ga SLS. Ko bi SLS glasovala proti proračunu, bi skočili v vlado esdeesarji iH danes še nobenemu železničarju ne bi bila popravljena krivica. Za nepopolen proračun je glasovala SLS, kajti takega je dobila, SDS pa bi glasovala za nepopi avljenega 1
Na eno še ne smemo pozabiti. SLS je bila v vladi dva meseca, za en proračun je glasovala, pa je vsega kriva. Dr. Žerjav je sam sedel 18 polnih mesecev v vladi, pa SDS je nedolžno jagnje. Ali misli gospoda, da sc dajo njeni kapitalni grehi, ki jih jc leta in leta kopičila, čez noč popraviti? Izglasovali so demo-kratje centralistično ustavo, po kateri vse teče v Belgrad, radi česar trpi danes vsa država, SLS, ki je bila za avtonomijo in je še, pa naj bi bila kriva vseh grdobij, ki so jih uganjale centralistične stranke. Demokratje so izglasovali uradniški zakon, danes naj bo bede železničarjev kriva SLS. Pod demokrati so določili relacijo štiri krone za en dinar, danes naj bi bila SLS kriva gospodarske nesreče v Sloveniji. Lo kaj ste delali, ko ste bili v vladi leta in leta. Nič in spet nič! To je bilanca šestletne dobe od 29. junija 1921.
Ali misli demokratska gospoda, da je res kdo na Slovenskem tako omejen, da jc vse to pozabil? Pozabljiva je le SDS, ki pozablja, da je bila že leta 1925 pošteno tepena radi svoje nedelavnosti, radi takratnih nasilij in radi svoje lažnivosti. Tudi 1. 1927. velja: Laž ima kratke noge. Skrinjice SDS bodo 11. septembra prazne. Nobeno hujskanje jih ne napolni.
Ako premotrivamo delovanje raznih strank Slovenije, ki so bile dosedaj na vladi, moramo pač priznati, da je SLS idealno in praktično največ storila za dobrobit našega vinogradništva in vinske trgovine. Ni bila dolgo v vladi, a tudi v tej kratki dobi ima pokazati lepe uspehe:
1.	Njen poljedelski minister dr. Kulo-v e c je n. pr. takoj ob nastopu svojega resora sklical jugoslovanske vinogradnike in trgovce, da zasliši njih mnenje glede vinske krize, svest si, da je vinogradništvo važna panoga našega narodnega gospodarstva.
2,	Izrečenih smernic se je držal in prvič se je zgodilo, da ie bil pod njegovim ministrovanjem navzoč pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami tudi ekspert za vinogradništvo. Z Avstrijo se je dosegel sporazum, da smemo iz Slovenije izvoziti na leto 80.000 hI vina in mošta po polovični carini 30 zl. K, dočim je bila prej tarifna postavka 60 zl. K za 100 kg vina pod 13% alkohola Začetek je storjen in samo na vinski trgovini in organizacijah vinogradnikov je ležeče, da izkoristijo to veliko pridobitev. Ena vrata so se že odprla.
3. SLS je tudi podpirala dosledno vse do-id najbolj peče gospodo iz vrst SKS: prikriti mače organizacije in prireditve vinogradnikov hočejo politični greh, ki je obrnil slovensko ter je tudi gmotno podprla vinske zadruge, ltudstvo proti njim. To pa ne pojde, to lahko	4. Dejansko pa je pomagala vsakemu vi-
nogradniku s tem, da je odpravila carino na galico in žveplo ter na čilski soliter, ki tvori
važno gnojilo naših vinogradov. V sedanji hudi denarni krizi se to že pozna in prihranjene vsote rastejo v milijone.
5.	Vinogradniki smo posebno trpeli radi j visoke osebne dohodnine. Kdor je pridelal i dva do tri polovnjake vina, se jc že ujel v i mrežo dohodnine. V vinorodnih krajih Slovenije že skoraj ni bilo vinogradnika, ki ne Bi
: plačal tega davka. Z zvišanjem eksistenčnega minimuma se je oprostilo 40—50% vinogradnikov tega plačila, ker prevladujejo pri nas
I majhna posestva Vsem drugim pa je olajšano plačilo z odpravkom 30% pribitka na osebno \ dohodnino, kar znaša lepo vsoto letnih 12 mi-i lijonov dinarjev prihranka za Slovenijo.
6.	Nai še omenim tudi doseženi prispevek 4 milijone dinarjev za popravo ccst, ki so
! posebno v goričkih krajih v tako slabem sta-; nju, da so že ovirale dovoz in izvoz blaga.
7.	Pridelanega vina nam tudi ni treba več javiti finančni kontroli. S tem odpade marsikatera sitnost, prihranijo se pota in stroški.
8.	Pri dedščinah so se znižale takse in istotako pri nakupu posestev. Vinogradi, ki imajo skoraj najvišjo cenilno vrednost, bodo to dobroto tudi občutili.
Ti kratki podatki na) zadostujejo v dokaz uvodnim besedam.
Slovenskim volivcem v premislek.
»Kmetski liste pravi, dn je Štefan Radič določil tri glavne naloge: 1. da se ubije terorizem in strahovlada. Prav je to. Toda radičevci istočasno izvajajo najhujši terorizem in pristaši seljačke stranke ubijajo svoje politične nasprotnike, pristaše ljudske stranke na Hrvatskem. To naj premisli vsaka slovenska hiša in .vsak volivec.
2.	da se ubije korupcijo in korupcionisti. Tudi lo je potrebno. Toda radičevci uganjajo najhujšo korupcijo, ki je v stranki mogoča. Sami sorodniki so si razdelili mesta v stranki. Pred hrvatskimi sodišči smo Imeli že nekaj prav čednih korupoionističnih afer, pri katerih so imeli radičevci svoje prste. Kdor je torej proti politični koruciji, ne sme voliti radičevcev!
3.	da se doseže izenačenje davkov. Tudi to je potrebno. Toda radičevci so se izkazali, da, kadar pridejo v vlado, na davke sploh ne mislijo. Leta in leta so slovenski in hrvatski radičevci sedeli v vladi, pa se za izenačenje davkov še za pol pedi ni pomaknilo naprej. Še več! Radičevci so dokazali, da so za vsako resno delo nezmožni in nemogoči. Kdo je povišal eksistenčni minimum: SLS. Kdo je odpravil carino na pluge, galico, bencin za a1 roje? SLS! Kdo je znižal ceno soli za pol dinarja? SLS! Radičevci nič takega niso storili, kar bi razbremenilo kmeta. Ko so bili oni t vladi, je boben radi davčnih rubežni najhuje pel. Oni so bili proti vsem navedenim davčnim olajšavam, ki jih je izvojevala SLS in s« glasovali proti. To naj dobro premisli vsaka slovenska hiša.
Vse modrovanje Puclja o davkih nič ne velja. O tem bi bil g. Pucelj moral misliti, ko je bil v vladi. Pa ne samo misliti, tudi delati bi moral tako, kot zdaj govori, potem bi mu vsaj kdo verjel.
Posnemajte hrvatske kmete.
Tako kliče »Kmetski list«. Temu klicu se pridružujemo tudi mi. Hrvatski kmetje so namreč že spoznali, da je radičevska politika pogubna. Zato cele vasi zapuščajo Radiča in prestopajo k drugim strankam. Zato Radič nima več velikih shodov, ker ga nihče več poslušati noče. Zato bodo radičevce volili samo še tam, kjer radičevci vzdržujejo teror in nasilje.
Na Hrvatskem se radičevska zvezda bliža k zatonu. Sedaj se nam vsiljuje na Slovenskem. Tu ni mesta zanjo. Slovenski kmet noče hrvatske komande, najmanj pa radičevsko. Zato posnemajte hrvatske kmete! VsPpametni in uvidevni možje naj Radič-Pucelj-Prepcluho-vi družbi pokažejo fige in odločno prestopijo v tabor večine slovenskega naroda ter volijo Slovensko ljudsko stranko !
Kako se bo vladajo.
Radičevci čutijo, da jim ravno Radič na Slovenskem najbolj škoduje. Veternjaške politike slovenski kmet ne razume. Za gobezda-nje o »pokvarjeni gospodi« slovenski volivec nima stnisla. Najmanj pa ima naš človek voljo obešati svojo politično usodo na stranko, ki jc dokazala, da je za vsako vstvarjajoče delo popolnoma nesposobna. To pa so v najvišji meri dokazali radičevci.
Vsi hrvatski kmetje so se združili v tej stranki. Dali so ji vso moč. Ves hrvatski narod je bil vesel svoje sloge in z zaupanjem gledal na Radiča. Takrat pa je RacJtč pljunil na vse, kar je dotedaj govoril, izdal vse, ki so mu verjeli. »Vi boste zapovedovali gospodi, kako se bo vladalo«, pravi »Kmetski list«. Hrvatski kmetje pa so pod radičevsko komando najbolj občutili, kako se ne sme vladati. Hrvatske kmete je danes že sram, da so imeli tako zastopstvo v parlamentu in v vladi.
Ko je SLS v zadnji vladi dosegla tako velike uspehe, so vsi hrvatski listi brez razlike pisali, kako, da radičevci v dveh letih niso za hrvatskega kmeta dosegli nič, SLS pa v 73 dneh toliko.
Kmetska misel bo močna, napredna in silna le v strnjenih vrstah ljudske stranke, radičevci pa so njeni izdajalci. Nobene kroglice SKS!
SLS in demokratska stranka.
»Davidovič in Marinkovič sta tudi tu solidarna«, trdi »Jutro«, ko piše glede volivne taktike demokratov napram radikalom, ki se-: veda SLS čisto nič ne briga. Glavno je, kar tudi jutrovski »tudi«, čeprav »med vrsticami« pove, da sta oba srbska veljaka povsem solidarna napram zvezi s SLS po volitvah. G. Marinkovič pa je že rekel na Bledu 17. avgusta časnikarjem:
»Absolutno ničesar pa nimam proti sodelovanju s stranko g. dr. Korošca. SLS odobrava delovni program za ozdravitev gospodarske krize in je zato razumljivo, da proti sodelovanju te stranke ničesar imeti ne moremo.«
Tako pravi torej g. Marinkovič. Zdaj pa naj »Jutro« svoje verne bravce z raznimi čenčami in fantazijami kar lepo tolaži in navdušuje do 11. septembra, ki bo za »Jutro« m njegove lahkoverne čitatelje dan silnega razočaranja.
Poincare za solidarnost med narodi.
Značilen izgovor y,Jutra"
Mi smo konstatirali, da je g. Klemeni Belovsky iz graščine Zapuže na Mirni, kandidat na listi g. dr. Žerjava, odpadel od katoliške vere. Kaj »Jutro« o tem dejanju misli, je vseeno, volivci si mislijo svoje. Toda »Jutro« hoče stvar speljati na drugi tir. Pravi, da je za dolenjske volivce »bavbav«, ker ie pravoslaven. Nismo rekli, da je pravoslaven in resnično še danes ne vemo, če je res pristopil k pravoslovju. Niti ene besede nismo zapisali o pravoslavju. Vse, kar torej »Jutro« piše o pravoslavju, je »bavbav« za »Jutrove« bralce, izmišljen na celi črti. Želimo, da bi bil g. Belovsky prav dober pravoslavec, moramo pa ponovno ugotoviti, da je odpadel od naše vere. Dolenjski volivci in vsi volivci Zerja-vove liste bodo torej dobro vedeli, da volijo kandidata, ki se je odpovedal katoliški veri. Samo to naj bo ugotovljeno. Drugega nismo rekli in ne rečemo nič, saj, kdor ga hoče, ga lahko voli.
Socialističen volivni prostes.
Socialisti okrog SSJ so izdali obširen, toda vsebinsko prazen volilen proglas, katerega so priložili »Delavski politiki«. V proglasu napadajo socialisti predvsem vlado, SLS očitajo njene zveze z radikali, Radiču napovedujejo propast radi njegove demagoške agitacije, kar pa je najbolj čudno, je to, da zelo ostro prijemljejo SDS, na katere naslov mečejo najhujše očitke reakcionarnosti in nasilnosti. (Znamenje, da se je SDS končnoveljavno osovražila pri vseh strankah.) V posebnem odstavku pojasnjujejo socialisti, zakaj da ni prišlo do skupnega nastopa s komunisti. Na drugi strani priobčuje volivni proglas neko karikaturo, je svoj čas izšla v »Arbeiter-Zeitung«.
Jezica gosp. Prepeluha.
So pač stvari, ki včasih človeku ne hodijo prav. Taka zadeva je za gospoda Prepeluha ta, da je pripadal že tolikim strankam. Dr. Korošec je to stvar povedal volivcem ptujskega okraja, ki morajo vendar vedeti, s kakšnimi kandidati imajo opravka. Gospod Prepeluh je zato hud, zelo hud. Še bolj bi bil hud, če bi vedel, kako malo dr. Korošca Prepeluhova jezica in njegovo zmerjanje doseže. Gospod Prepeluh pravi, da bo naredil temeljit konec. Naj bo gospod Prepeluh prepričan, da smo mi radovedni, zelo radovedni, kaj bo naredil in kako bo naredil. Imamo namreč skromno mnenje, da ne bo prav nič naredil.
Mussolini v Postojni in Vipavi.
e Trst, 25. avg. (Izv.) Danes ob pol 9 je ministrski predsednik zapustil svojo jahto >Giul ano« in se ukrcal na motorni čoLn. Odpeljal se je ogledat novo motorno ladjo »Sa-turnia«, ki je zasidrana v pristanišču. »Satur-nia< je last paroplovne družbe »Cosulich Li-ne<. Določena je za pomorsko vožnjo Trst— Južna Amerika. Bila je pravkar dovršena. Prvo vožnjo bo nastopila 21. septembra. Mussolinija spremljajo tržaški prefekt, njegov osebni ta;nik in več višjih častnikov. Mussolini je izrazil svoje občudovanje nad moderno ladji-no opravo. Po vrnitvi v pristanišče se je Mussolini izkrcal in se z avtomobilom odpeljal v neznano smer. V mestu se domneva, da se je odpeljal v Postojno in Vipavo. Mussolini se je zvečer vrnil.
v Pariz, 25. avg. (Izv.) V veliki sejni dvorani francoskega senata se je danes sestala medparlamentarna komisija. Po 500 delegatih" je zastopanih 39 narodov iz vseh petih delov sveta. Šved baron Adelsvaerd je prvi pozdravil zborovalce in izročil predsedništvo 24. konference predsedniku francoskega senata Pavlu Dume, ki je zbor pozdravil v imenu francoskega parlamenta. Nato je govoril Poincare, ki je omenjal zadnje zborovanje unije v Parizu koncem prošlega stoletja v času velike svetovne razstave, ki je vse narode in dežele sveta zdrtižilo v mirovnem tekmovanju, da se napredek človeštva zavaruje. Ogromni napredek tehnike, razvoj prometa, ki je skrajšal vse daljave, in medsebojni razplet gospodarstva vseh držav, so baš takrat rodili veliko misel mednarodne solidarnosti. Sanje o enotnosti in skupnosti vsega sveta so baš na koncu stoletja prvikrat dobile konkretno podobo. Pozneje pa je moralo človeštvo prestati dolgo in grozovito preizkušnjo. Vojna je požrla neizmerno bogastva Kolikor pa je vojna tudi bila krvava, je pa vendar na drugi strani doprinesla k temu, da je ojačila veliko delo približanja narodov. Složno življenje narodov je prvi pogoj za civilizacijo, vsak državljan naj bo v bodoče svetovni državljan. Noben narod ne more na svetu živeti sam zase. Četudi je velika uvidevnost in potreba za mir, vendar še ni popolnoma odstranjena nevarnost, ki preti vsled nepredvidenih razprtij in interesnih nasprotstev. Od 1. 1921. si je Unija prizadevala, da spravi s sveta vse začetke novih konfliktov. Poincare zagotavlja, da bo Unija pri francoskem javnem mnenju in francoski
v Pariz, 25. avg. (Izv.) Nemiri so se snoči na bulvaru Sevastopol nadaljevali. Na vogalu se je zbralo okoli 2000 demonstrantov, tako da je bil cestni promet prekinjen. V avtomobilih je prihitelo več sto policistov, ki so poskušali izprazniti ceste. Prišlo je do krvavih spopadov, med katerimi se je tudi streljalo. Policija na konjih je nato demonstrante razpršila in jih potisnila v stranske ulice. Policijski prefekt je vso noč osebno vodil službo policije. O polnoči je nastal mir. Več demonstrantov je bilo aretiranih in radi prepovedan« nošnje orožja kaznovanih z zaporom od 1 do 10 mesecev. Med njimi je več inozemcev, katere bodo takoj po prestani kazni pognali preko meje. Tudi po deželi so bile krvave demonstracije. V Nancyju je prišlo do pretepov, med katerimi je bilo na glavnem trgu več trgovskih izložb razbitih, več policistov in demonstrantov pa ranjenih. V Lyonu je bilo protestno zborovanje, po katerem je tudi prišlo do tepeža.
v Pariz, 25. avg. (Izv.) Po poročilih pa-
v Ženeva, 25. avg. (Izv.) Po zaključku III. kongresa narodnih manjšin, ki je končal z odhodom Slovanov, so danes opoldne voditelji kongresa, posebno predsednik dr. Wilfan, napram novinarjem ugotovili, da kongres z ozirom na soglasnost drugih skupin ostane. Posebna komisija pa bo do prihodnjega zasedanja sestavila statute o sprejemnih pogojih
vladi našla čim večjo podporo. Nato je nemški predsednik državnega zbora Loebe izrazil svoje veselje, da se konferenca vrši baš v Parizu ter je izrazil zadovoljnost radi Poincare-jevega govora. V parlamentarni Uniji vidi posebno nalogo, da izvede v dejstvo misel mednarodnega razsodišča.
v Pariz, 25. avg. (Izv.) Izvajanjem pred-, sednika nemškega državnega zbora Loebeja na seji interparlamentarne unije, je popoldne odgovarjal francoski senator De Jouvenel. Na Loebejev poziv, naj se pod preteklostjo napravi črta, jc odgovoril, da Francija fahko pozabi preteklost, ne pa nauka, ki ga ji je preteklost dala. Ako se Loebe pritožuje radi zastoja mirovne politike, je to razumeti radi | tega, ker sta se ustvarili dve Evropi, in sicer zapadna Evropa, v kateri je priznan teritorialni status quo, in vzhodna Evropa, kjer tega ni Edino učinkujoče sredstvo proti vojni je, da se bodočemu sovražniku postavijo na-: sproti tako močna sredstva, da bo fnoral že od početka dvomiti na svoj uspeh. Loebe je zahteval izpraznitev Porenja 1. januarja 1928. . Za Francijo pomeni vojaška zasedba Rena edino učinkujočo garancijo za stabiliteto vzhodne Evrope, ako po izpraznitvi v dveh ali treh letih Nemčija ustavi plačila, ali ako napove vojno zaveznikom Francije. Kdor jc tako dolgo nasprotnik, stori dobro, ako pri sklepanju prijateljstva postopa previdno. Sicer se preveč lahko izpostavi nevarnosti novega preloma. Francija hoče mir, nima pa namena, ločiti svojo stvar od stvari zavezniških narodov.
riške policije znaša stvarna škoda, povzročena vsled demonstracij, več kot 10 milijonov frankov. V Montpellieru je policija hotela delavstvo razgnati. Prišlo je do izgredov, med katerimi je bilo mnogo trgovin demoliranih.
v Hamburg, 25. avg. (Izv.) Ponoči so sc demonstracije nadaljevale. V nekem predmestju, kjer so komunisti napravili barikade, so demonstranti potegnili iz voza cestne železnice policijskega stražmojstra Godbersena in ga dobesedno pohodili, nato pa z nožem zabodli. Morilec je ušel. Policiji se je šele proti jutru posrečilo napraviti mir.
v Haag, 25. avg. (Izv.) Tudi snoči so se ponovili nemiri, posebno v Amsterdamu, Haagu in Rotterdamu. Policija je večkrat morala rabiti orožje. Posebno v Rotterdamu so bile demonstracije resne. Ranjenih je bilo več oseb.
v Varšava, 25. avg. (Izv.) Tu so se ponovile demonstracije, pri katerih jc prišlo do spopadov s policijo. Neki detektiv je streljal in težko ranil voditelja demonstrantov.
za nove manjšinske skupine. Cilj manjšinskega kongresa sme biti samo ta, da ščiti resnično obstoječe naoijonalne, verske in jezikovne skupine glede njihovih kulturnih pravic. Tudi ne zahteva na kongresu v zadevi suverenitete države sprejeta resolucija ničesar, kar se ne bi strinjalo s sedanjim bistvom v Društvu narodov združenih držav. Resolucija izrecno go-
vori o tem, da je rešitev manjšinskega vprašanja v posameznih državah mogoča le p« mednarodnem pravu. V drugi resoluciji se pozivlje Društvo narodov, da smatra za svojo dolžnost, da v svrho vzdrževanja evropskega miru nastopa v korist manjšin in da sploh ustvari ožje stike med seboj in med manjši, nami.
Hindenburs gre v London?
Berlin, 25. avgusta. Zunanjemu ministru blizu stoječa »Tagliche Rundschau« ponatisku je vest »Evening Standarda«, da se v londonskih političnih krogih govori o možnosti obiska predsednika Hindenburga v Londonu. List poudarja v komentarju, da se je Hin-denburg kot predsednik republike tako izr kazal, da je zaslužil priznanje i svojih nekdanjih sovražnikov.
O Porenju se ne morejo zediniti.
Berlin, 25. avgusta. Dejstvo, da dosedanja pogajanja med Londonom in Parizom o znižanju okupacijskih čet v Porenju še vedno niso dovedla do nikakega končnega uspeha, se to razlaga na ta način, da hoče Poincare od Berlina izsiliti Locarno tudi glede vzhodnih meja. V tem oziru je značilno, da je bivši kancler Wirth ravno v tem času ostro odklonil tako pogodbo in da so porenjske organizacije priredile velike manifestacije za Nemčijo in osvoboditev Porenja.
v London, 25. avg. (Izv.) »Times« poročajo k angleško-francoskim pogajanjem glede zmanjšanja antantnih posadk v Porenju, da pogajanja ne potekajo ugodno, ker so vprašanja, ki imajo priti do razprave, preveč zamotana. Vprašanje zmanjšanja posadk bi se moglo v duhu prijateljstva uspešno reševati, ako ne bi Pariz tega vprašanja kompliciral s tem, da zahteva med zavezniki procentualno razdelitev takega zmanjšanja.
Grčija odklonila našo Dosodbo.
v Atene, 25. avg. (Izv.) Parlamentarna krv misija je po daljšem posvetovanju soglasno odklonila grško-jugoslovansko konvencijo, kakor jo je predložil Pangalos. Grško-jugoslovanske dogovore bodo morda danes popoldne v komisiji znova obravnavali.
CHAMBERLAIN ODPOTUJE V ŽENEVO,
v Loiulon, 25. avgusta. (Izv.) Chamberlain 1)0 šel v torek iz Londona preko Pariza v Ženevo na zborovanje Zveze narodov. V torek zvečer bo dospel v Pariz. V sredo zjutraj se mu bo v mestni hiši izročila knjiga, ki vsebuje pregled francoske slave v preteklosti in sedanjosti.
ŠALJAPIN V NEMILOSTI.
v Moskva, 25. avg. (Izv.) Sovjetska vlada je izdala sklep, po katerem se Šaljapinu odreka naslov nacionalnega umetnika ruskih republik, ker je odklonil ultimativno zahtevo, da se vrne v Moskvo in prekliče svoje proti-sovjetske izjave.
PREDSEDNIK LIBERIJE V RIMU.
v Rim, 25. avg. (Izv.) V Rim je dospel ia Turina predsednik zamorske republike Liberije. Popoldne je obiskal zastopnika ministrskega predsednika v palači Chiggi. Eksotični gost bo jutri obiskal sv. Očeta, potem pa odpotoval iz Rima.
v London, 25. avg. (Izv.) Na južni For-mozi je bil potres, pri katerem je bilo ubitih 10 oseb, 100 pa ranjenih. Porušenih je 200 hiš.
Posledice bostonske tragedije.
V PARIZU SE DEMONSTRACIJE NADALJUJEJO. — INOZEMCl-DEMONSTRANTI IZGNANI. — 10 MILIJONOV FRANKOV ŠKODE. — TUDI V DRUGIH MESTIH SE DEMONSTRACIJE NADALJUJEJO.
Dr. Wilfan o manjšinskem kongresu.
Kokošarjevega imena najčešče Sedejevo, ko gre za prispevke iz tolminsko-cerkljanskih hribov. Da se je tudi sicer zanimal za kulturni razvoj svojega naroda, pač lepo priča tud; to, da je 15. septembra 1872 pohitel na Vrbo k odkritju Prešernove spominske plošče.
Leta 1877 je končal bogoslovne študije v Gorici in 26. avgusta je bil komaj 23 let star posvečen v mašnika in pel prvo sv. mašo v farni cerkvi sv. Ane v Cerknem, kjer je potem ostal eno leto za kaplana in kaplanoval je še na Ševreljah, nakar ga je poslal nadškof Goli-
Tam pod lepim Poreznom ob tihi cerkvici se razprostira slikovita vas Cerkno sredi plodnih polj in travnikov, spoložnih lazov in rebri, kjer živi in se trudi zdrav in krepek rod, , ohranivši z rodno besedo tudi neomajno vero ' očetov.
Ob cesti proti sredi vasi v bližini farne 1 cerkve Sv. Ane se dviga lep kmečki dom —
I Anžigovčeva hiša, ki stoji že od leta 1665. Iz i te častitljive hiše je izšel goriški nadškofiji i vladika dr. Frančišek Sedej, ki se je rodil ; 10. oktobra 1854.
Otroška leta so mu bila polna nezgod, ko pa je doraslel in hodil že doma v šolo, je menil stric Jakob očetu: >Daj poba v šolo. bo še lahko ški>f < In oče Lovro se je odločil in peljul sina po ste ah ob Idriji čez Ščuro in Čepovan v Gorico in ga vpisal v normalko, j Zadnjič sem ga videl leta 1918 v Kobaridu hrano pa je dobival na Kostanjevici pri fran- j in poslušal njegovo nadpastirsko besedo. Pre- člškanih. Tako je začel mladi Cerkljan pol stal je bridkost in težo begunstva in se vrnil učenosti kot sto in sto drugih in odlično vzpe-v svojo nadškofijo, ki je krvavela iz tisočerih val iz leta v leto, goječ v srcu vročo željo, da ran in čakala očetovske besede in tolaži)«. V bi mu bilo dano končno stopiti k oltariu G o- i grozj in zmedi časa so onemogla in trdo pre- i spodovemu...
Dr. Frančišek D. Sedej -zlafomašnik.
(26. avgusta 1927.) N
izkušena srca so zadrhlela in oči so se solzile, ko so videle spet med seboj svojega nadpa-stirja in njegova beseda jih je tolažila, jih je bodrila iz Pisma in jih krepčala v Njem, ki je Pot, Resnica in Življenje ...
Iz vasi v vas je šla Njegova pot in z Njim je šel mir in blagoslov — obnove duš...
Danes žrtvuje Najvišjemu zlatomašniški kelih in ob njegovi daritvi je v duhu vsa goriška nadškofija in smo tudi mi, ki nas je zaneslo /. rodne zemlje v vse strani in z nami ves verni rod slovenski.
Dovršivši sedmi gimnazijski razred, je vstopil v bogoslovje in 1873 absolviral z odličnim vspehom osmo šolo in maturo ter obenem še prvi bogoslovni letnik. Vzgledna pridnost, občudovanja vredna energija, ki je tudi v onih starih dobrih časih bila redek cvet! — Mladi gimnazijec pa ni tudi o počitnicah miroval: izrabil jih je leto za letom, izpopolnjujoč se v glasbi in nabiranju narodne pesmi. B a u d o u i n de C o r t e n a y ga v svoji razpravi o cerkljanskem narečju često omenja in v Štrekljevi zbirki je poleg
Pogled iia kneaotuulškoiiiaiu) deško seineuuče v U«ckl
Vestfalski Slovenci na domačih tleh.
Bled, 25. avgusta.
Kdor je videl včeraj na Jesenicah solze veselja, ki so vrele iz oči onih naših izseljencev, kateri si morajo v tujini služiti vsakdanji kruh, ta je lahko spoznal, da grenak boj za obstanek in tuji milje ni zadušil domovinske ljubavi teh ljudi. Izredno ljubezniv je bil spreiem na pragu domovine — na Jesenicah, j Pogoščeni so bili tukaj, ko so izstopili iz vlaka, in pri Večerji, ki je bila brezplačna. Vse stroške so krili »Delavska zbornica«, veliki župan in oblastni odbor. Do dva tisoč ljudi se je udeležilo zvečer pozdravnega večera pred Katoliškim delavskim domom, kjer so poleg naših govornikov nastopili nemški duhovniki, ki so govorili v slovenskem jeziku. G. Ten-sundern iz Gladbacha, g. Hegenkotter in g. župnik Tappe so podčrtali zlasti misel, katero je izgovoril g. svetnik Jože Pire, da je treba v današnjih časih poudariti to, kar nas druži, in ne tega, kar nas loči. Vsi so bili prijetno iznenadeni nad gostoljubnim sprejemom na Jesenicah.
Kntoliško prosvetno društvo na Bledu je danes zjutraj izredno ljubeznivo sprejelo naše izseljence na blejski postaji. G. nadučitelj Rus je v izbranih besedah pozdravil izletnike na ' tleh, kjer je naravna krasota najbogatejše | okrasila maler Slovenijo. Solze ganotja so se zaMestele v očeh rudarjev, ko so slišali pe- j sniški pozdrav treh mladih devojk v narodnih J nošah. Petnajst zastav je šlo na čelu sprevoda, | ki se je pomikal v ranem jutru proti jez,eru. j Izbrano pritrkavanje na otoku je bolj vplivalo
na jarca navzočih kot vsaka godba. Spretno je
bil aranžiran prevoz izletnikov na otok. Tekom pol ure je bilo na dvajsetih ladjah prepeljanih 650 oseb na otok. Prevoz je financirala blejska občina.
Slovenski rudarji so bili sprejeti tudi v Suvoboru. Deputacija, v kateri so bili g. svetnik Kalan, predsednik Zveze katoliških slovenskih rudarskih društev g. Koncilja, g. Ba-bič in g. Alojzij Grčar iz Holandskega, je bila nad vse ljubeznivo sprejeta v dvoru. G. dvorni maršal je delegate celo pogostil. Med tem časom so pa izletniki priredili sijajne ,ovacije pred kraljevo vilo. Ob tej priliki so občutili, da smo Slovenci na svobodni zemlji svobodni gospodarji, da imamo svojo narodno državo in svojega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra, Kar je zmotilo slabo vreme, to je popravil pri tej priliki krasno ubrani pevski zbor Prosvetnega društva iz Radovljice. Množice so strmele nad slovensko pesmijo. Tako je izkazal naš biser Bled svoje simpatije do onih naših delavcev, kateri so - v daljni tuji zemlji neštetokrat sicer peli »Po jezeru« in »Otok bleski«, a do danes niso še videli kraja, ki je odsev iz raja. Ponosno moramo pohvaliti naše urade, tako železniške, kakor tudi okrajne, ki so veliko pripomogli k lepemu sprejemu, katerega je nudila včeraj in danes naša Gorenjska milim bratom in sestram iz tujine.
Beln I i. 'trn naj pa danes pokaže, da čuti z našimi i seljenci vsaj toliko, kolikor ljube/ni je pokazala v teh dneh gostoljubna Gorenjska,
Drugi roparski napad na kočevski vlak.
Snoči, ko je prispel v Ljubljano vlak Ko-Čevje^-Grosuplje, ki se v Grosuplju priklopi novomeškemu vlaku, so v ambulanci poštnega voza našli poštnega uradnika Franca B r a t u š o, zvezanega na rokah in nogah na glavi pa je imel nametanih polno vreč. Bra tuša je v vozu stokal in se sploh ni mogel ganiti. Ko so ga spon oprostili, je začel razlagati, da je neznani maskirani ropar med predoroma Šmarje-Škofljica udri v voz, mu nastavil orožje, podrl na tla, zvezal in mu na glavo nametal polno vreč. Kaj da se je po-
zneje zgodilo, se niti najmanje ne more spominjati. Niti lega ne ve, kdaj je ropar zginil.
PolicijSko ravnateljstvo z dvema višjlnta poštnima uradnikoma je takoj uvedlo preiskavo, ki je trajala preko cele noči. Ugotovilo se je, da je bilo denarja preko 200.000 Din v vozu in da je le malenkostna vsota še ostala. Uradnik Bratliša je bil postavljen takoj pod nadzorstvo. Suntijo, da mora biti ta napad v zvezi z bivšim senzacionalnim napadom v slučaju Kalana. V interesu preiskave pa se podrobnosti še ne morejo objaviti.
Slovenci v Italiji
Nemci v 3ugos!aviji in Slovani v Italiji.
Tržaški novinar Mario Druscovich, »specialist ta balkanske zadeve«, je napisal v »Piccolu« dolg članek, v katerem primerja postopanje z nemškimi narodnimi manjšinami v Jugoslaviji s postopanjem s Slovani v Italiji. Svojo polemiko je g. Druscovich obesil na članek »Tagespcste r, v katerem belgraj-ski dopisnik toži o žalostnih razmerah na nemških šolah v Jugoslaviji, ki da so srbske potujče-valnice. Nemci se tudi ne morejo zadovoljiti s koncesijo dvomljive vrednosti, da se otvorijo za otroke nemških tehnikov in delavcev, ki bodo gradili novi most Belgrad—Pančevo, nemške šole, s koncesijo, ki jo smatra Kerliner Tageblat! za korak k nem-sko-jugoslovanskemu sporazumu. O, vi slovenski duhovniki, advokati in učitelji, ki trosite v svet vesti o italijanskem barbarstvu, na Primorskem, vzemite v roke »Tagespost«, prečitajte članek, ki se naslanja na avtentične podatke poslanca dr. Krafta, in primerjajte pravice jugoslovanskih Nemcev s pravicami Slovanov v Italiji.
Toda »Tagespost« in z njo Mario Druscovich kljub vsem lamentacijam vendar priznavata, da v
Jugoslaviji obstojajo nemške ljudske šole ali vsaj ljudske šole z nemškimi paralelkami — kar je vendar isto! — da se na srednjih šolah poučuje nemški jezik, »tagespost« Ie toži, da se vzgoja vrši v srbskem duhu. »Ali ni postopanje s Slovani v Italiji neskončno bolj svobodoljubno in gone-rozno?«, se vprašuje g. Druscovich. »Nekatere zasebne slovenske šole so ostale odprte tudi v krajih, kjer Slovani niso kompaktno naseljeni; pouk v drugih šolah šc \ rši v prvih letih v slovenskem jeziku in šele pozneje preide po posameznih predmetih v italijanski jezik, da so otroci po (lovršitvi šole v stanu govoriti tisti jezik, ki ga govori 50 milijonov italijanskih državljanov, in ga rabijo v življenju priFcnši z vojaško službo, kar je pravično iu v interesu učencev samih. Otroke poučujejo slovenski učitelji, ki so dolžni samo dokazati, da deloma poznajo italijanski jezik.« Prijatelji božji, tako pišejo »Piccolovi« specialisti! Pouk v ljudskih šolah na Primorskem se vrši v prvih letih v slovenskem jeziku! To je tako gorostasna neresnica, da jo more zapisati le židovski »Picco-lo«. Koliko Vode je že prinesla v morje Soča, odkar sta ministra Gentile in Fedele vrgla slovenščino iz šole! Ali naj citiramo te zakone, za katere go-
spodje pri »Piccolu« prav dobro vedo? Bdino Sesti raared ljudske kite bi moral biti po zakonu še slovenski, a že davno nI več. »Za Jugoslavijo bi morala veljati obveza, da spoštuje gotove pravice narodnih manjšin, naštetih v mirovni pogodbi, ' medtem ko za Italijo, zmagoslavno velesilo, te obveze ne obstojajo.« To je fašistovska morala pesti. Slabo primero si jo izibral »iPiooolo«. Slovani v Italiji bi bili srečni, ko bi uživali tiste pravice, ki so jih deležni Nemci v Jugoslaviji 1
Duhovniki ne bodo smeli v šolo.
V zadnjem času dela šolski nadzornik za Primorsko na to, da v prihodnjem šolskem letu prepove slovenskim duhovnikom poučevanje verouka v šoli. Verouk bodo poučevali italijanski učitelji, kakor se to dogaja že v Istri. Zaenkrat je prejel župnik Vodopivec iz Nabrežine dekret, da ne sme več v šolo.
Poizvedovanja o slovanskih duhovnikih.
Karabinerji te dni pridno poizvedujejo potom svojih zaupnikov o delovanju slovenskih in hrvatskih duhovnikov. Informirajo se, ali se duhovniki udeležujejo društvenega življenja, kateri listi jim prihajajo, s kom občujejo, kaj pridigajo itd. V Istri so karabinerji izvršili pri nekem duhovniku tudi hišno preiskavo. Vse kaže, da je hujskanje tržaškega časopisja proti slovanski duhovščini ob priliki konfiriacije furlanskih duhovnikov učinkovalo na gg. prefekte. Iščejo se kandidati za Lipa rske otoke.
Plesi, ki se morajo dovoliti.
Notranji minister Mussolini je izdal naredbo, tki . >ra omejiti zapravljanje denarja na raznih nepotrebnih zabavah; med te zabave spada tudi pies. Naredba velja tudi za primorske dežele. Poročali smo že večkrat, da je primorski prefekti ne izvajajo; sami prefekti radi zahajajo na plesne prireditve italijanskih priseljencev na deželi, radi tudi izdajajo dovoljenja za ples, »ki pospešujejo asimilacijo«. Res je tako! Za popolno demoraliza-
cijo pride lažje asimilacija, to je razaiaroditev. Karabinerji So v zadnjem času prejeli posebna navodila, kako imajo postopati pri izdajanju dovoljenj za plese. V teh je rečeno, da ee plesi ob priliki proslavitve farnih patronov, morajo dovoliti. Mladina je za to kmalu izvohala in hoče vpeljati zopet staro navado, da se treba na »šagro« nekoliko zavrteti. V starih časih je bilfl navada, da se je vršilo rajanje pred cerkvijo. Tudi to hočejo nadebudni fantje v neki vasi na Krasu zopet uvesti. KakSna je razlika med tem nedolžnim skupnim rajanjem ln današnjimi nespodobnimi plesi! Naravno, da je prišla mladina v konflikt z domačim župnikom. Vendar upamo, da bodo krajevna oblastva izvajala določbo omenjene naredbe, ki pravi, da se plesi ne sinejo vršiti, kadar bi utegnili motiti cerkvene slovesnosti.
Italijanske aspiracije na Dalmacijo.
V italijanski reviji »Augestea«, je izšel članek »Poslanstvo -Zadrac, ki ga je ponatisnilo tudi drugo italijansko časopisje. V članku čitamo med drugim tudi te-le besede: Zadrska občina je nekdaj obsegala 350 km3, danes je skrčena na 54 km3; nekdaj je imela pod seboj okoli 30 vasi, danes ima komaj štiri frakcije.« Dalje: »Vsi morajo enodušno preklinjati tako kruto usodo, da se na robu našega polja in našega vinograda sveti sovražni bajonet graničarja, jugoslovanskega prostovoljca, ki Ima "nalogo, da duši ubogo življenje mesta. Kadar bo to spoznanje postalo splošno, bodo morali bruhniti iz duhov ne morda nekoristno objokovanje ali številno sočutje, ampak trdna volja izvršiti na tem robu čudež zvestobe in ljubezni... Kadar se bo usoda završila na Jadranu kakor v alpskem krogu (z okupacijo Primorske), tedaj bodo Dalmatinei lahko sledili izpolnjeni usodi. In nazadnje: »Ako nas bodo (Jugoslovani) Še nadalje izstradavali, nas bo Italija rešila lakote.« Pač jasen dokaz, da bi Italijani radi raztegnili prste preIRo Zadra, a na drugi strani tudi dokaz, da pripada mesrto ozadju, ki ga živi in da mora brez pomoči iz ozadja umreti. Hujskaške ekspedicije iz Italije ne pomagajo in članek priča, da tudi zadnja (5C fašistov železničarjev) »ni rešila Zadra lakote«.
Dnevne novice
■s-)«
k Nujna prošnja na prosvetno upravo.
Kakor čujemo, namerava letos več učencev, ki so doslej študirali na realki, prestopiti na realno gimnazijo. Kakor tudi sicer to odobravamo, da si skušajo dijaki omogočiti kar mogoče, široko odprto pot na visoki šoli, moramo vendar opozoriti prosvetno upravo na neko ležkočo, ki bo pri tem nastala. Letošnji peto-šolci na realnih gimnazijah so se namreč že učili eno leto in tri mesece latinščine; kar je med njimi repetentov, poznajo celo že Nepota in nekateri celo Caesarja. Ko se bodo torej pričeli zopet učiti latinščine, jim bo šlo delo hitro od rok, tako da ne bodo mogli tekmovati ž njimi bivši realci. Radi tega bi bilo nujno potrebno, da se za bivše realce otvori poseben razred. To bi se dalo doseči na dva načina: najboljše bi bilo, če bi realci lahko kar na svojem zavodu prestopili v realnogimnazijsko paralelko. To bi moralo dovoliti ministrstvo. Prošnja je že davno vložena — naj vendar za Boga ne odlašajo z rešitvijo do srede septembra ali še dalje! Nekaj pa lahko ukrene po našem mnenju vsaj za Ljubljano naša prosvetna uprava sama: določi naj, da se peto-šolci, ki se doslej niso učili latinščine, sprejemajo samo na določenem realnogimnazijskem zavodu, kjer bodo imeli posebno paralelko. V to paralelko bi prišli tudi tisti učenci sedanjih realnih gimnazij, ki se niso še učili latinščine, ker so prišli na realno gimnazijo v II. ali IV.
razred z realke ali meščanske šole. Ce bi z« to paralelko ne bilo dovolj priglašenih učencev, bi se sprejeli vanjo še nekateri bivši -»la-tinci«, ki so mnenja, da je zanje počasen tempo primeren.
-k Na naslov inšpekcije dela. V Bonačevi papirnici na Količevem se zdi, da ne poznajo zakona o zaščiti delavcev. Kolikor smo mogli ugotoviti, se ne izvajajo sledeči paragrafi tega zakona: 1. §§ 6 in 8. Nekateri delavci delajo do 11 in celo do 16 ur na dan. — 2. § 10. Prepočasno delo se ne plačuje 50 odstotkov višje od rednega. — 3. § 20. Zaposleni so otroci, ki včasih delajo nadure. — 4. § 12, posebne zadnji odstavek. O dogovoru z delavci seveda ni govora. — 5. §§ 35 in 102. Delavci, kFšc se poslužili pravice združevanja, se na ražtte načine šikanirajo. Pet so jih odpustili prav radi organizacije. — 6. § 103. Podjetje Ima zaposleni pri navadnem delu dve tuji državljanki. — Zakonodaiavec je za prestopek vsakega teh paragrafov, razen enega, določil kazen do 3000 Din, oziroma do 5000 Din, kar kaže, da jih je smatral za važne. Ako podjetje omenjenih določil ne pozna, je vsekakor naloga inšpekcije dela, da se za stvar ,po svoji dolžnosti zanima in napravi remeduro!
k Županske volitve v Radohovi vasi. Dne 3. avgusta je bil izvoljen za župana v Radohovi vasi g. Franc Nanger, posestnik v Gia-govici, za prvega svetovavca pa g. Anton Les-
mayer na Dunaj v Avguštinej. Leta 1883 se je vrnil kot doktor bogoslovja v Gorico in bil imenovan za profesorja v bogoslovnem semenišču. A ni ostal dolgo v domovini: za dr. Na-potnikom je postal dvorni kaplan in vodja Avguštineja, dokler ga ni kardinal Missia leta 1898 pozval domov, kjer je potem živel kot stolni kanonik in župnik ter obenem spet poučeval v bogoslovju do leta 1906, ko je'~bil 20. februarja imenovan in potrjen za nadškofe ter 18. marca istega leta posvečen in ustoličen.
V tej dobi je dr. Sedej ražVijal živahno dejstvovanje na glasbenem polju. Navdušen cecilijanec je že kot kaplan snoval na šebre-ljah župnijsko cecilijansko društvo, vrnivši se prvič z Dunaja pa je ustanovil Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo, ki je zlasti pb njegovem končnem povratku v domovino krepko delovalo, ker on mu je bil duša. Ril je stalen dop snik »Cerkvenega glasbenika«, v katerem je med drugim priobčil leta 1886 ra pravo »o nekaterih dr. Fr. Witto-vih mašah«, leta 1895 pa »o glasbi v vzhodnih deželah in o njeni zve i s koralom«, ter leta 1900 »Glasba pri zahodnoazijskih narodih«. V »Dom in s v e t« je pisal leta 1891 »O sedemletni lakoti za časa Jožefa egiptovskega«, leta 1897 pa »Klinopisni spomeniki in sveto pismo« — razpravi, »kateri moramo imenovati najboljši o biblijski arheologiji v slovenskem jeziku«, kot pravi Glaser IV, 164. V »Rimskem Katoliku« 1893—94 je kritično obdelal Fr. Straussa in Ernesta Renana. Pisal je zelo dosti tudi v druge liste, n. pr. v »Lin-zer Quartalschrift« itd. Tudi »S l o v e n č e v« sotrudnik je bil. Leta 1892 je bil spremljevalec visokih osebnosti v flvišto d&žMcf irr-j« 6 tej-ooti oornAal v našem listu.
Na Dunaju je bil z našimi akademiki v stalni zvezi, saj je bil predsednik podpornega društva za slovenske visokošolce in bil je med ustanovniki slovenskega katoliškega akademskega društva »Danice«.
Prepotoval je v teh letih še Francijo, Italijo, Balkan in zlasti Črno goro.
Dosti je delal dr. Sedej v teh letih, a neprimerno težje in večje delo mu je namenila Previdnost za drUgo dobo njegovega življenja, ko je zasedel stolico sv. Hilarija in Tacijana.
Težko, breme je prevzel Prevzvišeni; sprejel ga je le, ker je videl v tem voljo božjo. »Zoper jasno voljo božjo se ne smemo ustavljati, zakaj človek, stvar božja, je zato na svetu, da izpolnjuje ne svojo, ampak sveto, najpopolnejšo voljo svojega Stvarnika«, je povedal v nastopnem pastirskem listu. »Tu mož ti boš, na svojem mestu pravi mož!« je zaklieal v slovesni prigodnici ob posvečenju in vmeščenju svojemu prijatelju Simon Gregorčič.
Goriška nadškofija se je prerodila in poživila pod skrbnim, ljubečim, požrtvovalnim vodstvom svojega dobrega nad pastir ja in očeta, ki je pozdravil svoje verne: »Odslej sem zvezan na to škofijo do smrti. Njej posvetim vse svoje moči. Z veliko skrbjo in s strahom bom opravljal med vami visoko svojo službo. Bog daj. da bi bil vam dober pastir, gotov vodja in da bi se zarad mene nobeden ne pogubi!.«
In v besedi In pismu je k a al in kaže Prevzvišeni veliko skrb in posvečuje vse svoje moči v duševni In Časn dobrobit svojih ovčic. • -£Wnrt«>ntti so nj«cro*i pastirski listi. tako prvi splošni pastirski list iz leta
1907, ki obravnava boj za cerkev in proti njej. Ideje tega lista so: Katoličani naj v javnem življenju nastopijo združeni in naj se zbero okoli idej, ne več okoli oseb. Načela oblikujejo vekovom lice. — Ideje in načrt za javno delo je podal Leon XIII. v svojih socialnih okrožnicah, ki naj bodo vodilo vsem. Nadškof blagoslavlja katoliško socialno delo v deželi, zadruge, prosvetna društva, dobri tisk. — S tem pismom je bilo potrjeno in odobreno mlado katoliško gibanje na Goriškem in letargija in breznačelnost sta začeli plahneli. V deželo je prišla nova pomlad — čas dela in setve, ki je že rodil in še rodi obilen in dober sad.
In so še potem listi proti svobodni šoli, proti zmotam modernizma, proti skrunjenju krščanskega zakona, proti civilni razporoki, o dobrem in slabem tisku, kot metropolit je skupno s svojimi sufragani (1912) izdal važno pastirsko pismo o izseljevanju, priporočujoč mednarodno družbo sv. Rafaela, katere odsek je osnoval tudi za svojo., nadškofijo, dalje so listi o pokori (proti poplavi moderne hudobije, kina, slabega tiska, knjig, nesramne noše), o verskem indiferentizmu, o socialnem kraljestvu Kristusa Kralja. »Vinograd moj ljubljeni, ki sem ga zasadil, kako si se mi spremenil v bridkost — tako zdihujem s prerokom Jeremijo, oziraje se po razdejanj goriški nadškofiji, začenja pastirsko pismo iz leta 1921, v kalerem je začrtal program za versko obnovo: krščanski nauk po katekizmu, ljudski misijoni, češčenje sv. Rešnjega Telesa, posvetitev družin Srni Jezusovemu. Odobril je drlo »Zbora svečenikov sv. Pavla?. Naslednjo leto govori o viharju,' kj gre nad Cerkev a je ne omaje, in o viharju. l>i no nelia« pt-o bojih človeškega srca. kažoč na moč in ute-
ho: zatajevanje in molitev. Leta 1923 poziva vladika vernike, naj se bore za državno priznanje krščanskega zakona ter za svobodno krščansko šolo, obenem poziva na pomoč za obnovo deškega semenišča, da bi mogel vzgojiti dovolj duhovniškega naraščaja, poziva na evharistične shode, ki so se vršili v raznih krajih nadškofije, govori proti ljudski kugi plesov in kletvine ter preide k zadevam vesoljne Cerkve, vzpodbujajoč k -molitvi za ze-dinjenje pravoslavnih.
Potem je še pastirski Ust o cerkveni in civilni poroki, o krščanskem upanju, sveto-letna okrožnica, v kateri razpravlja o družini, o sredstvih krščanske vzgoje in svari star|e: »Ne dajajte svojih otrok posvetnim društvom, ki jih navlašč odstranjujejo od cerkve in božje službe, ki skrunijo nedelje in praznike, ampak izročite jih katoliškim, ki skrbijo ne samo za njih telesni, ampak tudi -duševni raz-vitek, za izobrazbo in krščansko življenj«.« Družinske očete pozivlje, naj se zavzamejo za versko šolo. »Ni dovolj, da je križ v šoli in da se uči nekaj krščanskega nauka, temveč ves pouk mora sloneti na verski podlagi!« — Sorodno pismu iz leta 1907 je lanski list o prazniku Kristusa Kralja. Letošnje pastirsko pismo prinaša nauke o pravem poslednjem smotru življenja, ki je slava božja, katere subjektivna posledica je popolna sreča človeškega duha.
Dolga vrsta pastirskih listov, ki »o »po svoji lapidarnosti, jasnosti, idejnem bogastvu, po svoji duhovni vsebini spisi, ki ohranijo trajno veljavo kot klasični spomeniki verskega vod«tvn in življenja v goriški nadškofiji V$a pisitia so živt organizem, vejp eftega mogočnega drevesa, ki je vse svoje življenjske
jak iz Olagovice. Zupan in vsi odborniki so somišljeniki S: S.
ir Pevski zbori Kranj, Stražišče, Besnica prirede v nedeljo 28. avgusta romanje na Brezje. Odhod z vlakom ob 8 zjutraj. Po prihodu nu Brezje sv. maša, pri kateri poje združen moški zbor. Vsi prijatelji petja vljudno vabljeni!
ir Smrt odličnega moža. V sredo so v Št. Janžu pri Mariboru pokopali posestnika Simona Weisa od Sv. Marjete. Umrli je postal žrtev želodčnega raka V zadnjih dneh je pretrpel silne muke. Bil je dolgo vrsto let cerkovnik. Po svojem političnem prepričanju je bil zvest pristaš SLS. Pogreb je opravil domači g. župnik v spremstvu g. kaplana Greifa in ncvomašnika Kolenca, ki sta slučajno ta dan došla iz Prekmurja. Vrli mož naj v Bogu počiva!
-A- Spremembe v živinozdravniški službi. Okrajno glavarstvo v Celju nam sporoča: 2i-vinozdravnik g. Vojtch Hrabalek jc pomaknjen iz 6. skupine 1. kategorije v 5. skupino I. kategorije. — Zivinozdravnik g. Anton Uršič je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Konjicah; živinozdravnik g. Boltek Vasle pa k okrajnemu glavarstvu v Ražanj v kruševački oblasti. Mesti teh dveh eksponiranih živino-.zdravnikov v Braslovčah in v Šmarju pri Jelšah se ukineta.
Kat. del. prosvetno društvo na Jesenicah prosi vse one, katerim so bile poslane sreč! e loterije za postavitev novega doma na Jesenicah, a jih še niso plačali, da to nemudoma store, oziroma srečke vrnejo. Srečke, katere t>i bile vplačane pozneje kot v soboto 27. avgusta, so neveljavne in ne morejo priti pri žrebanju v p< štev. Istotako prosimo vse one. l ate; i so v posesti blokov, da nera/pro-dane srečke odda o na pošto v soboto. Nujno prosimo, naj ta prošnja ne bo zaman ter naj Vsakdo ravna tako. da bo najkasneje v nedeljo denarno nakazilo, oziroma srečka na jeseniški pošli. Žrebanje se vrši v nedeljo 28. avgusta.
■A- Romarje na Ptr jsko goro, ki gredo v nedeljo, 18. t. m., na romanje, opozarjamo, da je prošnja za polovično vožnjo odbita.
.....KUPUJTE.....SREČKE
II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
•A- Prenapolnjenost blaznice na Studencu.
Blaznica na Studencu je do skrajnosti pre-napolnjf na. Število bolnikov, ki jih iz splošnih varnostnih razlogov ni mogoče odsloviti, je tako veliko, da \ celem zavodu ni več prazne 'a k tička in je vsak daljnji dotok bolnikov \ bla/.nico nemogoč. Ker so tudi vsi drugi a vodi za duševno bolne prenapolnjeni, je za enkrat vsak sprejem psihično bolnih tudi na oj azo\alni 'oddelek splošne bolnice ukinjen.
•rfr Kres na Košuti. Tesarji, zaposleni pri gradnji ?PI n n kega doma na Kofcah« zažgo v zn.k devršitve največje gorenjske planinske koče ter v slovo od splošno priljubljene planin? velik kres v soboto 3. septembra ob pol 21 na pogorju Košute, Veliki vrh 2085 m. Ta kres bo viden od tužne Gospe Svete, preko bisernega Bleda do bele Ljubljane in naj služi bodočim posetnikom , Košute kot orientacija. Pričakujemo, da bodo turisti, ki se bodo tedaj nahajali na bližnjih planinah, na enak način izra ili svoje veselje nad novim zatočiščem, ki jim bo ivnogokrat nudilo udoben počitek.
-k Divjaški napad na postajenaeelnika v Rušah. Pred par dnevi so imeli potniki popoldanskega'osel nega vlaka v Rušah priliko občudovati visoko kulturo nekega carinika. Postajenačelnik pa je opozoril, naj se umakne s tira, po katerem je vsak hip moral pri-
voziti brzovlak. V odgovor mu je carinik pri-smodil klofuto. Slučaj je izzval pri občinstvu splošno zgražanje.
* Razpis službe občinskega tajnika. Županstvo občine Sv. Krištof pri Laškem razpisuje v zmislu sklepa občinskega odbora z dne 22. avgusta službo občinskega tajnika. Prosilci morajo dokazati: da so državljani SHS, da obvladajo državni jezik, svojo domovinsko pravico, svojo sposobnost za vodstvo iajniških poslov občine. Prednost imajo prosilci, ki so že daljšo dobo službovali kot tajniki pri kaki občini. Prošnjam je priložiti tudi nravstveno spričevalo. Rok za vlaganje prošenj je do dne 15. septembra.
~k Vlom na Kropi. Na Kropi pri Gornjem Gradu je neznan storilec v noči od 18 do 19. t. m. vlomil v prostori gostilničarja Franca Fricla in odnesel več obleke, čevljev in orodja v skupni vrednosti 1071 Din. Za vlomilcem ni nikakega sledu.
ir Pogrešani samomorilec. Pred dobrim tednom je skočil z mostu v Savo pri Sv. Jakobu 26letni trgovski potnik Ivan Noč, stanujoč v Zagrebu. Na mostu je pustil listek s svojimi osebnimi podatki in s pripombo, da gre v smrt zato, ker je z nekim lahkomiselnim dekletom zapravil 3000 Din in da ga je sedaj sram pred ženo Nočevega trupla dosedaj še niso našli. Noč jc bil srednje postave, dolgih las in sivo oblečen
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
Strašna toča na
i
Iz Št Ruperta nam dne 25. t. m. brzojavno poročajo: Danes opoldne je prihrumela nad Št. Rupert grozna nevihta Toča' je uničila polje in vinograde in pobila mnogo šip. Pomoč je nujno potrebna.
O
O Vestfalski Slovenci se pripeljejo v Ljubljano danes dopoldne ob 11. uri. Naša dolžnost je, da svoje brate, ki si morajo v daljni tujini s trdim in nevarnim delom služiti svoj kruh in ki so sedaj prišli obiskat svojo ljubljeno domovino, v najobilnejšem številu sprejmemo in najprisrčnejše pozdravimo. Zato naj danes ob 11., kdor le količkaj more, pohiti na glavni kolodvor k sprejemu.
© Razobesite zastave! Mestni magistrat bo danes razobesil na čast veslfalskim in ho-landskim Slovencem, ki pridejo ob 11 z vlakom v Ljubljano, na svojem poslopju zastave Prosi, da to store tudi ostali hišni posestniki. — Mestni magistrat.
© Krekova mlad'na Ljubljana ima drevi ob 8 sestanek na Starem trgu 2. O življenju in vtisih iz Pariza bo predaval g. prefekt Ante Kordin. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
0 »Enotnost« poveča svoj obseg. Da se pripravljajo ljubljanski komunisti na volivno borbo, dokazuje dejstvo, da so svoje glasilo »Enotnost« znatno povečali. »Enotnost« bo odsedaj dalje najbrže imela gotov rekord med vsemi časopisi v Sloveniji, — namreč, da bo po formatu najobsežnejša.
© Ogenj na Poljanski cesti. Včeraj ob dveh popoldne je bila rešilna postaja avizi-rana, da gori na Poljanski cesti št. 19. Ko so gasilci prispeli, pa je bil ogenj že ves pogašen.
V stanovanju g. ravnatelja Repovša so namreč kuhali parketno voščilo, ki se jc vnelo, dim, ki je stanovalce na Poljanski cesti silno dim, ik je stanovalce na Poljanski cesti silno vznemiril. Domačini so ogenj nato hitro pogasili in tako preprečili večjo nesrečo
0 Nesreča po motociklu. V torek ob pol štirih popoldne je pri Zapužah neki vojaški motociklist povozil petnajstletnega mizarske-
sokove črpalo iz jezera božje krvi pa je obenem ljubeče obsenčevalo in branilo ljudstvo pod sabo zbrano, r (Goritiensis »Zbornik društva svečenikov sv. Pavla«, 1927, str. 123.)
Da so besede Prevzvišenega prerod i le Goriško pred vojno in jo po vojni obnovile, priča Družba presv. Srca Jezusovega za duhovnike, ki deluje z velikim vspehom po vseh dekanijah, priča Associatio Adoratoruin, Družba evharističnih častilcev, uvedba celodnevnega češčenja, pričajo evharifttični kongresi, Marijine družbe, ki štejejo nad 10.000 članic. Veliko lepo poslopje deškega semenišča z lastno gimnazijo, ki ga je Prevzvišeni v skrbi za mladino /.e pred vojno sezidal in so ga vodili oo. jezuitje, je v vojni bilo razrušeno, a sedaj se spet ponosno dviga in je up goriške dežele — ker iz njega pridejo delavci za vinograd Gospodov med svoj narod. Njegova skrb za lepoto hiš božjih je bila pred vojno velika in po vojni še večja, obenem je znano njegovo delo za cerkveno petje, saj sta se na njegovo željo vršila pred vojno v G°rici dva instrukcij-ka kur/a za cerkveno glasbo in še v Stični, kamor je pribežal med vojno s svojimi bogoslovci, je poskrbel, da so dobivali tozadevni pouk. Ogromne so tudi zasluge Prevzvišenega za katoliški tisk.
Enoindvajseto leto blagoslovljenega vla-dikovanja se sveti ko eno in dvajset biserov v vencu petdesetletnega mašništva Prevzvišenega vladike. Dolga leta, težka in bridka vmes, ker nad deželo ob Soči je prišlo razdejanje iTi dobri pa«tir je moral piti iz kellha bridkosti.
Ob izbruhu vojne 1914 so ga nameravali
internirati, ker ni bil v Gorici, da bj prisostvoval odhodu vojaštva na krvave poljane, umakniti se je potem moral na Cerkljansko, kjer je deli časa oskrboval hribovski vikarijat v Ravnih. Živel je potem v Stični, odkoder se je koj 1917 vrnil v Gorico. In potem je doživel leto poloma in vse, kar mu je sledilo. Nadškof ni klonil. Vršil je in vrši kot dobri pastir svoje velikisvečeniško poslanstvo, zaupajoč v Boga, in verniki obeh narodnosti ga ljubijo in spoštujejo in se ravnajo po njegovih naukih. —
O priliki 70 letnice Prevzvišenega je list papeževe rimske kurije »Osservatore Romano« dne 18. oktolua 1924, št. 245, pisal:
»Vsi katoliški krožki in društva od italijanske in slovenske strani so poslali slavljen-cu svoje udano: tne časti tke, zagotavljajoč neomejeno pokorščino sv. očetu in Njegovi Pre-vzvišenosti, vrednemu predstavitelju goriške nadškofije. To priča, kako velika je ljubezen in spoštovanje, ki ga napram svojemu pastirju goji celokupno ljudstvo brez razlike narodnosti. Najvišji naj ga blagovoli ohraniti še dolgo let v zmagoslavje sv. vere, naklonjenosti njegovih sinov, ki so videli vedno v njem svetega in pobožnega moža in obenem hrabrega bra-nitelja pravic sv. Cerkve.«
Tako je dobil goriški vladika zadoščenje za vse težko, kar so mu ga prizadeli, in dočakal zlatomašniški jubilej.
S slovenskim ljudstvom na Goriškem in vsemj dobrimi verniki goriške nadškofije kličemo in ponavljamo željo iz »Osservatora«:
^Najvišji naj ga blagovoli ohraniti še dokro let!.. .<
ga vajenca Franca Kališnika. Kališnik je Sel tesno ob robu ceste iz Št Vida proti Zapu-žam, nasproti pa mu je pridrvelo motorno kolo, na katerem sta sedeli dve vojaški osebi. Motorno kolo je pahnilo Kališnika na tla, Ka-lišnik je pri padcu omedlel in si zlomil levo nogo. Prvo pomoč je poškodovancu nudil šentviški zdravnik dr. Arko. Vojaška motociklista sta po nesreči hitro oddrvela dalje, tako da se dejanski stan ni dal takoj ugotoviti, vendar pa ju bo lahko ugotoviti, ker so očividci izpovedali, da sta ista, ki dnevno prevažata poštne golobe po Celovški cesti. Kališnika so prepeljali v bolnico.
© Tatvina na Savi. Kontoristinji Eli Šor-novi je neznan tat ukradel na savskem obrežju pri Tomačevem aktovko, nekaj gotovine in čevlje v skupni vrednosti 200 Din.
© Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbero vseh šolskih not, etud, šol itd za klavir, violino, petje itd Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg.
© Pustolovec. Čevljar Rok je prijavil policiji, da je neznanokam izginil slikar Hans G. G. je bil pri Roku dalj časa na hrani, stanoval pa je v vagončku na konjskem sejmišču. Pred dnevi je neznanokam izginil, poprej pa je še izvabil od Rokovega sina nekaj perila Rok trpi skupno 500 Din škode. Po Rokovem mnenju je omenjeni G. tipičen pustolovec, ki se preživlja le z dolgovi in s sleparijami.
Kupujte srečke
v korist zgradbe novega kat. društvenega
doma na Jesenicah !
Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta 1927. Dobitkov jc 1348. Glavni dobitki v rednosti: 25.000. 12.500, 7.500 in 5.000 Din. Srečke se naročajo pri KAT. DELAVSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU NA JESENICAH.	6325
Maribor
□	Belgrajski g. župnik v Mariboru. Ze
nekaj dni se mudi v Mariboru na obisku pri družini dr. Povalejevi msgr Wagner, župnik v Belgradu.
□	Priključitev občine Krčovina k Mariboru je šla dolgo pot in je prišla zdaj že do zaključne točke. Najprej je le Petrovo selo prosilo za priključitev k mestu, a je pozneje občinski svet v Krčevini sklenil, da se priklopi ali cela občina ali nič. Vršil se je nato že plebiscit, ki je končal za priklopitev k mestu. Mestna občina je tudi že sprejela ta sklep občine Krčevina in sedaj bo imel zadevo v rokah le še oblastni referent o občinskih zadevah. Po odobritvi oblasti se bo priključitev izvršila na slovesen način.
□	Imenovanja v mariborski bolnici. Za dnevničarje so bili imenovani v mariborski bolnici sledeči zdravniki: gospa dr. Gabrijela Železnik, g. dr. Roman Lesnika in g. dr. Fr. Podkoritnik.
□	Shod komunistov. V nedeljo prirede komunisti in bernotovci v Mariboru svoje prvo volivno javno zborovanje v Gambrinovi dvorani. Med govorniki je tudi kandidat g. Mo-derndorfer. Med mariborskimi socialisti, pri-
i staši Petejanove liste, vlada veliko ogorčenje | in ni izključeno ,da pride ob tej priliki med obema skupinama do izgredov.
□	Sprejem vestfalskih Slovencev v Mariboru. Na odhajanju vestfalskih Slovencev iz Slovenije nazaj v Nemčijo se bodo udeleženci tega izleta ustavili tudi v Mariboru. Prosvetna zveza v Mariboru pripravlja slovesen sprejem in pogostitev vseh udeležencev. Kolikor smo informirani, bodo udeleženci prišli v Maribor dne 5. septembra okrog pol 7 zvečer in se bodo takoj v sprevodu podaji na Slomškov grob. Po kratki molitvi v frančiškanski cerkvi bodo imeli skupno večerjo v veliki Gotzovi dvorani. Pri tem večeru bodo sodelovala naša kulturna društva. Iz Maribora se odpeljejo okrog 4 zjutraj dalje' skozi Avstrijo v Nemčijo. S Slovenci je prišlo z VVestfalskega tudi nekaj Nemcev, ki si žele ogledali domovino naših rojakov. Ti pridejo istotako v Maribor, vendar ostanejo potem še dalj časa v Sloveniji.
□	Na zavodu šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za I. letnik prijavljenih gojenk 1. septembra, za vadnico in meščansko šolo ter otroški vrtec pa 1. in 2. septembra od 8 do 12. Sv. maša na čast Sv. Duliu bo 3. septembra ob 8 zjutraj.
□	Štiridneven tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši v času od 19. do 22. septembra na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9 do 12 in od 14 do 17. Ubožnejši udeleženci (udeleženke), ki o tem doprinesejo potrdilo od svojega županstva, lahko dobe hrano brezplačno na zavodu. Prijave je poslati ravnateljstvu šole do najkasneje 16. septembra.
□	Na državni realki v Mariboru se bo v letu 1927—28 vršil pouk v zmislu odloka ministrstva prosvete SN 24.731 od 18. avgusta 1927 kakor doslej, to se pravi v I.—IV. razredu po načrtu realnih gimnazij, v V.—VII. razredu po načrtu realk.
□	Po nedolžnem smrtno poškodovan. V ruški tovarni za dušik je včeraj nastal spor med nekim delavcem in uradnikom. Delavec je v jezi zgrabil za nož ter hotel navaliti na uradnika. V tem trenutku je pristopil 19 letni trgovski pomočnik Stanko Mohorko ter hotel uradnik« braniti Pri tem pa je sam dobil z
nožem tako silen udarec po glavi, da mu j« ostrina predrla lobanjo ter niti ranila možgane. Okreval najbrž, ne bo, dasi je bil takoj v ; bolnici operiran.
« □ Ukraden čoln najden. Nedavno smo poročali, da je bil lastniku mariborskega bro-da ukraden čoln. Te dni so našli pri Ptuju ostanke tega čolna, kj se je razbil pri prista j janju. Vodil ga je neki neznan moški, ki je ; po pristanku in razbitju čolna izginil.
□	Tatvino. Francu Zorko je bilo ukradeno kolo iz zaklenjene pralnice v Marijini ulici. — Delavcu Ferdinandu Drozgu, ki je zaposlen pri zidanju nove stavbe ob Ljudskem vrtu, je izginila srebrna žepna ura iz suknjiča, katerega je med delom odložil.
□	Najdeno kolo. G. Marko Vodopija je javil policiji, da je našel na svoji njivi med fižolom skrito kolo, ki izvira očividno od tatvine. Ko je bilo kolo predano policiji, se je mudil tam trgovski vajenec Ivan Lah, kateremu je bilo prejšnji dan kolo ukradeno na cesti v Melju. Lah je takoj spoznal kolo, katero je bilo skrito v fižolu, kot svoje. Z veselim srcem jo je odkuril domov.
Cel/e
& Slovesna zaprisega novega župana. V
slavnostno okrašeni in razsvetljeni posvetovalnici celjskega magistrata se je snoči ob 6 izvršila zaprisega novoizvoljenega župana dr. Alojzija Goričana in podžupana dr. Antona Ogrizka. Večina občinskih odbornikov je prišla v slavnostnih oblekah. Popolnoma so izostali samostojno-demokratski občinski odborniki in menda žc s tem hoteli pokazati, da jim ni do složnega dela v celjski občini. Slavnost samo je otvoril komisar mestne občine celjske dr. Vladimir Farčnik. Pozdravil je navzočega velikega župana mariborskega d r. Schaubacha in ga prosil, da izvrši akt prisege. Veliki župan dr, Schaubach jc naj-prejc zaprisegel župana dr. Goričana. Nato pa je čestital celokupnemu občinskemu odboru na zaupanju, ki ga uživa pri celjskem prebivalstvu. Med drugim ej dejal sledeče: »Sedaj ni več ovire, da se ne bi začelo resno komunalno delo. Komunalnih zadev ne bom omenjal. Moja naloga kot staroste mariborske oblasti jc, pozvati prisotne, pa tudi neprisotne k delu. Občinsko zastopstvo ni torišče za izvojevanje političnih teženj, marveč mesto, kjer naj se objektivno dela na reševanju gospodarskih in socialnih problemov. Takšna, gotovo vsem skupna platforma bo omogočala v občinskem svetu skupno delo. Sedaj je v občini posebno mnogo zamujenega. Prepričan sem, da se bo vse lo nadomestilo in da bo ta občinski svet delaven in delazmožen ter s svojim delom kmalu vstopil v krog tistih naših občinskih uprav, ki so v ponos celi državi. Glavna okolnost teži na starešinstvu. Kot vajin šel vaju prosim, da v vsakem slučaju izvršujeta voljo zakona Vajino ime mi je porok, da bo tako. Podpiral bom vaše težnje in skušal v harmoničnem delu med avtonomno in državno oblastjo koristiti Celju. Naj Celje pod vajinim vodstvom napreduje in raste v procvit. Bog vas živi!« — Občinski odborniki so nagovor velikega župana sprejeli z velikim odobravanjem. Zupan dr. Goričan se |e zahvalil velikemu županu, ki je sam prišel izvršit zaprisego, kar se je v tej posvetovalnici prvikrat zgodilo. — Nato je novi župan zaprisegel podžupana dr Ogrizka, in v daljšem nagovoru naštel najvažnejša komunalna vprašanja, ki terjajo od novega občinskega $veta hitrega in pridnega dela. Njegov govor je večina sprejela s ploskanjem in odobravanjem. Nato je župan dr. Goričan sporočil, da se vVši prihodnja seja v pondeljek, 29. avgusta. Na dnevnem redu je konstituiranje odsekov. Nato je sejo zaključil. Kakor smo zvedeli, bo vladni komisar dr. Farčnik danes dopoldne izročil posle novemu županu.
0 Volivni shod SLS. SLS že danes vabi somišljenike in prijatelje na javni volivni shod, ki se bo vršil v ponedeljek 5. septembra ob 8 zvečer v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Na shodu poroča načelnik SLS g. dr. Anton Korošec.
-Gr Čisti računi. ;>Julro< fantazira o prenehanju prijateljstva med strankami, kj so na učinkovit način pri zadnjih občinskih volitvah povzročile, da je prenehala demokratska pre-potenca v Celju. Res je, da nastopajo ob skupščinskih volitvah stranke, ki so za celjsko komunalno delo koalirane, vsaka za sebe, a to še dolgo ne znači, da je prenehala trdna volja koali ranih strank za odločno borbo proti demokratom v Celju. »Jutro« se zanima tudi za nemške glasove. Bolj bi mu pristojalo, če bi se brigalo za svojo stranko. Imelo bo priliko razmišljati, kako da bodo pri teh volitvah demokratski glasovi še bolj skopneli kot pri zadnjih občinskih.
0 Občni zbor Centrale Krekove mladine se bo vršil v nedeljo 28. avgusta v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Ob tej priliki pridejo v Celje delavski zastopniki iz raznih industrijskih krajev cele Slovenije. Med njimi bo tudi več delavskih zastopnikov v oblastnih skupščinah. Popoldne imajo udeleženci skup-. no s celjskiipi krekovci izlet v Teharje.
Prostovoljno gasilno društvo v Gabei^n priredi v nedeljo 4. septembra ob 3 popoldne proslavo blagoslovljenja avtomotorne brizgalne > ter na predvečer bakljado pri gospe We»tnovi kot kumici. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni! Cisti dobiček je namenjen za kritje stroškov in nabavo gasilnega orodji.
0 Svarilo. Okrajno glavarstvo je odvzelo za dobo treh mesecev šofersko legitimacijo Mihaelu Kosu, šoferju na Dobrni, ker je v škofji vasi podrl na tla in težko poškodoval uekega kolesarja ter se zanj ni dalje brigal.
Porotni slučaji za jesensko porotno zasedanje. Doslej so za jesensko porotno zasedanje, ki se prične v ponedeljek 29. avgusta, razpisani sledeči slučaji: 29. avgusta ob pol 9 zoper Franca Kozole radi uboja; isti dan ob pol 12 zoper Antona Mlakarja radi posilstva. 30. avgusta ob pol 9 zoper Antona Jevšenaka in tovariše radi tatvine. 31. avgusta ob pol 9 zope>- Josipa Horvata-Kiša radi požiga in goljufije. Nekaj slučajev bo najbrž še razpisanih.
es Dijakinjo sprejme na stanovanje in hrano mirna družina brez otrok. Pomoč pri učenju brezplačna. Strogo nadzorstvo. Cena primerna. Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
Caško
Premovanje živine sc ne vrši 27. avgusta, kakor smo poročali včeraj, ampak 22. septembra na sejmišču v Rimskih toplicah.
Cerkveni koncert v Laškem. Združeni pevski zbor v Laškem priredi s sodelovanjem g. dr. Kimovca in ravnatelja Glasbene Matice g. K. San-cina pod vodstvom g. Kuntara v dekanijski cerkvi v Laškem, dne 28. avg. od 17. do 19. ure cerkveni koncert. Spored: 1. Diebold: »Koncert Pha-raphrase«, igra na orgijah g. dr. Kimovec. 2. Dr. Kimovec: Oče naš . .., poje mešan zbor s sprem-Ijevaniem orgelj. 3. Prelude-Corelli, vijolinski solo z orgijami, izvaja na vijolini g. ravn. Sancin. 4. Bartkovsky: Nyne syle . . ., poje mešan zbor brez spremljevanja orgelj. 5. Ouadllig: »Justus ut palma florebit«, dvospev z orgijami. Pojeta g. Peršuh in g. Kuntara. 6. Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod! Poje mešan zbor s spremljevanjem orgelj. 7. Sancin: Preludium v star. stilu, samo za vijolino, igra g. ravn. Sancin. 8. Fr. S. Spindler: »O kam gospod«, poje mešan zbor brez orgelj. — Čisti dobiček je namenjen za prenovitev orgelj. Vabila se ne bodo razpošiljala.
Slovensk€i krajina
Avtomobilska nesreča. Na državni cesti med Mursko Soboto in Dol. Lendavo sta v pondeljek dva avtomobila treščila skupaj. Zalet je bil tako silen, da sta se oba stroja razbila. Na lice nesreče je bil poklican Alfred Marini, strojni mehanik iz Maribora, da je precenil škodo. Popotniki na dobro srečo niso utrpeli večjih poškodb.
Občni zbor Agrarne zadruge. V nedeljo popoldan sc vrši v Črenšovcih letni občni zbor Agrarne zadruge za Prekmurje. Zadruga Jc lani bila ustanovljena in gre za tem, da pomaga rešiti pereče agrarno vprašanje. Na občnem znoru se bo razpravljalo o važnih zadevah.
Stavbno gibanje v Beltincih. Zadnji čas sc tudi v Beltincih dvigajo nove hiše druga za drugo. Nasproti hotela >.Krona« zida veliko poslopje gospod Brumen, trgovec z železnino. Pri šoli postavlja trgovino trgovec Klepec. Največja med novimi hišami pa je hiša trgovca Fridricha. Razen teh je bilo postavljenih v tem letu tudi več večjih m manjših zasebnih hiš.	. „ ,
Prekmurski Madjari za nemško listo? Gotovi madjarski gospodje v Dol. Lendavi, ki so se navduševali že za več strank, prav posebno pa bivšo »neodvisno« radičevsko, so si zdaj nadeli nalogo, da pridobijo Madjare za nemško kandidatno listo. Agitirajo z geslom: Manjšine skupaj! Dosedaj se še nc da dognati, ali ima njihovo trudapolno prizadevanje kak uspeh. Skoraj gotovo pa je, da jim Madjari, ki so bili od radičevskih demagogov tako opeharjeni, ne bodo hoteli nasesti.
Novo mesto
Zborovanje hišnih in zeml)iških posestnikov * Novem mestu. Društvo hišnih in zemljiških posestnikov za Novo mesto in okolico je sklicalo dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer shod in občni zbor v mestni dvorani v Novem mestu. Zvezni predsednik g. Ivan Frelih iz Ljubljane je poročal o novem stanovanjskem zakonu in tozadevni noveli ter o stališču, kako postopati po njem od 1. novembra 1927, dalje o davčni reformi in drugih davčnih zadevah. Razpravljal je tudi o splošnih gospodarskih razmerah. Predočil je dalje važnost društva m njega nadaljnjega obstoja. Po novi davčni reformi se hoče tudi v Novem mestu lastna stanovanja oceniti, kakor da bi bila dana v najem, kar je dosedaj veljalo samo za večja mesta. Doseda) se je za lastna stanovanja opravičeno plačeval nizek hišnorazredni davek, po novem pa bi morali plačevati visok hišno-najemninski davek, ki bi znašal z dokladami do polovice ocenjene vrednosti, to je do 1000 Din ali še več. Proti temu se mora odločno protestirati in zahtevati spremembo dotičnega določila. Le škoda, da je bil shod tako pičlo obiskan. Samo Novo mesto vštevši Kandijo ima čez 400 hišnih posestnikov, med tem ko je bilo na shodu komaj 30 posestnikov. Ko je končal gospod Frelih s svojimi izvajanji in je imelo priti do volitve novega odbora, se je ugotovilo, da ni bilo niti predsednika, ne blagajnika in ne tajnika starega odbora na zborovanju. Ko je predlagal stari odbornik g. Josip Košir volitev novega odbora, se je uprl temu g. Matko Malovič, češ kako hočete voliti novi odbor, predno je dal stari odbor poročilo o svojem delovanju in stanju blaganje. Dalje je ugotovil, da občni zbor ni bil pravilno sklican, toraj se tudi novi odbor voliti ne more. Na to se je po daljši debati sklenilo, da se skliče v 14 dneh ponovno občni zbor društva, na kar se je zborovanje zaključilo.	......
Smrtna nesreča. Ivan Stopar, llletni sin posestnika iz Gor. Sušice, občina Toplice je našel v omari staršev manjšo količino smodnika z vži-galno vrvico, za kar starši niti več vedeli niso. Vse to je vtaknil v hlačni žep in vzel 19. t. m. seboj na pašo. Tam je zakuril; pri tem pa se mu je vžgala tudi vžigalna vrvica, nakar je smodnik v fepu eksplodiral ter dečka po celem životu strašno ožgal. Pripeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je pa vsled dobljenih ran umrl.
Žaga na električni pogon. Vodno žago na Krki v Soteski, last kneza Karla Auersperga, bodo preuredili na električni pogon. Tozadevna dela so v teku. Radi električnega pogona se bo promet na žagi izdatno zvišal. Les za to veliko lesno podjetje se dobavi izključno iz velikanskih kneževih gozdov.
1.111111111......lin.................
Darujte za Ljudski sklad SLS!
»m
Spomenik sv. Frančiška v liimu pred lateransko cerkvijo.
2> opisi
Šmihel pri Žužemberku. Imeli smo srečo, da so nas obiskali gospodje iz Radičeve stranke v nedeljo 21. t. m. Gospoda Novaka iz Ljubljane je , prišel poslušat tudi gospod okrajni kandidat Kli-nec iz Polja. Ljudem je znan, ker pri vsakih volitvah propade, zato tudi govoril ni. Vse izmišljotine, s katerimi krošnjarijo sedaj radičevci po Slovenskem. nam je povedal med ogorčenimi medklici naših mož neki gospod Novak iz Ljubljane. Priznal je, da je SKS kot mlada stranka kozle streljala, da pa bodo odslej drugačni. Ker jili več ne bo ali pa samo neznatni ostanki, se tudi za njih bodoče spreobrnenje ne bo pri nas nihče brigal. Radi starih grehov pa je pri nab SKS za zmeraj opravila. Je prav škoda, da se gospoda trudi reševati razpadle trdnjave. Dobro si bomo zapomnili razlago gospoda iz Ljubljane, da vera nj v nevarnosti, da pa so verske bratovščine, tretji red, prejemanje svetih zakramentov itd. samo nasilja (teror). »Samostojnost« bi bila, če bi torej sodili po njegovih besedah neodvisnost od božjih in cerkvenih zapovedi. Prav, da nam je tako jasno povedal. Drugod so se že davno otresli radičev< ev, sedaj jih poznamo tudi pri nas. Predsedoval je shodu Ignacij Mrvar.
Sc. Lovrenc na Pohorju. Koncert. V ue-. deljo dne 28. t. m. priredi pevski zbor »Krek« iz Ruš pri g. Skačeju ob Iti koncert. Na sporedu je mnogo narodnih in umetnih, starejših in novejših pesmi. Vabimo vse prijatelje pelja, da posetijo koncert ter s tem pokažejo ljubezen do lepe slovenske pesmi. Med odmori bo igral znani Skačejev orkester.
Ruše. Izlet. Pevski zbor »Krek« pohiti prihodnjo nedeljo na izlei v lepi Sv. Lovrenc na Pohorju. Vabljeni so tudi drugi člani naših kat. društev v Rušah, da se udeležijo izleta. Šli bomo v dveh skupinah. Tisti, ki hodijo težje in bolj počasi, odidejo z vlakom, ki pelje iz Ruš ob 10.59; druga skupina pa popoldne ob 13.46. S postajo Sv. Lovrenc peš skozi Marijo v Puščavi; do trga Sv. Lovrenc je 1 uro in četrt. Ob 16 bo pevski zbor - Kreke koncertiral v vrtnih prostorih g. Skačeja. Zapel bo okoli 18 slov. narodnih in umetnih pesmi. Vstopnina je malenkostna: 5 Din. Vsi se vrnemo zvečer k vlaku, ki pelje iz Sv. Lovrenca ob 20.22. — Prav ! iskreno vabimo vse društvenike. kakor prijatelje petja, da se izleta udeležijo v obilnem številu. — Hmelj. Trganje hmelja je v polnem teku. Rastlina je visoko vzrastla in se bogato obložila, čeravno je šele prvoletna. Opaziti je tudi letos veliko razliko med hmeljem na posameznih njivah. Tisti, ki so med hmeljske nasade posadili krompir ali pa kak drugi poljski sadež, na svojo žalost vidijo, da je to rastlini precej škodilo. V splošnem pa se | je hmelj, kar tiče pridelka, za enkrat zelo obnesel 1 in hmeljarjem dela spravljanje istega nemale skrbi. | V Rušah še nimajo svojih sušilnic; zato morajo voziti v 1 uro oddaljeni Limbuš, da ga posušijo. Tam pa je na sušilnico tak naval, da morajo čakati ure in ure, celo dneve, da pridejo na vrsto. Jasno, da bo treba za prihodnje leto oskrbeti tudi v Rušah par sušilnic, zlasti ker se bodo hmeljski nasadi gotovo podvojili. Kakor so hmeljski posestniki ve-seli uspele letine, vendar jih zidanje sušilnic skrbi. ! — Med trganjem so sedaj prišli na sled tudi črvom, ki so se vjedii v nemalem številu v rastline. Treba bo zalego sedaj uničevati, da se preveč ne razširi.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje duhovnikov. Ta teden so se vršile v dijaškem semenišču duhovne vaje za duhovnike prvikrat v tem zavodu, prej so bile vedno v bogoslovju. Duhovne vaje je vodil g. Alojzij Po-har, superior pri Sv, Jožefu nad Celjem. Udeležilo se jih je devetintrideset duhovnikov, med njimi škof msgr. dr. Andrej Karlin.
Naše difaštvo
Informacije glede vpisovanja na univerzo in
s tem zvezanih potrebščin in potov daje »Danica«, Akademski dom, Miklošičeva 5. Istotako se le-tam : sprejemajo in oddajajo naslovi stanovanj za di-' jake. Za informiranje je vsak dan od 9 do 10 na razpolago eden izmed naših tovarišev. — Poslužujte se teh informacij. — V. S.
Nasznanila
Merkurjev! izleti. Prijave za izlet na Grosuplje z ogledom Županove podzemske jame, ki sc vrši v nedeljo 4. septembra, sprejema društvena pisarna Gradišče 17-1. (telefon 2652) do najka neje 30. avgusta, za izlet v Belgrad, ki bo sredi oktobra, pa do 6. septembra. — Odbor.
Ljubljanska župa Jugoslovanske Pevske Zveze. V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. se vrši ob 10 ; zjutraj v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani se-i stanek pevovodij in predsednikov oziroma zastop-i nikov včlanjenih zborov. Želimo, da bodo zasto-! pani vsi zbori, ker so na dnevnem redu važne razprave. Natančneje v okrožnici, ki jo zbori prej mejo v prihodnjih dnevih. — Odbor.
Polisk; ?,ynasYš minister odstopi ?
Varšava, 25. avgusta. »Gazetta Warszaw-ska Poranna« je objavila senzacionalno trditev, da so bila poslednja imenovanja v diplo-matični službi izvršena brez sodelovanja zunanjega ministra Zaleskija in da je bil minister postavljen pred gotovo dejslvo. Zaleski da pojde le še na zasedanje Društva narodov, fiotem pa bo demisijoniral. Vodstvo zunanje politike pa ima že sedaj maršal Pilsudski oz. njegov pomočnik poslanik v Moskvi Patek.
Po zgledu Saških fašistov.
Praga, 25. avgusta. Člani praške fašistov-ske občine so včeraj vdrli v vilo ministerial-nega svetnica v vojnem ministrstvu dr. Bore-la, da bi odnesli akte, tikajoče se Gajdovega procesa, V zgodnjih jutranjih urad je iz avtomobila vdrlo v pisarno 6 mož in z revolverji prisililo svetnika, da jim je izročil akte. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo pri fa-šistovskih voditeljih, v glavnem tajništvu stranke in v uredništvu njihovega glasila »Rizika straž«. V tajništvu stranke je zaplenila celo vrsto tajnih povelj direktorja in Gajde. V uredništvu ji je prišel v roke seznani naročnikov, ki vsebuje dolgo vrsto drž. uradnikov. Preiskava, kateri je prisostvoval tudi Gajda. se je končala s tem, da je poli-| cija zaprla o članov direktorija,
V Italiji ni govora o tisk«.
v Ženeva, 25. avg. (Izv.) Tiskovni konferenci so poslali spomenico italijanski žurna-listi, katerih listi so morali vsled tiskovne politike italijanske vlade izginiti. V spomenici navajajo razmere, kakor vladajo sedaj gleile i tiska v Italiji in pravijo, da v Italiji vsled no-1 vih dekretov vlade ne more biti več govora : o modernem tisku, ker listi ne smejo objaviti i nobene besede, ki bi bila vladi kakorkoli neprijetna.
Iz tiskovne konference.
v Ženeva, 25. avgusta. (Izv.) Na tiskovni konferenci se je danes popoldne vnela živahna razprava o lastninski pravici v poročevalski službi. Angleški časopisni založnik lord Ridell je oporekal, da bi se moglo izvesti varstvo časopisnih poročil. Priznal je, da se tudi v poročevalski službi lahko pripetijo tatvine, če kdo nedovoljeno ujame telefonska ali brzojavna poročila in jih objavi ali če tiska poročila, katera ni bil upravičen tiskati. Preko tega pa varstvo poročil ni mogoče. Belgijski glavni urednik Rossell se je v bistvu pridružil mnenju Ridella in je le nastopil za to, da se uvede ostrejša dolžnost citiranja. Američani pa so zastopali fvtališče, da se morajo poročila, katerih dobivanje je za časopisje vedno dražje, zavarovati tudi proti zlorabi. Američani so poudarjali, da se je vrednost časopisov v Ameriki in položaj sotrudnikov pri listih vsled varstva poročil izdatno izboljšal, tako da "e danes na vsem svetu smatra severna Amerika za raj žumalistov. Tudi ravnatelj »Agence Ha v as« Meynot je priznal težave varstva poročil.
SPALAJKOVIČ ČLAN INSTITUTA ZA MEDNARODNO PRAVO.
v Ženeva, 25. avg. (Izv.) Institut za mednarodno pravo, ki zaseda v Lausanni, je od 15 predlaganih kandidatov sprejel 7 novih članov, med drugimi Madžara Magyaryja iu Jugoslovana dr. Spalajkoviča.
TUDI DAWES IN HOOAVKR NOČETA KANDIDIRATI.
New Yerk, 25. avgusta. Podpredsednik Davves, oče po njem imenovanega Davvesove-gn načrta o regulaciji reparacijskih dajatev, je izjavil predsedniku tajnega političnega društva Young American Union, da pri prihodnjih volitvah za predsednika države ne bo kandidiral. Enako izjavo je podal tioower.
TUDI ROMUNIJA IŠČE POSOJILO? v Bukarešta, 25. avg. (Izv.) Romunski listi pišejo, da hočeta finančni minister Bratianu in minister za zunanje stvari Titulescu, ki se nahajata v inozemstvu, skleniti državno posojilo. Titulescu, ki se nahaja v Ženevi, deman-tira to in pravi, da se nahaja v Ženevi le kot delegat pri Društvu narpdov.
PROFESOR DR. l!DE SE UMAKNE IZ POLITIKE. Gradec, 25. avgusta. Znani profesor dr. Ude, ki se je pri minulih volitvah vrgel v boj proti Seiplovi krščansko-socialni stranki in ustanovil pod parolo: boj korupciji! lastno stranko, se je sedaj umaknil iz političnega življenja.
Indijanski n-©ad v Parizu.
v Pariz, 25. avg. (Izv.) Pri belem dnevu se je pripetil roparski napad v električni železnici. V neki voz cestne železnice, kjer se je nahajal neki bančni uradnik z denarjem, je naenkrat vstopilo pet oseb in z revolverji v rokah napadlo sedeče goste. Zgrabili so bančnega uradnika, ga potegnil iz voza in v avtomobilih v najhitrejšem diru odpeljali. Bančni uradnik je imel s seboj uradno torbico, v kateri je imel prvotno 300.000 frankov. K sreči pa je že prej od tega denarja izplačal na nekaterih krajih toliko, da mu je ostalo v torbici samo še 5000 frankov, katere so napadalci odnesli.
Rooarski naoad v Mehiki.
v Newyork, 25. avg. (Izv.) Južno od'mesta Acaponet v mehiški državi Mayarit so roparji napadli železniški vlak. Ranjenih in mrtvih je 1.5 oseb. Težko ranjena je tudi neka Američanka Število napadalcev je znašalo več sto ljudi, vendar se jim ni posrečilo ustaviti vlaka in ga izropati.
MINZIN IN HAMILTON ČAKATA] v London, 25. avg. (Izv.) Za danes dolo čeni polet Minzina in Hamiltona v Kanado se je moral po odredbi angleškega ministra za letalstvo odgoditi, ker so se pred poletom morale izvršiti nekatere izpremembe pri krmilu katere pa bodo bržkone danes zvečer dovršene,
KATASTROFA NA DALJNEM VZHODU, v Tokio, 25. avg. (Izv.) Na vajah japonske mornarice se je pripetila huda nesreča. Med ponočno vajo je pri Majzuru križarka »Fiad-zu« zadela na torpedni rušilec »Varabi«. Ru-šilec se je v par trenutkih potopil. Utonilo je 12 častnikov in 90 mornarjev, rešilo pa se je samo 22 mož. Skoro istočasno je trčila križarka »Naka« s torpednim rušilcem »Asai«, pri čemer je utonilo 27 mož. Manevre so radi lega takoj prekinili in uvedli preiskavo.
ŠTIRI MILIJONE LIR ŠKODE, v Rim, 25. avg. (Izv.) V mestni klavnici v Reggio Emilia je iz neznanega vzroka nastal velik požar, pri katerem je bila uničena ogromna zaloga zmrzlega mesa. Škoda znaša štiri milijone lir.
DRAGA TRMA.
Gastand Boyer, lastnih bara v Orleansu, je dobil plačilni nalog za 83 centimov. Od kraja je pozabil plačati ta znesek. Ponovni
I opomini so ga pa razkačili in je rekel dav-karju, naj mu dajo mir z nesrečnimi beraškimi centimi. Sodnija je zato Boyeru naložila 1000 frankov globe. Gostilničar se je pritožil, in zdaj je vzklicna sodnija obsodbo potrdila. Go-
! stilničar mora plačati 4 fr. 15 centimov davka (zaostanek je petkrat narastel) 1000 frankov globe in 23 tisoč frankov sodnih stroškov,1
VOJNO PROKLETSTVO.
Vojni invalid Bellier, ki biva v Parizu, jc obiskal v rojstnem mestecu Perigozdu nekega Rudaulta, soseda svojih starišev s čudnim naročilom: »Jutri pride moja žena,« je rekel. »Povejte ji, da je vdova.« Redault je pričel tolažiti invalida, a ta je rekel: »Moji stariši so šli, grem tudi jaz.« Nato je privlekel revolvei in se ustrelil. V bolnici je utegnil stuno povedati, da je pustil v očetovi hiši na mizi zadnje pismo. Nato je izdihnil. Oblasti so našle pismo in ustreljene stariše. V pismu pove Bellier, da je bil v svetovni vojni ranjen v glavo in operiran. Včasih je dobil napade. Zdelo se mu je, da Nemci zmagujejo in se bije on v jarkih.
V blaznosti je ponoči ustrelil stariše, ker jih je imel za Nemce. Po umoru je odšel Bellier k ženi v Pariz. Tam se je zopet zavedel in sklenil, da »ne sme živeti, če bi ga tudi oprostila sodnija za blazen umor«,
TRAGEDIJA IZSELJENCEV.
Marsejski ribiči so rešili nedavno pet na« polmrtvih Arabcev v malein čolniču. Arabci so hoteli v Ameriko, a nobena ladja jih ni vzela na krov brez vizuma. Končno so ^e ukrcali na parnik »Soult«, ki je šel v AlJIi'. Brezvestni kapitan je dobil od revežev 40 000 frankov plačila. Razven lega je moštvo Arabce oropalo. 4. t. m. so jih pustili v čolnu same sredi morja in so jim rekli, naj vesljajo na kopno, češ da je afrikanska obala Amerika. Arabci niso mogli priti do suhe zemlje in bi nedvomno poginili vsled lakote, če ne bi iili ribiči slučajno našli.
G&s&odarsivo
Fran Wernig:
Pospeševale kmetijstva pri nas - in na Koroškem.
V zadnji dobi, ko se je pozitivno zaznalo, da preidejo vse agende poljedelskega ministrstva na posamezne oblasti, je poslalo tudi aktualno razmo-trivanje o ureditvi kmetijskega pospeševalnega dela v okvirju naših oblastnih samouprav. Ne bo raditoga mogoče odveč, ako Čisto na kratko podam — v »vrho primerjave — par odstavkov iz pospeševanje kmetijstva na Koroškem.
Vsa skrb za povzdigo kmetijstva in za podrobno delo med ljudstvom je na Koroškem poverjena deželnemu kulturnemu svetu. Le-ta ima v vsakem okraju svoj okrajni kmetijski odbor in v posameznih občinah svoje kmetijske organizacije (Gauverein). Naloge deželnega kulturnega sveta go podobne nalogam naše »Kmetijske družbe«. Razlika je samo v tem, da je zakonodajni vpliv kulturnega sveta, katerega je smatrati za kme-stijsko stanovsko zastopstvo v pravem pomenu besede — neprimerno večji. Razen tega je naravno tadd radi večjih denarnih 9redstev in večjega uradnega aparata in objektov gospodarsko delovanje intenzivnejše in enotnejše. Kljub temu so se v podrobni organizaciji kulturnega sveta, osobito z ozirom na sedanje diferencirane narodnogospodarske razmere pojavile pomanjkljivosti. Vsled tega je predsednik Supersberg v zadnji seji predlagal, da se z ozirom na nastalo potrebno izvrši izpopolnitev gospodarskih podorganizacij, da naj bi se vršili v posameznih okrajih gospodarski zbori v prisotnosti predsednika kulturnega sveta in da naj bi se vršili redno v vsakem okraju uradni dnevi, ob priliki katerih bi lahko dobivali kmetovalci informacije y gospodarskih in davčnih zadevah. Pojavila se je torej tudi na Koroškem potreba decentralizacije pospeševalnega dela.
Agende koroškega kulturnega sveta, kateremu je podrejeno sploh vse pospeševalno delo v deželi so — kakor je razvideti iz zadnjega sejnega zapisnika — sledeče: potovalni pouk, kmetijsko Šolstvo, redno, vsakoletno pošiljanje kmetskih fantov v Švico in v Nemčijo, ustanovitev produktivnih zadrug, predlogi ln ureditev pritožb glede davčnih zadev, starostno in bolniško zavarovanje, pospeševanje poljedelstva, živinoreje in gospodarstva direktnim potom ,potom subvencij itd.
Zanimivo je predvsem, da posveča deželni kuKurni svet izobrazbi kmetovalcev v gozdarstvu posebno pažnjo. Neglede na to. da obstoja v Celovcu posebna gozdarska šola in da se gozdarstvo poučuje v vseh kmetijskih šolah, se prirejajo vsako leto za kmetovalce in za mladino — letos od 29 septembra do 10. oktobra — gozdarski tečaji. V teh se uče kmetovalci o pravilni oskrbi in negovanju gozda, v tozadevnih zakonih, o merjenju lesa. se napravijo poučni izleti itd. Živa potreba poglobljcnja tega pouka obstoja tudi pri nas, kakor so mi tožili že mnogi posamezni kmetovalci iz Mežiške doline in s Pohorja. Opozarjam samo na narodnogospodarsko važnost gozdarstva v zapad-nih delih mariborske oblasti: v gornji Savinjski dolini, v slovenjgraškem, marenberškem in pre-valjskem okraju. V vseh teh krajih igra malodane povsod gozdarstvo prvo vlogo v kmetijskem obratu in kmetovalcem teh krajev — in menda tudi Gorenjcem — bi se zelo ustreglo, ako bi tudi naši strokovni listi prinašali več gradiva in pouka « gozdarstvu.
Posebno velikopotezno delo deželnega koroškega kulturnega sveta obstoji v splošni oddaji semenskega žita boljših vrst po znižani ceni, v brezplačni oddaji semenskega blaga v poskusne svrhe, v prireditvi nebroj tečajev za vkuhavanje sadja in zelenjadi — v Celovcu od junija do oktobra stalno, na deželi po potrebi —, v prireditvi
tečajev za vzgojo okrajnih sadjarskih strežnikov, za napravo brezalkoholnih pijač, za planšarstvo, za prvo pomoč pri boleznih živine itd. Zanimivo je, da te tečaje ne obiskuje samo par nedoraslih fantov in večina žensk kakor pri nas, ampak, da se jih udeležujejo predvsem resni kmetski možje. V Tanzenbergu se redno prirejajo v zim9ki dobi tudi ljudsko univerze, katere obiskuje samo kmetska mladina in na katerih se poučuje po celovških profesorjih predvsem splošna izobrazba in socialne zadeve.
Vsega posnemanja vredna je skrb deželnega kulturnega sveta koroškega za kmetijske šole. Koroška s svojimi 370.817 prebivalci ima 5 deželnih, dvozimskih stalnih kmetijskih Sol in sicer: r Celovcu, v Tanzenbergu, v Velikovcu, v Litelhofu in v Wolfsbergu. Razen tega obstojati še dve deželni gospodinjski šoli in sicer V Annabichl in v Drau-hofen. Sicer pa deluje tudi že ena privatna slovenska gospodinjska šola. V Drauhofen se ustanavlja sedaj še deželna mlekarska šola. Koroška s svojimi 7 okrajnimi glavarstvi Ima torej malodane v vsakem okraju svoj gospodarski zavod ozir. središče s svojim strokovnim učnim osobjem. In kako je tozadevno poskrbljeno pri nas? Nimartio niti v vsakem okraju posebnega kmetijskega referenta in ako je že nastavljen pri glavarstvu kak ekonom, tudi ta vsled posebnih prilik le životari in je mnogokrat vsled pomanjkanja sredstev obsojen na bivanje v pisarni. Glede števila kmetijskih šol pa se sploh ne moremo primerjati s Koroško. Cela Slovenija (ljubljanska in mariborska oblast) s ca. 1,100.000 prebivalci ima samo — 3 kmetijske šole. Intenzivno kultivirana Slovenija s svojimi specialnimi kulturami ima torej petkrat manjše število kmetijskih šol kot gorata, planinska Koroška.
Navajam primer te dežele predvsem radi tega, ker v Avstriji smatrajo v splošnem Koroško in Vorarlberško za gospodarsko najagilnejši in najnaprednejši pokrajini. Interesantno je poudariti predvsem tudi to, da so koroške kmetijske šole sicer poskrbele za primerno povzdigo kmetijske kulture in kmetske samozavesti, povzročile pa so mogoče tudi naše največje narodno zlo, kajti v njih se je prepojil z nemškim duhom naš najboljši krnel »k i naraščaj, posebno v veliko vškem okraju in ta je bil pri plebiscitu leta 1920. v glavnem odločilen.
Zadružna banka v Ljubljani bo povišala delniško glavnico od 4 na 5 milijonov dinarjev. Izredni občni zbor, ki se bo vršil 12. septembra v bančnih prostorih, bo sklepal o tem povišanju glavnice.
Hmeljarska razstava v Žalcu se ne vrši! Iz Žalca nam poročajo: Hmeljarsko društvo javlja vsem hmeljarjem in drugim interesentom, da se vsled pičle zglasitve nameravana hmeljska razstava od 4. do 11. septembra t. 1. ne bo vršila.
Živinska razstava v Grahovem pri Cerknici. Kmetijske podružnice sodnih okrajev Lož—Cerknica prirede dne 1. septembra t. 1. živinsko razstavo za vse občine omenjenih okrajev. Na razstavo bo pripuščeno najlepše govedo domače reje, plemenska živina. Vsak živinorejec se mora izkazati z živinskim polnim listom in potrdilom županstva, da je živina, ki jo razstavlja, doma vzrejena! Razstava se otvori ob 8 zjutraj na sejmišču v Grahovem. Živinorejci in tudi kupci ne zamudite ugodne prilike ter pridite si ogledat najlepše govedo tukajšnjega okoliša. Kupčije niso izključene.
Pripravljalni odbor.
Rezerve od lanske želve. V belgrajski »Politiki« ceni dr. D. M. rezerve, ki so ostale od lanske želve letos v avgustu na 250 000 ton za pšenico in 570.000 ton za koruzo. Zato moremo na podlagi letošnjih žetvenih rezultatov računati na izvoz pšenice v iznosu 440.000 ton ter koruze 100.000 ton.
Pravilnik za dvorazredne trnovske iole. V »Služb, novinah« je objavljen novi pravilnik za dvorazredne trgovske šole in ie s tem postal veljaven. V teh šolah se začne že lelos, t. j. od 1. septembra postopati po tem pravilniku.
Dražba ladjedelnice v Kraljeviči se vrši 17. nov. Podjetje je last Jugoslavenskih brodogradili-
Ita d. d. na Sušaku. Prodaja se tudi koncesija do
1. 1955. Ocenjeno je na 8.8 milijonov Din.
Sadjarje, mlekarje, iebelarje, producente in trgovce z vinom, sirarje, vrtnarje in konjerejce opozarja uprava velesejma, da bodo kmet. proizvodi, razstavljeni na kmetijski razstavi na velesejmu od 17. do 26. septembra 1.1. ocenjevani in po kakovosti nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami ter diplomami. Udeležite se razstave vsi, v največjo korist vam bol
Zelenjadn" razstava prva te vrste v Ljubljani se vrši od 17. do 26. septembra na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni«. Razstava obeta biti prav zanimiva in poučna. Ljubljanska okolica ima prvovrstno zemljo za pridelovanje različne zelenjadi in je po svojih prirodnih pogojih poklicana zalagati ne le ljubljansko mesto, ampak spričo bližine morja tudi razna obmorska kopališča in druga letovišča. Razstava bo zlasti zanimala naš ženski svet. Razstavljena zelenjad se bo tudi odprodajala.
Jurjostovanika vina na češkem trnu. Praški lttti poročajo, da so se na češkoslovaškem trgu pojavila v večji meri jugoslovanska vina: Ta dotok jugoslovanskih vin je nastal zato, ker ie finančno ministrstvo odpravilo pristojbine pri izvozu vina, ,da bi s tem pomagalo v konkurenčni borbi jugoslovanskih vin v Avstriji.
Efektna borza na Dunaju se vrii tudi v sobotah. Na svoji zadnji seji dne 24. t. m Je sklenila plenarna seja dunajske borzne zbornice, da se od 8. septembra t. 1. dalje vrši efektna bonui tudi v soboto, toda samo od 11 do 12.
Ameriški avtomobilski trq v prifakovanju iw-veqa Forda. Od 1925—1926 in 1926—1927 je nazadovala produkcija avtomobilov od 4.34 na 3.85 milijona voz. Pričakovanje novega Fordovega modela je povzročilo, da okoli Četrt milijona kupcev čaka nanj. Pričakuje se, da povpraševanje ne bo padlo, ampak naraslo, ker število izločenih voz postaja vedno večje. V zvezi s tem Je tudi produkcija pnevmatik zelo narasla. Vse velike tvrdke so zaposlene z delom za Forda.
Zastopstvo za razpečavanje fižola v Trstu bi prevzela tržaška tvrdka. Naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zastopstvo za razpofiavanje lese v Italiji išče neka tvrdka v Genovi. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
&orxa
DENAR.
25. avgusta.
Povpraševanje in temu primerno seveda promet je bilo bolj slabo. Pri nas je bila tendenca za liro slabša, v Zagrebu čvrstejša. Berlin je v Curihu poskočil, pri nas je tudi tendiral čvrsteje in bil zaključen \k> 13.535. Newyork se po kurzu 56.77 bi. ni mogel plasirati. Narodna banka je dala devize Curih in London.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.52—13.55 (13.535), Curih 10.935—10.965 (10.95), Dunaj 7.99 —8.02 (8.005), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.78 (77 bi.), Praga 168.15—168.95 (168.55). Trst 308.50—310.50 (309.50).
Zagreb. Berlin 13.525—13.555, Curih 10.935 —10.965, Dunaj 7.988—8.018, London 275.85— 276.65, Newyork 56.65—56.75, Pariz 222—224, Praga 168.14—168.94, Trst 308—311.
Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 123.5125, Budimpešta 90.65. Bukarešt 3.2175, Dunaj 73.08, Lon-flon 25.27625, Ne\vyork 518.70, Pariz 20.335, Praga 15.37, Trst 28.26, Sofija 3.76, Varšava 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.485/s, Kodanj 190.05, London 34.4925, Milan 38 66, Newyork 709.50, Pariz 27.2850, Varšava 79.?3. — Valute: dolarji 707.40, lira 38.69, češkoslovaška krona 21.0225.
Praga. Devize: Lira 183.75, Zagreb 59.40, Pariz 138.3/s, London 164, Newyork 33.75.
Dinar: neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den.. Dušik-Ruše 260—270, Kranjska ind. 352 bi., Vevče 135 den., Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86, agrari 50.25—51, vojna odškodnina 353.50, sept. 355.50—356.25, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55, Jugobanka 91, Praštediona 850. Ljublj. kreditna 142—147, Šecerana 500, Drava 565, Slavonija 16, Trbovlje 455—470, Vevče 135— 142.50.
Dunaj. Efekti: Don. savska-jadr. 78.75. Živno 95.25, Hrv. esk. 11.25, Jugo —, Hipo —, Alpine 45.30, Greinitz —, Leykam 12.10. Trbovlje 57.50, Kranjska industr. 44, Dusik-Ruše —, Gutmann 31, Mundus 161.50, Slavex —, Slavonija 1.68.
BLAGO i
Ljubljana. Les: zakij. t nuni po noti kup«
f. v. n. p. po 250, povpraševanje: hrastovi hlodi ort 8—4 m dolgi od 28 cm srednj. premera naprej t. v. n. p. 320 den., ponudbe: bukovi plohi nežamani od 2.25 naprej od 38 mm — 100 mm od 16 om Širine naprej f. v. n. p. 400 bi.; zaključki 1 vag.; tendenca mirna. — Dež. pridelki: vse samo ponudbo slov. p., plačilo 30 dni, promptna dobava: pšenica bč. 78-79 kg 1% ml. tar. 344.50—347.50, ista za september 847,50—349.50, sr. 78-79 kg 2 %. ml. tar. 337—342, slav. 78-79 kg 2 %, ml. tar. 832—887, koruza bč. nav. vozn. 260—262.50, bč. ml. tar. 256— 257.50; moka pš. pri odjemu cel. vag. plač. |K> prejemu 510; zaključkov ni bilo; tendenca inirnej&a.
Knjige in revije
»Bogoljub« ima v septembrski številki to-l« vsebino: a) Razprave: 1. Žalostna Mati božja in krščanska mati (I. Filipič). — 2. Misijonstvo sv. Male Terezije (Dr. Žagar J.). — 3. »Gnusoba razdejanja«. Opis tempeljskega prostora v Jeruzalemu (Kr. Cuderman). — 4. Pisma svetni inteligenci (Dr. med. Fr. Debevec). — b) Pesmi: Marijino rojstvo (Fr. Neubauer). — Bisere pobiram (M. Elizabeta). — Spokornikov sonet (J. Pi>-celj). c) Listek: Od Satana k Bogu (Dalje). — č) Naši vzori: t J. Krroelj, zgleden slov. mladenič. — d) Družbeni glasnik. — c) C e r -kvenirazgleg: po svetu, po domovini, dopisi, f) Razno, g) Katoliške »kupščine. h) Naznanila, i) Odpustki za september. Prošnje in zahvale. Darovi. Slike v b a k r o -tisku: 1, Boticelli: Prcčista. — 2. Reynolds: Nedolžnost. — Sassofcrato: Žal, Mati božja (15. sept.). — 4. Rembrandt: Evangelisf sv. Matej. — 5. Sv. Terezija Det. J. kot triletna deklica. — 6. Fantjo Mar. družbe od Sv. Križa pri Kostanjevici.
»Mladost«. Izšla je štev. 8. s sledečo vsebino: Prosveti in omiki: F. Strah: Beseda za poletje. — F.'K. R.: Bodimo značajni Orli! _ F. Strah: Suh list. — V. Winkler: Kukavica. — Mlademu mrtvecu Ludviku Domanjku. — Br. Janez: Rimski mozaik. _ Organizacija: Nova orlovska zmaga. —
F. Strah: In bilo je... — Tekme v 1. 1927. — Telovadba. — Iz kraja v kraj. — Od srca do srca:
Orlovska pisma. _ Urednik fantom. — To in ono:
Lojze: Naši pritrkovavcl. — Tolmačev nabiralnik.
_ Slika: Vodoravni predklon z odročenjem in za-
noženjem desne noge (br. Tomšič). — Izhaja mesečno. Naroča se v upravi v Ljudskem domu. Naročnina 30 Din letno.
»Razgled« št 3. Izšla je 3. številka »Razgleda« z vsestransko zanimivo vsebino, ter se te dni razpošilja naročnikom.
Naznanita o začetku šolskega leta.
Začetek šolskega leta 1927.-1928. na dekTffild meščanski šoli v Lichtentlnimoveni zavodu v Ljubljani. Ponavlja ln i Izpiti so 29. in 30. avgusta; začetek ob 8. uri. Vpisovanje se vrši 1. septembra od 8. do 12. ure in od 3. do 6. ure. Šolska sv. maša bo v soboto 3. septembra ob 8. un, v ponedeljek 5. septembra se prične redni pouk. Notranje go-jenke naj pridejo najkasneje v petek 2. septembra v zavod.
Na osnovni šoli v Lichtentliurnovem zavodu v Ljubljani se vrši vpisovanje učenk, ki se niso vpisale ob sklepu šolskega lela 1926,-27., 1. sop-tembra od 8. do 12. ure in od 3. do 6. ure. Šolska sv. maša bo 8. septembrn ob 9. uri, v ponedeljek 5. septembra se prične pouk.
Na dekliški meščanski šoli v Mariboru, Cankarjeva ulica se vrši vpisovanje za novo šolsko leto v četrtek 1. septembra od 8. do 12. ure v prvom nadstropju. Ponavljalni in sprejemni izpiti so 80. in 31. avgusta od 8. do. 12. ure. Vse dotične učenke morajo priti v torek 30. avgusta ob 8. uri v svoj razred. — Ravnateljstvo.
Državna realna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v 1. razred bo 1. septembra, v 2., 3., 4. in 5. razred pa 2. septembra od 9. do 12. ure. Pri vpisu mora vsak učenec predložiti izpričevalo prejšnjega šolskega leta, za vpis v L razred poleg tega še rojstni list. Učenci, ki bi hoteli nadaljevati študij v V. oziroma VI. razredu na tukajšnjem zavodu, naj pošljejo oziroma predložijo najkasneje do 3. septembra pismene izjave, potrjene od svojih staršev, da se bodo vpisali na tukajšnjem zavodu, ako bo ministrstvo prosvete tekom tekočega šolskega leta dovolilo otvoritev V ozir. VI. razreda. Vsi ostali podatki so razvidni na uradni deski. — Ravnateljstvo.
Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju Končno vpisovanje učencev-novincev v prvi letnik kakor tudi dosedanjih učencev v II., III. in IV. letnik lega zavoda se vrši septembra I. I. od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Redni pouk se prične
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
52
—	Predvsem se vršijo vse priprave in vaje veliki teden ali pa neposredno preJ začetkom velikega posta, kadar pojejo v cerkvi: »Pokajanija otverzi mi dveri.«3 Drugič pa sem imel jako težko ulogo.
—	Kakšno?
—	Glumil sem besa.
—	Zakaj naj bi bilo to posebno težko?
—	Pomislite! igrali smo zaporedoma dve igri. Dvakrat sem moral plesati in kozolce prevračati. Če pa sem se moral prekucniti, je to bilo hudo nerodno. Ves sem bil zašit v raztrgano kožo sivega kozla z dlako na zunaj. Imel sem tudi dolg rep na žici, ki se mi je vedno zapletal med noge. Tudi rogovi na glavi so se mi ob vsako reč zadevali. Razen tega nisem bil več tako prožen kakor poprej v mladih letih. Končno so me vedno pretepali, ker je tako zapisano v sporedu. Sicer so palice na odru votle, iz platnn in na-gačene z bombažem, vendar se človek hudo >;;veliča, če vedno udrihajo po njem lof in tof! Nekateri glu-mači so bili tudi navajeni, da so precej močno udarili s femi palicami. Storili so to nalašč ali zavoljo smeha ali pa za to. ker jih je zeblo. V tem oziru so bili posebno izurjeni senatski pisači, ker so bili vsi kakor eden in so si vedno drug drugemu pomagali. Če so dobili v kremplje kakega vojaka, so mu vedno hudo nagajali. Pretepali so me vpričo vsega občinstva in prav dolgo. Od poldneva, kadar so razvili na policiji zastavo,1 so tne bili do trde noči. Vsak glumač se je potrudil, zabavati občinstvo, in je zato udrihal, kar se je dalo glasno. Nič ni prijetnega na tem. Poleg vsega sem tudi doživel neprijetno zgodbo, zaradi katere so mi mojo ulogo odvzeli.
*	>Odpri mi duri pokore , velikoposlna molitev.
♦	Dovoljenje za otvoritev vrtiljakov po končani maši.
—	Kaj pa takega?
—	Nekega princa sem zlasal.
—	Kakšnega princa?
—	To se pravi, ni bil pravi, temveč samo glu-maški princ. Igral je pač med nami princa, sicer pa je bil uradnik, služil je pri senatu.
—	Zakaj pa ste ga natepli?
• — Saj bi ga bili morali še vse drugače pretepsti. Hudoben zasmehovalec je bil, iznajdljivec: vedno si je kaj izmislil, da je iz drugih norce briL
—	Ali je tudi vam nagajal?
—	Tudi, gospod. Marsikatero mi je zagodel. Pokvaril mi je moj gledališki kostum. Imeli smo za grel-nico neko barako. V odmorih smo se tam greli ob ža-rečem oglju in pil čaj. Tačas se je navadno prikradel in mi zataknil rep med roge ali storil še kako drugo neumnost, samo, da bi me osmešil. Ker nisem njegove zlobnosti opazil, sem skočil kar tako našemljen na oder. Gospodar je bil zato hud name. Nisem sicer storil »princu« nič žalega, naj mi je še tako nagajal, a razen tega se je pričel znašati ta človek brez vzroka nad neko vilo. Imeli smo namreč pri nas tudi mlado deklico, hčerko ubogih, plemiških starišev. Igrala je boginjo Fortuno1 in je na odru rešila tega princa iz mojih rok. Nastopala je v svoji vlogi v lahki bleščeči oblečici s perotmi. Pozimi je bil hud mraz in je revica imela čisto sinje, otrpnjene ročice. A princ jo je vedno zalezoval in ji nagajal. Vsakikrat jo je hudo vščipnil, če smo se vsi trije na koncu igre pogreznili v luknjo na odru. Vila se mi je hudo smilila, pa sem ga zato zlasal.
—	No, in kako se je to končalo?
—	Nič posebnega ni bilo. Nismo imeli v luknji nobene priče razen te vile. A senatski pisači so se vsi uprli in niso hoteli, da bi jaz ostal pri glumačih. Gospodar me je potem moral njim na ljubo zapoditi, ker so ti pisači glavni igralci.
1 Boginja sreče.
—	Kam pa ste šli potem?
—	Ostal bi bil popolnoma brez strehe in hrane, da me ni prehranila ona hvaležna vila. A vest mi je to očitala, ker se je, reva, sama prav težko pretolkla. Stalno sem mislil, kako naj bi se rešil iz te zagate. Nisem se maral povrniti na fito. Razven tega se je bil že na njo usedel drug revež in se z njo mučil. Nato senj vstopil naravnost v samostan.
—	Samo to vas je pripeljalo noter?
—	No, kaj pa sem hotel, gospod? Saj nisem vedel, kam bi šel. Tukaj je dobro.
—	Ali vam je meniško življenje všeč?
—	Jako všeč, gospod. Zelo mi ugaja. Tukaj je mir in je sploh kakor pri vojakih. Veliko sličnost sem našel med meniško in vojaško dolžnostjo. Vse je vedno pripravljen: človek je oblečen, obut in doiii jesti. Tudi poveljniki ga nadzorujejo in zahtevajo, da je človek poslušen.
—	Ali ni včasih to slušanje pretežko?
—	Zakaj neki? Čim bolj mora človek slušati, tem mirnejše življenje ima. Meni pa so naložili tak posel, da se res ne morem nič pritožit. V cerkev grem k službi božji samo, kadar se mi zljubi. Svojih opravkov sem dobro vajen. Če mi rečejo: »Napreži, oče Izmajik (zdaj me kličejo Izmajil) — naprežem. če pa rečejo: »Oče Izmajil, izprežk — potem izprežem.
—	Ah tako, smo rekli, — kaj, ali ste potemtakem tudi v samostanu ... zaposlen pri konjih?
—	Vedno sem za kočijaža, gospod. V samostanu se ne zmeni nihče za to, da sem častnik. Če sem tudi samo novinec, sem vendar menih in v vsem kakor drugi.
—	Kdaj se boste pa zavezali za pravega meniha?
—	Tega sploh ne bom storil, gospod.
—	Zakaj ne?
—	Tako ... Smatram, da nisem tega vreden.
—	Mislite torej še vedno na stare grehe in zablode?
= 111 = 111
^ >- «
•S, ®
Js
H
a
Ol <D
o « >
iHg" ..
O D
! g 3 11 s- B &! >
,0 N M .O —
n g s
i • s. 5
>	M o
g g S
p E
«-«.52
I8*«®
I o ^
e "
S .3 a
s) p "
s .a" £ 9qo
|as 2 g
2
t*
u
? J j
<3
_ „ _	a
j a	.	•
iS	|
i i.« 8'
S 3 .	>	.9
S " ~	~
=111=111
v ponedeljek 12. septembra t. 1. ob 8. uri. Sprejemni pogoji v I. letnik so: Absolvirana vsaj pet-razredna ljudska šola, starost 14 let (to starost mora učenec doseči v tekočem sol. letu) in da je učenec -zdrav ter normalno razvit. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom in domovnico. Vpisnine in šolnine ni. Pouk traja traja 4 leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materijal in orodje brezplačno od iavoda, za teoretični pouk i. s. knjige, risalno orodje itd. pa morajo prinesti s seboj. Vsa na-daljna podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž. strek. šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju državne realne gimnazije v Kranju. — Ravnateljstvo.
Spori
NOVE UREDITVE V ITALIJI.
Odkar se je začela italijai.ska vlada tako živahno zanimati za športno gibanje — saj ga je uvrstila med prvovrstne moderne pojave —, beremo večkrat o kakšnih novostih in spremembah v italijanskem športnem življenju. Tako na primer sedaj glede nogometnega prvenstva. Vmesnih rund ni več, zadnji v seznamu se pomikajo avtomatično navzdol, prvi pa avtomatično navzgor Obstoječi obe državni skupini ostaneta, in prav tako ostanejo na koncu sezije tudi odločilne tekme obeh skupin. Razlika je samo ta, da se bodo namesto treh najboljših klubov borili najboljši štirje skupinski klubi, tako da se bo vršilo nekakšno majhno prvenstveno tekmovanje osmih najboljših italijanskih klubov. Slabo pri novi ureditvi je to, da se bo število rund dvignilo na 32 in tla prvenstva ne bodo mogli izvojevati do olimpijade. Omenimo tudi, da bo letošnji zmagovalni klub dobil tudi novi Mussolinijev pokal. Coppa Mussolini.
SLEPI VESLAČI.
Enkrat smo jih že omenili. Na nekj angleški regati se je pojavil naenkrat čoln z osmimi veslači, vsi so bili slepi. Le krmar, ki jih je vodil, ni bil slep. Malo je športnih panog, ki bi hvala Bogu omogočili tudi tem revežem, da dokažejo prav tako kot njih srečnejši tovariši svojo moč in sposob-nos!. Slepci so bili iz Mvoreesterške šole za slepce«. — Worcester College for the Blind — College je šola ali zavod. Startali so za Thames Challenge Cup. Angleški listi so izražali upanje, da l>o ta čoln kmalu dobil več naslednikov in da bo veslaški šport k svojim drugim prednostim pridejal še eno novo.
VZOREN OBRAT.
Če bi nam pri angleškem nogometu ničesar drugega ne imponiralo, bi nam morala imponirati njegova čudovita organizacija. Vse gre kot po vrvici, nihče ne mrmra in nihče ne baranta v zadevi pomikanja navzgor ali navzdol. Pa je včasih prav zelo hudo, če moraš zaradi tisoč'nke goala zlesti v drugo vrsto nazaj in je potegnjena ostra ločilna meja med teboj in tvojim tekmovalcem, ki je za tisočinko goala >boljši< od tebe. Na Angleškem nihče ne črhne in se vda v grenko usodo.
Izborno deluje tudi seznam rokov; že v sredi julija je izdelan ves letni načrt; od avgusta, ko se igre pričnejo, do zadnjega majevega roka je vsaka igra vseh štirih lig fiksirana. — Lige so tri, a tretja je razdeljena v dve skupini, v severno in južno. — Vse to ne velja samo za zvezne profe-iionale, tudi amateri imajo v juliju svoj načrt že lepo sestavljen, za vso sezijo naprej. Angležem je tako sestavljanje precej olajšano, ker imajo naprej določene tudi že roke za turnirje z drugimi državami in za prireditve izven prvenstvenih tekem.
Pri pregledavanju seznama rokov vidiš, da se ob gotovem času dnevi tekem tesno strnejo, zlasti pred Božičem in pred Veliko nočjo. 0 Božiču, ko spimo mi zimsko spanje, igrajo na angleškem 24., 26. in 27. decembra, potem pa spet 31. dec. in 2. januarja. Angleški poklicni nogometaš nima dosti počitnic.
Prve igre se bodo vršile letos to soboto; in slučaj je hotel, da se bosta kosala takoj prvi dan dva najmočnejša kluba. Huddersfield, prvak v letih 1924 do 1926. in Ne\v Castle, prvak leta 1927.
ALI SI ŠPORTNIK?
To vprašanje je bilo odločilno pri neki sod nijski obravnavi. V Glasgo\vu, največjem mestu žkotske. se je vršil boj za škotski pokal; proti navadi mirnih Škotov je prišlo do velikanske ra-buke, policija je aretirala 128 temperamentnih gledalcev in jih je peljala pred sodnika, da jih kaz nuje zaradi kaljenja javnega reda. Ob pričetku obravnave je sodnik naslovil na vseh 128 demonstrantov vprašnanje: »Ali ste športniki?« In iz vseh 128 grl se je začul glas globokega prepričanja »Da!« Sodnik, na ta odgovor pripravljen, je družbo nato takole nagovoril: >Če bi mi bili rekli, da niste športniki, bi vas bil morda oprostil. Ker ste pa vsi sami športniki in ker se športnik ne sme nedostojno in nespodobno obnašati, vam vašega obnašanja na igrišču ne morem odpustiti. Zato kaznujem vsakega od vas z globo 25 šilingov.« Ta obsodba je bila res čisto v športnem smislu.
Ko to pišemo, moramo spet poudarjati, da mora biti športnik drugim vzgled, plemenit, za po-maganje pripravljen, dober, nikdar surov, da mora brez mrmranja ubogati, da mora prenesti kritiko itd., itd. Sploh, biti mora to. kar crzrrača Anglež z besedo gentlemaiK. Ne pa tako, kot smo gledali pri neki zadnji prireditvi, ko si slišal kletev in zmerjanje in si mislil, da je kletvina na programu tekme. Bil bi hud boj za prvo mesto, tako so poznali to umetnost. Otroci seveda, ld so bili poleg, so vsi ponosni, če smejo tudi tako lepo zakleti kakor odrasli. Tako gre naprej, pa imaš športnike. Spomni se zmeraj na škotskega sodnika!
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
Trgovski sotrudnik
prvovrstna moč, popolnoma verziran manufaktur-nc, kakor tudi špecerijske stroke, izložbeni aran-žer, se sprejme v večjo trgovino z nastopom dne 1. septembra, ev. pozneje Pogoji: Večletna praksa, absolutna neoporečnost, starost ne pod 30 let. — Istotam se sprejme takoj TRGOVSKI VAJENEC, fdrav. močan, dober računar iz poštene hiše ter t primerno šolsko naobrazbo. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo pod: »Manufaktura« št. 6575.
S/užbe/ščefo
KNJIGOVODINJA
zmožna, starejša moč, samostoj. bilancistka išče primernega mesta, gre tudi na deželo. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Bilancistka«. 6610
Volna - bombaž
za strojno pletenie in ročna dela, dobit« po najnižjih cenah pri PRELOGl), LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
KUHARICA-
GOSPODINJA
išče službo najraje k duhovniku ali kakemu samskemu gospodu ali orožnikom. Ima, če treba, tudi svoje pohištvo in del kuhinjske in namizne posode, Nastop takoj ali pozneje. — Pojasnilo v upravi lista pod »Varčna in snažna« štev. 6570.
Vsakovrstno
zlato kupole
po najvišjih cenah erne, iuvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 'i
RAZPISUJEMO
dobavo 7500 komadov
zidne OPEKE.
— Ponudbe je vložiti do 7. septembra t. 1. Več se izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, pošta
i Griže.	6617
Gospodinjo
š č e m za župnišče na Gorenjskem. - Naslov v upravi lista pod št. 6591.
Trgovski VAJENEC
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom: JOSIP TIRŠEK, na Polzeli v Savinjski dolini.
Trg, pomočnik
boljša moč, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovino z modnim in konfekcijskim blagom. — Pism. ponudbe na tvrdko JAKOB LAH - Maribor.
Rabimo za takojšen nastop pridn., ubogljivega
DEČKA
(sina poštenih kmečkih staršev), s primer, šolsko izobrazbo, ki bi imel veselje do trgovine in poleg tega bi se naučil tudi steklarske obrti. Vsa preskrba v hiši. Naslov pove uprava lista pod št. 6616.
Trg. pomočnika
usnjarske stroke, ki ima
veselje voditi skladišče usnja, išče industrijska tvrdka. Ponudbe upravi lista pod šifro: »Trgovski pomočnik usnjarske stroke« št. 6611.
RAZPISUJEMO dobavo 50 m:i ^S&C
prodnega peska
— Ponudbe je vložiti do 7. septembra 1927. Več sc izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, pošta Griže.	6619
Solid- trgovino
železne stroke ali mešanega blaga, mesečni promet 60—75.000 dinarjev, iščem. Ponudbe na upravo pod: »Soliden« 6615.
RAZPISUJEMO dobavo enega vagona
žganega apna.
Ponudbe prosto Žalec do 7. sepetmbra 1927. - Direkcija drž. rudnika Zabukovca, p. Griže. 6618
Delavnica
se odda takoj v najem v Ljubljani- na Karlovski c. 22. - Več pri Ivanki Boh, Zg. Duplica št. 4, pošta Grosuplje.	6608
1 hlev - 2 šupi
s podstrešjem za seno — ter zraven spadajoče
stanovanjev Šiški
na Celovški cesti oddam s 1. septembrom. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 6620.
Ali se hočete temeljito osvoboditi
protina m revmatizma?
Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči. pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim da imo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udje. sključene roke iti noge, trganje, zbadanje po raznih delih lelesa. da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in proiinskili boli.
Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mno-gostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdramila, meša-' J':!, niče in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagat,, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vatu Iu priporočamo, je nekaj naravnega.
Prinašamo Vam gotovo pomoči
Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si prido-bimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše
POSLALI POPOLNOMA ZASTONJ
našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes t
A UOUST MARZKE. BERLIN-WIbMERSDORF
Bruchsalerslrasse 5, Ablh. 31».
STROJNI MIZAR
kvalificiran, dobi trajno delo pri M. Gogala, stroj, mizarstvo, Bled i. 6601
Kleparski VAJENEC
se sprejme takoj, Hrana in stanov v hiši. Prednost imajo sinovi železničarjev. Martin Kajtna, klepar in vedovodni instalater — Litija-	6605
KONTORISTINJO
z znanjem slovenske in nemške stenografije ter strojepisja sprejme tehnična pisarna v Ljubljani. — Ponudbe pod značko: »Tehnična pisarna«.
Sobica
čedno opremlj., z elektr. lučjo, za solid. osebo, ki je čez dan odsotna, se odda takoj. - Miklošičeva cesta 28, priti., desno.
Vel. zračna soba
z dvema posteljama s e odda mirnemu zakonskemu paru brez otrok ali 2 gospodoma. Poizvedbe v upravi pod št. 6609.
Tvrdka A. VOLK
LJubljana. Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenlčno moko In druge
mlevske Izdelke. Zahtevaile cenilci
PREVZEMAM
v solidno izvršitev vsa
slikarsko dekoracij-ska, kakor tudi cerkveno ornament. dela
od najenostavnejše - do najbogatejše izpeljave. Za boljša dela zasnujem brezplačno nove načrte. PETER ŽELEZNIK, deko-racijski slikar, Cesta na loko 23 - Trnovo, Ljublj.
8-10%
obrestuje denarne vloge
na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru. - Efektna banka, Ljubljana - Kongresni trg št. 9. 6559
Dunalsfci velesejem
4.—11. sepfcmftrn 192?
Izredne prireditve: Belgijska razstava
Italijanska razstava
Sovjet-ruska razstava
Japonska razstava
Tehniške novosti in izumi: Razstava hotelskih potrebščin
Reklamna razstava — Radio-razst:>va
Dunajski krznarski modni, salon
Brez potniškega vizuma! Z velesejemsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanja preko Madžarske se debi na obmejnih postajah proti sejmski izkaznici. Znatni vozni popusti na jugoslov., madž. in avstrijskih železnicah po Donavi, Jadranskem moriu in zrakoplovbi.
Vsa potrebna pojasnila kakor tudi vele-sejmske izkaznice (po Uin 4<!'—) dajejo Wiener Messe Aktien-Gesellscliaft, Wien VII. Messeplatz 1 a. za časa ltpske«a jesenskega velesejma tudi Au-kunftstelle in Leipzig. Osterr. Messhaus, llaiust asse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tui-ki promet v Sloveniji,
Aleksandrova cesta «, Josip Zidar, Dunajska cesta št. 31.
DIJAKINJO
sprejme M. UDOVIČ -Trnovska 25.	6603
Dijakinjo sprejmem
z vso oskrbo. Naslov v upravi lista pod št. 6632.
nafotnfnof
Hotesko sobarico
kot prvo, izvežbano moč, kavcije zmožno — IŠČE HOTEL »ŠTRUKELJ«.
Magiter pharmacije
kateri bi mo»el v prostem času obiskavati strokov-njaške kroge v Ljubljani in okolici v svrho propagande kemijsko farmacevtskih izdelkov se išče. Obširne ponudbe /. zahtevo plače je poslati na Publ citas d. d., Gunduličeva ulica 11, Zagreb, pod „v,n - 131 Ki".
Ceni. ciiatei^em se snaerora^o nasednje tvrdke:
SvanKrižnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RN1K
mesar Uubllsna. Domobranska c. ? stolnica poleg Zmajskega mostu
Blaž Jančar
p?e$har LiDDifana,
D
8.1.1
Kopitarjeva ulica 6/II
Deželna lekarna nri .Mar. 1'nmnno
Mr. ch. M. Leusiek
lubliana Resljeva cesta i
K. Pečenko
trgovina vseli vrst usnja in "evljarskih potrebščin
L'ubl!aiia. Sv. Petra testa 32
PRISTOU & BRiCiiLj
črkoslikaria, Ljubhana
Resljeva cesta 2 Te'ef. 290P Ustan. !90i
Fraae Fajan
splošno krovstvo Ljubljana. Gnljevica 9 pri dolenj. kolodvoru.
tapetnik Ljubljana Krekov trg 7
KOUACIC & JfiPELJ
trgovina s spet. kolonij, in materij, blagom UUHJRNn, Kongresni trg 19
SMlto ftezele
splošno kleparstvo Ljubljana
Bohoričeva ulica št. 3
Prodajalna K.T. D.
en. mtmm
Ljubijana, Kopitarjeva ul. 2.
Odhodi vlakov iz Ljubljane gl kol.				
Čas		Vrsta Išlet.		* smeri
uro |mi'.\		•laka		
0	16	brzl	603	Dunaj.
0	53	ekspresnl	S.O	Beograd, Bukarešta, Carigrad.
X	29	brzi	601	Budimpešta.
4	12	ekspresni	0.8.	Trst. Pariz.
5	20	brzi	so:	Trat, Reka.
5	23	potniški	920	Bistrica-Boh. jezero (lc ob nedeljah < in nra/.n i h i
5	25	.	613	Marlhor, Zagreb.
5	30	mešani	4039	Kamnik (le ob nedeljah in prazn.).
6	lil	brzi	604	Tr-:, Reka
8	15	potniški	012	Trst.
6	25	„	1011	Kočevje, Karlovac, Sušak.
6	55		912	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero. Maribor.
7	43	m	0)5	
7	45	mešani	4032	Kamnik.
7	60	m	6932	Vrhnika.
R	12	potniški	922	Krani (l,- ob nedeljah in praznikih).
S	40	brzi	608	Trst. Pariz.
8	45		4	Jesenice, Salzburg, Miinohen.
9	oo		1	Zagreb, Beograd.
11	40	potniški	914	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero.
12	08	brzi	605	Maribor. Dunui, Praga Maribor, Zngreb.
12	15	potniški	017	
ia	18	„	1013	Kočevje, Karlovac, Split.
13		mešani	6934	Vrhnika.
14	10		4034	Kamnik.
14	12	potniški	620	Trst.
14	; 15	_	621	Celje.
14	40	m	»18	Jesenice, Bistriea-Boh. jezero.
17	26	m	921	Kranj.
17	27	brzl	606	Trst.
17	1 *o	potniški	823	Maribor, Zagreb, Beograd.
18	10	mešani	6938	Vrhnika.
IS	1 >0		4036	Kamnik.
16	30	potniški	024	Rakek.
IS	1 55	m	918	Jesenice. Blstrica-Boh. Jezero.
20	00	brzi	5	Zagreb, Beograd.
2H	05	potniški	1015	Kočevje, Karlovac, Sufiak.
21	lt	brzl	2	Jeseniep, Salzburg. Miinchen. Zagreb (le ob nedeljah in praznikih razen 5.VI., 2H.VI. in 14.VIII. 1927).
21	22	potniški	1 029	
22	20	mešan!	1 6938	Vrhnika (le ob redcljah iu prazn.).
22	45	potniški	1 625	Maribor, Zagreb.
23	15	brzl	619	Trst. Pariz.
Prihodi vlakov v Ljubljano gl kol.
Vrsle
j Šle
vlakn
I
brzl ekspresnl D ril potniški e soiesni brzi
mešani potniški
brzl
potniški
mešani potniški
brzl mešani potniški
mešenl
brzl mešani potniški
brzl potniški
brzl mešani
brzi
potniški mešenl
potniški
603
S. 0. 6(11 612 0. S, 602 607
604
69,11 4031 010 911 614 101?
4 1
61(1 923
803:1 017 91.1
605 4033
020 1014 915 6935
606 4035
124 609 925
5
6937 2
917 4037
1010 820 025 910
lz smeri
Trst, Reka.
Pariz. Trst.
Trst, Reka.
Maribor, Zagreb.
Carigrad, Btikare.-ln. ii grad.
iiUtlilllUeoUl.
Pariz. Trst.
Duua.i.
Vrhnika.
Kamnik,
Rakek.
Jesenice.
Celje.
Su ak. Karlovac, Kočevje.
Beograd, Zagreb.
Miiucben, Salzburg, Jesentoe.
Beograd, Zagreb, Maribor.
Kranj (le ob nedeljah in praznikih).
Vrhnika.
Trsi
Bistrlca-Boh. jezero, Jesenice.
Trst. Kamnik.
Zagreb, .Maribor. Split, Karlovac, Kočevje. Bibtrica-Boh. jezero, Jesenice. Vrhnika.
Praga, Dunaj, Zagreb. Kamnik.
Maribor, Zagreb.
Pariz. Trti. Kranj.
Miinchen, Salzburg, Jesenice. Vrhnika (le ob nedeljah in prazninah). Beograd, Zagreb. Bistrica-Boh. jezero, Joseniee. Kamnik (lo oi> nedeljah in praznikih).
Sušuk, Karlovuc, Kočevje.
Zagreb, Maribor.
Trst.
Blstrica-Boh. jezero (le ob nedeljah in praznikih).
Odhodi vlakov iz Maribora cjl. kol.
Cas		Vrsta	Stev.	v Bineri
ure	min.	vlaka		
:	52	brzl	503	Trst, Reka.
3	17		7	Zagreo, Sušak, Split.
4	00		D 188	Dunaj.
S	09	potniški	711	Murska Sobota. Kotorlba.
S	30		515	Zagreb, Ljubljana.
s	38		1713	Prevalje, Celovec.
6	25	B	614	Dunaj.
6	48	mešani	2244	8t. I1J.
8	20	potniški	713	Vel. Kanila, Mursko Sobota.
»	20	m	612	Dunaj.
9	80	m	519	Zagreb, LJubljana, Trst.
10	30	m	1736	Fala.
U	40	m	715	Ptuj.
IS	15	m	622	Dunaj.
13	18	m	1714	Prevalje, Celovec.
18	30	raošani	2246	9t. IU.
13	33	potniški	523	Ljubljana, Rakek.
14	12	brzl	701	Budimpešta (od 26.VI.do 5.IX.1927)
14	25	m	515	Trst, Reka.
14	37	B	3	Beograd. Split, Zngreb. Celnvec. Beljak (od 26.VI. do 5. IX. 1927).
	33	0	17K	
15	4«	m	D 182	Dunaj, Prag i.
15	42	potniški	717	MurBka Sobota. Kotoriha.
17	IU	_	1738	Fala.
17	20	p	525	Ljubljana. Zagreb, Bengrad.
18	30	mcAaui	2248	St. IU.
18	34	potniški	1716	Prevalje. Celovec.
19	20	mešani	538	Pragersko.
20	00	potniški	616	Dunaj.
21 o«i	09	•	719	Cakovec.
	*w		•'11	i.jublj&iio. Trst.
Prihodi vlakov v Maribor gl. kol.
Caa
uri min.
Vrsta I Stev.
vlaka
brzl	ni87
potniški	526
brzl	8
„	504
potniški	712
	512
	1711
mešani	2245
potniški	615
,	514
B	714
m	516
m	1735
inešnni	1213
potniški	171.1
brzl	1701
	1)181
potniški	71fi
brzl	G
mešani	2247
brzl	508
	702
potniški	518
m	011
m	18
„	1737
mešani	?249
potniški	1715
	720
•	524 613
iz smeri
Dnnaj.
Trst, Zagreb, Ljubljana.
Split, S.iSak, Zagreb.
Trst, Reka.
Cnkovec.
Poljčane.
Prevalje, Slovenjgradec.
St. I1J.
Dunaj.
Ljubljana.
Budimpešta, Kotorlba, M. Sobota.
Rn-ek, Ljubljana, Zagreb. Fnla.
Setnmerlniz.
Celovec, Prevališ.
ltel ju, Oolovee (od 26. VI. do 5.IX.
1927). Praga, Dunaj. Ptuj.
Uooirra<l, Split, Zagreli, St. I1J. Trsi, llekn.
Budimpešta (od 26.VI.do S. IX. 1927.)
Trsi, Ljubljani!, Zagreb.
Dunaj.
Vel. Kanila, Kotoriba. Mur.Robota.
Kal«.
St. I1J.
Celovec, Provalje. Kotorllm, Minska Sobota. Zagreb, Ljubljana.
Dunaj.
Z* Jugoslovansko tiskarno ▼ Liubliani: Karol C«&
Izdajatelj: dr. Fr. Kolovc4&.
Uredniki Franc Tcraeftlav.