v gotovini
Stev. 218.	V	Lfubliani,	lerek	27.	septembra	1938.	Leto	III.
Pomirjenje po Hitlerjevem govoru
Uradno stališče	Jugoslavije v sedanjem evropskem	sporu
Chamberlainova zagotovila Hitlerju o izpolnitvi čeških obljub
Polnočna izjava angleškega ministrskega predsednika o mirni rešitvi spora. — Ugoden vtis Hitlerjevega govora v Ameriki. — Nove madžarske zahteve. — Angleški predlogi o tem, naj britanska legija zasede sudetsko ozemlje. — Francija in Anglija bosta skrbeli za izpolnitev čeških
obljub. — Vsebina Chamberlainovega pisma Hitlerju in Beneševega Moscickemu
London, 27. okt. o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je po Hitlerjevem govoru sinoči dal izjavo, v kateri pravi:
»Cenim zahvalo, s katero me je počastil Hitler za prizadevanja, ki sem jih storil, da bi rešil mir. Teh prizadevanj ne morem opustiti, zakaj neverjetno se mi zdi, da bi se morali evropski narodi, ki se ne žele vojskovati drug proti drugemu, vreči v krvav boj za vprašanje, o katerem je že v veliki meri dosežen sporazum. Videti je, da nemški kancler ne verjame, da se bodo obljube, ki jih je dobil, tudi uresničile. Te češke obljube niso bile dane naravnost nemški vladi, marveč angleški in francoski vladi, če govorim za angleško vlado, moram reči, da se smatramo za moralno odgovorne, da bomo poskrbeli, da se bodo te obljube izvedle natančno in popolnoma.
Pripravljeni smo obljubiti, da se bodo izvedle tudi z vso pametno naglico pod pogojem, da nemška vlada sprejme določitev postopka in pogojev za odstop sudetskega ozemlja s pogajanji in ne s silo. Trdno upam, da nemški kancler ne bo zavrgel tega predloga, ki je storjen v tistem prijateljskem duhu, s katerim so mene sprejeli v Nemčiji. Če bo ta predlog sprejet, bo zadostil nemški želji po združenju sudetskih Nemcev z Nemčijo, ne da bi se v kateremkoli delu Evrope prelivala kri.«
London, 27. septembra, o. Parlamentarni sotrudnik agencije Reuter je iz zanesljivega vira izvedel, da vsebuje Chamberlainovo pismo, ki j-a je predsednikov tajnik Horace Wilson nesel Hitlerju, izjavo, da je nemški nažrt za priključitev sudetskega ozemlja, kakršnega vsebuje Hitlerjeva spomenica, v podrobnostih, ki se^ tičejo odstopitve, nesprejemljiv. Predsednik Chamberlain poziva v pismu Hitlerja, naj se s češkoslovaško vlado naravnost sporazume o postopku, po katerem naj se sudetsko ozemlje priključiNomciji.
London, 27. septembra, o. Sinočni Hitlerjev govor, ki ga je vsa Anglija pričakovala z velikim nemirom, je vzbudil v angleških krogih najboljši vtis. Razlagajo ga tako, da je Hitler v njem izrazil voljo Nemčije za evropski mir in za mirno ureditev sudetskega vprašanja, saj je v tem govoru dejansko umaknil zahteve, ki jih je navedel v zadnji spomenici. Zato prevladuje danes v Angliji prepričanje, da se bo sudetsko vprašanje po prizadevanjih Anglije in Francije in ob uvidevnosti Nemčije in Češkoslovaške mirno uredilo.
V Londonu je naredila najlepši vtis odločitev vseh nemških radijskih postaj, da so Hitlerjev govor v celoti prenašale v angleščini. To je bilo toliko bolj potrebno, ker je londonska postaja dajala ta važni Hitlerjev govor le v kratkem izvlečku. Takoj potem, ko so celotni govor izročili kralju Juriju, je ta sklical ožji kronski svet, ki je razpravljal o govoru. Takoj po zaključku seje tega kronskega sveta se je zbral v
Sredsedstvu vlade ožji odbor ministrov, v katerem so bili Chamberlain, Haliiax, Simon, Hoare, Vansittard . Cadogan. Vsi z največjim zanimanjem pričakujejo povratka Horacea WiIsona, ki je včeraj z letalom nesel posebno pismo predsednika vlade Chamberlaina v Berlin in obenem predlog, naj bi britanska legija zamenjala nemško vojsko za tisti čas, ko se bo sudetsko ozemlje odstopalo Nemčiji.
Britanska legija je eden izmed zelo političnih vplivnih činiteljev v Angliji. Ta legija se je zdavnaj trudila za sporazum med Nemčijo in Anglijo. V ta namen so potovali člani legije lani v Nemčijo, ter po svojem povratku izjavljali, da so se prepričali, da Nemčija, Hitler in nemška vojska žele mir. Ni pa znano v vso gotovostjo, kako bodo držali ali pa se izvajali ostali pogoji, Id so potrebni za mimo ureditev vprašanj glede odstopitve ozemlja. Menijo pa, da je minil čas najtežjih trenutkov in velike napetosti, ker so se v Londonu silno oddahnili po dveh dneh neutrudnega in napetega dela. Odmev tega je dejstvo, da so ljudje nehali kopati rove po svojih vrtovih. Pričakujejo, da se bo danes sestal ožji odbor angleških ministrov, takoj nato pa vsa vlada. Na tej seji bodo razpravljali o odgovoru Hitlerja, ki ga bo prinesel s seboj Horace Wilson. Sodeč po tem, kar je Hitler izjavil že v včerajšnjem govoru, je Nemčija pristala, da bo angleška legija vzdrževala v sudetskih pokrajinah red ter bo tako imenovana mešana nemško-češka komisija, ki jo je bil predlagal Hitler, odstopila svoje mesto mednarodni komisiji.
V prvi vrsti pa je na angleško javnost naredila vtis Hitlerjeva izjava, da pristane, da bo angleška legija vzdrževala red.
Berlin, 27. septembra, o. V nemških uradnih krogih razlagajo Hitlerjev govor v tem smislu, da Nemčija kljub Hitlerjevi spomenici ne zahteva od Češkoslovaške prav nič drugega kakor tisto, o čemer sta se Hitler in Chamberlain sporazumela v Berclitcsgadcnu. Dr. Beneš in njegova vlada sta tedaj obljubila, da berchtesgadensko predloge sprejmeta, v resnici pa Češkoslovaška noče odstopiti Sudetov po tem načrtu. Snoči so se — pravijo ti krogi — razširile vesti, da sta baje Anglija in Francija izjavili, da pojdeta Češkoslovaški na poinoč, če bi Nemčija s silo zasedla Sudete. Ce bi Francija in Anglija to storili, bi ne držali besede, ki sta jo dali Nemčiji. Hitler je držal besedo, ker je zahteval snoči v svojem govoru samo tisto, k;ar je zahteval v Bcrchtesgadenu.
Washington, 27. septembra, o. Predsednik Združenih držav Roosevelt in zunanji minister Hull sta Hitlerjev govor poslušala v Beli hiši in sta bila videti po koncu govora zelo zadovoljna. Ameriška vlada ni o teni govoru še nič izrazila svojega mnenja, pač pa se njegov ugodni vtis pozna v tem, da je mrzličnost in negotovost, ki je vladala zadnje dni na ameriških borzah popustila in da so tečaji vrcdnotnic spet poskočili, kar je znamenje mirnejšega razpoloženja.
Praga, 27. septembra, o. Reuter poroča, da je posebni odposlanec dr. Beneša nesel predsedniku poljske republike Moscickemu predlog, v katerem dr. Beneš v imenu češkoslovaške republike predlaga Poljski mirno rešitev vseh spornih vprašanj in ureditev položaja za poljsko manjšino, za kar je Češkoslovaška pripravljena odstopiti Poljski tudi nekatere dele ozemlja, kjer prebivajo Poljaki.
Praga, 27. septembra. o.Predsednik dr. Beneš je poslal ameriškemu predsedniku Rooseveltu brzojavno zahvalo, za poziv, ki ga je Roosevelt poslal Hitlerju in dr. Bcnešu. V tej zahvali pravi dr. Beneš, da bo češkoslovaška upoštevala Rooseveltova prizadevanja in storila vse, kar je v njenih močeh, da sc spor zaradi Sudetov mirno reši.
Buenos Aires, 27. septembra. o.Predsednik argentinske republike Ortiz je poslal Hitlerju in dr. Benešu podobno prosilno brzojavko, kakršno je včeraj poslal predsednik Združenih držav Roosevelt.
Budimpešta, 27. septembra, in. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je včeraj sprejel madžarskega poslanika v Pragi ter mu dal načelno izjavo o vprašanju narodnosti v ČSR. Ta izjava pa Madžarov ni zadovoljila. Budimpeštanska vlada bo sporočila Pragi svoje nove zahteve.
Bukarešta, 27. septembra m. Včeraj popoldne je bila v Sinaji seja romunske vlade pod predsedstvom kralja Karola. Na seji vlade je zunanji minister Petrescu Comnen podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. Nato pa je minister za oboroževanje general Glatt poročal o stanju oboroževanja Poljske in o organizaciji tamkajšnje narodne obrambe. Nato je bil izvoljen ožji ministrski odbor, ki se bo brigal za oboroževanje romunske vojske.
Poveljnik Britanske legije je obiskal
Hitlerja
Belgrad, 27. sept. »Samouprava«, glavno glasilo JRŽ in uradni tolmač naše politike prinaša o stališču Jugoslavije v sedanjem mednarodnem sporu naslednji članek:
Splošni evropski položaj ni lahak. _ Oblaki, ki so se nagnetli nad našo celino, so yržli v skrb vse narode. Vsi se zaskrbljeno sprašujejo, kakšno je danes stališče vsake evropske države. V kolikor se tiče nas, želimo zaradi sebe samih in zaradi drugih določiti stališče Jugoslavije.
Nikogar v Jugoslaviji ni, ki mu ne bi bilo znano stališče naše države in njeno pošteno teženje za ohranitev miru. Najmanjši otrok v Jugoslaviji ve, da vrhovne koristi naše domovine nalagajo naši politiki konstruktivno smer. Sicer pa Jugoslavija bolje, nego kdorkoli v Evropi, ve, kaj so vojne strahote in kakšne žrtve padajo, kadar se pretrga blagodejni mir, ki omogočuje ustvarjenje in predstavlja pogoj za napredek države.
V Jugoslaviji še niso pomrli tisti rodovi, ki so si dobro zapomnili strahote velike vojne, ker nas niti četrt stoletja ne loči od tistih neverjetnih narodnih izgub in trpljenja, po katerih se je stvo-rila naša današnja narodna država, to najvišje jamstvo in najvišja dobrina vseh Srbov, vseh Hr-vaov in vseh Slovencev — z eno besedo vseh Jugoslovanov. Zato Jugoslavija ceni svoj mir in zato izvaja tako politiko, ki naj ji zavaruje mir tudi v bodoče.
To so zahteve naše stvarnosti. Te nam nalagajo miroljubno in mirotvorno politiko, ki nima oikakega drugega razloga, in kateri ni' mogoče dodati nobene druge smeri.--Kajti Jugoslavija ni nfttatar opustila, kar M pomenilo pomanjkljivost v njeni pripravljenosti ali kar bi zmanjševalo njeno obrambno moč. Razen tega se Jugoslavija zaveda vseh svojih obveznosti in z njimi računa. Če Jugoslavija želi mir, ga želi samo zato, ker to odgovarja trajnim višjim koristim njene bodočnosti, njenega napredka, njenih kulturnih in vseh drugih vzorov,
Jugoslavija ima pravico do same sebe in mora misliti na te koristi in na te vzore. Ima dolžnosti do sebe in do svoje narodne bodočnosti, katere bo mogla izpolniti samo v dolgotrajnem miru, ki ji bo omogočil razvoj njene delavnosti, povečanje njenega narodnega bogastva in dvig njene kulturne ravni. To so stremljenja, ki so naši državi zadnja leta prišla do vidnega in močnega izraza.
Moderne vojne so pogubnejše od nekdanjih vojn. V njih se premaganec in zmagovalec izena-čnjeta v zgubah in nesrečah med vojno in po njej v vojnih posledicah tako. da bi lahko dejali, da moderno vojskovanje niti ne ve več za zmagovalca. Pri takem stanju stvari nalaga logika vseh dejstev vsemu svetu in tudi Jugoslaviji mir. Zato se bo Jugoslvija kakor že do sedaj odločno, odkrito in pošteno vedno zavzemala za mir. Zaradi tega bo združila vse svoje moralne sile z onimi, katerih težnje in napori vodijo do miru, zavračajo pa nevarnost vojne. Jugoslavija bo storila popolnoma vse, kar je v njenih močeh, da ti napori in te težnje odgovornih državnikov, ki zastavljajo vso svojo osebnost za odgovornost pred vprašanji vojne in miru, ne ostanejo zastonj.
To je politika Jugoslavije, to je njena pot, njen stališče in njena opredelitev!
Jugoslovansko stališče je s tem pojasnjeno, nemogoče ga je zlobno preobrniti in razlagati dru-gače.
Jugoslovansko ljudstvo je cnodušno samo na tem stališču in ga ne bo spremenilo, ker^ je prepričano, da odgovarja to stališče njegovim in splošnim evropskim koristim ter mednarodni morali. Jugoslovanska zahtev^ v tem trenutku je samo ena: Jugoslovansko stališče je treba razlagati samo tako in ne drugače. Sicer pa je cas, da vsakdo že sam po sebi pojasnjuje svoje, ne pa tujega stališča, najmanj pa, da bi tuje stališče svojevoljno tolmačil. Po zgornjih razlagah menimo, da ten svojevoljnosti glede Jugoslvije ne sme id ne more biti.
Te ugotovitve imajo samo eden edini namen: Da prehite in onemngočij ovsakp morebitno zmoto pri pretresanju jugoslovanskega stališča v današnjem težkem evropskem položaju, ki zahteva od vsakogar pa tudi od nas, da bodimo jasni in odločni!«
Dr. Stofadinovrč dela za mir
Subotica, 27. septembra, m. Predsednik svetovne rotarijanska organizacije George Hegger se je včeraj ustavil v Subotici ter pred odhodom iz naše države izjavil časnikarjem: »Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki ga smatramo za velikega državnika, dela za zbli-žanje med narodi, kar je najtrdnejša garancija za trajen mir.«
Novo angleško vlado, tako imenovane narodne sloge, napoveduje v pariškem Ordrcu znana ga. Tabouisova in pravi, da bi v to vlado vstopili Loyd George, Churchill in bivši sunanji minister Eden. Pripominjamo, da prinaša ta list rad zelo fantastična poročila.
London, 21. sept. Britanska legija objavlja danes zjutraj uradno, da je predsednik Legije, generalmajor sir Friderick Maurice v soglasju s ministrskim predsednikom Chamberlainom odletel v nedeljo ponoči v Berlin z gotovimi predlogi za Hitlerja. V teh predlogih se izraža želja, da bi se na vsak način dosegel med Nemčijo in češkoslovaško miren sporazum, h kateremu hoče britanska legija doprinesti kot popolnoma nadstrankarska organizacija, ki dobro ve, kaj je vojna. General Maurice se je vrnil v London v ponede-: ljek zvečer, preden je Hitler imel svoj govor ter : prinesel Chamberlainu odgovor nemškega kan- ■ clerja na predloge britanske legije. Iz Hitlerjeve-I ga govora je sedaj razvidno, kakor zagotavljajo I angleški listi, da je Hitler sprejel pobudo britan- 1
ske legije, ko je izjavil, da je pripravljen, da se vrši plebiscit v mešanih ozemljih brez nemške uprave in nemških čet in da je tudi v soglasju s tem, da bi za red v plebiscitnih krajih skrbela britanska legija.
Češkoslovaška vlada je sporočila angleški vladi, da ne more .sprejeti pogojev, ki jih stavi Hitlerjeva spomenica glede odstopitve sudetskega ozemlja.
Dve ladji peiroleja /.a Nemčijo so natovorili v mehiškem pristanišču' Tampieo. Nemčija je baje kupila vso metliško petrolejsko produkcijo.
Benesev odgovor
predsedniku
Rooseveltu
Praga, 27. sept. AA. (Havas) Reneš je posla, sadeči odgovor na poslanico Roosevelta: Globoko me je ganila vaša poslanica. Sprejel sem jo v trenutku, ko se moja država in moj narod čutila zapostavljena in ogrožena zaradi vojne nevarnosti. V času 20 let so vse vlade naše državo vodile isto politiko miru in se zmerom izkazale za verne na čelu, da se vsi spori rešujejo z mirnimi sredstvi. Vlade te države so sklenile pogodbe o arbitraži. Vodile so politiko miru z Društvom narodov ter niso nikdar stopile v stran od tega svojega načela. Naše vlade so podpisale Kelloggov pakt ter ne bodo ničesar storile, kar bi se ne skladalo z odredbami tega pakta. Čeprav je Češkoslovaška v času pogajanj pristala na največje žrtve, ki se tičejo njenih življenjskih interesov, pa njena vlada ni prekinila pogajanj v želji, da se spor reši z mirnimi sredstvi in sicer s sporazumom. Češkoslovaška po-udarja, da je zmerom podpisala vsako arbitražno pogodbo z Nemčijo in da je ona v času sedanjega spora že predlagala, naj se ta spor uredi jx> določbah te pogodbe. Češkoslovaška je pripravljena ponoviti ta svoj predlog. Češkoslovaška se vam globoko zahvaljuje, gospod predsednik, za vašo poslanico, ki more v teh težkih trenutkih mnogo storiti za pravično rešitev spora. Celo še danes verujem v to, da se more spor rešiti v duhu pravičnosti brez uporabe sile. Ves češkoslovaški narod upa, da se bo tako zgodilo. V primeru napada bo češki narod branil. Kljub temu pa pri nas prevladuje, da konec vseh koncev vojna ni tisto sredstvo, s katerim se rešujejo vsa vprašanja. V tem sedhnjem času morajo zmagati razum, človečanska misel in duh pravičnosti.
Prepoved shodov po vsej naši državi
Belgrad, 26. 6ept. AA. Uradno poročilo: Notranji minister je danes izdal odlak I št. 35.653, ki se glasi:
V interesu javnega miru in varnosti ter reda ter v zvezi z zunanje-političnim položajem v Evropi in na podlagi členov 64 do 67 in 69 do 71 zakona o notranji upravi odrejam: da se v vsej državi prepovedo do nadaljnjega vsa zborovanja, posvetovanja in sprevodi sploh, kakor tudi zbiranje ljudi po ulicah in na drugih javnih mestih. Kdor bo postopal proti tej prepovedi, bo kaznovan od 10 do 1.500 din globe v korist državne blagajne, a za primer, če bi v navedenem roku ne plačal denarne kazni,-z zaporom od enega do 30 dni, v kolikor njegov prestopek ne bi bil teže narave in bi 6padal pod paragrafe drugih zakonov. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi radi kupoprodaje in trgovine po mestih, sejmih, radi opravljanja verskih obredov, verskih pred-isov in običajev in radi kakšne gospodarske, ulturne ali humane akcije. Ali v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršnokoli politično vsebina.
Ta odlok stopa v veljavo takoj. — Notranji minister dr. Anton Korošec.
Opozarjajo se vsi prebivalci, da se drže popolnoma mirno, ter da slede odlokom in navodilom oblasti in njenih organov, da bi se v današnjem resnem poloižaju okoli nas ohranil v naši državi popoln mir in disciplina ter da bi se na ta način preprečil vsak incident. — Belgrad, 24. septembra 1938.
Ni res, da bi bila Anglija že vse pripravila za nabore, kakor poročajo nekateri neresni in hujskaški listi, ker Anglija ne pozna obvezne vojaške dolžnosti. To sme po ustavi določiti parlament samo tedaj, kadar izbruhne vojna. Sicer pa ima Anglija prostovoljsko plačano vojsko, za katero neprenehoma z veliko agitacijo nabirajo vojake. Tudi ni res, da bi bila sovjetska Rusija dala kakršnokoli izjavo glede Češkoslovaške ali da bi bilo kaj znanega o njenih vojaških ukrepih ob poljski in romunski meji, ker bi na take ukrepe Poljska in Romunija takoj odgovorili z mobilizacijo. Res je, da se sovjetska Rusija že ves čas spora drži silno rezervirano in da je njen zunanji komisar Litvinov v Ženevi skušal za sudetski spor zainteresirati Zvezo narodov, kar je bil edini sovjetski korak v sedanjem sporu. O tem vprašanju že ves čas tudi presenetljivo molči sovjetski radio.
'600 narodnih socialistov so prijeli na Madžarskem, ker so skušali v prostovoljsko četo in oditi na češkoslovaško mejo.
Predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet sta včeraj odletela iz ■Londona po sporazumu, ki so ga francoski in angleški ministri dosegli glede sudetskega vprašanja.
Na indeks je postavljen italijanski štirinajstdnevnik »La Difesa ,nel'1 a Razzac, ki propagira novo italijansko 'plemensko politiko.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 27. septembra 1938. """" .    - ■
Stev. 218.
Hitler je v svojem govoru ponovil svoje zahteve glede Sudetov
Adolf Hitler govori I
Berlin, 27. septembra, o. Snoči ob 20.20 je nemški kancler Hitler imel v berlinski športni palači velik govor o sedanjem evropskem političnem položaju in o nemških zahtevah do Češkoslovaške. Govor, katerega je ves svet mrzlično pričakoval — prenašale so ga skoraj vse radijske postaje na svetu — ' v • * i
• v -	;	; . - -	.
llu 3\ a ' * V
Hitler je dejal med drugim naslednje:
Tovariši in tovarišice!
22. Februarja letos sem govoril pred zastopniki nemškega naroda v Rrirhstagu o nemški zunanji politiki in o naših zahtevali. Narod me je takrat poslušal in me razumel. Obljube. ki sem jih takrat dal, sem izpolnil. Drugič sem govoril o podobnem predmetu v Niirnbergu. Tudi tokrat je narod razumel moja izvajanja in enodušno poudaril svojo poslušnost.
Danes pa govorim prvič ob tem nemirnem času in vi veste, kaj to pomeni. Vprašanje, ki gn obravnavam in ki se obravnava že zadnje mesece in tedne, je vsem znano, to je problem Češkoslovaške. Vprašanje so prav za prav ne imenuje Češkoslovaška. Imenuje sc Beneš.
Nemški napori za mir in za razorožitev
Nato je Hitler naštel svoje predloge za mirno ureditev vseh evropskih vprašanj in dobrega sosedstva v petih letih.
1. Komaj smo jirišli na vlado, smo začeli 7. vsemi državami, ki so bile pripravljene za to, sklepati pogodbe.
2. Predlagal sem splošho razorožitev, toda vsepovsod sem naletel na gluha ušesa.
3. Nemčija je bila pripravljen na moj predlog znižati armado na 200.000 mož pod pogojem, da enako store druge države. Predlog ni bil sprejet.
4. Nemčija je dala nov predlog, da se vsaj izvede razorožitev v težkem orožju, v tankih, težkih bombnikih in težkem topništvu. Tudi ta moj predlog je bil odločno odbit, šel sem dalje. Predlagal sem, naj bi bilo poti orožjem 300.000 mož. Kakor vsem predlogom, so se tudi temu uprle vse države, ki prihajajo v poštev. Dal sem nov predlog proti uporabi strupenih plinov, proti uničevanju nezaščitenega prebivalstva. predlagal sem omejitev letalskih sil, predlagal omejitev težkega topništva, pa zopet so bili moji predlogi odbiti. Dve leti sem predlagal in predlagal, in vedno zopet dobil odklonilen odgovor.
Ko sem videl, da moji predlogi niso nikjer našli razumevanja, sem ukazal popolno oborožitev nemškega naroda. In tako se je zgodilo, da smo izpeljali oborožitev, kakršne svet še ni videl.
''"Ustvarili smo vojsko, ria katero je Nemčija lahko ponosna in svet jo bo spoštoval, če bo kdaj nastopila. To je bil sad petletnega dela
noč in dan.
•!■>	.	nor
Priznanje poljske države in poljske pravice do morja
Samo v enem primeru se mi je posrečilo najti razumevanje za mirgvno stremljenje Nemčije. Najtežje vprašanje izmed vseli vprašanj je bil problem nemško-poljskih odnosov. Bila je nevarnost, du se izcimi sovraštvo med obema narodoma, ki bo trajno in dedno. Temu bi bilo krivo zopet nerazumevanje zupadnih demokracij. Tisti, ki najbolj divjajo za mir, so najbolj krvoločni vojni hujskači. Pred 5 leti smo za dobo 10 let odstranili vsako trenje in vsak spopad s Poljsko. Prepričal sem to sosedno državo, da je obema potreben mir, stvaren in trajen mir. Tudi sem prepričan, da bo iz te pogodbe nastalo zares trajno in trdno sožitje. Oba naroda bosta lahko drug' ob drugem mirno živela brez sovraštva. Država 33 milijonov, ka-kor je Poljska, bo trajno stremela po morju, ker predstavlja velik narod in mora imeti izhod na morje.
Od Anglije, Francije in Italije ne zahteva Nemčija nič več
Mi smo Angliji ponudili roko. Prostovoljno sem se odrekel, da bi še kdaj začel konkurenco pri gradnji brodovjn samo zato, da se zagotovi med obema narodoma trajen mir. Ko se je saarsko področje vrnilo k Nemčiji, sem takoj izjavil, da odslej med Francijo in Nemčijo sploh ni nobenih diferenc več. Kar se tiče Alzacije in Lorene, niso tamkajšnjega prebivalstva prav za prav v zadnjih desetih letih nikoli vprašali za njegovo mnenje. Občutek imamo, da je ta narod najsrečnejši, da so prebivalci te province najbolj veseli, če ne bo več bojev zanje. Mi noče mo od Francije nič, prav nič. Ko se je saarsko ozemlje zaradi francoske lojalne razlage pogodb vrnilo k nemški državi, so bile vse teritorialne diference med Francijo in Nemčijo poravnane. Francozi in Nemci sta dvu naroda, ki bosta najlepše živela, če v miru sodelujeta.
Po tej nepreklicni odpovedi sem se lotil nadaljnjih problemov. Našel_ se je temelj za ureditev razmerja med Nemčijo in I ta 1 i j o. Gotovo je rešitev tega problema samo delno moja zasluga, delno pa zasluga velikega moža, glede katerega ima Italija srečo, da ga ima za svojega voditelja. To razmerje z Italijo je že davno prekoračilo gospodarsko in politično potrebo in je preko pogodbe postalo že prava srčna vez.
Spravil sem s sveta problem, ki za nas sploh nič več ne eksistira.
Sudetsko ozemlje —-zadnja in edina zahteva
Ostala sta .še dva problema: deset milijonov Nemcev je bilo izven državnih mej, v dveh velikih zaključenih pokrajinah. Jaz ne bi imel pravice stati pred nemško zgodovino, č* bi deset milijonov Nemcev enostavno izdal. Ne bi Imel potem več moralne pravice biti voditelj Nemcev. Prevzel sem zrtev^ nase. Zedinjenje Avstrije z Nemčijo je rešeno v srečo vsega nemškega naroda.
Zdaj je pred nami zadnji problem, ki se mora rešiti in ki se bo rešil. To je zadnja teritorialna zahteva, ki jo stav-
ljam, zahteva, od katere ne morem odstopiti. Leta 1918 so kar poljubno in brez ozira ustvarjali v Srednji Evropi nove države. Temu primeru se ima češkoslovaška zahvaliti za svojo eksistenco. Ta država se je začela z eno samo prvo lažjo. Oče te laži je g. Beneš. Ta gospod Beneš je takrat v Versaillesu trdil, da obstoja češkoslovaški narod. Ta nesramna trditev je popolnoma neresnična, ker Čehoslovakov ni, temveč so samo čelii in Slovaki, in Slovaki o Čehih nočejo ničesar slišati. Čehi so nazadnje po Benešu anektirali Slovake. Ker taka država sama ne bi bila zmožna življenja, so si vzeli še tri in pol milijona Nemcev brez ljudskega glasovanja. Ker tudi to še ni zadostovalo, je moralo priti zraven še milijon Madžarov, potem pa še karpatski Rusi in še pur stotisoč Poljakov. Tako je nastala država proti pravici samoodločbe narodov, če govorim tem narodom, čutim njihovo usodo, ko so tlačeni in razumem usodo Poljakov, Slovakov in Madžarov, govorim pa seveda samo za usodo svojih Nemcev.
Ko je g. Beneš to državo predlagal, je slovesno obljubil, da jo bo razdelil v kantone.
Mi Temo, kako se fe izvedlo to kantoniranje. G. Beneš je začel svoj terorski režim. 2e takrat so skušali Nemci protestirati, bili pa so postreljeni. Potem pa se je začela vojna iztrebljanja. V teh letih mirnega razvoja je moralo skoraj
600.000	Nemcev zapustiti Češkoslovaško iz enostavnega vzroka, ker bi sicer morali pomreti od lakote.
Meseca februarja tega leta sem izjavil v državnem zboru, da se mora to končati. Gospod Beneš je storil drugače. Začel je radikalno zatirati nemški narod. Bila je nesramna laž, da je Nemčija maja mobilizirala. Ta laž je bila notrebna, da se motivira češka mobilizacija Kaj je potem prišlo, veste. Nemčija ni mobilizirala niti enega moža. še vedno sem upal, da bodo Čehi uvideli, da ni mogoče zdržati takega terorističnega režima Toda gospod Beneš si je mislil, da si sme z Nemčijo dovoliti vse, ker ga krije Francija in Anglija, ter se mu ne more ničesar zgoditi, če pa bi se potrgale vse vezi, ,»a pride sovjetska Rusija. Potem je prišla moja zahteva, ki je popolnoma jasna.
Potem pa je prišla Anglija. Gospodu Chamberlainu sem jasno izjavil, kaj je edina možnost. Vedel sem, da druge narodnosti nočejo več ostati pri Čehih, todu jaz sem v prvi vrsti govornik za Nemce in za te Nemce sem govoril in jim zagotovil, da nisem pripravljen brezdelno in mirno gledati, kako se postopa blazno s temi tri in pol milijona N e m c i. V resnici sta potem Anglija in Francija stavili Češkoslovaški zahtevo, da konč. no osvobodi nemške pokrajine in jih odstopi Z ozirom na to je g. Beneš našel izhod. Priznal je, da se to ozemlje mora odstopiti. To je sicer izjavil, loda kaj je storil? Gospod Beneš je komaj izjavil, pa je takoj na novo poostril vojaško podjarmljenje. Ne more se reči, da mora nastopiti vojna, ker g. Beneš ima ? milijonov Čehov, mi pa smo narod 7? milijonov ljudi.
Hitlerjeva spomenica — poslednji nemški predlog
Zdaj sem stavil na razpolago memorandum s končnoveljavnim nemškim predlogom. Ta predlog ni nič drugega, kol realizacija onega kar je Beneš že obljubil. Vsebina tega predloga je zelo enostavna. Ono ozemlje, ki je po narodu nemško in po njegovi volji hoče priti k Nemčiji, pride- k Nemčiji. In sicer ne tedaj, ko se bo g, Benešu posrečilo izgnati niorda I do 2 milijona Nemcev, temveč sedaj takoj.
Za mešane kraje sem pristal na plebiscit. Toda tudi proti temu so bili Beneš in njegovi prijutelji. Sprva sem rekel, da bi nemška komisija potegnila mejo med obema državama, pa sem odnehal in popustil in pristal, da mednarodna mešana komisija to izpelje. Pripravljen sem bil tudi, da ista komisija potegne mejo med Nemčijo ir. češkoslovaško. Pripravljen sem bil celo na to, da velika Britanija pošlje svojo legijo za vzdrževanje miru. BeneJ pa je trdil, da je nastal nov položaj, kakor hitro sem jaz poslal svoj memorandum. Beneš je vedno obljubljal, pa ni nikdar nič izpolnil. Dvajset let je govoril^ sedaj pa je prišel čas, ko bo moral izvršiti svojo obljubo in sicer 1. oktobra. Beneš upa na ves svet, On upa, da bosta padla Chamberlain in Daladier, da bo prišlo do nemirov in revolucij, on še_ vedno upa, da mu tega ne bo treba izpolniti. Jaz pravimi dva moža si stojita nasproti: gospod Beneš in jaz. Dve različni osebi sta to.
Beneš ima v rokah vojno in mir
»Smatram za svojo dolžnost, da ponovno poudarim, da so z rešitvijo sudetskega problema rešeni za Nemčijo vsi teritorialni problemi v Evropi. Zato lahko jamčim, ker ne maramo nobenih Čehov v svoji sredi. Mojega potrpljenja pa je konec. Sedaj je na vrsti Beneš. On ima^ v roki mir in vojno. Jaz pa pristavim, da obstojita dve možnosti, ali nam bo dal to, kar zahtevamo', ali pa mu bomo vzeli. Dajem človeštvu na znanje:_V štiriletni vojni in v dvajset letih političnega življenja, ki ga imam za seboj, nisem bil nikdar bojazljivec, jaz grem z mojim narodom na čelu kot vojak in za menoj bo jel narod, in sicer drugi narod, kakor je bil oni iz leta 1914. V tej uri stoji za menoj ves nemški narod. Jaz sem povedal, gospod Beneš pa naj izbira.«
Prisrčna verska mladinska slavnost v Oplotnici
Slov. Konjice, 26. sept.
Idilična kraja pod zelenim Pohorjem, Čadram in Oplotnica, sta bila v nedeljo pozorišče prisrčne ver-sko-mladinske svečanosti, kjer so tisoči slovenskega ljudstva in mladine manifestirali za svojo vero in katoliški ideal. Vsem, ki so se jih udeležili, bodo slovesnosti ostale vedno v spominu.
Uvod k svečanostim je bilo včerajšnje potrkavanje in streljanje s topiči, kar je tudi danes zjutraj vabilo ljudstvo v gplotniško katlino. Dopoldne ob 10 pa se je zgrnilo pred čadramsko župno cerkev nad 4000 ljudi, kjer je slovenjekonjiški arhldiakon ob asistenci več duhovnikov blagoslovil nov, 23 ton težak bronasti zvon. Nato je v nabito polni cerkvi imel domači župnik duhovni svetnik Hohnjec Franc pomemben cerkven govor, v katerem je omenjal pomen zvonov za vernega človeka ter podajal mladini smernice za lepo življenje. Po končani slovesni sveti maši z ljudskim petjem so dvignili v lino zvon, nakar je mladina, člani in članice ZFO in ZDK ter naraščajniki, naraščajnice in mladci, ki se je udeležila svete maše, razvrstila pred društvenim domom, odkoder je v sprevodu s slovenjekonjiško godbo na čelu odkorakala na zborovališče sredi Oplotnice, kjer je bi) postavljen govorniški oder. Okoli tega se je zbral
ves sprevod ter preko 1500 udeležencev, tako da je bil veliki prostor popolnoma natrpan.
Nato je g. Oblonšek odprl mladinsko zborovanje in pozdravil častne goste, zlasti pa navzočo mladino iz čadramske župnije in drugod, ki je prišla v tako velikem številu, da izpove svojo neomajno vero v Boga ter manifestirala za katoliško idejo, kakor je med drugim v svojem izklesanem govoru poudaril g-ravnatelj dr. J. Rihter. Govoril ji je o značaju, o vejikeni njenem poslanstvu, o nalogah ip o trdnosti ter zaupanju v Boga, ki jo mora iroeti vedno in povsod, da bo zdrava in klena čez vse življenja, zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja priljubljenega govornika ter se obvezali, da bodo tako tudi vršili svoje katoliško poslanstvo. Ko je končal, je bil deležen navdušenega aplavza. Nato je predsedujoči Oblonšek predlagal pozdravno brzojavko notranjemu ministru dr. A. Korošcu, kar je množica sprejela z viharnim navdušenjem. Končno je godba inf.-nirala državno himno, ki so jo prisotni poslušali Oii kriti in stoje, nakar je bilo krasno versko-mladinsko zborovanje zaključeno.
Popoldne ob treh se je na vrtu gospe Varlove **
Oplotnici vršil športno-telovadni nastop,, ki je sijajno uspel. Tudi to pot je bila udeležba popolna.
Nad 16 milijonov avgusta vknjiženih
Razne kupčije — Nov lastnik Andrettove tovarne
Gibanie vlog v slovenskih samoupravnih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v
Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. avgusta 1938 1.089,910.675 dinarjev. V primeri z 31. julijem so narasle vloge na knjižice za 1,322.066 na 638,996.035 din, medtem ko so vloge v tekočem računu znašale 450,914.640 din.
Vloge na knjižice so narasle pri 9 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8, skupne vloge pri 8 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je znašalo 127.259, vlagateljev v tekočem računu 6.550, skupno število vlagateljev 133.809.
Zelo razveseljivo sliko pokaže primerjava s stanjem vlog pred enim letom, torej dne 31. avgusta 1937. Tedaj so znašale vloge na knjižice 601,3 mllij., vloge v tek rač. 411,6 milij., skupne vloge pa 1.013 milij. din. Torej so narasle v enem letu vloge na knjižice za 37,6 milij., vloge v t ekočem računu za 39,3 milij., skupne vloge pa za 76,9 milij. din, kar je izredno ugoden pojav, ker tudi v normalnih časih orirastok vlog navadno ni bil večji.
Ljubljana, 27. septembra.
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča podaja prav v avgustu zelo zanimivo gospodarsko sliko Ljubljane in okolice. Zemljiškoknjižni urad je avgusta zaznamoval 149 predlogov, ki so se nanašali na vknjižbe raznih večjih in manjših posojil in hipotečnih kreditov v skupnem znesku 16,321.347 din. Med raznimi vknjižbami manjših posojil od 3000 do 50.000, ki jih je največ, so tudi intabulacije milijonskih posojil in hipotečnih kreditov, tako je bilo vknjiženo po vrsti 1 milijon din, 1,200.0000 din, 2,250.000 din, 1,625.000 in naposled še 2 milijona din. Daljna ljubljanska okolica potrebuje manjša posojila, ki jih dajejo denarni zavodi proti vknjižbi na posestva in ki 60 potrebna za kritje raznih obveznosti in dajatev. Mnogi okoličani skušajo rešiti svoja posestva na najrazličnejše načine. Mnogi se zatekajo k Priv. agrarni banki, ki prevzema od drugih denarnih zavodov posojila, dana različnim posestnikom. Na to banko so bila avgusta 29 dolžnikom pre-nešena od raznih zavodov dana posojila v znesku 370.860 din. V avgustu je bilo pri 50 posestvih izbrisanih raznih dolgov v znesku 1,862.259 din in neko staro posojilo za 100 K.
Lani avgusta je bilo pri 123 posestvih vknjiženo 10,489.635 din. Letos julija pri 145 posestvih 11,002.162 dinarjev, lani julija pa pri 117 posestvih 16,136.795 din. Neki večji zavod je pri sodišču predlagal dražbo večjih posestev odnosno podjetij zaradi zneskov 1,000.000 dinarjev, 874.822 din, 303.587 in 240.000 din
Avgusta so bile drugače prav živahne kupčije z zemljišči in hišami v mestu odnosno v okolici. Zemljiška knjiga pa je zadnji čas zaznamovala tudi večje in zanimive kupčije.
Podjetni Fran Slamič, posestnik, trgovec in to-; varnar, je prevzel znano Andrettovo tovarno, ki obsega v zemljiški knjigi vi. št. 644 in vi. 682 k. o. Vič. Tovarna s hišo št. 91 na Viču in z vsemi parcelami ob-
sega površino 20,627 m-. Prejšnji lastnik Fran Klemenc, tovarnar in svoj čas zakupnik »Vnovčevalnice« na Zelenem hribu, je tovarno z vsemi zemljiškimi kompleksi prodal Franu Slamiču za 650.000 din. Ustanovitelj te tovarne je bil Rajmund Andretto, ki je svet kupil s kupno pogodbo z dne 18. aprila 1907. Po prevratu je bil nad tovarno 1. 1919. od takratne deželne vlade odrejen sekvester, ki je bil formalno izbrisan 26. julija 1929. Po smrti Andretta je postala 1. 1927 lastnica tovarne gospa Vally Andrettova. Od nje je potem 13. septembra tovarno kupil omenjeni tovarnar Fran Klemenc.
Tovarna je sedaj v polnem obratu. Izdeluje v prvi vrsti razne mesne konzerve za nišo vojsko, kakor prihajajo naročila. Poleg tega tovarna izdeluje razne druge konzerve, zlasti konzerve paradižnikov, fižola in graha. Za vse te konzerve je 6edaj tovarna moderno urejena. Poleg konzerv pa tovarna izdeluje še druge mesne izdelke.
Od avgusta doslej je bilo dalje zaznamovanih tudi več prodaj raznih niš in vil v mestu in bližnji okolici. Stavbna in stanovanjska zadruga »Mali dom« je kupila od trgovskega sotrudnika Vinka Goriška velik stavbni kompleks pod vi. št. 693 k o. Spodnja Šiška v obsegu 3,018 ms za 190.134 din. Stavbne parcele so drugače splošno od 50 do 500 din.kai je odvisno od lege in od prometnih žil. Zaznamovanih je še mnogo drugih velikih kupčij, o katerih je bilo že poročano. Banska uprava je kupila od dedičev barona Schwegla hišo št. 13 na Bleiweisovi cesti nasproti banske palače za 1,850.000 din. V to hišo se bodo vselili razni uradi banske uprave. Stari baron Schwegel je bil v avstrijski diplomatski službi, bil je pravi »Kranjec«, ki je bil v mladih letih literarno delaven in je pisal slovenske članke, pozneje pa je postal celo voditelj kranjskih Nemcev in zastopnik kranjskega veleposestva v kratflf5^ skem deželnem zboru.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Snoči je bila vsa Ljubljana v znamenju Hitlerjevega govra. Kdorkoli ima sprejemni apurat, vtfak je hotel slišati, kaj bo povedal nemški kancler, id ima trenutno v rokah usodo vse Evrope. Ljudje so vedeli, da je ta govor zelo važen, zato je bilo vse radovedno. Postajali so po cestah in poslušali iz bližnjih hiš posamezne besede, ki so uhajale na cesto. Ko so izšli prvi časopisi, so ljudje kar oblegali kolporterje. In zdi se, da se je med ljudmi prvo razburjenje in napetost zadnjih dni ž« poleglo in nihče več ne veruje trdno v vojno, temveč vsak upa, da se bodo vsi spori uredili na miren način.
Sicer pa je bilo v Ljubljani mirno in ni bilo nobenih večjili nesreč. Reševalci so bili samo ob enajstih klicani v Cigaletovo ulico, kjer je padla v jarek pri novi stavbi neka Tončka Žganjar, brez poselna delavka, ki se je precej poškodovala. Kako je Tončka zašla sem, je težko reči. Tudi podrobnejših podatkov o njej ni bilo mogoče izvedeti, ker je bila precej vinjena.
Češkoslovaški vo;ni obvezniki odšli
Na včerajšnji poziv češkoslovaškega konzula inž. Minovskega so odšli iz Ljubljane vsi češkoslovaški vojni obvezniki. Med njimi je bilo zlasti precejšnje število salezijanskih bogoslovcev. Okrog osmih zvečer so se vsi zbrali na glavnem kolodvoru jp čakali na prihod brzovlaka, s katerim so ob pol devetih odšli preko Belgrada in Bukarešte v domovino.
Z njim vred pa se je zbrala na peronu ogromna množica ljudi, ki so izvedeli za njihov odhod, čeprav ni bil nikjer najavljen. ‘V ^ y . i ">
^ 'i	'■	'i V -T V ^ -y -*■ r « V ) •
^	ft.i	—	*	«•	.	m	. /, A
stopili v vlak, jim je začela množica prirejati živahne ovaci je, ki so se nazadnje Spremenile v lepo manifestacijo bratski češkoslovaški. Ljudje so odhajajoče obsipali s cvetjem in navdušeno vzklikali češkoslovaški republiki, prezidentu dr. Benešu, generalu Sirovemu in češkoslovaški vojski, obenem pa ponovno peli himno »Hej Slovani!«, ki jo je pela vsa množica odkritih glav. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja in ko je vlak začel odhajati, se je dvignilo v pozdrav nešteto rok, ki so odhajajočim mahale v zadnji pozdrav, iz grl pa se je ob taktu koles kar nehote zaoril češki bojni klic: »Ne damo se, ne damo se...«
Takoj nato pa, ko je vlak odpeljal s kolodvora, se je vsa ogromna množica, ki je bila kaj pestra, saj se je na peronu zbralo vse, ne glede na prepričanje v najlepšem redu in tiho razšla na svoje domove, kajti vsak se je zavedal resnosti in ni bilo na ulici slišati najmanjšega vzklika.
Bolgarski kralj na poti skozi Ljubljano
Snoči ob 21.48 je potoval skozi Ljubljano bolgarski kralj Boris, ki se vrača i i Nemčije v domovino. Gredoč je obiskal na Brdu Nj. Vis. knez-namestnika Pavla, ki ga je nato spremil do * ' grada.
Delovodja odgovarja za varnost delavcev
Maribor, 26. septembra.
Pred nedavnim časom se je vršila v Mariboru pred okrožnim sodiščem razprava proti delovodji gradbene tvrdke Tonnies v Ljubljani 47 letnemu češkoslovaškemu državljanu Hugonu Hyklu, ki se je zagovarjal po prestopku zoper občo varnost ljudi. Razprava je bila takrat zaradi zaslišanja novih prič preložena, danes pa je prišel Hykel zopet pred sodnike.
Hykel je vodil lansko leto podiranj« starega skladišča v mariborski tekstilni tovarni »Doctor in drug«, v kateri je vršila tvrdka TSnnies iz Ljubljane večja gradbena dela. Pod Hyklovim nadzorstvom so kopali delavci okrog starega skladišča globoke jarke, da bi izpodkopali temelje betonske davbe. Delavci so opazili, da po-
Slovesnost pri Sv. Rupertu v Slov. goricah
Maribor, 26 septembra. Dne 25. septembra se je vršila pri Sv. Rupertu v Slov. gor. slavnost 400 letnice tamošnje župne cerkve. Pred 400 leti so ptujski proštje zgradili pri Sv. Rupertu župno cerkev in ustanovili samostojno župnijo. Slavnost se je izvršila zelo slovesno ob veliki udeležbi ljudstva. Selo Sv. Rupert je bilo v zastavah in mlajih. S hribov so grrnell topiči. Cerkveno slovesnost je vodil ptujski prošt msgr. Greif, ki je imel slovesno pridigo in sv. mašo. Asistirali so čč. gg. dekan Gomilšek, župnika Letonja in Potočnik. Slavnosti so se udeležili: župnik g. Sinko od Sv. Lenarta in več mlajše duhovščine, sreski načelnik g. dr. Janko Šiška, načelnik okrajnega cestnega odbora g. oodžuoan 2e-bot m še več drugih.
staja posel nevaren, ker delovodja ni dal podpreti sten s tramovi, pa so o tem obvestili Hykla. Ta pa jih je nahrulil, češ da je on stroikovnjak in ve, kako se dela. Dne 4. novembra pa se je res porušila stena na delavce. Vsi, ki so bili tam zaposleni, so pravočasno odskočili, razen Jurija Godca, katerega so ruševine pokopale ter je da-bil smrtne poškodbe. V bolnišnici jim je podlegel.
Hykel je zanikal vsako krivdo ter se j« zagovarjal, da je zapovedal delavcem pravočasno, da se odstranijo od kritičnega mesta. Nesreče ni mogel predvidevati. Po pričah, katere je eodiiče zaslišalo danea, pa je bilo razvidno, da Hykel ni upošteval predpisanih varnostnih določb. Bil j« obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno na dve leti, na plačilo pogrebnin stroškov ter na pla-čanje Tente otrokom pokojnega Godca v iznosu 400 din mesečna.
Poziv vinogradnikom
Vinogradi v Slovenskih goricah in menda povsod drugod kažejo zelo lepo. Grozdje je zdravo in nastavek je obilen. Ali grozdje je še zeleno in še nima mnogo sladkorja. Kljub temu pa hočejo ponekod že začeti s trgatvijo. Resno odsvetujemo letos zgodnjo trgatev, ker vina, ki bo vsebovalo malo sladkorja, ne bo mogoče prodati, dočim bo vinski mošt, ki bo imel dovolj sladkorja, dosegel letos lepe cene. Vinogradnike resno pozivamo, da odložijo trgatev vsaj do 10. ali 15. oktobra. Vreme je lepo in ogromna bi bOa škoda, če bi si vinogradniki pokvarili letošnjo letino s prezgodnjo trgatvijo. V vinski trgovini bo leto« veliko povpraševanje po dobrih vinu, dočim rano pobrane kiselice nikče ne bo mogel prodati. Torei začnite s trgatvijo šele ob Terezinem!
Od tu in tam
Veliko umetno jezero so zajeli na reki Grošnici
pri Kragujevcu. Z deli so pričeli pred dobrimi petimi leti, kajti pokazala se je potreba, da je treba na vsak način dati takemu mestu, kakor je Kragujevac, zadostno količino zdrave pitne vode. Stari kragujevski vodovod je zadostoval za tolikšne potrebe, kakor jih je imelo to mesto pred 30 leti kot še , neznatno podeželsko mestece. Po vojni se je mesto naglo razdalo. boli pa ®e je razvijala v mestu industrija r ut. 'f	-	).	Prebivalstvo	je zahtevalo zdra-
ve vode v neomejeni količini. Stari vodovod tega ni mogel dajati, ker je zajel le majhen studenček, Zato so sklenili postaviti na reki GroSnici velik jej. Stvo-rili so z njim umetno jezero, ki bo za dolga desetletja še tako naglega razvoja mesta zadostovalo. Načrte je izdelal bivši rektor belgrajske univerze Mitrovič. V nedeljo so jez blagoslovili. ...	'n '
•*"	’	’	t. ’	'	-	’	■	<
Predstavnik bolgarske pravoslavne cerkve sofijski metropolit Štefan je prišel pred dnevi v Belgrad v goste patriarha srbske pravoslavne cerkve Gavrila. Bolgarska pravoslavna cerkev je sicer samostojna, vuidar pa nima svojega patriarha, a vodstvo ima začasno sofijski metropolit. Patriarh Gavrilo in metropolit Štefan s.ta se raztovarjala o sodelovanju med obema cerkvama.
Trgovinska bilanca Jugoslavije v avgustu je bila
aktivna za 54.7 milijona dinarjev. Skupno je znašal izvoz v pretekjern mesegu 461.85 mili), din, a uvoz 407.12 milij. din. V primeri z lanskim avgustom je bil izvoz manjši za 144.66 milij. din,a uvoz za 39.22 milij. 3
V vseh osmih letošnjih mesecih je znašat izvoz^ iz naše “ države 3,132.2 milij. din, a uvoz 3,455.96 milij. din. Izvoz je v primeri z istim lanskim obdobjem padel za 827.77 milij. din, a uvoz se )e zvišal za 161.92 milij.
V celoti je trgovinska bilanca letošnjih 8 mesecev pasivna za 323.76, medtem ko je bila lani aktivna za 665.93 milij. din. Ker pa se jugoslovanski izvoz po navadi na jesen močno poveča, se ‘sme priča 'ovati, da se bo naša trgovinska bilanca proti kocu leta popravila in pcciala aktivna.
40 vagoraov svinj je Mio ▼ nedeljo izvoženih iz
Vojvodine v Češkoslovaško. Sprva so naši izvozniki pričakovali, da bo Madžarska zaradi prekinjenih železniških zvez in zaradi svoje prepovedi prevoza blaga v ČSR zavrnila vse te vagone nazaj v Jugoslavijo.
K ereči se to ni zgodilo, - v ‘	s	V	'
,	-ih	i.:
Dijaška počitniška zveza ali uradno forialni savez, ima že nad 20.000 članov. V nedeljo je bil v Sarajevu kongres centrale počitniške zveze, ^a kateri so bili prisotni odposlanec kralja ter zastopnika prosvetnega in trgovinskega minislia. Kongres ie vodil predsednik belgrajski profesor Diroitrijevič, ki je povedal da ima zveza 270 podružnic po vsej državi z nad 20000 člani, faradi porasta članstva so se povečali tudi denarni viri zveze, ki vzdržuje že okrog 80 počitniških doiuuvališč po vsej državi. Med temi so pravi domovi v Ljubljani. Splitu in Dubrovniku, a hišice ima v več dalmatinskih krajih. Nekateri delegati so se zlasti zavzemali za večje železniške ugodnosti za dijaška potovanja. Prosili bodo železniško upravo, da jim dovoli odslej 75 odstotni popust za vožnjo na vseh prometnih sredstvih v državni upravi. Ne koncu so izglasovali se nekaj resolucij, ki so jih poslali v odobritev prosvetnemu ministru Magara-ševicu.
Včeraj se je v Sarajevu zaključil letni občni (bor dijaške počitniške zveze. Delegati so prosili soleg drugih udobnosti še za to, da bi prosvetni minister odredil, da mora vsak dijak pri vpisu v srednjo šolo plačati znesek 5 din za to organizacijo. Obenem so prosili prosvetnega ministra, aaj dovoli, da bi se v zgradbah državnih srednjih Sol odprla zavetišča za dijake v počitnicah.
Najdebelejša ženska v Jugoslaviji je umrla pretekle dni v Rumi v Sremu. Bila je to Nemka Ana Grossmann, ki je tehtala nič manj in nič več kakor 180 kg. Pri pogrebu so morali njeno krsto naložiti na voz in jo popeljati do pokopališča, čeprav imajo tamkaj navado, da mrtvece poneso do groba na rokah.
Na korenit »naSn« zdravijo kmetje očesne bolezni v šumadijskih krajih v Srbiji. Posebna vreta očesne bolezni je tamkaj razširjena. Ljudje so prišli bog ve zakaj do prepričanja, da je najboljše zdravilo proti bolezni, če se izrujejo obolelim trepalnice la posel opravljajo običajno ženske. Tudi pri otrocih izvršujejo to »opetacijo«, seveda šele potem, ko jih krepko zvežejo na rokah in nogah.
Tri občine ob eni sami ulici imajo v Bački Pa-
jaatri. Mestece ima okrog 20.000 prebivalcev, vendar so ga razdelili v tri občine: v Bačko, Staro in Novo Palanko. Meje teh občin gredo večkrat po sredi ceste, da ljudje že ne vedo, kateri občini pripada ta ali oni del ceste. Pravijo pa, da je bila taka razdelitev potrebna zaradi gospodarskih interesov posameznih občin.
Nov veliki modemi most preko Vardarja bo dobilo Skoplje. To bo za mesto, ki je središče Južne Srbije, Sele tretji most, čeprav vlada v mestu velik promet. Most bo dolg 94 m, širok pa 15 m. Na obeh straneh bosta hodnika za pešce, široka po 3 metre. Veljal bo tri milijone dinarjev ter bo nosil ime kneza namestnika Pavla. Ves gradbeni material bodo dobavile samo domače tvrdke.
Znani liimski igralcc in mojster Francoz Har-
ry Baur bo prišel na gostovanje v naso državo ter se bo najprej ustavil v Zagrebu. Baur bo pripeljal s seboj svojo igralsko skupino, locni dan gostovanja še ni določen, pač pa je znano le to, da bo Bour uprizoril v Zagrebu dve do tri gledališke igre. V Zagrebu vlada za to gostovanje velikansko zanimanje.
Grozovit zločin je izvršil neki slabounuiež v v uti Sopnici pri Sesveti pri Zagrebu. Km« Crn-čevič je prihajal v družbi svojega 12 letnega ema in lovskega čuvaja v mraku po cesti proti ooimu. Trudni so se vsedli na obcestni kamen, ko 60 naenkrat začuli čudno vpitje iz bližnjega vinograda. Za krike se niso zmenili. Ta hip pa ee je pre njimi Že pokazal neki moški s samokresom v roki. Zattjdil je, da bo vse pobil. Kmet in čuvaj sta po* begnila,	tem ko je norec pograbil 12 letnega
Crnčevičevega sina, ga vrgel na tla in začel mikastiti. Potegnil je iz žepa nož in fantu odrezal roko. Čim je to izvršil, je režaje vtaknil odrezano roko med zobe in oddivjal v vas. Tu sa ga prijeli orožniki in spoznali v njem 27 letnega Vraniča, ki je bil božjasten, vendar pa doslej ni kazal nobenih znakov slaboumnosti. Dečka so prepeljali v bolnišnico« kjer so ugotovili, da ima poleg odrezane roke še več vbodov z nožem po vsem telesu. Norca pa so spravili v umobolnico na opazovanje.
Televizijske prenose bodo pokazali tudi v
Zagrebu. Tvrdka, ki je svoje televizijske aparate (aparate za brezžičen prenos slik) kazala na bel-grajskom sejmu, je prišla v Zagreb, k,er se poga lajo z njimi nekatera društva, ki bi rada Zagrebčanom pokazala to novost. Misijo, da se bodo pogajanja zaključila ugodno. P« oddan bodo »o-ielovali najboljši hrvaški umetnik1
Ljubljanska drama:
F. S. Finžgar: »Veriga"
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Ljubljana, 27. septembra.
i^o nekaterih manj uspelih novotarijskih poskusih se je letos uprava našega gledališča odločila za uprizarjanje starejših, solidnih slovenskih dramskih del. Kot prvo je uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro v treh dejanjih »Verigo«. Uprizoritev, prva po devetnajstih letih, je v soboto zvečer dosegla res popoln uspeh!
Naš znameniti pripovednik je vzel preprosto snov i? kmečkega življenja ter ji dal srečno, močno razgibano dramabka obliko. Smešna malenkost, veriga, za katero se spričkata dva posestnika — soseda — poruši mir med dvema rodbinama, ki sta do usodne najdbe navadne verige živeli v lepi slogi in ljubem miru. Gospodarja se prva sporečeta, njuno sovražnost ter razprtijo pa začutita najprej sosedov sin in hči gospodarja Marka; videti je, da je njuna ljubezen po nasprotovanju staršev za zmerom v kraju. Pozneje se v spor vmešata tudi Markova in Mejačeva žena, ki sta 6prva poskušali pomiriti in pobotati svoja moža. Nevšečnost se grmadi za nevšečnostjo, prepir postaja vedno hujši, posestnika pričneta s pravdo. Zastonj roti razjarjene duhovi dobri ded Primož, ki neprenehoma govori o ljubezni in prizanesljivosti. Zdraha raste, soseda že več ne govorita med seboj. Zdi se, da bo prišlo do katastrofe. Ded Primož končno ne more več strpeti; napoti se k sosedu in vzame usodno verigo, ki je kriva neznosnega prepira. Prav, ko hoče to verigo zagnati v tolmun, ga zmoti sosed; starček se ustraši in umre, zadet od kapi. Namah zdaj preneha prepir; sprta soseda si sežeta v roke in se pobotata. Zdaj tudi sreči njunih otrok ničesar več ni na poti.
Finžgar, ki ga visoko cenimo kot pripovednika, se je tudi kot dramatik močno obnesel. Mirno lahko trdimo, da 6e pri poznavanju dramatske kompozicije pri nas lahko meri z vsakomur. Spretna ekspozicija, neprisiljen zaplet dejanja, mimo, pa vendar živahno in predvsem verjetno nazorno stopnjevanje ter razplet, ki ga kot nekakšno namenjenost in usodnost že kar čutimo ob vsem potekanju dejanja — vse to odlikuje Finžgarja kot dramatika. V tej preprosti zgodbi iz življenja slovenske gorenjske vasi je z rahlo, moralizirajočo tendenco prikazana trmasta kmečka čud in nekoliko topoglava zaletelost našega človeka, ki se zažene in strastno hoče, da bi se pokazala pravica, kdo je kriv in kdo nedolžen. Ta pogubna strast žene naše ljudi k neprestanemu pravdanju, pa čeprav je jasno, da se ljudje tožarijo le samim sebi v škodo; njive prodajajo za pravdarske stroške, les roma iz gozdov, živino morajo odprodajati iz hlevov. Domačija trpi pomanjkanje, toda kmet, ki se pravda, je slep za vse drugo, samo za pravdo, ki naj bi pokazala, da ima on prav, ne.
Z usodno verigo, z malenkostjo, je hotel Finžgar simbolizirati smešno neznatne vzroke, ki priganjajo gospodarja k topoglavi jeznoritosti in k nesmiselnemu pravdanju. Naši ljudje se pravdajo za malenkosti, zaradi katerih bi se drugod po svetu kmetje še zmenili ne.
Boljšo vest predstavlja oseba deda Primoža, ki skuša pripraviti zaslepljena pravdača k pameti. Nje-
gove besede pa so bob ob steno, šele njegova smrt in njegovo zadnje dejanje odpreta ljudem oči in spet vzpostavita prijateljstvo.
Kompozicija je Finžgarju povsem uspela. Osebe je karakteriziral mojstrsko, zvest svojemu realističnemu gledanju; moralni prav pa je prelil v idealistični lik deda Primoža. Dialog je jedrnat, gorenjsko neprisiljen in očituje slovensko specifičnost v besedi in dejanju jasno in Jtrepko. Mirno lahko trdimo, da spada to spretno in harmonično dramsko delo med najboljše stvari v tovrstni slovenski literarni tvornosti.
Bratina je imenitno ustvaril deda Primoža; nebogljeni starec, upognjen od starosti, moder in neutrudljiv v svojem prizadevanju, da bi odstranil grozečo nevarnost ter pomiril duhove. Priroden je in neprisiljen — med boljše kreacije tega dobrega igralca spada ta njegov novi lik. Togotnega, slepega in grun-tarska tehtnega posestnika Marka pa je podal Cesar, ki mu kmečke vloge še prav posebno prijajo; ustvarja jih s prepričljivo samo ob sebi umevnostio in resničnostjo. Potokarjev Mejač je imeniten lik; zdi se, da se Potokar zadnje čase sploh vedno lepše in uporabnejše razvija. Njegov Mejač je v najboljšem smislu interpretatorsko pozitiven. Prav dobra kmečka gospodinja je Juvanova, ki je z Mino ustvarila morda najsrečnejšo in najbolj izdelano figuro tega večera. Ženska, ki pri hiši podpira tri ogle, pametna, ne išče zdrahe, ampak miri, dokler je ne zdraži soseda, da se raztogoti; ob koncu čuvstvena, kakor vse dobre slovenske matere. Jezikasta, muhasta, pravi hudiman v krilu je Rakarjeva, ki svojo kratko vlogo tokrat podaja z veliko spretnostjo in zdravim pojmovanjem. Ljubavni par. kujava Mina in prešerni Janez, zadovoljita; zlasti Janez, ki je ustvaril prav dober tip slovenskega fanta, malo robatega in vihravega, pa krepkega in zvestega. Mina, Boltarjeva, je preveč kultivirana in gospodičenska v obračanju in v govoru. Tej talentirani igralki, mehko lirični in resignacijsko prefinjeni, kmečke vloge ne leže dobro. Lipah o v Tomažin je na mestu, čvrsta, čeprav nekoliko bleda (po Finžgarju, ne po Lipahu) figura dobro ponazarja spravljivega, pa brezpomembnega soseda. Gabrijelčičeva Alena je dobra, vendar preveč, dejali bi, eksaltirana in možakarska (to _ ji predvsem ne leži) prešerna. Vzbuja pa med občinstvom dovolj smeha (to pa seveda nikakor še ne zavrača dejstva, da s tako interpretacijo Alene ne stopa precej iz okvirja. Severjev Dmolec, jeznorit, spletkarski hujskač je v kretnjah in drži prav dober, je pa preveč hlasten in sunkovit ter »aspiratorski« v govoru. Dober, burkljast in bedast je G a 1 e t o v Bol-težar.
Igralcem bi zamerili »raznolikost« v dialektih. Poleg »Gorenjcev«, ki tu pa tam tudi postajajo knjižno slovenski, naletimo na zveste knjižno pravilno govoreče osebe — in na Dolenjce, ki jo sekajo brez pomislekov lepo po domače. Take stvari so prav opazne; boljše bi bilo, da se prihodnjič poskrbi za enotno izgovarjavo pri domačem delu. »Verigo« je upodobil režiser Skrbinšek, ki je prav pri tej 6tvari pokazal, da so nekomplicirane reči njegova domena. Scena (arh. Franc) je dobra.
Ob robu športnih igrišč
Nedelje ao dnevi športnih tekem vseh vrst in ob ponedeljkih športno občinstvo išče in pazi samo na rezultate, ki so "bili ob teh in teh tekmah postavljeni, in pa na desetinke sekund, za kolikor so bili izboljšani državni, evropski ali pa tudi svetovni rekordi. Toda ob športnih prireditvah se do-gode marsikdaj zanimive reči, ki so tudi vredne, da so zapisane v kroniko. Tako smo iz nedeljskih tekem pobrali nekaj cvetk, ki so prav tako zanimive, kot so bili zanimivi rezultati.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je bila sestavljena iz igralcev Gradjanskega in ojačena s tremi drugimi igralci. Po letošnjih, razmeroma slabih uspehih naše nogometne reprezentance, je uspeh v Varšavi brez dvoma zadovoljiv, zlasti ker bi ob malo ptzljivejši obrambi naša reprezentanca zmagala. Najlepše priznanje je dal našemu moštvu predsednik poljske nogometne zveze, ki je odkrito priznal, da bi Jugoslavija zmago zaslužila. Lepo, toda redko priznanje nasprotnika. Kapitan poljskega moštva je dostavil, da bi Poljaki e tako igro pred tednom dni gotovo premagali v Chemnitzu Nemce. (Pred tednom so namreč Poljaki proti Nemcem izgubili z 1:4.)
Nogometna reprezentanca Belgrada je gostovala v Romuniji proti Temesvaru proti tamkajšnji mestni reprezentanci. Med igro je belgrajski branilec Dubac fouliral romunsko krilo Bindea. Bin-dea je reagiral ostreje in takoj je nastal pretep. Gledalci so poskakali preko žične ograje in ko je hotel intervenirati kapitan belgrajskega moštva Djordjevič, ga je neki gospod, za katerega se je kasneje dognalo, da je bil menda celo častnik, grobo napadel. Na igrišče so morali priti žandarji, ki 60 pa aretirali Djordjeviča. Tekma je bila prekinjena in se je nadaljevala šele po desetih mi-nutak ko bo Djordjeviča šele na intervencijo tamkajšnjih nogometnih funkcionarjev izpustili.
V Bukarešti je premagala nemška nogometna reprezentanca Romune. Tekmo je sodil belgrajski sodnik Mika Popovič, ki ga je pa romunsko občinstvo nekajkrat izžvižgalo. Nemci so bili nevarnejše moštvo, čeprav so Romuni mnogo več napadali. Tekmo je gledalo nad 32.000 gledalcev, med katerimi je bilo na enem delu tribune kakih 1200 romunskih Nemcev. Ob vsakem golu (in to je bilo štirikrat) so romunski Nemci svoje rojake navdušeno pozdravljali z zastavicami, ki ko imele kljukaste križe. Romunsko občinstvo je proti tepiu ostro protestiralo.
V Zagrebu zadnjo nedeljo niso imeli na programu niti ene večje tekme na igrišču, zato pa je imela vladna stranka in opozicija na rednem obenem zboru zagrebške nogometne podzveze hudo, sedem in pol ure trajajočo besedno tekmo za zeleno mizo. To sedem in pol ure trajajočo tekmo pa ui zaključila sodniška piščalka, ampak trda roka oblastnega zastopnika, ki je napravil konec tej strahoviti in povsem nešportni tekmi, ki je bol] sličila javnemu shodu razdraženih sufražetk, kot pa razgovoru odraslih mož. ki trde, da jim gre za napredek športa. Na občnem zboru je bilo govora o ukradenih, ponarejenih in kupljenih polnomočjih, ki jih je bilo menda več kot je bilo klubov. Eden izmed govornikov je izjavil, da je treba pred prehodom na dnevni red urediti najpreje moralno vprašanje nekaterih ljudi, potem pa šele športno. Končno je 60 klubov poslalo v Belgrad posebno resolucijo, ki pravi približno:	Šestdeset klubov od 93 odločno protestira proti terorju manjšine ki je organizirano in pripravljeno razbila današnji občni zbor zagrebške podzveze in ker je ravnala tako, da je morala posredovati javna oblast Skupina ljudi, ki je izvajala nasilje proti mirni iii solidni večini na občnem zboru, je z veseljem pozdravila in ploskala nastopu sile. Zastopniki 60 klubov, ki imajo pravilna pooblastila, ugovarjajo nrnti ixrahlianin rndoliubnih čuvstev v sebične na-
mene. Zahtevamo od nogometne zveze, da presodi položaj in ugotovi, da 60 klubov ni moglo v redu končati svojega dela, da ravna po pravilih in da najstrožje nastopi proti tistiin, ki so uporabljali načine, postopek, izraze in metode, ki prinašajo posledico, da se te osebe odstranijo iz športnega življenja.
V obvestilo dodajamo, da so v zagrebški pod-zvezi dve hudo nasprotni si strauki, in sicer »vladna« večina ZNP s predsednikom Bergerjem in pa voditelj opozicije Gradjanski z nekaterimi drugimi klubi.
★
Nov Stepišnikov jugoslovanski rekord. Na
nedeljskem lahkoatletskem mitingu Slavije v Varaždinu je nastopil tudi inž. Stepišnik Milan, ki je v metu kladiva dosegel prvo mesto in zmagal z metom, ki je nov jugoslovanski rekord. Kladivo mu je efrčalo 50.24 m — torej skoraj metetr bolje od dosedanjega rekorda. Goič (Hašk) je vrgel 45.80 m. Zelo lep rezultat je dosegel na 800 m Varaždinec Takač, ki je progo pretekel v času 1:58.4. Isti čas je po poročilih zagrebških listov dosegel na 800 m Willy (Makabi), Srakar (Con-cordija) pa je bil drugi s časom 1:59.4.
Sinji šport
Krai	Barometer- 1 sko stanje 1	tempe- raturi! v		— > > = 6 ~ 03 ž*	1 C i* -z i 3"	Veter Ib mer, In kosi)	Pada ; vine	
		CJ 'V og	naj- manjša				m/ m	05 % trn >
Ljubljana	770-6	20-2	8-7	94	mjl. II!	0	—	_
Maribor	705-8	18-2	80	91	0	0	—	
Zagreb	769-1	22-0	11-0	70	0	NE,		~
Belgrad	769-1	27-0	10-0	60	0	t,	—		
Sarajevo	770'-	22-0	6-0	90	0	t .	—	—
Vis	767-4	20 0	14-0	90	L	SEs	—	—
Split	766-D	2 r0	16-0		0	N,	—	—
Kumboi	765't	25-0	16-0	60	0	N N Es	_	_
Rab	767-3	22 0	16-0	50	0	0	-	—
OunroviM	7655	25-0	15-0	40	0	NW„	—	—
Vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb dosedanjega vremena.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila iz noči do 7.50 nizka in gosta, dalje do 8.40 srednja, da 9 redka megla. Ob 9.10 se je megla dvignila, nakar se je popolnoma zjasnilo. Ves dan je bilo miirno in jasno, le med 12 in 17 so se parkrat pojavile manjše plasti viso.kih oblakov. Ponoči je bilo jasno, proti jutru je nastopila megla.
Koledar
Danes, torek, 27. septembra: Kozma in Damijan.
Sreda, 28. septembra: Venčeslav.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov sekcije Ljubljana vabi člane na sestanek, ki bo v sredo 28. septembra 1938 ob pol 21 v društvenih prostorih v Kazini II. nadstr. Na dnevnem redu je razgovor o letošnji glavni skupščini Udruženja v Splitu.
Na šoli Glasbene Matice je bil vpeljan z novim šolskim letom tudi pouk na kitari. Koliko je mogoče doseči na tem instrumentu, nam bo pokazal učitelj tega predmeta na Matični šoli g. Stanka Prek, ki je znan solist-kitarist in bo izvajal dela koncertne literature. Pred začetkom sporeda bo govor o zgodovini in umetniški vrednosti kitare. Vljudno opozarjamo, da so vstopnice za ta večer, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra v mali Filharmonični dvorani v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Čevlje kupujte le v trgovinah, kjer dobite tudi Sanoped-prašek za čevlje. Povzroči dolgotrajnost obutve in nogavic. Stane 2 din.
Običajni samarijanski (bolničarski) tečaj društva Rdečega križa se prične v prvi polovici meseca oktobra t. 1. — Žene pa tudi moški, ki niso vojni obvezniki, v starosti od 18. do 40. leta, ki se hočejo posvetili samarijanskemu delu Rdečega riža, se naj ustmeno zglasijo v pisarni Rdečega križa od 8—12 in od 15—17. Število udeležencev je omejeno.
»Tourex-SIoveni)a« priredi: Dvodnevni izlet v Gorico—Sv. Goro—Doberdob—Trst za one, ki nedeljo ne utegnejo, 5. in 6. oktobra za 120 din. Prijave do 28. septembra. — S posebnim vlakom v Trst, nedeljo 9. oktobra za 58 din; prijave do
2.	oktobra. — Motociklisti, avtomobilisti in izletniki z avtobusi prijavite se za dvodnevni izlet 15 in 16. oktobra v Trst—Doberdob—Gorica. — Vabimo na udeležbo in včlanjenje, naši izleti so skrbno in boljše pripravljeni. Naše vodstvo je res strokovno in ne bo dovolilo, da bi izletniki samevali ali kje ostali. — Zahtevajte prospekte in navodila: »Tourex - Slovenija«, tujsko - prometna gospodarska zadruga ▼ Ljubljani, Masarykovn 12.
Izza naših meja
Sinji šport — jadranje po zraku poznamo vsaj iz pisanja časopisov. Tisti seveda, ki niso imeli prilike, da bi od blizu videli jadranje, si težko pod tem kaj predstavljajo. Ne mislimo tukaj na delo v delavnicah, ki je pri nas sestavni del jadralnega športa, saj morajo jadralci svoja letala povečini sami zgraditi, ampak mislimo na pravo letenje, ki je cilj vsakega jadralca, saj žrtvuje ves čas pri delu v delavnici in pri napornem šolanju na terenu in samo zato, da bo mogel kdaj neslišno plavali na svojem aparatu v zračnih višavah.
Jadralno letalo je na pogled zelo podobno motornemu. Razlika je v tem, da jadralno letalo nima motorja niti kole^ za pristajanje in da je vse bolj nežno zgrajeno, kakor pri motornem letalu. Vprašali se bomo, kje vzame jadralno letalo silo, ki ga drži na višini. Ozračje si predstavljamo po navadi kod enakomerno plast zraka, ki se nahaja nad površino zemlje. Letalec ve, da je ozračje le redkokdaj mirno. Ne samo, da so v njem vetrovi, tudi velike temperaturne izpremembe in različna nosečnost z vlago izpreminja enakomernost ozračja. V takem neenakomernem ozračju išče jadralni pilot struje zraka, ki nosijo njegovo letalo. Seveda se bo marsikomu čudno zdelo, kje je mogoče, da bi zrak proizvajal tako silo, da bi obdržala v višini pilota in letalo, ki tehtata skupaj po 200 kg in več. In vendar zadeva ni tako zapletena. Mislimo sl, da piha veter proti kakemu pobočju. Takoj nam bo jasno, da veter ob pobočju ne bo obstal, ampak bo pač pihal ob pobočju navzgor. Struja zraka se bo torej dvigala. Tak veter imenujejo letalci vzornik. Letalo,'ki bi sicer v mirnem ozračju padalo proti zemlji, lahko v takem vetru plava, ne da bi izgubljalo na višini, če ga vodi izkušen P\*°‘-Vidimo torej, da jadranje le ni tako nedoumljiva stvar, kakor se nam zdi na prvi pogled.
Smrt je našel, ko je iskal med gozdnih fabej, kmet Vladimir Lalič iz Koprivnice. V tamkajšnji okolici je namreč v gozdovih zelo veliko čebel. Mnogokateri kmetje so nabrali na skrivaj ze mnogo medu. Tudi Lalič je šel pozno v mraku v gozd z enakim namenom. Našel je votlo deblo in v lijem čebelni roj. Zamahnil je krepko s sekiro, ker ponoči ni videl, da je deblo popolnoma trhlo. Komaj je zamahnil, se je deblo ze odloniuo m padlo nanj. Strlo mu je prsni koš. da so ra* Sele zjutraj našli mrtvega
Dosedanji komandant reške pomorske vojaške divizije Dpca di Spoleto bo ^apustil v teh dneh Pulj in bo prevzel poveljstvo nad neko drugo ppmorsko divizijo.
V Podgori pri Gorici se nahajajo, kakor je znano, velike tekstilne tovarne, ki jih je prej imela v rokah družba Brunner, a so pie-sle 1. 1931 v roke Trgovske italijanske banke. Toda v letih krize je ta industrija zelo trpela in je bilo 1. 1933 zaposlenih komaj 140 delavcev. Kmalu pa se je začel položaj boljšati in 1. 1937 so tovarne zaposlovale že 500 delavcev.
1. 1938 pa 800. V zadnjem času so tovarne dobile velika naročila s strani države in bodo tako zaposlile zopet večje število novih delavcev.
Akcija proti Zidom v Trstu se sistematično nadaljuje. Te dni so podali ostavke na svoja mesta predsedniki zavarovalnih društev >Assi-curazioni generali< in »Riunione adriatica« F.dgardo Morpurgo in dr. Arnaldo Frigeschi di Ratalma, poleg njih pa tudi večje število članov uprave. Mesto njih je bil pri prvi družbi imenovan za predsednika bivši finančni minister grof Volni di Misurnta, pri (drugi pa sedanji poslanik v Washingtonu Fulvio Suvich. Tudi na Reki so vrši čiščenje in so v mestu našteli 360 Zidov. Vendar pa je na Reki večji del teh Židov Madžarov in deloma Jugoslovanov ter bodo morali zato postopati proti njim le v posameznih slučajih.
Denarni zavodi v Julijski Krajini in Zadru. Inšpektorat za zaščito vlog v Rimu je izdal pregled zavodov dne 30. junija 1938. Tega d im* je poslovalo v Julijski Krajini še 95 denarnili zavodov in je potem takem od začetka 1937 do 1938 bilo v likvidaciji 107 denarnih zavodov ter je v tem času njih število narastlo za 23. kar je zgoraj všteto. V Goriški je konec 1936 poslovalo +3 denarnih zavodov. Od teh je stopilo do 30. junija 1938 v likvidacijo 8 in sicer v Boriani, Kobaridu, Komnu, Dornbergu, šta-njelu, Mudi Južni, Gradiški in Marjanu. Sedaj posluje v tej pokrajini še 35 znvdov, dočim jih je 39 v likvidaciji. V tržaški pokrajini je v likvidaciji 11 zavodov ter posluje celotno v tej pokrajini samo 29 zavodov. Največ zavodov je v likvidaciji v puljski pokrajini, t. j. 42, a posluje jih samo še 25. Tako je končno stanje po gornji statistiki sledeče: Vseh zavodov'posluje še 163, v likvidaciji pa jih je t76. V začetku 1. 1937 pa jih j_e poslovalo 200, v likvidaciji pa jih je bilo 139.
Pokopališče Sredpolje (Rcdipuglia) je bilo v zadnjih letih popolnoma preurejeno in olepšano ter ga je ministrski predsednik Mussolini pri zadnjem obisku svečano otvoril. Na pokopališču, ki je največje vojaško pokopališče na naši zemlji, leže tudi posmrtni ostanki vojakov, ki so bili pokopani na drugih pokopališčih, pa so jih ob preurejevanju prenesli v velikansko novozgrajeno kostnico v Sredpolje.
S .•■•'- g
To pa ni ves načrt gradbenih del, ki si ga j mislila sedanja vlada. Vprašanje financiranja jc rešila z notranjim posojilom v obliki cestnega sl V ta 6klad se bodo »tekali dohodki od carine, metnega davka, pristojbin ha motoma vozila, bi olje itd. Čisto pravično je, da k modernizaciji
Kake dunajski časopis pod naslovom
4000 km novih cest v Jugoslaviji
razpravlja o veliki gradbeni delavnosti v zadnjih 3 letih v Jugoslaviji
Velikim javnim delom, ki se izvajajo zadnja lota v Jugoslaviji, je posvetil obširen članek tudi \Viener Journal«, ki mu ga je poslal njegov dopisnik iz Belgrada. V tem članku, v katerem pisec razpravlja o veliki gradbeni delavnosti in velikem gospodarskem razvoju v Jugoslaviji, pravi nekako iakolp:
Delavno politiko Vsake vlade najbolje dokazuje njena gradbena delavnost. Ljudstvo pravi:
Kadar zidarska ometača ne počiva« tedaj dela vse
Za graditev posebnov večjih del pa je predvsem potreben denar. Kadar je denar zagotovljen, tedaj moremo reči, da ves gradbeni načrt sloni na trdnih temeljih in sicer za daljšo dobo.
Do leta 1934 še ni bilo nobenega mostu od Uelgrada v Zemun. Danes obstoje dobre zveze s Pančevom, Subotico. Novim Sadom in vsem 6e-verozadnim delom Jugoslavije, proti jugu pa so vzpostavljene ugodne zveze s Smederevom, Topolo in Valjevom.
Iz milijardnega posojila za javna dela je bilo v Jugoslaviji porabljenih 578 milijonov dinarjev za nove ceste in mostove, ali za popravilo starih. Do začetka letošnjega leta je bilo na novo zgrajenih 540 km cest, 445 kilometrov pa jih zdaj še grade. Vsega skupaj bo zgrajenih okoli 400’kin novih cest za tovorni promet, okoli 800 km pa za ostali promet. Vse te ceste so deloma že gotove, deloma pa jih še grade, in sicer po pravilih najmodernejše tehnike.
, V onih pokrajinah, kjer prebiva bolj revno prebivalstvo, so bili pri novih gradbenih delih
Zaposleni samo domačini
in še med temi v prvi vrsti najrevnejši. Delavci so do 31. decembra preteklega leta pri teh novih gradbenih.delih zaslužili okoli 300 milijonov dinarjev. Lani je bilo zgrajenih približno en kilometer novih mostov. Zdi se kakor da država in posamezne banovine med seboj kar tekmujejo, kje bo zgrajenih več in bolj modernih cest. Dokaz, da je ta delavnost rodila velik uspeh, podajajo zadnje številke tujskega prometa. 112 milijonov dinarjev povprečno izdajo vsako leto samo banovine delavcem, ki so zaposleni pri javnih delih.
Cestni sklad
Ti
metnega olje itd.
‘i je za-2 vlada sklada, pro-
H,
prispevajo v prvi vrsti tisti, ki ceste v največji meri uporabljajo. Cestni sklad, ki bo v najkrajšem času uresničen z zakonom, naj bi omogočil obsežne investicije s pomočjo dolgoročnih posojil, in sicer tako, da vsega bremena ne bo nsil samo sedanji rod, ki ta velika javna dela gradi, pač pa deloma tudi poznejši rodovi, ki jim bodo tc ceste prav tako v veliko korist. Ta sistem so začele uvajati tudi že druge države in se je tudi dobro obnesel. Računamo lahko, da bodo te nove ceste na leto prinesle okoli 12 milijonov dinarjev.
V prvem razdobju bo zgrajenih najprej 2.020 km novih cest, ki bodo stale dve in pol milijardi din. V drugi etapi te gradnje pa bo Jugoslavija dobila še novih 2115 km cest, ki bodo tudi stale dve milijardi din. V prvem časovnem razdobju je v načrtu tudi zgraditev 300 km železniške proge, ki ho delema nova, deloma pa stara zboljšana, lako da bo odgovarjala zahtevam sodobnega želejniškega prometa. Kakšno bo na novo zgrajeno cestno omrežje, zavisi od tega, kako bodo potekla pogajanja med zastopniki gospodarskega, trgovinskega in vojaškega življenja.
Sedanja močvirja bodo daiala kruh
Načrt pa ne obsega samo graditve cest in železnic. Sedanja vlada dela tudi na to, kako bi izsušila razne zamočvirjene pokrajine, uravnala rečne struge, ter preskrbela vodo prebivalstvu onih krajev, kjer vode primanjkuje. Iz posebnega posojila 50 milijonov dinarjev bo ustanovljen poseben državni sklad za tovrstna javna dela. Poleg države so k temu prispevali tudi posamezni prizadeti kraji sami po svojih vodnih zadrugah in sicer v denarju, z gradivom in delovno močjo. Tako so bila dovršena zadnja tri leta velika vodnotehničoa dela, ki so stala 400 milijonov din.
Vse dvajset let po vojni je bilo izsušenega 624.000 hektarjov zamočvirjenega ozemlja, samo v zadnjih treh letih pa 125.462 ha. V načrtu je sedaj izsušitev še novih 675.000 ha močvirij. S tem bo neprestano naraščajočemu prebivalstvu zagotovljen tudi njihov življenjski obstoj, ker bo ljudstvo na tem novo pridobljenem ozemlju lahko pridelalo dovolj kruha. Ta dela zahtevajo 3.5 milijarde din. S temi deli za sedaj še ne bodo začeli, imajo jih pa že v načrtu za bodočnost.
Zelo je napredovala v zadnjem času
tudi elektrifikac>fa
Vodnoelektrične centrale imajo 5752 kilovatov električne sile. Električni vodi so ponekod dolgi 481 km. Zadnja tri leta so bili izdani važni zakoni in uredbe za večjo uporabo električnega toka in izkoriščanje vodne sile. Ministrstvo za javna dela je od leta 1935 dalje zgradilo številna državna poslopja, ki so stala
181.600.000	dinarjev, razpisana so bila pa tudi že nova tovrstna dela za 28 milijonov dinarjev.
»Teden varčevanja« na Japonskem. Slika kaže, kako po ulicah japonskih mest delajo reklamo za čim večje varčevanje v korist vojske
Nekaj zanimivosti
Čečki vojak-strojničar, s trakovi, polnimi nabojev za strojnice
o finski knjiievnici Helli Voulijoki
in o njeni igri l(tenske na Niskavouriju"
Most, ki so ga pri zadnjih nemirih na Češkem porušili v bližini Kraslic.
Pisateljica Hella Vuolijoki — danes stara kakih petdeset let — je bila rojena na Estonskem, živi že mnogo let na Finskem, ter je spisala večje število del, katerih sloves pa ni prodrl preko meja njene države, šele s svojo prvo dramo »Koj-dola«, ki je dobila leta 1032 prvo državno literarno, in razen to še posebno nagrado, je dosegla svoj prvi uspeh na dramatskem polju. Ta uspeh je bil za njeno nadaljnje delo odločilen. Napisala je v' petih letih še pet odrskih del, toda najprodornejši uspeh je dosegla njena igra: »Žene na Niskavuoriju«. Dejanje se razpleta na podlagi treh različnih ženskih značajev (vsaka izmed njih je predstavnica generacije, ki se po mišljenju in čustvovanju razlikuje od druge) in prikazuje konflikt tavastladsko-švedskega posestnika, ki omahuje med ljubeznijo do učiteljice Ilone in dolžnostjo do rodbine in posestva.
Realistično zasnovana igra se odlikuje s posebno močnim življenjskim utripom, z zdravo, polno in sočfio dramatiko in z udarno psihologijo, predvsem ženske duše. Sugestivna sila pisateljičine oblikovalne moči In njen vse premagujoči optimizem sta življenjski in umetniški izraz njene izredno zanimive osebnosti, ki je zaradi nenavadnega delokroga skoraj senzacionalna.
Hella Vuolijoki je	,
predsednica ruske družbe za nafto
poleg tega je lasluic;1 V($Ju* iiige in — liaj.ižev-nica. Prav gotovo nannvfldilik Tjdružilev tako nasprotnih ši poklicev.” "■
Programi Radio Ljubljana
Torek, 27. septembra: 12 Polke, valčki in korifc-nicc (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi —-13.-0 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pisan spored, iavaja Radijski orkester — 18.40 Kakšen poineu za življenje ima nauk o značaju (tr. prof. Eemil Horvat) 19 Napovedi, poročila — 111.30 Nae. ura: Jugoslovanska povojna književnost (Z. Vnkičevič, knjiž ) - 19.50 10 minut zabave — 20 Sattner-jevi dvospevi. Izvajata pdč. Poldka Zupanova in jra. Lida Kalin Vedralova, pri klavirju s. prof. Marjan Lipovšok — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poroč5la — 22.10 Prenos lahke glasba iz karamo Nebotičnik.
Drugi programi
Torek. V. septembra: Helgrad: 20 Trenos Iz brl-grajskega narodnega gledališka — Zagreb: 20 1’reuos iz zagrebškega narodnega gledališča — Sofija; ‘JO.20 Petjo, -V.50 Ruske romance, 21.15 Plesna f glasba — Praga: 22 Časopisne vesti, poročita, 22.20 Uverture — Dunaj: 21 Dunajski simfoniki — lludimpcšta: 22 Koncert — Milan: 20.30 Orkestralni koncert, 21 »Kidello« —
Med svetovno vojno je stala kot Sef na čelu velike eksportne tvrdke v Stockholmu, kasneje je bila šef največje lesne družbe v deželi in je ustanovila prvo pomembnejšo žago v Karelenu. Dve leti je delovala na lesni borzi v Londonu, ter bila hkrati lastnica žage, izvoznega podjetja in mednarodni mešetar. Tudi v Bruslju je vzbudila kot edina ženska na lamošnji borzi veliko pozornost. Ima pa posestvo na severnem Finskem, ki se imenuje Marlebeck. Nazivljejo jo »Majorica z Marle-becka«.
Dokaz za njen več kot nadpovprečni uspeh kot dramatičarka je dejstvo, da ima pogodbo z gledališči, kar vzbuja pri Švedih, ki se trudijo za uveljavljenje svojih del, veliko zavist. Literarne ocene jo primerjajo z Minno Canthovo ter jo imenujejo »modernega Ibsena«. Svetovni uspeh njene igre »Žene na Niskavuoriju« je bil vzrok, da je sprejeto to delo tudi v spored naše drame. Premiera te res zanimive, življenjske igre bo v torek, 27. t. m. v režiji Bratka Krefta.	Maia	Sl.
Uubljansko gledališče
Drama — začetek ob 20:
Torek, 27. septembra: »Žene na Niskavuoriju. • Premiera. Premierski abonma.
Sreda, 28. septembra: »Car Fjodor,« Red Srefli. 1510 Četrtek, 29, septembra: »Veriga.« Red Četrtek. Tretja jjrcmipras v letošnji sezoni "bo v torek, dne 27, t. qi- za Premierski abonma. Uprizorili bodo igro finske pisiritljlce-HeHe Wuolijoki »Žene na Niskavuoriju.« Dejanje se godi v Tavastlandu ter obsegu 5 slik. S to igro je dosegla Hella Wuolijoki svetoven uspeh ter ima dogovor za uprizoritve svojih iger s 60 gledališči. To odrsko učinkovito delo 6pada v najzanimivejši sodobni repertoar. V glavnih vlogah: Maria Vera, Mira Danilova, Vida Juvanova in Jan. Režiser: Bratko Kreft.
A, Tolstega tragedija »Car Fjodor«, delo v desetih slikah, nam prikazuje eno izmed najbolj razgibanih dob ruske zgodovine. Središče igre tvori oseba blagega in plemenitega carja Fjodorja, sina Ivana Groznega, ki v svoji državniški nemoči ne more preprečiti nasprotij med strankama Borisa Godunova in kneza Šujskega. V glavnih vlogah: Kralj, Levar, Cesar in Šaričeva. Režiser: Ciril Debevec.
Naša drama bo uprizorila v soboto, 1. oktobra dve enodejanki, najbolj slovitega francoskega klasika, komediografa Moliera: »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen-zdravnik«. Nesmrtni Uk Molierove duhovitosti Sganarella bo podal v obeh igrah Lipah, ki ga že dolgo nismo imeli prilike videti v bolj odgovarjajoči vlogi. Režija je prof. Šesta.
Hervey Allen:	86
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Odgovor patra Ksaverija je donel nedoločno, toda ne prav pomirljivo.
Kapitan je nadaljeval:
»Nekaj vam bom povedaL Mislim, da bi bili mi vsi skupaj kar precej presenečeni, če bi videli, kakšna je večnost v resnici! Najbližje tej reči sem bil nekoč pri Andamanskih otokih. Tedaj je namreč strela udarila za las od krme ob strani v morje. Ves teden sem bil slep od tega, tako vam rečem.«
Pater Ksaver je vpraSal z lahnim glasom:
»in kaj ste videli onstran bliska, kapitan JorhamV«
Kapitan ga je ostro pogledal in dejal:
■»Božjega sporočila ne izdajam naprej za nobeno ceno/-:
Še vedno je mislil na novec, ki ga je zaradi dojenčka v vicah vrgel v nabiralnik. S tem si je na skrivaj kupil nekaj tolažbe in zaradi tega je zdaj sam sebi delal očitke.
Medtem so bili že zdavnaj prišli v srce mesta in so na videz nepregledno križarili sem in tja, a se nazadnje le ustavili pred lekar-nico, ki je bila izdolbena naravnost v hrib. Pustili so kočijaža pred vrati in stopili s svetle cesto v prehod, ki se je vedno bolj temnil. '/.ran. sc je blažil in hladil. Šli so po nekaj kamenitih stopnicah, Uouer so poganjale bele gobe, ter na drugem koncu dolgega predora nenadno stopili v valujočo sončno bleščavo.
JPater Ksaver je dejal:
»To je cesta podobarjev. Brez mene, Antonio, bi bili, mislim, kaj ležko prišli sem.«
Cesta podobarjev je padala naravnost pred njimi v mogočno razdrapano sotesko griča. Ta soteska je nekoč bila očitno ogromen kamnolom. Z belih peči naokrog so molele visoke hiše odbijajočega izraza. Goli hrbet so Obračale proti bregu. Koze so previdno gledale v. vrtinčastih polic. V Btene te marmornate soteske so tu in tam izkopali prodajalne in stanovanja. Čela teh bivališč so bila izklesana v najrazličnejših slogih, kakršne volje in misli je pač bil tisti posestnik. Ta mala soseska, čisto ločena od hrušča in umazanega vrvenja v mestu, je še najprej delala vtis kakega pokopališča, ki nima z nehanjem ljudi nobenega opravila.
Pater Ksaver je spregovoril:
»Tu izdelujejo večino svetih podob, lepih oltarjev in cerkvenih rizbarij za vso gornjo Italijo. Poglejte. Tamle na primer je kovačnica.«
Pokazal je na luknjo v pečini, na katero je bil nastavljen majhen dimnik, ki je bljuval dim in ogenj.
»Potem imamo tu okrog različne majhne loučarije in kipar jc za kamen kakor za les. Slikarji majhnih podobic in okraševalci imajo bratovščino zase in stanujejo dalje doli ob cesti. No bi se čudil, čp bi slišal, da so tu delali podobe bogov že tedaj, ko je Genova bila še rimsko mesto.«
Stopil je k bližnjemu oknu in glasno zaklical:
»Messer Stefano.«
Na vratih se je prikazal rokodelec v usnjenem predpasniku. Bil je velik, mršav in temne kože in je zaradi tega imel na sebi nekaj egiptovskega, ko je stal ha vratih in z očmi ujede gledal v sonce. V ušesih je imel majhne obroče.
Pater Ksaver je dejal:
»Stefano, pripeljal sem ti kupce.
Mož se je podvizal, da je odložil svoje orodje. Pater pa je medtem zašepetal Antoniu:
»Prav zanimiv dečko. Gospodar v?e ceste. Z nekako določeno, pravico se ima za umetnika in modrijana.«
Nabijanje in kovanje v delavnici jc prenehalo. Ko je pater Ksaver razložil mojstru posebne okoliščine današnjega nakupa; se je zdelo, da razlage ne posluša samo messer Stefano, marveč vsa hiša. Mojster je čez nekaj časa dejal:	•
»Vi tam notri, delajte dalje.«
Kladiva so začela spet nabijati. Pater Ksaver je končal svojo razlago:
»Gospod kapitan govori samo po angleško. Zato se boš moral v vsem pogajati s signorom Adversom, mojim nekdanjim učencem.« Rokodelec se je lahno priklonil.	•
Pater Ksaver se je nepričakovano, z nasmehom, ki je kazal nekaj drhtečega, nenadno obrnil k Antoniu in rekel:
»In zdaj, vidiš, spremljal sem vaju tako daleč, kakor je šlo. Zdaj je čas, da rečem zbogom. Tu torej —«
»Ali se bova tukaj spet dobila? In kdaj pater?':
Toda pater Ksaver je Antoniu samo z vso silo stisnil roko' in odhitel po cesti navzgor. Pri vhodu v predor se je obrnil. Antonio je dvignil roko v slovo in videl, da ga pater od daleč blagoslavlja. Potem je izginil v temi prehoda.
Stefano je pretrgal premor ljubeznivo, toda nič klečeplazno, ter rekel:
»če gospoda zanima, ju bom peljal po naši cesti.«
Šel je pred njima v delavnico in pTecej ponosno pripomnil:
»Vse prodajalne so zdaj pod mojim vodstvom, moja posebna panoga pa je predelovanje zlata v liste. Ali bi hoteli videti?«
Potegnil je kos kozjega usnja stran in odgrnil lepo, rumeno sijočo kovino pod njim. Kovina se je iz večje kepe v sredi raztezala v enakomerno lesketajoči se ploskvi na Vse strani. Potem jima je pokazal, kako to gre.
»Če spretno kujejo, ni nič lukenj.«
Odpeljal ju je spet na cesto.
»Vsaka majhna delavnica, boste videli, ima spet svoje posebno delo. Trgovina s podobami ne nese več veliko, že sto let nič več ne. Moj ded se je še mogel spominjati boljših časov. Zdaj pa ni šlo drugače, kafcor da sem jaz tu v Genovi vzel trgovino strogo v roke. Samo najpriljubljenejši svetniki še nekam gredo. Poglejte, tu na primer delamo samo Jezuščke.«
Odprl jima je vrata na robu ceste. V delavnici je nekaj fantičkov in dekletc mešalo mavčno kašo in jo devalo v kalupe. Neko dekletce jo vprav prišlo od sušilne peči v ozadju in prineslo na deski celo vrsto belih otročičkov. Dekletce jih je postavilo pred starega moža, ki je sedel pri mizi s čopiči in raznimi barvami.
Nekaj časa so ga gledali kako dela, potem je dejal mojster Stefano:
»Ne smeš spreminjati smeha, Pietrol Kolikokrat ti bom moral Se povedati. Hočem, da ponavljaš tisti določni izraz blaženosti, kakor ga jo ustvaril Buonarotti. Kaj se ti razumeš na zamaknenje?«
Slikar je naglo popravljal angelske ustnice in rekel proseče:
»Dobro, dobro, večkrat se z mano Agra spomin, kadar slikam smehljaj. Jaz sem tudi imel nekdaj otroke. Puslili bi me bili pri mojem starem delu — roke svetnikov z vdanim izrazom — 10 sem dobro znal.«	.
Stefano je že odhajal in dejal: _	■	•
»Pa ne tako dobro, kakor misliš.«
»Zelo kočljiva zadeva. Od naših umetnikov moramo zahtevati, da delajo samo najpopolnejše in sicer vedno enako. Pri tem pa jih Ima toliko svoje lastne misli. To bi bilo seveda dobro in lepo, gospoda, če bi naša cesta hotela odslej izdelovati samo posvetne umetnije. Toda pri sedanjem stanju in pri tem, kakor moram jaz izpolnjevati svojo nalogo, so nam najpopolnejši zgledi za življenje in umetnost že dani. Zaradi tega potrebujemo zadrževanja in daru posnemanja ...«
Antonio je prosil:
»Tak govorite naprej. Povejte nam, kakšne misliti sto imeli sami zase?«
Mojster se je pokrižal:
»Bog naj mi odpusti, mislim, da ne bom povedal ničesar krivoverskega. Toda pogosto sem si mislil tole: Prav za prav ni tako velika skrivnost, da se je Bog utelesil v človeški postavi. Če bi bilo drugače, bi nam bil pa ostal nepoznan. Ne bi imeli'od, njega npbene podobe, ne bi bil nam nič drugega, kakor samo oddaljen glas v vetru. V Kristusu pa je postal viden in postal Pot in Resnica.«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Predništvo: Kopitarjeva aliM tftll	i*!”1,**"	4005,	Oprav»i	Kopitarjeva	ulica	1
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. čcč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Kosifek