263. številka. Ljubljana, v sredo 17. novembra. XIX. leto, 1886 Isbaja vsak dan «v*»č*t, iz>mši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tri j sk o-o ger s ke dežele za vsa leto 15 l bi ta del stranka, katera bi pognala odločen protest proti šovinističnim terjatvam nasprotne politike. Če bi bilo potreba, pravimo, kajti da ni potreba, to nam je pokazal prestolni govor delegacijama, še bolj pa zadnjo soboto govor vnanjega ministra, grofa Kalnokyja, v ogerskem odboru za vnanje reči. Besede cesarjeve so bile pomirljive in razodevale so najvišo misel glede na zmešnjave ob našej meji v tem pomenu. da za Avstrijo ni še nobenega povoda, poseči po silo zastrau bolgarskega vprašanja. Eminentno pomirljiv je bil tudi ekspoze grofa Kalnokvja. Jasno je izjavil minister, da reči. katere se godijo sedaj na Bolgarskem, tičejo se le razmerja mej Rusijo in Bolgarsko. Razmerje to je dosedaj imelo pomen le za notranje odnošaje Bolgarov, Rusija ni še nikamor stopila, kjer bi zadela ob avstrijske ali evropske koristi. Razmere avstrijske do posameznih velikih držav so najboljše, „istinito" najbojše. Prijateljstvo je, kakor je bilo, avstrijski in ruski kabinet se pogovarjata kakor prijatelja in ker je uputi v miroljubivost carja Aieksan lia. je tudi upati, da se bode vse zvršilo po mirnem potu. Dobro bi bilo, da bi vsaj ti glasovi od najvišje in najkompetentniše strani imeli potrebno spoštovanje! Dovolj jasno nas zagotavljajo, da se Rusija s svojim postopanjem na Bolgarskem ne dotika Avstrije. Po tem morali bi se tudi ravnati voditelji ja-nega mnenja ter prenehati s hujskanjem proti Rusiji, katero je protivno izrečenim tendencijam naše reprezentativne oblasti, kakor je vojna protivna pravim koristim države. Morebiti bodo tudi ti najvišji glasovi brez odmeva ostali v prsih naših rusofobov! A to bode potem jeden dokaz več, da Madjarji, Nemci in Poljaki ne zastopajo monarhije po njenih koristih, bode jeden nagib več, da se tem odločniše za koristi države poganja pravo ljudstvo slovansko. A koristi države v tem slučaji zahtevajo zastopanje miru in sporazumljenja z Rusijo do najskrajniše meje. Zemljiščno-odvezni dolg na Kranjskem. Spisal deželni poslanec dr. Alf. M osehe (Dalje.) S tem poročilom predlagal je deželni odbor: „Slavni deželni zbor izvoli naj deželnemu odboru dati nalog in pooblastilo, tla sklene s c. kr. vlado zaželjeno premembo dogovora z dne 29. aprila 1. 1876 (postava z dne 8. maja 1. 1876, drž. zak. št. 72) glede konečno veljavne uredbe najnižje dopuščene priklade za zemljiško odvezni zaklad s 16% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov in da po tem zadobi privolitev visocega državnega zbora in Najvišje potrjenje za sklenjeno priklado na neposredne davke." LISTEK. Carigrad. (Po D' Amicisu.) V carigrajski gostilnici. (Dalje.) Ne mislil bi človek, na kakšne ljudi zadene v teh gostilnicah svetovnega mesta; moral bi biti notri, da verjameš. Bil je tukaj mlad Modjar, okolu trideset let, visok, živ, z dvema zlodjevima očesoma, vročinske besednosti, kateri se je bil upisal mej zuave v Alžiru, ko je bil tajnik nekemu gospodu v Parizu, pa je bil ranjen in ujet od Arabcev; potlej je ušel v Maroko, potlej nazaj prišel v Evropo, odpeljal se v Hag, iskat mesta častniškega, da se vojskuje proti Javancem. Ker se mu v Hagu ni posrečilo, se je odločil stopiti v turško vojsko, potujoč v Carigrad je na Dunaji dobil zaradi neke ženske strel v vrat — pa je pokazal brazgo. Tudi v Carigradu je dejal: „Kaj naj počnem? Je suis en-fant de Taventure. Jaz se moram vsekako biti, sem ga že našel, ki me popelje v Indijo, — ter pokaže karto za pot tjakaj; bom pa angleški vojak; tam je zmiraj dosti opraviti; želim se le tepsti, kaj mi je na tem, če poginem : že tako ali tako mi je jeden kos pluč za nič!" Drugi izvirnik je bil nek Francoz, katerega življenje je bil vedni boj s poštami; pravdal se je z avstrijskimi, francoskimi, angleškimi poŠtami; pošiljal je oporekuioče članke v „N. F. Presse", „Re-publicaine", „Timest-, ter oddajal telegrafne ne-uljudnosti na vse poštne postaje kopnega; vsak dan se je zabaval pri kaki poštui skrinjici, ter ni dobil pisma nikdar o pravem času. ter ga ni pisal, da bi bilo prišlo na odločeni kraj, in tako je dalje pri mizi pripovedoval o svojej nesreči, o prepirih ter vsakrat končal: da pošta mu življenje krajša. Spominjam se tudi neke Grkiuje, ki se je vedla kakor obsedena; bila je prav čudno oblečena in zmeraj sama; vsak večer je ustala od mize pri na polu večerje, pa odšla, naredivši na krožniku kabalistično znamenje, čegar pomena nihče ni uganil. Tudi nisem pozabil dvoje Vlahov: lepega mladeniča petindvajsetletnega in dekleta v prvem cvetu, katera sta bila jednega večera semkaj prišla, pa sta bila bržkone begunca, ker sta zarudela, kadar si ju malo natančneje pogledal, ter skočila, kakor dva peresa, kadar so se odprla vrata. Koga se še spominjam? Mnogih, ko bi nanje mislil. Bila je to čarovna svetilka. Kadar je priplul kak parobrod, zabavljala sva se jaz in moj prijatelj Junk s tem, da sva gledala ljudi, ki so stopali na morsko vozilo: utrujeni, umoreni, nekateri še ginjeni od prizora prvega prihoda; videla sva obraze, ki so se vprašali: „Kakšen svet je to ? Kam smo prišli ? Kaj bo iz tega ?u Nekega dne stopi na parobrod mladenič, ki je skoro norel zadovoljnosti, da je naposled vendar le v Carigradu, o katerem je od mladega sanjaril, ki je z obema rokama stiskal roko očetu, oče pa mu je dejal: Je suis hereu.v. de te voir hereux, mon cher enfant. Ure pa, ki so bile vroče, sva prebivala pri oknu, gledaje Dekletui stolp, ki se belosnežno vzdi-duje na samotnem otočku v Bosporu nasproti Skadru. Ko sva sanjarila o povesti peržanskega kraljeviča, ki je sesal strup iz roke lepi sultanki, pičeni od gada, kazal nama je vsak dan, ob isti uri z okna nasprotne hiše petletni deček — osle. Mej drugim sva vsak večer zalotila jednega ali dva sumljiva človeka, ki sta morala preskrbljevati obrazce slikarjem. (Dalje prib.) Z drugimi besedami: deželui odbor je predlagal, da se v namen poravnanja zemljišno-odvez nega dolga 16% na naklada na neposredni davek do I. 1907, t. j. zh 2 1 let nepremakljivo ustanovi ali kod if i kuje Po vsej pravici branil se je deželni zbor v svojem zadnjem zasedanji zoper tak predlog, ki naj deželo Kranjsko za celili 21 let zavezuje k tako veliki nakladi, ter je marveč vsprejel predlog finančnega odseka: „ Deželnemu odboru se nalaga ter se poobla-Sčuje, tla s c. kr. vlado predrugačenje dogovora z dne 29. aprila 1870 (zakon z dne 8. maja 187(5, drž. zak. št. 72) glede končnega uravnanja minima priklade na neposredne davke za zemljiščno-odvezni zaklad tako pogodi in sklene, da se oni s 15% na polni predpis vseh neposrednih davkov pri obve-ljanji določbe ustanovi, da ostane tudi v prihodnje predrugačenje tega minima odvisno o ti slučajne spremenitve splošnih merodajnih dačnih p o stavko v." K temu sklepu napotili so deželni zbor pred vsem v poročilu finančnega odseka z dne 10. janu-varija 1886 priloga 77 stenogr. dežel nozborskega zapisnika navedeni razlogi. Deželni zbor se ni mogel obraniti bojazni, da je dežela Kranjska glede javnih davščin prišla do najskrajnejše meje svoje plačilne zmožnosti; 47% naklad na neposredne davke zahtevajo deželni-, zemljiščno odvezni- in normalnošolski zaklad. Poleg tega pa so še različne okrajne in sreujske naklade. In od tega more se le majhen del uporabiti za produktivne deželne namene. Največja strogost pa se je zdela deželnemu zboru ta, da naj se ne glede na vse spremembe, ki se morejo v teku let pripetiti, nespremenljivost nakladnega odstotnega postavka za 21 let ustanovi, akoravno je baš v zadnjih letih skušnja pokazala, da k 16% nI zemljiščno odvezni nakladi na nepo siedne davke pripomore zemljiščni davek s 44%, vse druge dačne vrste pa s 56%. Zoper stalno ustanovitev tacega stanja za daljšo vrsto let morali so tedaj najtesnejši pomisleki navstati. Toda finančni minister odbil je tudi ta po hlevni poskus, s kojim so se hotela deželi Kranjski njena bremena nekoliko olajšati, — češ, da ne more državnemu zastopstvu po kranjskem deželnem zboru predlaganega predrugačenja dogovora iz 1. 187G priporočati. V takem položaji pač ne preostaja druzega deželi, kakor da si sama pomaga, ako hoče sploh do tega prispeti, da se slednjič vender jedenkrat oprosti tlačeče more neproduktivnih izdaj ter da pridobi plodonosna tla Kako naj se to zgodi ? — to je vprašanje, s kojim so se kranjski domoljubje na dolgo in široko pečali, in nasledek njihovih preiskavanj je sledeči nemerodajni, vender pa premisleka vredni predlog, ki naj se pazljivo pretresati blagovoli. Ako bode erarijalni dolg, kakor je to razvidno iz že večkrat navedenega deželnoodborskega poročila z dne 1. decembra 1885 (ad B štev. 171 de 1885), leta 1895 znašal 3,018.197 gld. 4% kr.. kaže se (po zaznamku deželnoodborskega knjivod-stva iz 1. 1885) v namen njegovega poravnanja do 1. 1907 sledeča potrebščina: 5% ne obresti od obrestlji-vih državnih posojil do leta 18'J5 gl. 637.78(> — obrestljiva posojila.....„ 1,342.600 — 5% ne obresti od teh do amortizacije obrestijivih državnih posojil 1. 1904 .........„ 391.414- — neobrestljiva državna posojila . „ 1,037 811' — skupaj . . ~. gl. 3.401).671 — Po načrtu deželnega odbora pokriti so ima ta potrebščina z 12 letnimi obroki 16% ne naklade na neposredni davek in 20% naklade na posreden davek; tedaj 16% na naklada na neposredni davek 12 X 215.500 gl. = .... gl. 2,580.000.— 20% na naklada na posredni da • vek 12 X 71.256 gl. = . . „ 855.072 skupaj . . . gl. 3,441.072'— iz česar sledi še preostatek v znesku gld. 31.401 Skupna potrebščina za čas od 1887 do inklu-zivno l'J07 sestavljala bi se tako le: Za poplačanje glavnice z izžrebovanjem zemljiščno-odveznih obligacij . . . gl. 4,302.340'— za poravnanje glavnice .... „ 900'— za 5% ne obresti opravičencem . „ 1,014.752 — za nepre vidljive, izdaje .... „ 2.700 — za 5% ne obresti od obrestljivih državnih posojil do 1. 1895 . . gl. 637.786*— za obrestljiva posoj la . . . . „ 1,342 600- — za 5% ne obresti do amortizacije leta 1904 ........„ 391.474 — za neobrestljiva državna posojila w 1,037.811 -tedaj skupaj . . . gl. 8,790.363 — Pokritje po načrtu bilo bi sledeče: Nepovračljiva državna posojila po gl. 175.000 za leta 1887 do inkluzivno 1895 .....gl. 1,575 000 — premembne davščine za isti čas . „ 574 446 — neprevidljivi dohodki v istej dobi „ 9.000.— 5° 0na obrestljiva državna posojila v istem času.......„ 641.441' — 16% na naklada na neposredni davek za čas od 1. 1887 do 1907 „ 4,525 500 — 20% na naklada na posredni davek v istej dobi......„ 1.496.376'— tedaj skupaj . . . gl. 8,821.763'— Ta sestava sledi iz sedanjega stanja zemljiščno-odveznega dolga, iz dogovora od 1. 1876 in v de-želnoodborskem poročilu z dne 1. decembra 1885 obseženega plačilnega načrta. Največja strogost te sestave je naravno zopet v stalnem ustanovljenji 16% ne deželne naklade na neposredni davek za toliko let naprej, dalje v financ nej odvisnosti dežele od države, koje posledica je vsled večkrat navedenega dogovora ta, da je deželi vsako plodonosno delovanje preprečeno, predno ni ta dolg poplačan. V finančnem odseku minulih deželnozborskih zasedanj pretresovala so se večkrat pota in sred stva, kako bi bilo mogoče deželi v tem oziru pomagati, ne da bi se prišlo do kacega sklepa. Marsikdo se je oglašal, misleč, da je našel skrivnostni lek v tem, ako bi se na to delalo, da bi se plačevanje dolga daljšo vrsto let vršilo ter s prenosom bremen na prihodnji rod osoda sedanjega zboljšala. Kakor je ta načrt na prvi pogled prikupi j i v, se vender o njem na dalje niti razpravljalo ni, ker bi morala dežela v tolikem času preveč obrestij plačati. (Daijo prihd Politični razgled. \olrauJe dežele. V Ljubljani 17. novembra. Ogrov Kalnoky-jev ekspose ni popolnem za-dovolil. Kalnokv ni dovolj energično se postavil na sproti ruski politiki. Posebno Ogrom ni ugajalo, da je grof Kalnokv poudarjal, da še vedno Rusiji zaupa. Po mislih madjarskih prenapetnežev bil bi moral Kalnokv naravnost izjaviti, da Rusiji nič ne zaupa. Višanje države. liolgarMko narodno sebranje je uničilo mandate Stambulova kakor regenta, dr. Stranskega, bolgarskega diplomatičnega zastopnika v Belem gradu, kot državnega uradnika, in znanega rusofilskega časnikarja Slavejkova kot državnega penzijonista po določilih o inkompatibiliteti. O knezu iniugrelskem, katerega misli nekda Itusi.jii predlagati za bolgarski prestol, pišejo ruski listi, da je jako bogat. Posebno mnogo mu prinaša njegovo kavkaško posestvo, katero je posebno dobro uredil in zboljšal bivši generalni ravnatelj kneževih posestev baron Suttner. Slednji je Avstrijec in zvabil je tja mnogo nemških naselnikov-Princ je dober Rus, prijazen kavalir in se zna dobro reprezentovati. Posebno se zanima za svoje posestvo. Nekateri trdijo, da je jako nadarjen. Knez Nikolaj dobiva kot apanažo obresti od jednega milijona rublje v. katere je naložila ruska vlada Nenadna kandidatura za bolgarski prestol je jako presenetila vso kneževo rodovino. Kneza so že poklicali v Peter-burg, kamor pride v kratkem. Vsi ruski listi hudo kritikujejo Kalnoky-jev govor. „Journal de St. Petersbourg" pravi, da je naravno, da vsaka država skrbi za svoje koristi, a če dve sosedni državi hočeta biti v prijateljstvu, ozirati se mora vsaka na interese svoje sosede. Grof Kalnoky je razložil nazore Avstro Ogerske, a ni povedal, kako se ti nazori strinjajo z ruskim posebnim položajem na Balkanu z ozirom na velike žrtve Rusije za Bolgarijo. „Novoje Vremja" pravi, če državnik stoji na tako negotovem stališči, kakor Kalnoky, ni čuda, čt postane zgovoren in neodločen v svojih izjavah. Hotel je s svojim vojevitim govorom potolažiti Ogre. Tako dela slab nasprotnik. Nedavno se je izjavil odličen slovanoljub, da je bolje začeti z Avstrijo vojno, kakor pa okupovati Bolgarsko. Dotični k dobro pozna Avstrijo. Vojna bila bi težavna, a vsem Slovanom popularna Vojna odločila bi ne samo bolgarsko, ampak vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. Zategadelj je lahko mogoče, da si bode Rusija izbrala večje zlo. „Novosti" pa vprašajo, čemu bi bila Rusija poslala Kaulbar.sa v Bol- garijo, če moremo čakati razsodbe evropskega areo-paga. Avstro nemške zveze se Rusija ne boji. Ker se Avstrija in Nemčija močno oborožujeta, zategadelj tudi Kalnoky lahko močno govori. Najboljše bi Rusija Kalnoky-ju odgovorila, ko bi mobilizovala. Avstrija bi v vojni imela britke skušnje z narodi, za katere se sedaj tako poteguje, Nemčija bi pa dobila Francoze na hrbet. Skoro vsi angleški listi so jako zadovoljni s Kalnoky-jevim eksposć-jem. „Morning Post" poudarja, da je strogo spolnovanje Berolinske pogodbe najboljše jamstvo za mir. Da so Avstro Ogerska, Nemčija, Italija in Anglija pojiolnem jedine v tem, sedaj ni nobene dvojbe. Spornzumljenje teh velesil je najboljše jamstvo za ohranenje miru. „TimesK pravijo, da je javno mnenje v Evropi še vedno dovolj močno, da brzda agresivno častihlepje avto-kratične države. Bolgarski narod bode zopet dobil pogum. Postopanje Nemčije, Anglije, Avstrije in Italije je dobro jamstvo, da se bode Rusija držala svoje obljube, da ne bode zasela Bolgarske. „Standard" pravi, da je Anglija zavez ma Avstrijo podpirati, ko je slednja prevzela vodstvo za varstvo narodnih pravic Italija bode gotovo pristopila takej alijanci. Tudi francoski listi se bavijo s Kalnokv-jevo izjavo o bolgarskem vprašanji in jo jako hvalijo. Francoski listi pišejo, da je KaInoky govoril modro in jasno. „Republique Franeaise" imenuje govor avstrijskega ministra vnanjih zadev manifest. Da je Kalnoky jev govor ugajal Sr niči ji, ni treba omenjati. Berolinski listi ga jako hvalijo. „Vossische Zeitung" piše, da je Kalnoky na tak način poudarjal avstrijske koristi, da Rusija ne bode mogla nadaljevati svoje dosedanje politike. „Berli-ner Tagblatt" je pa posebno zadovoljen, da je Kal-noky poudarjal sporazumljenje mej Avstrijo, Nemčijo in Anglijo. O bolgarskih zadevah pa ni mogel ah ni hotel jasno govoriti. Zatrdilo, da Rusija brez dovoljenja vseh vlastij ne sme zasesti Bolgarske, je nedoločno, ker se ne ve, koliko hočejo velevlasti Rusiji prijenjati. „Norddeutsche Allgeineine Zeitung" pravi, da je Kalnoky-jev govor popravil razne napačne nazore, tako dosedanje napačno mnenje, da je nemško avstrijska zveza zveza za boj in odboj. Sicer so pa vsi nemški listi tega mnenja, da bode Kalnoky jev govor mnogo pripomogel, da se ohrani mir, kajti Rusija se bode sedaj udala. Mnogim t ur*kini visokim uradnikom ni ugajalo, da sultan simpatizuje z Rusi in je nekda celo voljen skleniti zvezo z Rusijo. Nasprotniki Rusije so pregovorili načelnika evnuhov, Bairam ago, katerega sultan Jako čisla, da mu razloži, da je Rusija jedina vlast, ki je nevarna Turčiji, in da so Abdul Aziza samo zategadelj umorili, ker se je bil udal Rusiji. Sultan je obljubil Bairam agi, da bode v kratkem pokazal svojim podložnikom, da se ne mara bratiti z Rusijo. ISrli»ij*ki kralj je pomilostil 650 delavcev, ki so bi Ji obsoieni radi nemirov v Charleroi u. So-cijalistiška vodji Schmidt in Falleur nesta pomito-ščena. Dopisi. Iz taliri ur 16. novembra. [Izv. dop.j V nedeljo ob 4. uri popoludne zbrali so se udje pod-družnice sv. Cirila in Metoda v Zatičini v gostilni „Poličanski", kjer se je vršila volitev stalnega na-čelništva imenovane poddružnice. Tega zborovanja udeležilo se je primerno mnogo letnikov in ustanovnikov, katere je začasni prvomestnik g. notar Plantan prav srčno pozdravil. Potem je poročal, da je deželna vlada z odlokom z dne 3. septembra 1886 pod št. 8963 ustanovitev Zatiške poddružnice potrdila in da je treba sedaj voliti stalno načelništvo. Voljeni so bili potem jednoglasno: prvomestuikom g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Zatičini; blagajnikom g. Fran Kovač, šolski vodja in posestnik v Zatičini, ing. Ant. Velko-vrh, notarski koncipijent ravno tam. Za namestnike so bili izvoljeni in sicer za prvosednika gosp. Jakob Razpotnik, župnik v Višnjej gori; za blagajnika g. Fran Muli, župan v Zatičini, in za tajnika g. Janko Škrbine c, šolski vodju v Višnjej gori. Po končanej in splošno odobrenej volitvi se prvomestnik v imenu novoizvoljenega odbora in v lastnem imenu srčno za izkazano čast in zaupanje zahvali in zagotovi, da bode odbor na vso moč za korist in napredovanje mlade poddružnice se trudil. Konečno še naznani, da je mej ustanovitvijo do sedaj 35 letnikov, 7 ustanovnikov in 1 pokrovitelj (gosp. Ivan Plantan) pristopilo, in da bode, ko še trije udje zaostale doneske uplačajo, poddružnica mogla glavnemu vodstvu družbe v Ljubljani 207 gl. 25 kr. odposlati. To je gotovo lep dokaz, da se nova poddružnica Zatiska krepko razvija in da lepo napreduje. In da bi to bilo tudi v bodoče, v to ime pomozita slavjauska apostola sv. Ciril in Metod, ki sta pred 1000 leti gorkeje in pogumneje svete pravice vere in slovanskega jezika branila, kakor dandanes marši- kateri takozvani „tudislovenec", kateremu je slovenski jezik deveta briga. Prebivalcem Zatiškega okraja pa naj bode novu poddružnica toplo priporočena, oni naj sedaj pokažejo, da znajo ceniti od svojih pradedov prevzete in podedovane najdražje svetinje, to je vero in pa narodnost. Vsacega posamičnega je dolžnost na altar svete domovine položiti dar, kakor ga premore! Pri tej priliki naj bode tudi omenjeno, da so po končanem zborovanji Zatiški pevci pod vodstvom marljivega gospoda Kovača uavzočne še dolgo časa z lepo ubranim slovenskim petjem razveseljevali in pokazali, da ni bil trud gospoda vodje Kovača brezuspešen, temveč da sme on zadovoljen biti s tem, kar je on sam s svojo močjo in trudom v tako kratkem času dosegel. Želeti bi bilo pa le, da bi se zbrali vsi rodoljubi in omogočili ustanovitev pevskega društva. O važnosti tacega društva pa mi ni treba govoriti, kajti to bi se reklo: vodo v morje nositi. Gosp. Kovaču in njegovim pevcem pa kličemo : Le tako naprej in gotovo bodemo v kratkem času osnovah pevsko društvo! tMa DoIcii JNltcgu 14. novembra. [Izv. dop.] Včeraj sem se vozil z Dolenjskega po okrajni cesti preko Krke v Kočevje. Naj takoj povem, da bi rajši bos plezal vrh Triglava, nego se še kdaj vo zil po taki cesti, toda — saj ni cesta! Človek bi skoro mislil, da je zemljemerec, merivši cesto s Krke proti Dobrepolju v cesto porabil struge tamošnjih hudournikov, katerih potem nihče s nasi panjem in trebljenjem ni pridil. Pravijo, da je pot v nebesa ozka in trnjeva in tega izreka se vsak spominja, kdor se todi vozi. Tudi jaz sem mislil, da se vozim po strmem klanci v nebesa, kjer ni okrajnih cest, ne okrajnih cestnih naklad, ne cestnih odborov. Na Krki naj se potovalec skesano izpove, dobi odvezo, potem pa na voz. Pri konci vasi naj obsedi na vozu, malo od konja v nebo pogleda, in takoj bode tam gori, kajti tukaj se sredi in kraj ceste skale kar kupičijo, da se moraš zvrniti iu kosti zlomiti, ako se ne varuješ z vso spretnostjo in močjo. Tako slabe ceste, kakor je omenjena, še nesem videl, navadni poljski in gozdni poti so stokrat boljši in vender se tod prevozi veliko blaga, zlasti pa vina. Seveda mora voznik s srednje težkim vozom po dva para pred preči, da pride naprej. To je vender sramota! Pri nas je dovolj dobrega gradiva za ceste, a cestni odbor menda spi, da ne vidi nedostatkov. Naj ga te vrste malo podregajo, da vrši svojo dolžnost, sicer bodem primoran, da govorim še jasneje in povem, kdo je po mojem mnenji kriv, da je cesta tako grozno slaba, Domače stvari. — (P. n. kauoniku Zamejcu) seje vsled odborovega naročila včeraj ob jednajstih poklonilo vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. Po preprijaz-nem vsprejemu je velečastni kanonik obljubil, da se bo le še bolj potrudil delovati za to družbo, ki utegne biti našemu narodu v neprecenljivo korist. — (Slovensko gledališče.) P. n. občinstvo opozarjamo na jutršnjo predstavo v predvečer imendne presvetle cesarice v slovesno razsvetljenem gledališči. Predstavljala se bode veseloigra „Težke ribe". — (Anastazija Zelenca spominek) so v ponedeljek po noči neznani zlodejci z neko črno tekočino tako močno pomazali, da so se po celodnevnem snaženji in umivanji jedva madeži odpravili. V Ljubljanskega mesta interesu je tako dejanje le obžalovati. — (Čitalnica v Cel j i.) Ker k občnemu zboru dne 14. t. m. ni došlo dovoljno število udov (polovica), bode v nedeljo 21. t. m. zvečer izredni zbor, pri katerem sklepa lehko vsako število udov. Na dnevnem redu so poročila predsednikova, tajnikova in blagajnikova ter volitev novega odbora. P. n. udje se vabijo, da se udeleže zbora v obilnem številu. — (KmetijskopredavaujevBoštanji) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 21. t. m. zjutraj ob 7. uri. Predavanje, ki je bilo naznanjeno v tem listu za 24. oktobra t. 1., je moralo izostati zarad procesije v Boštauji. — V nedeljo 21. t. m. popoludne ob 3. predaval bode pa g. Pire vsled vabila Sevniške kmetijske podružnice v Sevnici na Štajerskem. — (Grozen umor.) Zagrebškim listom posnemamo sledeče: Dne 29. oktobra t. I. popoludne pripeljal se je v »Hotel Prukner" v Zagrebu voz, na katerem je s dela Ženska, oblečena, kakor kmetice na Štajerskem, poleg nje pa zaboj, napolnjena vreča in perilo. Ženska stopi z voza in zahteva sobo. Dali so jej sobo št. 5., kamor si je dala pri nesti zaboj in drugo prtljago. V knjigo za tujce upisala se je: Terezija Malus iz Drenovca, na Bizeljskem, okraj Brežice. Rekla je, da so v zaboji jabolka, katera je pripeljala v Zagreb na prodaj in res so se na voglu zaboja, kjer je bil pokrov malo odlomljen videla jabolka. Ženska bila je v najboljših letih in naročila je takoj po prihodu še drugo sobo za svojega brata, ki ima priti pozneje. Ob 10. uri zvečer prišel je res brat, širokopleč mlad mož, vprašal po sestri, šel v njeno sobo in zaprl vrata za seboj. 08obju v hotelu se je ženske razburjenost čudna zdela in hlapec je vsled tega skozi okno pogledal v sobo, kolikor neso zabranje vali zastori. Zapazil je, da sta tujca veliki zaboj odprla, pri njem imela opraviti in da sta mej seboj šepetala. Zdelo se mu je tudi, da je zaboj z moško obleko natlačen. Pozneje šel je mladi mož v svoje stanovanje št. 35 v drugem nadstropji. Drugi dan zjutraj s'al je zaboj prazen na hodniku pred št. 5 in ženska naročila je hlapcu, naj nese zaboj v sobo njenega brata. Vsem ljudem se je obnašanje teh dveh gOv^tov sumim zdelo. Letala sta iz prvega v drugo nadstropje in zopet nazaj, vrata za seboj za klepala in se plašno okolu ozirala. Mladi mož, ki se je zglasil, da je Anton Geršak iz Drenovca šel je mej dnevom iz hotela iz se čez nekoliko ur vrnil z drugim, nekoliko starejšim možem. Oba sta obiskala Terezijo Malus, a jo kmalu ostavila, Geršak oprtan s precej teško vrečo. V mraku začelo je zopet tekanje gori in doli. Ob 8. uri zvečer vi delo je hotelsko osebje, kako sta Geršak in Malus zopet polni zaboj iz druzega nadstropja po stopnicah valila in ga zvalila v vežo. Ker se je bil ravno omnibus pripeljal, moral se je zaboj postaviti na trotoar in veliko potovalcev bilo je radi tega nevoljnih. Kaj bi bili rekli, da so znali, kaj je v zaboji! V zaboji bilo je razkosano truplo moža! Od takrat ni bilo zaboja več videti in tudi tujca se do druzega jutra nesta prikazala. Dne 31. oktobra šla je Terezija Malus s svojim bratom na kolodvor, mu kupila vozni list. potem pa se vrnila v hotel, iz katerega se je odpeljala na istem vozu, na katerem je bila prišla Mej tem je prišla od okrajne sodnije v Brežicah ovadba, da je posestnik Malus na čuden način zginil. Javno mnenje je takoj pogodilo, da je imela njegova žena roko vmes. Preiskava je toliko poizvedela, da se je Terezija Malus odpeljala v Zagreb, kakor je sama rekla, moža iskat. Policija v Zagrebu je dalje poizveda-vala in vse, kar je poizvedela, objavila sodniji v Brežicah. Terezijo Malus in njenega ljubimca — ne brata — Antona Geršaka so prijeli in zaprli. Po mnogokratnem zaslišavanji sta te dni oba priznala svoje zločinstvo. Dne 27. oktobra t. 1. sta Terezije Malusove soproga s sekiro ubila, truplo razkosala, v zaboj zložila in odpeljala v Zagreb v hotel Prukner. Kako sta onilu ravnala, je že zgoraj povedano. Ko se je zaboj na trotoar pred hotelom postavil, je že ondi čakal voziček, na katerem so ga peljali k Savi. V grmovji pri kopališči spraznila sta zaboj, vzela razkosano truplo v vrečo nabasano in je vrgla z mostu v Savo, za njim pa tudi nekaj posteljnega perila. Pri tem pomagal je Terezije Malus sorodnik, bivajoč v Savski ulici. Zaboj našli so drugi dan na drsališči. Trupla umorjenega Malusa še neso našli. Včeraj odšla je komisija k Savi ga iskat. — (V Pulji) poskusil se je v ponedeljek čuden umor. 13 letnega vajenca Henrika Delbianco zvabil je neznan postaran mož v samotne stranske ulice ter ga skušal umoriti. Pritisnil mu je glavo na kamneno pločo in ga potem s kamenjem tolkel po glavi, da je ubogi deček iz 17 ran krvavel. Upa se, da deček ostane pri življenji. O zločinci ni nobenega sledu. — (Kranjska hranilnica) je sklenila, da se počenši s 1. januvarjem 1887 obresti za posojila na poBOBtva (nad 300 gld.) znižajo na 4Va°/oi za posojila do 30O gld. pa ostanejo 4°/0 obresti, kakor doslej. — (V Gradci) bilo je preteklo soboto mej loterijskimi bratci in sestrami veliko veselje. Številka 75, ki že v 121 žrebanjih v Linzu ni bila vlečena, je vendar zopet jedenkrat prišla na dan. Bila je silno zastavljena, kajti loterijsko ravnateljstvo moralo je iz finančne blagajnice vzeti 145.000 gold., da je dobitke izplačalo. ti. gg. volilcem postojinsko-logaškega volilnega okraja. V nedeljo «tn«; 21. novembra t. I. ob 4. uri popoludne bode v ■*o*i«»jini \ gospoda Vič ič a gostilni volilni shod, pri katerem se bodo predstavljali kandidatje za deželni in državni zbor. K temu shodu vabi čč. gg. volilce izvrševalni odbor kluba narodnih poslancev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. novnmbra. „\Viener Zeitung" objavlja, da je veleposlanik Ludolf na lastno prošnjo umirovljen in da se mu je ob jednem izreklo Najvišje priznanje za zvestobo, udanost in izvrstne zasluge, katere si je stekel za državo. — Časniki poročajo, da je grof Ivan Tarnov-ski imenovan deželnim maršalom gališkim. Budimpešta 17. novembra. Andrassv izrekel po izjavah Kalnokvja v včerajšnji seji vnanjega odseka ogerske delegacije, da z veseljem konstatuje, da se popolnem strinja z ministra nazori. Budimpešta. 17. novembra. Avstrijske delegacije budgetni odsek odobril je budget finančnega ininisterstva in najvišjega računišča. V vnanjem odseku ogerske delegacije odgovoril je grof Kalnoky na razna vprašanja; Težišče uravnanju vzhodno-rutnelijske unije tiči v pre-osnovi statuta. Vlada imela je določen svoj smoter, a dogodki preprečili so, da se ni dosegel. Neovrgljivo je, da so razmere mej Rusijo in Bolgarijo za bodočnost in blagostanje Bolgarske jako važne; vsakdo mora želeti, da nastanejo mej Rusijo in Bolgarijo manj napete razmere. Rim 16. novembra. 30 letni marchese Roccagiovane, sin princesinje Julije Bonaparte, sestre Lucijana Bonaparte, ustrelil se je radi nesrečne ljubezni. Razne vesti. * („Kuryer Pozna nski") priobčil je te dni pismo poljskega kmetu, ki o rešilni banki in o razmerah mej poljskim kmetom in plemstvom govori tako: „Kar se tiče rešilne banke, samo toliko rečem, da naš kmet z malimi izjemami na vse to jako nezaupno gleda; ker je toliko gospodov prodalo svoja posestva, izgubil jo kmet zaupanje do njih. O ul sem celo trditi, da gospoda s tem kmetom le peska v oči siplje, da bi iz njih izvabili denarja, s tem denarjem se potem dobro imeli, s kmetom pa naposled še slabše ravnali. Starejši mej nami spominjajo nas, kako je prej bilo v Poljskoj, ko so še nadzorniki s pletenimi korobači za delavci hodili. Kažejo nam na razliko mej poljskimi in nemškimi graščiuami. Na jednega teh gospodov se sploh s prstom kaže, on kar naravnost Nemce podpira, dobil si je celo pastorja iz, Beroliua, da se vrši misijon — in veliko resnice je na tem. '' Gospoda morebiti niti ne vedo, da narod proti temu mrmra, ker ni nI kdo toliko pogumen, da bi resnico povedal. Gospodje tudi mislijo, da mora kmet na večno neumen ostati itd." A vstrljsku Mpi-4-IJHlit (In. Tridesetletna izku\ stva bo dokazala, Ua sejo „Molio v Soidlit z-prašek- pri vsakeršuem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek ukazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založil k i a Dunaji, Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 ("JO—8) Listnica upravniMtvn. Gosp. M. D. v D. Dotićne številke auio odposlali. Meteorologično poročilo. a a Chs opazovanja Stanje barometra v mm. Teui-poratu -i Vetrovi Sebi Mokri na v mm. 16 nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 784*68 m. 733 67 o«. 73?>-28«b. 64* C 18*6»0 6-6° C hI. vah, b1. j z. si. /.ah. obl. d. jas. jas. 0-00 m. Srednja temperatura 8-9°, za 530 nad normalom. dnć 17. novembra t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta..........*3 gld. 60 kr. Srebrna renta..........84 • , 65 „ Zlata renta...........118' » 65 „ 5°/0 marčna renta.........101 „ 20 „ Akcije narodne banke......."70 „ — m Kreditne akcije......... 284 „ 80 „ London............125 „ 75 B C. kr. cekini ... B gld. H kr. Nemške markt* W 4»/, državne srečke i« 1- 1*64 HO gld. 131 Državne srečke iz I. l'H4 100 Id. 171 Ogrtka zlata renti 4 , Ogrska papirna renta 5* 92 B** , štajerske zemljišč odvez, obliir. 108 Dunava ng. srećke 6" . UH) gld 118 Zemlj. obč. avstr. 4't" , 7lati zast. listi 124 Prior, oblig. Eiizahetine sapa d. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. žele ce W8 Kreditne srećke 100 « IT* Rndolfove srečke 10 18 Akcije anglo-avstr. banke 120 116 Tranmiway-dni3t \a\j. 170 k ld. a. v. . 213 62'/, 75 75 «8 85 50 40 25 90 60 V mmkm založništvu j t izšla in se dobiva po vseh knjig*- trinicah k>yiga . Die la ndw irtschaftlichen Gesetze ti. Verordnungen dcs Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasnili izdal na svil/o prof. Vilj. Linhart. 6pdl v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po pošti55kr. Ta knjižica ob teza vse poljedelske postave in ukane ta Kranjsko: postavo za litje varstvo, pokonfavanje mriesov, poljsko varstvo, za pokom'avanjc predenice, v obramho ribarenja itd., s primernimi prirodostovnitrti in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene ratprave o *tiijem varstvu*, *predeniti*, % li zimsko ztoljenje! $ Bj Nova napolnitev j8| % I medicinalnega § p B! Cki se pa ne sme zamenjati |s to^ cA j^Tj varniškim ribjim oljem) pf I Prodaja (802-4) Ivj LEKARNA TRNKOCZY fef zraven, rotovža "V Iji-va-Toljais.!!.- ^51 Razpočilju se vsak dan po pošli. K rilDJoga. olja, fSI 1'riHtno in jedino zdravilno. \yi 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold Katera obitelj vsprejtilH hi samca za .'1 mesece v svojo sredino, ter preskrbela ga s hrano, stanovanjem in postrežbo? (843—"i) Pbnndbe W*g©voltfo naj se oddati pod naslovom „IJ 39" do 27. t. m. pri administraciji „ Slov enakega Naroda". Hišna oprava. Dobro ohranjena garnitura, miza in preproga se prod.su. (887—8) Marije Terezije cesta it. 1, I. nadstropje, na levo. 1 Fin med v s&tovji A kilo OO kr. dotdva se pri (680—18) OROSLAVU DOLENCU, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. ifW Pošilja ae tudi po pošti od 1 kile ^ naprej proti povzetji ali predplačilu. ^ Vsi vešćaki in učenjaki zjedinili so se v tem, da je ztaitano parno ribje olje najboljše olje te vrste. — Samo to parno ribje olje ima Bvoj neovrgljiv učinek, jedino samo to olje Drenaša želodec brez težave; ker se uporabljajo pri njega izdelovanji le iiujN%«'#.<»jNit ribja jetra, iz kojih ne s pomočjo parne vročine izceja čisto bleuoruuieno olje, popolnem prosto vseh jedkih in gnjilobnih tvarin. To parno ribje olje prodaja vedno sveže in najboljše baze LEKARN\\ PICCOLI-Jcva „pri angelji", v Ljubljani, na Dnnajskej cesti. Cena steklenici 60 kr. JjftT Časti to občinstvo se prosi, da zahteva vedno le parno ribje olje, koje treba dobro razločevati od nižje vrste temno-rumenega olja, ki se izdeluje iz bolj ali manj žarkih jeter in vsled svojih pokvarjenih organičnih tvarin želodec zelo obtožuje in pokvari. (759—6) katero je analizo-val gosp. profesor dr. Kratsch-mer in katero s • poskusili in priporočajo gospodje: dvorni sovetnik iti profesor pl. Eambergor, dvorni sovetnik in profesor Eraun pl. Fernwal&, dvorni sovetnik in profesor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in protesor Sohnitzler, profesor Hofmokl. SrW Prospekti zastonj. TH;j Glavna zaloga in kleti: nostih dosegli živino-zdravniki in živinorejci, ■£T~ * storila so, da ista velia Ž^^S- za prvo zdravilo pri vseh boleznih vsakerčne domačo živine, ter so priporoča vsakemu gospodarju, naj to štnpo n« rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti ('oma pri rokah. Ozdravlja vse plnčne bolezni govejo živine, kakor plućno gnjilobo, kašelj in plnčno vnetico prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, zabasanji. če se je več da, ukaže so kot prav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih gledč nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo. Ta Živinska šlupa Je velike koristi za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rede, ako 8 dnij dobivajo to stupo. Ta štupa za živino je skušeno kri čistilno zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta štupa trganja po črevdi, bezgavk, vseh nalezljivih knžtdh bolezni j, kašlja, plućnih in vratnih boleznij. Pospešuje prebavljenje, čisti kri, odv»ja vsako zaslezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zaiuotck z raM'lnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. (803—4) Dobiva se v »LEKARNITRNK0CZY" mm zraven rotovža v Ljubljani. ■■ _ KaKpodilja ae v s n k dan po posti. mm Tujci: IG. novembra. Pri *■ - iin: Jung z Dunaja. —IGoldberger iz Zagreba. — Troll i Dunaja. — Neu-man iz Gradca. — Goetz iz Kočevja. — "VVeingartner iz Budimpešte. — Traun iz Celja — Polak z Dunaja. — Perutz iz Trsta. Pri Malleli Reingruber z Dunaja. — Baron Rehbach iz Rudolfovega. — Pick z Dunaja. — Boboliuski iz Železnikov. — Kaprctz z Dunaja Pri it v hI ri jnkem oetiarji: Štrukelj iz Idrije. Umrli so: Iti. nov.: Alojzija Novak, strojevodjeva hči, G'/a mes., Marije Terezije cesta št. 1, za bc^žjastjo. Ana Hrovat, usmi-ljeua sestra, 34 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. 14. nov.: Ana Perdan, trgovčeva hči, 5 let, Cesarja Josipa trg št. 13, za škrlatico. 15 nov.: Vincenc p le m. 11 tiri srh. umirovljeni uradnik, 83 let, Krakovski nasip št. 18, za starostjo. V deželnej bolnici: 12. nov.: Ema Prežel, dekla, 20 let, za jetiko. 13. nov.- Jakob Kos, go-stač, 80 let, za katarom v čre vesn. rebanje Že prihodnji Hlesec. inscem SREČKE «1» Glavni dobitek v gotovini ® dciiarnili dobitkov. 10.000 ^ 5000^'« 20\ ||4788 S^inscern-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Iiiidini|Mšiii. W»itxuor};».8Me O. (787—21) Lzdatelj in urednik: Ivan % o I e z n i k a r. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'