C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK ČETRTEK Narotnina: Letno poilitM čitrtlitm ITALIJA ... Lir 10-40 520 2-60 INOZEMSTVO 18'20 910 4'60 Posamezni izvod 20 oent. Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12 Trst, 28. avgusta 1924. — Leto V. - Štev. 211. Glasilo Proletarskega udruženja Neštete spone in priveski, s katerimi so uklenjena ljudstva, so združeni z eno splošno verigo - kapitalističnega in imperialističnega potlačevanja. To verigo je treba odpraviti in odpravljene bodo vse druge nadloge. Politični položaj v Italiji in Komunistična stranka Dogodki, ki so se odigrali v Italiji po Matteottijevem umoru so spravili na dan vso gnilobo fašističnega režima na eni strani, bojazljivost, nemoč in izdajstvo demokratične in soc. demokratične opozicije na drugi strani. Delavskim masam so vlili novega poguma, zrahljali so vero v nepremagljivost fašizma in znatno utrdili moč in pozicijo Komunistične stranke. Splošni položaj v deželi in kriza v fašizmu Fašizem se je prikopal do vlade brez vsakega stalnega programa. Zaupanje ki ga je imel v nekaterih omahljivih malomeščanskih in kmetskih masah si je pridobil le s pomočjo najrazličnejših obljub. Jedro njegovo pa so tvorili najrazličnejši lumpenproletarski elementi, zbrani v akcijskih četah. Dokler ni bil še na vladi, 'se je mogel fašizem skrivati pod imenom «giba-nje» (v nasprotju s «stranko») in dajati obljube na levo in desno. Ko je pa prišel na vlado — in sicer s nomočjo buržuazije — je bil postavljen naenkrat pred celo vrsto konkretnih vprašanj, ki jih je moral rešiti v smislu enega, ali drugega pravca. Ker se v kapitalistični državi ne da vladati drugače kot kapitalistično, je fašizem izgu bil takoj vse ono, kar je še imel na sebi malomeščanskega in »samostojnega« in postal na ta način običajna buržuazna steanka le s to razliko, da ima on za sabo 300.000 oboroženih črnih srajc izven rednega kontingenta vojske in policije, dočim se opirajo druge buržuazne stranke predvsem na državni aparat. One malomeščanske in kmetske mase, ki so še imele nekoliko zaupanja fašističnim besedam, so bile kmalu razočarane. Pritisk se je iz dneva v dan večal in prizadeti niso bili le delavci, ampak tudi srednji sloji, predvsem pa kmetske mase. Vedno naraščanje draginje je zadelo predvsem srednje sloje, uradništvo, male obrtnike, male trgovce i dr. Visoki davki so zadali hud udarec predvsem kmetu. Brezposelnost v industriji je indirektno zopet njega zadela, ker je izgubil možnost zaposlitve v industriji, kjer je včasih še zamogel najti obstanka. Fašizem je nadalje naostril vprašanje Južne Italije, jo popolnoma podvrgel izkoriščanju severnoitalijanskih kapitalistov, tamo-šnjim obubožanim kmetskim masam pa še zaprl možnost emigracije. Na drugi strani je fašizem pripomogel najrazličnejšim avanturistom, hoh-štaplerjem, dvomljivim elementom, po večini navadnim zločincem, da so priplezali do najvišjih mest v državi, lumpenproletarske elemente, ki so mu sledili, je zadovoljil s tem, da jih je namestil v milici itd. Režim terorja naipram vsakemu, najmanjšemu pojavu razredne zavednosti pri proletariatu in uporabljanje vseh mogočih oblik nasilja napram «subverzivnim» elementom, gospodarski pritisk v prvi vrsti na delavstvo, znižanje plač, višanje delovnega urnika, brezposelnost, anuliranje delovnih pogodb itd., nadalje na kmetske mase in tudi na srednje sloje; na drugi strani režim skrajne korupcije in arivizma, špekulacije in kupičenja denarja, v ta položaj je sptravil fašizem državo. Državna kriza, ki je razjedala Italijo od konca vojne, ni bila niti najmanj odstranjena, razredna nasprotja so bila le še poostrena in jedro delavskih mas se je le še tesneje oklenilo Komunistične stranke. Kriza je zajela fašistične vrste same. Malomeščanske in kmetske mase so se pod vplivom mnogih razočaranj zopet orientirale in začele prehajati v opozicijo. Tzv. revizionistični pokret v fašizmu pod vodstvom Massima Rocca jo vzrastel ravno pod vplivom tega razpoloženja. Z odhodom te struje iz stranke po umoru Matteottija je fašizem izgubil ge zadnje mase, tako da so ostale le edina njegova opora še oborožene črne srajce, pod vodstvom različnih provincialnih avanturistov ii la Farinacci. Balbo, Giunta itd. Izoliran in obsovražen od cele Italije se vzdržuje danes na vladi le še s pomočjo teh poslednjih, s podporo velekapitalistov, ki jim jo prinesel resnično osvobojcnje pred proletarsko nevarnostjo, ter končno — vsled pasivnega zadržanja demokratičnih in soc. demokratičnih opozicional-nih strank. Opozicija, njen sestav in njena uloga Ob prihodu fašistov na vlado so se vse meščanske in malomeščanske, liberalne demokratične stranke potuhnile, deloma ker bo ga molče odobravale in deloma ker so izgubile glavo. Orientacija v opozicionalni smeri je nastopila šele tedaj, ko so začele malomeščanske mase fašizem zapuščati, ko je v delavstvu in v kmetskih množicah naraščal odpor in ko so nekateri kapitalistični krogi uvideli, da samo s fašističnimi metodami ni mogoče uvesti «normalizacije», ki bi bila toliko potrebna za uspešen gospodarski razvoj. V tem znamenju so se tudi vršile državnozborske volitve, ki so bile prvi znak one, tedaj še prikrite, politične krize, katera je tako mogočno bruhnila na dan ob Matteottijevem umoru. Volitve so pokazale, kljub o-nim sedmim milijonom deloma izsiljenih in deloma prisleparjenih fašističnih glasov — kako je pravzaprav fašizem v zemlji izoliran in obsovražen. Delavstvo — industrijsko in poljedelsko delavstvo — je v dobrem delu, ponekod tudi po svoji večini oddalo svoje glasove komunistom; malomeščanske mase so pa po mestih glasovale po večini za soc. demokrate (unitarce), ponekod za republikance, maksimalisti so dobili glasove, kjer revolucionarno delavstvo še ni znalo razlikovati med njimi in komunisti,' popolari so jih dobili med kmetskim prebivalstvom. Meščansko-demokra-tične stranke so po večini pogorele, vzdržale so se le v Južni Italiji, kjer se opirajo spričo zaostalosti prebivalcev na silo svojih tradicij in na moe klikarstva. Tako je prišlo po volitvah do formiranja opozicionalnega bloka, ki je obsegal vse te stranke od levih liberalcev, pa do maksimalistov. Kakšen program si je nadel pravza prav ta blok? Parole je imel vsakovrstne. Vspostavitev miru, reda in zakonitosti, normalizacijo, osebno, tiskovno in zborovalno svobodo, odpravo fašistične milice itd. itd. Po Matteottijevem umoru je blok vsem tem zahtevam dal večjega povdarka. Toda že glede na te, tako majhne in neznatne zahteve si prvič ni bil edin, drugič pa ni pokazal najmanjše poti, kako priti do njih. Gi polarske stranke, katerega pa je prefekt, prepovedal, vsled grožnje skrajnih fašistovskih elementov. Kljub 2 DRLO Glasovi z dežele temu se je množica zbrala, pa na nekem trgu. Zgodilo pa se je to, kar se je moralo zgoditi, kadar se pošilja v borbo množice, oborožene samo z — resolucijami in pobožnimi željami. Fašisti so, oboroženi, navalili na množico, pri čemur so bile ubite tri osebe, več pa je bilo ranjenih, med temi tudi nekaj varnostnih organov, ki so intervenirali proti fašistom. Ti so nadaljevali rogoviliti po mestu in tudi udrli v prostore lista «Mondo» in «Mattino». Ljudstvo je silno razburjeno. Proglašen je bil štrajk tramvajskih nameščencev. Ker je Neapelj eden izmed središč Južne Italije, se je razburjenje preneslo v tamošnje province Množice Južne Italije, ki so najbolj izkoriščane, bodo gotovo sledile Komunistični stranki, v kateri bodo našle svojo rešitev. Spričo vseh teh dogodkov je Mussolini v naglici .sklenil pakt z liberalci. Videli bomo, koliko bo to zdalo. Mednarodni Hm-mti Po'tolikih konferencah, velikih in malih, je prišla na svoj red tudi važna, ampak zares važna konferenca — mazačev, ali, da govorimo v spoštljivejšem diplomatskem jeziku, konferenca Medparlamentarne zveze. Ta ima namen, «da združi člane vseh parlamentov v skupnem prizadevanju, da bi njihove države s pomočjo te organizacije sodelovale za ohranitev mednarodnega miru na podlagi spoštovanja demokratičnih načel». Tako vsaj informira svoje bralce organ dr. Wilfana, kateri se je podal tudi na to konferenco, ker mora vendar neumorno delovati za svoj «mili narod« ... Seveda se je na tej konferenci tudi veliko govorilo o vprašanju narodnih manjšin. Kakor se torej vidi, so gospodje mazači, zbrani na omenjeni konferenci zelo navdušeni, zelo vstrajni, tako vstrajni, da čisto nič ne vidijo kako se delavske in kmečke množice vedno več otresajo od vseh parlamentarnih iluzij, ker vidijo, da je rešitev vseh vprašanj, tudi o narodnih manjšineh tesno zvezana z rešitvijo glavnega, političnega in gospodarskega vprašanja in da se more vse to rešiti le na terenu revolucionarne borbe proti svetovnemu kapitalizmu. Zatirane množice, tudi tiste, ki so doslej stale na nizki kulturni stopnji, uvidevajo, da so bile fraze državnikov, parlamentarcev in podobnih mazačev, fraze o «narodnem osvoboje-nju» le pesek v oči. Zato se obračajo od njih in se pripravljajo na odločilni toj proti vsem tiranom. Mazači ipa naj le ponujajo naprej svoja mazila. Ponujali jih bodo zaman. 0 zasebni lastnini 25. maja t. 1. je bil v uradnem listu objavljen vladni dekret, ki v novih italijanskih deželah, ki mejijo z Jugoslavijo in Nemško Avstrijo močno omejuje svobodo uporabe privatne lastnine. Po tem dekretu je v imenovanih deželah privatna lastnina podvržena posebnemu juridičnemu re- - žimu, ki onemogoča prosto uporabo privatnega imetja v najdelikatnejših zadevah in ovira pot normalnemu razvoju na obrtnem in trgovskem polju. Škoda za prebivalce teh dežel je tako velika, da se je ne da popolnoma določiti. ; iaiiU® Samo po sebi se razume, da nima imenovani dekret o omejitvi uporabe privatne lastnine v teh deželah, nič skupnega s socializmom ali komunizmom. Iz socialnega stališča ne. zna-či omenjeni dekret nobenega napredka marveč močan sunek nazaj v zgodovino. Je v vseh ozirih reakcionaren v kolikor škoduje obrtnemu in trgovskemu razvoju in je nasilen v kolikor jemlje malemu posestniku, ki v svojo malo posest spravlja svoje najboljše moči, naravnost pravico do vži-vanja sadov svojega dela. Ker je torej dekret reakcionaren, nasilen in škodljiv življenjskemu obstanku prebivalcev teh pokrajin, je obsodbe vreden in je delo za odpravo tega odloka nujno potrebno. Prebivalstvo, nemško in slovensko in hrvatsko, teh pokrajin, za katere je bil dekret, izdelan >n smatralo in smatra še vedno dekret naperjen proti sebi t. j. proti neitalijansko govorečim italijanskim državljanom. Ta sum izvira iz dejstva, da dekret je bil izdan samo za pokrajine, ki mejijo z Jugoslavijo in Avstrijo in nikakor ne za pokrajine, ki mejijo s Švico in Francijo. To dejstvo, pravimo tudi mi, opravičuje sum, da hoče italijanska fašistovska vlada iz naciona lističnih razlogov na vse pretege škodovati tuk. neitalijansko govorečemu prebivalstvu in ga skoro prisiliti, da se «prostovoljno» odpove bivanju v teh deželah. Ali so pa lažnjive vse vesti glede prijateljskih odnošajev, ki vladajo med Italijo in državami, ki meje z njo potom večkrat imenovanih pokrajin za katere je bil dekret izdan. Drugače si človek res ne zna odgovoriti na vprašanje, čemu se je neki izročilo vojaški oblasti pravico, da sme Narodni poslanci moledujejo po Rimu Slovenski in nemški narodni poslanci so se podali v Rim; k g. Casati-ju, da zopet enkrat posredujejo \ vprašanju slovenskih in nemških narodnih pravic. No, g. Casati je bil od-kritosrčnejši od drugih «ekscelenc», do katerih so se poprej obračali in — naravno — ničesar dosegli, ter jim je jasno povedal: «Mi vas hočemo iz premeniti v Italijane. Ne varajte se, hočem bili odkrit«. Nič niso pomagale ne Besednjakova sklicevanja, da sc drugi obljubljali spoštovati manjšinske pravice, ne dokazovanja, da j jezik duh, v katerem je zapopadem duševno življenje in duševni obstanek, ne to, da je VVilfan poudaril, da sc obrača na njegovo, Casatijevo srce, na srce enega izmed sinov italijanske ga naroda itd. itd. No, dr. VVilfan st. je le končno toliko, opogumil, da ji dejal, da se bodo borili z vsemi silami za svetost njihove stvari, za spomin očetov in bodočnost otrok. Ni tudi pozabil povedati, da so pravice zajamčene manjšinam v mednarod nih pogodbah in da bo vladne namene razkril našemu ljudstvu in omikanemu svetu. To se pravi, da se VVilfan sklicuje na one imperialistične «mirovne» pogodbe, ki so zakrivile delavcem in kmetom toliko gorja in da se bo pozival na «omikani» to j mednarodni imperialistični svet, pričakujoč od njega da bo posegel vmes. Besednjak pravi, da se bo po ten (czgodovinskem» sestanku naš narou moral trdno bojevati. Radovedni smo, kako si naša gospoda ta boj zamisli. Do sedaj je znala le moledovati iii odslej niti tega ne bo mogla več. Casati ji je dal vsekakor dobro lekcijo — No, «našemu narodu« se vsak dan bolj odpirajo oči. Naši delavci ii kmetje po deželi vedo že davno, da se morajo trdno boriti za svoj vsakdanji kruh in borijo se že tudi ramo ob rami z italijanskimi delavci in kmeti. In mi smo prepričani, da zmaga ni več daleč in edino takrat lahko naš delavec in kmet računata da bosta zadobila s svojim končnim osvo-bojenjem tudi svoje jezikovne pravice. Komunistična gibanja v Riuminlji «Rosta» poroča, da prihajajo vest, iz Ukrajine, da so se moldavski kmetje iz kotline Dnjestr dvignili v prilog ustanovitve avtonovme moldav ske republike, ki bi tvorila samostojno jedinstvo v okvirju Ukrajinske Sovjetske Republike. Krajevne oblasti prejemajo dnevno na stotine resolucij v tem smislu sprejetih na kmečkih zborovanjih. S tem vprašanjem se bo bavil Osrednji izvrševalni odboi ukrajinskih Sovjetov. v vsaRem trenotku in v vsakem slučaju preprečiti izvršitev dela, ki izgleda iz stališča osebne, družinske, socialne in obrtne koristi nujno potrebno. Ali je dekret znamenje neumnega narodnega sovraštva ali je pa tiho in tajnč znamenje, da smemo pričakovati v vsakem trenotku glas, ki nas povabi na novo krvavo pojedino. Iz tega dekreta se lahko marsikaj naučimo.. Najprej nam dekret pove, da je kriza kapitalističnega režima še vedno nerešena in da je buržuazija ne bo rešila. Ker ne ve kaj naj bi počela pušča svojim vladam, da izdajajo take dekrete, ki naj bi dali držav Ijanom občutek, da je vlada močna, da uporablja železno pest in da je režim na trdih nogah. Dejansko je ravno narobe. Dekret ne bo zboljšal niti gospodarskega niti političnega položaja države dočim pomnoži število nezadovoljnežev. Učimo se pa lahko tudi kako je bilo neumno postopanje slovenskih narodnjakov in krščanskih socialcev, ki so vsiljevali tukajšnjemu prebivalstvu vero v Mussolinijevo vlado. Kako je' bilo nespametno, da so za časa državnozborskih volitev romali v Rim in prosili miloščino volilne svobode za katero so bili pripravljeni vršiti posel slovenskih fašistov proti komunistom. Kako so bili nespametni, nepolitični in neznačajni, govori gospodov Wilfanov in Besed-, njakov v rimski zbornici kjer so učili vlado kaj naj bi in kaj naj nebi delala da prepreči razvoj in širjenje komunistične ideje. Kakor, da je vlada zato tukaj, da brani interese njihovih strank. Na tako klečeplazenje, na tako policijotsko vsiljevanje, na toliko neznačajno postopanje «narodnih zastopnikov« je odgovorila vlada s zaušnico vsemu prebivalstvu in vsemu tukajšnjemu gospodarstvu. Dekret je torej tudi sad «visoke» in ((velikopotezne politike« naših narodnih zastopnikov, ki so od svojih prednikov v Avstriji podedovali sramotno klečeplazenje pred vsemi reakcionarnimi vladami in ki, kakor njihovi predniki v Avstriji prodajajo sedaj oni v Italiji ljudstvo reakciji. Vsaki reakciji. Proti dekretu ni mogoče uspešen boj na način kakor so ga počeli slovenski in nemški narodnjaki. In sicer zato ne, ker je ta dekret le člen dolge verige s katero je danes vklenjen proletariat in z njim vsi, ki žive od svojega dela. To verigo se mora odpraviti in z njo bo odpravljen tudi dekret. Trnovo pri Gorici V meščanskem kapitalističnem režimu so vsake volitve v katerokoli meščansko ustanovo ostudna mistifikaci-ja preprostega ljudstva. One služijo temu namenu, da ustvarjajo v ljudstvu iluzije, da pptom volitev samo odloča o svoji usodi. Tudi, če abstrahiramo ves gospodarski in moralni pritisk, ki ga vrši vladajoči razred ob vsakih volitvah na ljudstvo, vidimo ostudno laž, ki se skriva za lepimi besedami «samo odločevanja« in samovlade ljudstva potom svobodnega izraza svoje volje. Kapitalistični gospodarski sistem je krivičen, ker je njegovo -pravo bistvo izkoriščanje človeka po človeku ali razreda po razredu. Nikjer na svetu ni najti človeka, ki bi sam želel biti izkoriščan. Če je delavski razred izkoriščan je izkoriščan proti svoji volji s silo in zvijačami izkoriščevalcev. Delavski razred mora priti do prepričanja, da se tega neznosnega stanja ne reši z glasovnicami pri volilnih komedijah, marveč z odločilnim, direktnim bojem. Vidi se, da po vsakih volitvah — tudi če so zmagale tzv. delavske stranke (Anglija, Francija) — ostane si-, .tem nedotaknjen. Osvoboditev je mogoča le po popolni razrušitvi kap. sistema. Če je tako, zakaj se pa komunisti u-deležujejo volitev? vprašujete. Kot smo rekli zgoraj, se more delovno ljudstvo rešiti le po popolni zmagi nad tlačitelji v odkritem, neizprosnem boju. Za tak boj pa je treba temeljite skrbne priprave, moralne in materi; jalne. Moralna priprava se vrši s!širjenjem komunističnih idej med najširše ljudske mase, z vstvarjanjem nove, proletarske kulture že v kapitalističnem režimu. Večina delavcev in kmetov mora spoznati, da je komunizem edini izhod iz propasti. Komunisti ne smemo zamuditi nobene prilike, kjer se da dopovedati zapeljani masi, kako stoje stvari. In taka priložnost so tudi volitve. Mi jih moramo uporabljati v propagandne svrhe. S tega sta lišča imajo tudi za nas nek pomen. * Svoboda. Kadar komunisti govori mo o svobodi, govorimo o naši, proletarski svobodi; druge ne priznavamo. Buržuazni «svobodnjaki», ki so prepolni tradicionalnih predsodkov, se ne morejo s tem sprijazniti, češ : kjer je diktatura, tam ni svobode za vseh. S tem izdajajo svojo plitkost ali hinavščino. Na celi zemlji ne najdete stvora, ne organizma, ne individua, ki bi bil popolnoma svoboden. Lahko se reče, da absolutne svobode ni. Svoboda je relativen pojem. Od atoma, žuželke, človeka do največje, kakor za rastline in rude, ki so skup atomov, za vse velja za življenje boj za samoohra-no. Ta boj se bije po načelu : «mors tua vita mea« (tvoja smrt moje življenje). Niti misel človekova ni svobodna, ker je podvržena vplivom močnejših osebnosti, ki po drugi strani isto-tako trpe na isti bolezni in ker jej zavira svoboden razmah borba za obstanek posameznika. Ker obstojata v človeški družbi dva razreda, imamo tudi dve svobodi: vsak razred ima svojo. Kako velikanska razlika je med njimai Svoboda finega razreda se imenuje pravica izkoriščanja, svoboda drugega pa dolžnost biti izkoriščan. In to dvoje naj bi sodelovalo, obe «svobodi» naj bi se zlili v eno samo veliko svobodo vsega človeštva? Misel v tako možnost je tako absurdna da le ljudje, ki tiče zelo globoko v buržuazni gnojnici, morejo kaj takega pričakovati. Ker je kapitalističen razred uzurpiral oblast nad prirodnimi dobrinami, je s tem dobil oblast nad razlaščenimi, s katerih življenjem svobodno razpolaga in katere šteje nad svoje najslabše blago. S pomočjo svojih hlapcev, uradnikov, žan-darjev, katerim je z vzgojo vzel vso osebnost in jih ponižal v slepo orodje s tem, da jim od ogromnega profita, ki se gromadi od izžemanja potlačenih, daje mrvice, zabeljene s praznim; naslovi, ki zadoščajo njihovi ambiciji — drži ljudstvo v sužnosti. To je meščanska svoboda za «vseh». In buržuazni «svobodnjaki» na vso moč hvalijo ta red, ki sloni na najbrezobzir nejšem potlačevanju svobode razlaščenega razreda. Zavedno delavsivo ne bo take »svobode« nikdar priznalo Nekaj let pred svetovno vojno se je pričelo širiti tudi v naših krajih neko megleno svobodomiselstvo brez ciljev in prave podlage, ki je izzvenelo v navadno «farško gonjo«. Prinesi so te nazore povečini visokošolski di ;aki iz Masarykovega raja in prav z njegovega vrta. Danes so, z malimi izjemami, vsi brezmiselni stroji v služ-’)i jugoslovanske buržuazije, kot sod niki, advokati, notarji, policijoti itd. Delavstvo pa lahko čaka na tisto svo bodo, ki jo bodo oni izvojevali za «vseh». Danes izgleda svoboda tako: Ko kapitalizem izpije delavcu zadnjo kapljo krvi iz žil, mu postane brez vrednosti, takrat ima slednji svobodo, da pogine, ne v cestnem jarku — lahko bi se kdo zgražal — marveč v kakem skrivnem kotu, za kar že poskrbe žandarji. V daljavi odmeva blagovest komu nizma. Morda se predstavlja idejno momentalno kot žlahtna mladika, cepljena na kapitalistični divjak. Kakot vse v naravi, tako se bo tudi komunizem razvijal k svoji popolnosti. V pre. hodni dobi bo treba brezobzirne diktature, s pomočjo katere se mora odpraviti svobodo izkoriščanja. To se dosu že s tem, da se odvzame pogoje temu. Vzrok in pogoj izkoriščevanja človeka po človeku leži v zasebni lasti, k1 je omogočila stvoritev razredov. Odprava zasebne lasti, uvedba delovne dolžnosti, ukine razrede, izbriše vsako sled socialne razlike med nami in svo bode, kolikor si je priborimo od prirode, bomo deležni zares vsi. V. Affov. Slap pri Vipavi V štev. 208 «Dela» smo čitali, pod naslovom «0 ščekovstvu« interesanten članek, posebno za nas kmete. Hočemo napisati par vrstic o tem. Gospodje omenjenih listov pretakajo vedno mačje solze in se nam kmetom laskajo na vse mogoče načine. Posebno velikodušnost napram nam kažejo s tem, da pišejo vedno v njih listih kako in kdaj se plačajo davki, da se ne zapade morebitnim denarnim in večjim kaznim. Do tu je vse dobro. Ti gospodje pa ne pišejo nikdar, kam m zakaj gre ta tQžko prisluženi denar, ne povejo, da gre v žepe buržuazije. — In kdo je hlapec te buržuazije ... ? Kapitalizem izrablja denar za dela, ki ne prinašajo nam nobenih koristi, kakor je militarizem in slično. Vzemimo primer. Znano bo vsem gornje-vi-pavcem, koliko prošenj je šlo pred vojno v Ljubljano in na Dunaj, za reguliranje Vipave, ki povzroča veliko škodo po polju v času dežja. Toda gospodom na Dunaju ni niti na misel prišlo za tako socialno-gospodarsko povzdigo, ki bi se jo uredilo z reguliranjem Vipave. Pač pa so se interesi-rali za to, da se je preplel celi Čaven in Nanos tja do Reke z žico in -da so se betonirali strelski jarki v vrhih skalovja. Ko bi se porabil le del tistih brezplodnih stroškov bi tekla Vipava po betonirani strugi ali skozi pozem-ski rov v morje. Taka so dela modernega kapitalizma. Gospodje okrog «Malega lista« ii. «Goriške Straže« nas farbajo s prot:-kapitalističnimi frazami. Seveda je treba kakor gre, ker s tako ogabno ii* klečeplazno politiko kakor jo vodi g. Wilfan, se ne lovi več kmetov, ker so siti kapitalističnega jarma, naj bo ene ali druge narodnosti. Vzemimo glavo iz Žaklja ii* poglej mo v javno življenje. Čas je da spre gledamo. V naši občini je bila pri zadnjih državnozborskih volitvah pretežna* večina komunističnih glasov. To pa ni bilo po volji oblastvom, zato so napravili fašisti tolovajski napad na občin-9. aprila ponoči, kar je ostalo v neiz brisnem spominu, posebno pri priza detih. Vsled pritiska fašistov je poda’ demisijo takratni župan. Hitro po županovi demisiji je imenovala prefektura za Slap komisarja z Vipave. Komisar je staf za mesec junij 625 Lir. Če pomislimo, je to hud udarec za našo občino ki šteje približno iOu hiš, vzdrževati komisarja s tako visoko mesečno plačo, v tako obupnem gospodarskem položaju. Vrhu. tega je tudi to, da komisar ne razume naših gospodarskih razmer in ne razume dodobra našega jezika. Vprašamo torej oblastva, zakaj ne razpišejo odbo-rovih volitev za župana? In zakaj nam so postavili komisarja? Proti komu...? Čemu ... ? Občaijii. Solkan Z žalostjo se spominjam na oni čas ko je tako krasno cvelo kulturno delovanje pri nas. Imeli smo «Lj. Oder«, kateri je razpolagal s precejšnjim številom raznovrstnih knjig katerih so se člani marljivo posluževali. Nadalje je «Lj. O.« razpolagal z močnim pevskim zborom, dramatičnim in tamburaškim odsekom. Spominjam se na razne prireditve pri katerih je dramatični odsek kljub svoji mladosti tako sigurno nastopal. Danes ni ne enega ne drugega razen praznih prostorov tam, kjer se je nahajal prej «Lj. 0.». Prirejali smo razne diskusije h katerim je mladina redno zahajala. Te diskusije je vodila skupina odraslih, za to določenih so-drugov. Prišel je čas ko je zavladala huda brezposelnost in takrat je odšlo ipar naših najboljših sodrugov iskat si kruha v tujino a oni, kateri so ostali doma so nas hote ali nehote zapustili in to v času ko smo jih najbolj potrebovali. Zapustili so nas kakor zapusti umrla mati dojenčka. Težko, težko smo do-rastli a dorastli smo in to kljub temu. da so nas tako mlade zapustili. Odraslim sodrugom se zahvaljujemo za njih trud, ki so ga imeli z nami toda povemo jim, da se dobro zavedamo, kateri in koliko so nam pomagali in koliko bi nam lahko še. Naj živi razredno zavedna solkanska mladina! B. * Pred kratkim se je ob pobočju severne stene gore Triglava odigrala tragedija, katere žrtev je posta! nat, mladi rojak Jug Klemept. . Naš. Klement jer‘i>iT nenavaden taient v študijah, v katere se je vedno uspešneje poglabljal, bil pa je zadnje čase tudi drznoneustrašen turist. Nenadno, kot strela iz oblakov je Švignila vest med nas, da so mu triglavski prepadi ugrabili njegovo mlado življenje. Kljub vsemu, da se z rojakom Klementom nismo v vsem strinjali, hočemo počastiti njegov spomin s tem, da se klanjamo pred njegovim grobom. Gotovi bi vprašali čem ? Odgovarjam, zakaj da ne! mar ni njega rodila mati žuljavih rok, polna muk, mar n* on bil dijak, ki je veliko obetal, man ni bil on pred leti tu v Solkanu, ko je kljuboval na nekem predavanju celemu organiziranemu štabu doktorjev, kateri so se zbrah, da bi ga v kali udu-šili, in ne samo v Solkanu temveč povsod kamorkoli se je pokazal. Da, on Klement je bil in je tudi zmagal! In ker je bil on dijak in mi kot taki dijake pozdravljamo. Pozdravljamo vsako izobrazbo na polju ljudske kulture, vsaki napredek človeštva do sijajno čistega spoznanja za novo življenje, katero čaka človeški rod. In ker vse to spoštujemo, kar je izvršil pionir kulture, za bodočnost človeštva, kličemo, in naj odmeva v gorskih triglavskih višinah, kot grom in blisk v najhujšem neurju, kličemo ii. srca: »Pozdravljen bodi spomin našega rojaka Klementa. Lahka naj ti bo Klement zemljica, snivaj sladko, drzni potnik življenja in cvetje naj obsipa ti grob«. Klement Jug je bil študent, bil je tovariš drugih študentov. Ob nedeljski dijaški prireditvi dne 17. 8. pa so dijaki v Gorici plesali? žalostno! Ali so se vrteli, da se — v vrtincih poglobijo v njega spomin?!! — Stare tercijalke po naši vasi pa iz ust na usta: «Bog ga je kaznoval, ker je bil brezverec«. Oj ženice, mari ste iz prižnice nasrkali tako ljubezen do bližnjega, da vam ji človek v grobu na poti? jeli to tiste spoštovanje do mrtvih v grobeh? Pa pustimo, ženice so ženice, saj m vedo kaj delajo — ali dijaki — dijaki, toliko v opomin. Delavec. Iz JelSanske okolice Drago nam «Delo». Veseli nas što si opet došlo medju nas, nakon toliko vremena. Pošto nas ima ovde svakim danom više koji otvaramo oči, zato že limo da dolaziš medju nas, da nas vodiš k znanju koje nam je toli potrebno Malo ili ništa, čulo se u «Dedu» dosa-da od nas, no nadam se da n ne- biti više tako, nastojat čemo da se javimo više puta, da pripomognemo s kojim člankom, tla obavjestimo ostale di ugo-ve, o prilikama koje vlada ju kod nas. Drugovi širom naših krajeva - ‘(Delo« dolazi opet medju nas da nam otvara put k znanju, a naša je sveta dužnost, da nastojimo svim silama da taj jedim slov. komunistički list ostane na živo tu, stoga dužnost je svakob svesnos druga da ga širi i da ga potpomaže ma-terijalno i financijalno (novedno) jer jedino na taj način moči če «Delo» da izlazi redovito. Drugovi i slu^ajte pod zastavu Komunističke stranke na kojo, stoji pisano: Proleteri svili zemalja, u-jedinite se. — Pomognite 1 vi sa svojim silama gurnuti napred kola revolucije, jer jedino pomoču ists možerno da srušimo današnji truli režim. Buržuazija se nalazi u zadnjim trcajims života, stoga upotrebljava sva mogu '*e sretstva da uništi našu moč, no to joj neče ništa pomoči, jer nas, koji smo robovi u današnjem poretku, nas ima mnogo, stoga složni i premišljene napred pod zastavom Komun, stranke do konačne pobjede. Žrtvujte za radničku stvar svaki, koliko je u vašoj moči, jer nijedna- stvar se ne digne bez truda. Položite svaki jedan «kamen» na našu veliku zgradu, koja se gradi, i ona če se doskora dignuti do svoje konačne veličine. Budemo li gdje god i poraženi, svejeclno nesmemo klonuti duhom. Nego moramo napeti još više sve svoje sile da dodjemo do svoga cilja. Ne glodajte na nekoje izgubljene ovce, koje su se prodale za judine gro še, a niti na neke naše tobožnje narodnjake, jer i oni nek znadu, da u našim krajevima gube tla pod nogama. No, o njihovom proturadničkom radu progo-voriti čemo u jednom od dojdučih brojeva «Dela». Drugovi naše okolice i krajeva, pokažite u svakoj zgodi da ste svesni borci za našu komunističku ideju koja mora da pobjedi prije ili kasnije nad nasil-ničkim režimom koji vlada danas. Zato nek živi Komunistička stranka celoga sveta. Neka živi Sovjetska Rusija, ognjište radničke slobode. Lipljan Komunista. Iz it. Patra na Krasu Tukaj imamo dve parni žagi, kjer je Še precej redno delo, toda plače so zelo male, toliko da se delavec preživi. Na uro plačajo od L. i do 1-80. Dela se 10 urno delo, v eni tovarni, v drugi pa 8 urno. Preganjani pa smo kot živina nikdar jim ni zadosti izvršenega dela. Za ta posel imamo dobre prigar.jaČo, ki so od delodajalcev dobro plačani za svoj poklic. Ob sobotah, kadar plačujejo nam delavcem primanjka tud večkrat kakšen centesim, potem se pa gospodje jezijo in pravijo, da je bilo pravilno zračunano, tako povrhu mislijo še slepariti' ubozega delavca, ga izkoriščati na vse načine. Delavci in kmetje, združimo se vsi v eno skupino in tako bomo kij dosegli, česar danes ne moremo, ker nam podira zidove kapitalizem. Zatirajmo kapitalizem in odstranimo vse zapreke, da bo nam zasijalo lepše solnce svobode. Delavec-komunist. MALE VESTI IZ RUSIJE Vseruski učiteljski kongres V jeseni se bo vršil .neruski učiteljski kongres. Na dnevnem redu kongresa so postavljene sledeče točke : L Učiteljstvo in proletarska revolucija, poroča Zinovjev; 2. Vzgojno vprašanje v sovjetskem režimu, poroča Lunačarski; 3. Sovjetska šola, poroča Kronops-kaja; 4. Učiteljstvo in zveza komunistične omladine, nacionalno vprašanje v šoli itd. Sposobnosti otrok Osrednji dušeslovni laboratorij pri oddelku za javni pouk v Moskvi, vodi zanimiva proučavanja, z namenom, da se določi fizično-duševno stanje otrok in njih sposobnosti. Na podlagi teh proučavanj se določi, kaki šoli se opredeli deček in kak način pouka in vzgoje mu najbolj prija, zato da se razvijejo in zboljšajo njegove sposobnosti, kakor tudi, da se mu prepodajo znanja, ki mu bodo koristila v življenju. Kongres za ohrano javnega zdravja V Moskvi se je vršil dne 17. julija V. kongres gubernijskih sekcij za o-hrano javnega zdravja. Kongres se je bavil predvsem z najvažnejšimi deli tičočimi se ohrane javnega zdravja, ter izdelal načrt, na podlagi katerega naj bi se zboljšali pogoj i za ohrano javnega zdravja, vsporedno z zboljšanjem finančnega stanja republike. Tiskovni sklad Opozarjamo nase sodruge in somišljenike, da sle bili zaplenjeni nab. poli štev. 179 in 181 od žan-darjev ▼ Kamnjah na Vipavskem in ste vsled tega neveljavni. Pri zadnjem seštevanju se je pomotoma opustila suma nab. pole 1-a Solkan, t. j. L. 44.—; pravilno bi moralo biti izkazanih...................L 2453,45 Darovali sodrugi iz Rajblja » 145.— Nabrano pri «rdeči mizi« v Dolini .......................» 44.— Nab. pola štev. 151 (Šmarje) : J. Lisjak 5; L. P. 3; neimenovani, Fr. Poljšak, Fr. Kante, Iv. Poljšak, Al. Abram, Fr. Nusdorfer po 2; J. Stopar 1.50; V. Kante, J. Nusdor-fer, Fr. Stegovec, J. Makovec po 1;...................» 25.50 Nab. pola št. 153 (istotam): X 5.50; Fr. Kante 5; J. Jej-. čič, Fr. Samec, K. Poljšak, -Ed. Kodrič, Ant. Verč, Al. Kobal, Evg. Kodrič po 2;....................« 24.50 Nab. pola 203 (Boljunec): Jos. B„ N. N. po 2.40; L. Mih., Mario Z., Bruno Z., Jos. M., Boljševik Z., Gab. O., Al. Ž., Lov. Z., Srvno M., Mirko Z., Ivan 2., K. O., J. Z., S. J., po 2; P. A. 1.75; Mario C., A. S. po 1.50; J. Z. 1.30; Matej Z. 1.20; Ivan Z., B. Zer., Fel. Z., Jos. O., Jos. St., Vinc. M., Jos. B., Milan Z., Viktor Z., Ivan Z., Lovrenc K. Val. Z., Mario Z., Just Z., Jos. K., Lovrenc K., Al. Ž;, Stanko O., Rud. S., Jos. K., T. D., J-. S., S. M., •po- 1;.......................» 68.05 Nab. pola št. 79: Prijatelj črnih srajc, Rdeča Bar-kovljanka po 5; N. N., Nestrpnež, Nezadovoljnež, Lačensvobode, Brezposelni, Nikdarsiti. Nebodijihtreba po 2;.....................» 24.— Nab. pola št. 77: A. Sedmak 2.60; A. Tence, I. Košuta, Al. Sedmak. Evg. Košuta po 2; Štefančič 1.30; Dom Tence 1.10; Iv. Stergovšek, J. Tretjak, Fr. Kenda, Fr. Sedmak, Pr. Košuta, Iv. Daneu, nečitljivo ime, M. Tence, C. Daneu, M- Vulčič, Maks, A. Maganja, C. Marega . » 26.— Skupaj L 2810.50 Za žrtve reakcije Nabrano v veseli družbi v Dofini....................... . L 25.— Brez kraljeve glave Podgora, S. — Tv°i dopis prejeli. Radi pomanjkanja prostora prihod- njič. * Dopisniki sploh naj potrpijo, ako se njih dopisi ne objavijo takoj. priporočamo jim tudi, da obdelava-jo več stvarne razmere. Odgovorni urednik: Vekoslav Rovan. Stab Tip *. cpMMl Trtoit«