mk dan rasen aobot,
in pra*niko*.
« dailj	Saturdajr«,
Sondar. Holidajs.

PROSVETA
______ glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urodnliki In upravniškl proatuHt MAT 8. Uarndai« A v a.
Office of PubUcntioa: 9657 South Uwndala A ta. Telephonc, Kockwall 4904
^TEAR XXXI.
Oran lista jo 96.00
at cktoM^ mi»oa.	ArtTc^^ ^^TV^ CHICAGO, IM... ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA (8*PT. M),
1938
Bubacrlption «6.00 Yc*rly
ftTEV—NllMHER 191
A cc« punca for malllng at »padal raU of poaUgo providod for la aoctioa 1108, Act of Oet 6, 1917, authonaad oa Ju na 14. 1916.
iktator Hitler poslal ultimat Češkoslovaški
i
Praga mora takoj pristati na vse zahteve, drugače bo nemška armada invadirala češko ozemlje. Nacijski krogi napovedujejo uničenje češke republike. Angleška admi-raliteta odredila mobilizacijo bojnega bro-dovia, ko je premier Chamberlain informi-ral ljudstvo, da je vojna blizu. Cehi se pripravljajo na obrambo
DNDO.N, 28. sept. — Mini-| predsednik Neville Cham-i je danes dramatično na-da bodo on, francoski n Daladier in italijanski ja Mussolini odpotovali ju-r Monakovo, kjer se bodo se-i diktatorjem Hitlerjem. _rrlain je dalje naznanil, I Hitler odložil mobilizacijo IN ur.
128. sept. — Diplomat ič-J so bili danes informiranje Hitler odobril Musaoli-. posredovanje v zvezi z »o zahtevo, da mora Oeško-odstopiti sudetske kra-iNemčiji do 1. oktobra. Musao-i je prevzel vlogo posredoval-i apel angleškega premier ja iberlaina.
«D0N, 28. sept. — Pre-r Chamberlain je izjavil da-iparlamentu, da ga je Hitler | konferenci v Rerchtesgadenu Hiral, "da ne mara čakati »časa, da bi Kudetski Nemci I pravico samoodločevanja, iv s tem izzove novo svetov-
nberlain je dalje rekel, da | popolnoma prepričan, da je obisk Hitlerja v Berch-enu preprečil invazijo Ce-•vaške, na katero je bila <ija ie ripravljena. Poalan-» pozorno poalu&ali premier-je naglsial, da ae Evropa •ja zdaj v slični situaciji kari. 1914.
28. sept. — Nacijska tija je sinoči naslovila nov nat Češkoslovaški, v kate-1 Hitlerjeva vlada pravi, "da
ivzela potrebne korake, a-
*><> Praga danes zjutraj
dila evakuacije sudetskih iktov."
1 fojsv vodilnih nacijev v l,nu in zunanjih diplomatov Pajo, da l>o Nemčija odre-»plošno mobilizacijo, če ne toka vlada kapitulirala in Wa vse Hitlerjeve zahteve. * bo vršil velik shod v na katerem bo govoril ; P»ul Joseph Goebbels, mini-"' nacijske propagande. Nem-ho zadnje dni videli odha-* vojaških čet iz Berlina. JJ«. 'la Ik, (»of>bbels na tem u naznanil mobilizacijo vse
"Uro/one sile. <IM>linj je ve besede, ki jih je ^ "'noči, "da je vojna neiz-"J,n da se bo Italija borila - ne," »o uverile J«' konflikt blizu. n<* >*> Beneš (predsed-""V r«'publike) uklonil Hit-M»reje| v*e njegove za-''»vaška strta in ^^ treh dneh," pra-
vilVl ,IMCijl' "To n»-
kon«.( \ nem govoricam o t| ln obligacijah Fran-^	Male antante na->
4'"k"slovaški. Rusija ne "oljnih skrbi glede ■ z'»"*ti. ker bo Češko-1 šinila z zemljevida." '»»atični krogi v Berlinu " to nacijsko grme-/r°<"J« za poskus ustra-4^oslovaške, da bi zahteve, katere je "r, čeprav promi-K'»vorlJo o vojnih "do likvidirali spa-ki je bila ro-
Hesu.'*
Minu,
rJu in
f^ijah
irr,.
Dih
Of)\
M.
la 1
JH
sept. — Angleška - "aznanila splošno H ne mornarice.
Naznanilo naglaša, da je bila mobilizacija odrejena iz "varnostnih razlogov." Možje, ki tvorijo rezervno silo, so bili pozvani, naj se takoj prijavijo v službo.	^
To senzacionalno naznanilo je bilo objavljeno po govoru pre-mierja Chamberlaina, ki je bil po radiu razširjen po vsem svetu in v katerem je pozval vse državljane britskega imperija, naj se pripravijo na vojno. Premier je nagalšal, da ne bo odnehal v svojih mirovnih naporih, zaeno pa je dejal, da je malo u-panja glede obnove pogajanj s Hitlerjem, ki zahteva sudetske distrikte od Češkoslovaške.
Zadnja vest se glasi, da je angleška admiraliteta ustavila odhod vseh parnikov iz pristanišč. Med temi je tudi parnik "Qaeen Mary."
Praga, 28. sept. — Vojaški krogi so danes dobili poročila, da so nemške čete zasedle pozicije v bližini češke meje. Neki visok vojaški častnik je dejal, da bo izbruhnila vojna kakor hitro bodo nemške čete prekoračile mejo.
!pr«s&, 86. sept. — Člani češkega kabineta so se sinoči sestali na svoji tajni seji in šteli minute, ko poteče čas Hitlerjevega ultimata, ki določa kapitulacijo pred diktatorjem. Vsi znaki kažejo, da se Cehi pripravljajo na odpor proti Hitlerjevi invaziji.
Po seji je bilo naznanjeno, da bo general Jan Syrovy, ki je bil imenovan za predsednika vlade zadnji teden, govoril danes po radiu češkemu narodu. Novi premier je junak naroda. On je bil general, ki je vodil armado 70,000 Cehov v zgodovinskem pohodu preko Rusije do Pacifika in potem okrog sveta na za-padno fronto, kjer se je borila proti Nemcem v svetovni vojni.
Predsednik Beneš in člani vlade so sinoči študirali Chamber-lainov govor in prišli do zaključka, da je šel angleški premier do skrajnosti, da zadovolji Hitlerja Istočasno so vlaki vozili vojaške čete na mejo. V tej napeti situaciji, ko preti katastrofa, je češko ljudstvo ponovno demonstriralo vzorno disciplino. Tudi politični disidenti so se strnili v enotni fronti v interesu obrambe republike. Poslanec Sidor, vodja slovaških avtonomistov, je zagotovil lojalnost koalicijski vladi. V glasilu svoje grupe piše, "da moramo biti vsi pripravljeni na obrambo domovine."
Nadaljnjo podporo je republika dobila pri Zvezi nemške demokratične mladine. Ta je poslala pismo predsedniku Benešu, v katerem pravi, da se je pripravljena boriti za neodvisnost in integrslnost Ceškoslovsške, zaeno pa je čestitsla voditeljem na ukrepih, ki so jih že uveljavili za obrambo republike.
Domače vesti
Spet dve neareči
Cleveland. — Zadnjo soboto si je desetletni Anton Rotter zlomil roko pri igranju.
Lorain, O. — Rojak Charlie Ur bas, njegova žena in šestmesečno dete so bili žrtve avtomobilske nesreče. Otrok je bil na mestu ubit, ko je odletel iz naročja matere na cesto, oče in mati sta pa bila tako težko pobita, da sta bila odpeljana v bolnišnico.
Smrtna nesreča v rovu
Oak Creek, Colo. — Dne 24. septembra se je med delom v tukajšnjem premogovniku smrtno ponesrečil rojak Anton Celi-goj, star 60 let in rojen v Par-jah pri St. Petru na Krasu. Bil je samec in tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Pred več leti je bil član SNPJ, toda ob času smrti ni spadal k nobenemu podpornemu društvu.
Tajna mobilizacija
v fašistični Italiji
Rim, 28. sept. — Dobro informirani krogi poročajo, da je Italija pričela z mobilizacijo svoje oborožene sile. Vse se vrši tajno In brez vsakega hrupa. Ta akcija, ki je morda uvod v splošno mobilizacijo, se tiče mož v starosti 22 do 32 let. kateri so bili pozvani pod zastavo. Mili-taristični krogi še nioo potrdili, poročil glede mobilisacije.
Danski'firer' dal brco fašizmu
Umil si je roke in se skesano izpovedal javnosti
New York. — (FP) — Nacizem je na Danskem dobil velik udarec, ko mu je nedavno dal brco njegov voditelj, bivši ka-valerijski poročnik Carl Lemb-cke, in se javno izpovedal svojega greha. Fašizmu je dal brco objavo pisma v listu "Tidem-de", v katerem prosi narod in Žide odpuščanja.
"Izredno mi je žal," pravi poročnik Lembcke, "ker sem pod-vzel iniciativo za organiziranje narodnega socializma na Danskem in igral v tem gibanju najvažnejšo vlogo. Zal mi je prvič, da sem se mogel kdaj združiti s tako nemško stvarjo kakor je narodni socializem, ki se je zaplodil na danski zemlji, in drugič, da sem po nemškem vzorcu mogel kdaj počenjati tako krivične stvari kakor Je per-sekutiranje Židov . . . Deželo je treba predramiti iz letargije. Prišel sem do zaključka, da ni večjega idiotstva kot gonja proti Židom s strani tiska narodnega socializma, ker na ta način dobi narod napačno sliko glede vprašanja, kaj je narobe politično.
"Danskemu narodu in židovskemu ljudstvu na Danskem se opravičujem in ju prosim odpuščanja za vse krivičnosti, ki sem jih storil. Dostavljam še to, v kakršnikoli politični kapaciteti !>om v bodoče deloval, da bom deloval v vsej svoji moči, da se ne ponovijo take zmote."
Bivši nacistični "firer" ns Dsnskem se je v posebnem pismu oprostil tudi premlerju Theodoru Staudlngu In ga prosil odpuščanja "za osebne napade, ki aem jih bruhal na vas z mojimi sleditelji vred."
Nacije je U dezertacija njih glavnega voditelja tako ujezila, da so tri dni po objsvi pisma v listu "Tidemde" ponoči razbili veliko šipo neke trgovine, ki se je prelevile v "l>embckejevo športno trgovino."
Dan tka vlada ne jemlje resno nacističnega gibanja, daai Je bilo pred par leti že precej močno. Na Lembckejevo apreobr
==
Pravda zaradi kanadskih petork
Kako so hoteli izrabiti otroke
Chicago. — Te dni teče pred federalnim sodiščem v Chicagu zanimiva pravda, ki se tiče znanih Dionnovih petorčic iz Kanade. Ivan I. Spear, čikaški podjetnik, toli filmsko družbo Pathe News, verižno trgovino Woolworth k Kreagt in drja. Allana R. Dafoeja — zdravnika, ki je pomagal petorkam na «vet — za milijon dolarjev odškodnine, ker so mu preprečili izvajanje pogodbe glede petork. Spear misli, da ja toliko izgubil, ker je bila njegova pogodba uničena. Dr. Dafoe je navzoč pri procesu.
Spear pravi v obtožnici, da je dva dni po rojstvu petorčic obiskal očeta petorčic, farmarja Dionna, na nj«govem domu in z njim, njegovo Ženo, materjo petork in a katoliškim župnikom Danielom Routhierjem — ki je bil in je še glavni svetovalec Dionnovi družini — je sklenil pogodbo, na podlagi katere je on imel monopol nad vsemi vestmi glede petork in sploh nad vsem, kar ima biti v zvezi s petorkaml za časa njihovega življenja. V pogodbo so zapisali, da Spear vzame 70 odstotkov vseh dohodkov, Dionnova družina dobi 28 odstotkov in katoliški župnik jtouthier pobere ostalih sedem odstotkov.
Dr. Dafoe je pa takoj ves ta načrt podrl, ko je odločno prepovedal vsako špekulativno poseganje v življenje peterih deklic. Zlasti je aa||čal staršem petork, da vaaka Mnja komaj rojenih otrok v Chicago na svetovno razstavo, kakor je hotel Spear, pomeni smrt zanje. Tako se je Spearova pogodba razbila In Spear zdaj toži za odškodnino v vsoti enega milijona dolarjev. Radovedni smo, kako bo ta tožba izpadla.
bombažni farmarji iščejo novega izhoda
Na dan so prišli z novim načrtom za solucijo problema
Francija se boji izbruha vojne
Mussolini pozvan, naj ustavi Hitlerja
Paria, 28. sept. — Izgledi o miru so izginili po mnenju francoskih uradnih krogov, ko je Hitler poslal nov ultimat Češkoslovaški z zahtevo, da mora takoj izprazniti sudetske distrikte, "v obratnem slučaju pa naj se pripravi na posledice."
Hitlerjev ultimat nI presenetil francoskih diplomatov, ker so gs pričakovali. V tem vidijo zadnji diktatorjev poskus ustrahovanja Češkoslovaške,
Erlc Phipps, angleški posla-nik v Parizu, se je sinoči oglasil v uradu francoskega zunanjega ministra Bonneta Povedal mu je, da Hitler v svoji poslanici premierju Chamberlainu ni hotel podaljšati časa glede odstopa sudetskega ozemlja Nemčiji. To se mora zgoditi prihodnjo soboto.
Prsncoski in angleški državniki nameravajo zdaj apelirati na italijanskega diktatorja Mus-aolinijs, naj prepreči Hitlerjevo invazijo Češkoslovaške In tako odvrne vojno. Ako bo Mussolini odklonil apel, tedaj bo ponovno demonstriral trdnost osi Rim-Berlin in zavezniške države bodo vedele, kaj imajo storiti.
nitev je mog"č* vplivalo tudi to. ker je vlada izdelala novo ustavo, ki bo dala Dancem "najbolj liberalno vlado na svetu", ako jo odobri parlament, kakor se je izraail notranji minister Dahlgaard.
ZAHTEVAJO 2IV-LJENSKI OBSTANEK
Uttle Ročk, Ark. — (FP) — V bombažnem pasu ns jugu se je pojavilo novo gibanje za rešitev farmskega problema, kar je znamenje, da je skrahlral ves vladni program za pomoč farmarjem. Gibanje sloni na ideji vladne garancije cen osl-roma letnih dohodkov za minimalni Življenaki obstoj. Paritetne cene naj bi vlada garantirala do pet bal bombaža vaakl družini, malemu farmarju kot velikemu plantažniku, najemniku kot "sharecropperju".
, Propagatorji tega načrta pravijo, da bi to pomenilo vladno garancijo cen za sedem do osem milijonov bal bombaža na leto in $400 minimalnih letnih dohodkov vsaki družini. Prav tako tudi pravijo, da bi ta načrt pomenil zaobrnitev sedanjega toka na plantažnem jugu in bi velike plantainike prisilil, da bi prenehali s uvajanjem dni-narskega dela in oddajali lem-Ijo v najem proletarskim far-marskim družinam. V to bi jih sililo dejstvo, ker bi se kvota vsake plantaže ravnala po številu na njej živečih družin, to Je do pet bal na vsako družino.
S tem načrtom js prUla na
dan Zveza bombažnih farmarjev za minimalne dohodke. Med drugimi, ki podpirajo ta načrt, sta tudi M. F. Dickinson, predsednik Farmarske unije v Ar-kansasu, in Joe Morrison, bivši državni načelnik Ameriške legije. Pričakujejo, da ae bo ta zveza razvila po vsem bomba!-nem jugu.	*
Člani zveze pravijo, da je potrebna nova aolucija za najvsl-nejšo industrijo na jugu, kar js skrahlral ves vladni program za stabilizacijo cen. Danes so cene nižje kakor so bile leta 19H3, ko je Roosevelt obljubil, da bo zvišal cene. Vlada Je res potrošila stotine milijonov za subvenciranje bombažnih farmarjev, v glavnem velikih plan-tažnikov, za skrčenje produkcije, toda problem je tam kot Je bil.
To gibanje se loteva z druge strani, s strani garancije letnih dohodkov za minimalni obstoj vsake družine, kar pomeni vladno kontrolo bombažnih cen. Paritetno alKgarantirano ceno bi farmar, plantažnik ali najemnik prejel le do pet bal bombaža, od višek bi pa moral prodati na svetovnem trgu po ceni, kakršno bi prejel. Eno tre-tjino zemlje bi moral farmar posejati z drugimi pridelki, kar bi odpravilo podoravauje bombaža.
Vojne priprave sovjetske Rusije
Načrti invazije Poljske izdelani
Moiikva, 28. sept. — Medtem, ko je ruski armadni štab izdelal načrte glede invazije Poljske v slučaju Hitlerjevega napada na Ceškoslovsško, so ne pričele širiti govorice o razkolu v poljskih vladnih krogih. Preteče vojno gibanje ruske oborožene sile je omajalo stališče poljske vlade in o|M>sicija proti politiki, ki je naklonjena nacijski Nemčiji, narašča.
V Beli Rusiji in Ukrajini sta bili formirani dve ruski armadi. Ti bosta invadirali vilnskl koridor in se pričeli pomikati proti Vzhodni tPruslji in dalje čez poljsko Galicijo. Obe armadi se zanašata na pomoč ukrajinskega prebivalstva v poljskih pro-vinesh. V načrtu je tudi formiranje poljske rdeče armade, ki naj bi sodelovala s sovjetskimi 6etami pri napadu Nemčije.
8vet ruskih komisarjev se je sestal na svoji seji zadnjo nedeljo v Moskvi z voditelji ar-madnega štaba. Na tem sestanku je maršal Klement E. Voro-šilov, vojni komisar, predložil svoje poročilo, ki se je nanašalo na ruske vojne priprave na sa-padni fronti.
Vse želesnlce v Ukrajini In Bell Rusiji so bile še militarlii-rane. Vlake sdaj operirajo oddelki rdeče armade. Ces »00,000 de-lavcev in kmetov Je bilo mobi-liziranih za gradnjo utrdb v U-krajini,
Armadi, ki bosta morda invadirali Poljsko, tvori 24 divltij in vsaka divlsljs šteje 12,000 vojakov. Vaaka dlvltijs ima 1U00 tankov poleg kavalerlje. Arrne di imata na razpolago čes tri ti« soč bojnih letal, ki lahko takoj stopijo v akcijo. Letala so najnovejšega tipa in raivijajo brzino 220 milj na uro.
Glavno letališče je v Smolen* sku in general Ix)ktlnov je načelnik letalske oborožene sile. Pod tem letališčem so orožarne, skladišča munlcije in bomb.
Maršal Vorošllov je na seji komisarjev priporočal takojšnjo mobilizacijo rezervne armade, kar pa so komisarji odklonili, Namesto tegs se je izrekel za vpoklic nadaljnjih Mnikov, ki bi imeli vstopiti v armado čez dve leti, pod orožje.
Tekstilna unija podpisala 24 pogodb
New Vork. — Tekstilni orga-nizatorični odbor CIO poroča, da je bilo zadnje dni obnovljenih 22 kolektivnih |>ogodb ki krijejo 6000 tekstilnih delavcev, pri dveh družbah pa je bila sklenjena nova |>ogodba, Ti družbi sta Hwlft Itiver Woolen k VVorsted Co.tv W«aterlyju, R I , In Bmith Testile Corp v Ktaten Islandu, N. Y Prva u-poaluje 22A, druga pa 160 d«> lavcev. Pogodbe določajo 40« urni tednik, plačo in pol sa nadurni) delo, teden plačanih počitnic, mašinerijo sa Izravnavanj« sporov in drug« izboljšava.
Ligine sankcije proti Japonski
Vsaka akcija sovjetov je zdaj legalna
< Ženeva, 2M sept. — .Svet Lige narodov Je včeraj sprejel pred-log za kazensko postopanje proti Ja|>onski zaradi napadov na Kitajsko. Ta korak je bil storjen v smislu 16. člena Ligine u-stave in sklenjeno je bilo, da lahko vsaka država, ki Je članica Lige narodov, individualno nastopi proti Ja|>onski bodisi z ekonomskimi ali finančnimi sankcijami. Kolektivna kazen* ska akcija Je za enkrat nemogoča zaradi tehničnih ovir.
"To pomeni," Je rekel neki član sveta Lige narodov, "da sovjetska Rusija lahko /daj nastopi s kakršnokoli akcijo napram Japonski in vsaka njena akcija ho legalna v smislu skl«> pa Lig« nar«)dov. Ako Rusija začne z oboroženo akcijo, bo lo legalno in pravilno v očeh Lige narodov, Ta legalnost velja za vsako drugo državo, ki je članica Lige in katera hoče nastopiti prit I Japonski."
ftanghaj, 2M aept. — Kljub neprestanemu bombardiranju važnih kitajskih po«tojank v o-kolišu Hankova iz zraka ao Kitajci včeraj ustavili Japonske Cele na vsej črti, se glasi kitaj-
roosevelt ponovno apeliral na hitlerja
Predeednik priporoča sklicanje mirovne konference
HITLERJEV ODGO-VOR NA PRVI APEL
Wa»h!ngton, D. C., 38. sept. — Predsednik Roosevelt Je včeraj poslal drugi apel..diktatorju Hitlerju, naj še izogne vojni, zaeno pa je predlsgsl takojšnje sklicanje konference, ki naj bi se vršila v kakšnem nevtralnem kotičku Evrope In katere naj bi se udeleAili reprezentantje vseh v sedanjem koiffliktu prizadetih držav. Roosevetl Je dejal, da govori v imenu ameriškega naroda in s namenom, da odvrne vojno.
Roosevelt je svoj prvi apel zadnjo nedeljo naslovil Hitlerju in Edvardu Benešu, predsedniku Češkoslovaške. Kopije apela sta dobili tudi vladi Francije in Velike Britanije. Včerajšnji pred-sednikov dramatični apel Je bil poslan samo Hitlerju. Ta je bil zaeno odmev na Hitlerjev odgovor na Rooseveltov prvi apel. V svojem odgovoru Je nemški diktator opozoril Roosevelta na historične napake in hibe versaj-ske pogodbe. Rooseveltov apel je bil prečltan na vseh radlopo-stajah v Ameriki in potem oddajan v Evropo. Rooseveltov apel se glasi:
"2elim vas obvestiti, da sem prejel vaš odgovor na moj prvi apel. Prepričan sem bil, da se boste strlnjsli s menoj glede posledic in nesreče, ki bi prišle iS nove evropske vojne. Vprašanje pred svetom danef riTT ali Je bila razsodba pravilna in pravična v prošlostl. Vprašanje Je u-soda sveta danes In Jutri,
"Uporaba sile v svetovni vojni nI prinesla miru. Zmaga in poraz sta bila Jalova. To je nauk, ki bi ga moral sprejeti ves svet. To Je bil tudi vzrok mojegs prvega apela, ki sem ga poslal vam, predsedniku Benešu in vladama Anglije In Francije. V apelu sem |>oiiderll, da se diference med N«mčlJo in Češkoslovaško lahko poravntjo na mlmn način. Največje važnosti v tem momentu Je nsdaljevsnje pogajanj. Ta morajo trajati toliko časa, da se najde pravična solucija. Ako se boste strinjali s menoj, da so |M>gajanja edina rešitev, bodo milijoni ljudi po vs«m svetu priznali vašo akcijo kot zgodovinski dogodek v interesu člo-veštvs.
"Ameriška vlsda nI zapletena v evropskem konfliktu In vsled lega ne m«»re prevsetl nobenih obveznosti v pogajanjih, a kljub temu priznavamo avoj« odgovornosti kot del svetovnegs sosed stvs. Zelja ameriškega ljudstva J«, da njegova vlada ponovno povzdigne svoj glas proti vojni,"
Predsednik rti hotel komentirati Hitlerjevega odgovora na njegov prvi «|>el. Dejal j« I«, da odgovori, ki Jih Je dobil, pojasnjujejo vse.
Katoliški list proti amendiranju zakona
Vallanova, Pa. — Katoliška publika« ija Th« Chrlstian Front s« j« izrekla proti vsakemu a-mendiianju Wagn«rj«vega delavskega zakona in proti vrne-šavanju v zvezni delavski odbor. "Zakon je bil sestavljen, da zaščiti pravice ameriškega delavstva in predatavlja velik korak za doaego praktične socialne pravit Iioati," pravi publikacija

| «ko poročilo. Taktika kitajskega poveljstva je, da prisili Japonce na zimako kampanjo, zato radržuj« japonsko prodiranj« proti HankovU na ob«h straneh reke Jangtae za vsako c«no. Ta taktika doslej dobro uspeva,
-
PROSVETA
THE ENLIOHTENMENT
GLASILO IM LASTNINA kl>OVKNSU MABODNE POliPOBKK JSDNOTE
OrfH *r Ml paMiafcad * O-	*****
M*tUplaa m Z4fut»i« 4rU»t •«»•" Chu**M) la KanaSo
BO« UU. IIM u krta. II M >a irfrt tota; ca fhl«a#« CiaaraJtM ta	•« « >a pol tota; — inoa*«***o
|| m
Sutertptlun ri(«l for tk» UaltaJ Stat« («M«pt Chieaa®) and ^art-f- M-M 1mv yaar. Ch)ra«o and Ctovro H M pot jraar, forvifu cvuntrlOT |K.4»0 p«1 mr
♦ Cm« <*!*•</» P9 «ff®WJ -	»• aaaaiufcalS
4*a»fc» H m vr®#ato Jfckaplat .Itarari* vnUm (drtl«. pv mtl, dn.o>».	IM.) M rrntif p^mjaulju to » .)u*«J«,
b j« priUil paltalno
. fdmttoiac ratr «• "^r^^T^fHf1,11 04 #0»»UBi'
cmWtu •»<! uafoftoMpd aftklaa w»H not b* rrturn«*. OtSar to MaSr »nly wh*n aMompar.M <Jf-**itmmmi and .tampad
Naatov m tM, tor laf Oft i Itotaa
PROSVETA MS7-M Sa. Laandflt Atf.. < hfcaa«. Illlnala
MCMSSR or THE lEpEEATKn PWI

bata« f oAtopaju aa pitw*r (Juljr II. 1 Ml), poto« film tMfta *a o a« lovu pomani. da vam k • laUoaoai potakia «a> rulilaa Ponovita to travmam«., da af vam Itot aa uatavl
Mussolinijevo norčevanje
Omenili smo že, lutko je diktator Muasolini svetoval vladi Cehoslovakije, naj ugodi zahtevam sudetskih Nemcev. Od tistega časa je Benito najmanj šestkrat javno rjovel in pri vsakim rjovenju je zahteval plebiscit za sudetske Nemce.
Zadnji teden je glumač Benlto celo iel v Trst In tamkaj rjovel, da morajo Cehi dati Sudetcem pravico samoodločevanja!
Dvakrat smo pogledali, če ni bilp pomota v poročilu. Trsti Morda bi bilo kakšno drugo mesto kje v Furlanjii ali Kalabriji. Ne, ni bila pomota — resnično je bil Muasolini v Trstu in resnično je tamkaj rjovel, da morajo Čehi dati pravico samoodločevanja sudetskim Nemcem! —
Trst je na pragu Primorske, v kateri ja «kQ-ro pol milijona Slovencev in Hrvatov pod kruto Mussolinijevo peto. Cemu je iel Muasolini tja — dražit te Slovence in Hrvate? Cemu je iel tja — norčevat se iz kruto popačenih Slovencev in Hrvatov tik pred Trstom?
Recimo, da je Bandito Muasolini iel tja v globokem prepričanju, da tistih Slovencev in Hrvatov n« Primorskem, v Julijski Krajini — Venezia Giulia — sploh več ni ... da so jih njegovi fašisti iz Kalabrije, sami trdi Italijani, že davno pretvorili v Italijane — da je na primer Caucini, odkar so mu vzeli slovenski priimek Kavčič, postal pravi Italijan v glavi in srcu — da o kakšnih Jugoslovanih v Julijski Krajini nI več govora . . . Recimo. Toda Mus-solini dobro ve, da južna Tirolska ie ni italijanska; on dobro vej da tirolski Nemci — <J5Q,000 po številu — so ie vedno Nemci ne glede na to, c|a jim je on vzel vse narodnostne pravice, da jim je dal italijanska imena in da je prekrstil v Italijane celo nemške mrliče, ki leže v zemlji že 50 let!
Recimo, da Mussolini misli, da jugoslovanskih Primorcev ni več, vendar kako je s tirolskimi Nemci? Ce so sudetski Nemci deležni samoodločevanja in svobode, zakaj niso tirolski Nemci deležni tega? Tirolski Nemci so prav gotovo prav tako pametni kot so sudetski Nemci ali prav tako zabiti — in če so zadnji sposobni voliti svojo svobodo, so tudi tirolski.
To je tako logično, tako jasno, da razumejo celo oni, ki imajo le polovico ali četrtino običajne pameti, le Mussolini ne razume. Ali res ne razume?
Kajie! Mussolini je falot prve vrste! Prav dobro ve, kar hoče vedeti — četutr pa noče vedeti, to zanj ne obstoji. Se več — tako je predrzen in falotski, da bo iel na mejo Jugoslavije in tamkaj si bo dal vreči na tla zvezanega Kraievca, kateremu bo stopil z okovanim škornjem na vrat, nakar bo rjovel za svobodo Indijancev v Ameriki! — To je Mussolini, največji cinik današnjega časa.
Obračamo in Citamo liate, da vidimo, če mu je kdo to že povedal. Nikjer nič. (Jledamo atarokrajake liste, nuie liste iz "svoboc|neM Jugoslavije, da morda najdemo v njih pravo označbo tega monstruma. Zaman gledamo, zaman iičenio . . . Slovenci v Jugoslaviji so prav tako svol>odni — kakor so Slovenci nu Primorskem, v Mussolinijevi Italiji! Ne tu ne tam NE SMKJO povedati, kaj mislijo o NAJVKCJI propalicl na svetu, katera cinično zahteva plebiscit za sudetske Nemce, istočasno pa stoji z okovanim ikornjem na vratu pol milijona Slovencev in Hrvatov in četrt milijona tirolskih Nemcev, da ne omenjamo nekoliko milijonov Abesincev . . .
Well, v Ameriki je pa ie nekaj svol>ode! —
K slavju dneva SNPJ v Detroitu
Detroit, Mich. — V teh kritično slabih časih je prizadeto zla-«tj delav^tvp. Srezpq*lnoat in slab zaslu|ek ali p« nobenega Večfa skrb za življenske potrebščine in obstanek. Kljub tem<4 smo lahko ponosni na č|a«atvo S?fPJ, Hi s« zaveda solidarnosti do svoje organizacije in ob vaa-ki priliki demonstrira svojo vga-jemno požrtvovalnost. To se je gnova pokazalo na slavju dneva SNPJ pri na« v Detroitu na delavski praznik- Članstvo se je udeležilo v lepem številu.
Lahko pač odkrito rečemo, da je bila proslava dneva SNPJ v Detroitu na delavski praznik sijajni uspeh za detroitsko naselbino in za jednoto. To je bil resnično dan zgodovinskega pomena za nas in na.no organizacijo, vsled tega nam bo ostal v spominu ie dolgo časa. Tudi zunanji člani in rojaki iz daljnih krajev so se udeležili tega slavja v lepe in številu. Vemo pa, ako bi bili boljši časi, to je boljie delavske razmere, da bi bila udeležba veliko večja. Upoštevajoč sedanje splošne delavske razmere pa smo lahko zadovoljni in ponosni na naš skupni rezultat. Pptroitska federacija druitev SNPJ se je potrudila kolikor je >i)o v njeni moči. Odborniki so si naložili veliko nalogo, obilo dela, katerega jim ni bilo mo-joče do pičice izvršiti. Ako ma-o pretehtamo dejstvo, da je bi-o treba cele 3 do 4 dni delati dolge Mre, in to brezplačno, bomo braz vsake sebičnosti dali priznanje vsem onim, ki so detli in se žrtvovali.
Razume se, da so bile tu in tam kakšne pogreške in napake. }re* t*h ni nobeno delo izvršeno. Brez pogreik in napak je le tisti, ki nič ne dela. Ker nič ne dela, je torej logično, da ne more napraviti nobenih pogrešk in napak. Cilj odbora je v prvi vrsti }ll, da se zunanjim članom in gostom postreže in ustreže kpli-tor je to najbolj mogoče. Ker pa je Detroit veliko mesto in v njem majhna slovenska naselbina, je imel odbor pred seboj največji problem glede prenočišč. Vsak se mora zavedati, da vsaka družina bodisi tu ali drugje ma stanovanje dovolj veliko le za avojo družino. To so tudi vzroki, katere je treba upoštevati, da ni bilo mogoče dobiti prenočišč pri rojakih za goste, ti so priili iz drugih naselbin. Zraven tega pa je treba javnosti povedati, da smo detroitski Slovenci jako raztrešeno naae-jeni po vsem mestu in okolici.' Nikjer nismo kompaktno nase-jeni v tem mestu, kakor se to vidi v raznih drugih slovenskih naselbinah, kjer živijo nuši rojaki večinoma skupaj. Vsled tega ta potežkoča, kar zunanji rojaki pač lahko razumejo.
Naše skupno prizadevanje je bilo v tem, da v danih razmerah ugodimo največjemu številu z naj bolj io občo postrežbo. Ako ni bil ta ali oni postrežen kot bi moral biti, naj oprosti. Morda bo kdaj tudi sam imel na svoji rami toliko obligacij kot jih je iipel naš odbor detroitske federacije, pa se bo lahko sam prepričal, da ni mogoče vse do pike izvršiti, pa če bi to storil Ae tako
rad. Vsled tega upam, da bodo vsi zunanji gosti oprostili našim nedostatkom, ki so ob takih prilika* nepreprečljivi. Vsak <Jan se kaj novega naučimo iz izkuienj. Tako smo se tudi na naši veliki prireditvi. Kjer smo sedaj naredili kakšno napako, jo bomo v bodoče skušali popraviti in odpraviti.
Da je bila naša velika prire-tev triumfalen uspeh, je v dokaz velika udeležba pa tridnevnem slavju. V soboto 3. sept. jp bilo v Danski dvorani čez 1000 ljifdi. Že to število na eni sami večerni plesni prireditvi prekaša v ne^ naselbini vse prejšnje- Naslednji dan, v nedeljo 4. sept. pa je bilo v Carpathia parku čez 3(>0" ljudi. Toliko občinstva nismo i-meli v Detroitu še na nobenem pikniku. V soboto večer se je servirala prosta večerja zunanjim gostom. Napovedano je bilo, da se bo večerja servir4Ja od 4. do 8. zvečer, ampak gosti so prihajali tudi ob 10. in 11. ter ob 12. uri. To je tudi težak problem glede točne postrežbe. Kdor je bil lačen in je vprašal za večerjo, je bil tudi postreien. Pregovor pa pravi, da kdor jezika špara kruha strada. In tako se je morda temu ali onemu godilo, da ni bil deležen proste večerje.
V	Danski dvorani ni bilo nobenega programa. Imeli smo le plesno zabavo, jestvine in pijače. Po mojem mnenju bi bilo bolj umestno, da se priredi kulturni program. Ko se zbirajo zunanji gostje, utrujeni in ker v mnogih slučajih v svoji naselbini nimajo prilike do večjih programov, da 8e bi izvajal lep in obširen ter bogat kulturni program. Po dolgi vožnji se bi gostje odpočili ob uživanju programskih točk. Vsled tega priporočam, da se na prihodnji proslavi dneva SNPJ na Labor day kaj sličnega pripravi.
V	nedeljo 4. sept. ob 9. dopoldne se je pričela žogometna tek-ina med mladino. Rilo je 5 različnih teamov iz Penne, Wauke-gana, Clevelanda in Detroita. V te igre nisem fanatično zainteresiran. Povedali so mi, da so odnesli zmago fantje od društva Voung Američana, ki so porazili Clevelandčane. Udeležil sem se te tekme, dasi nimam pojma 6 tej igri. Opazil sem pa, da ao nekateri starejši Člani zelo zainteresirani vanjo, tako da celo pozabijo kaj delajo. Rad vidim, da se mladina zabava in da igra, ker to je pač v mladi krvi, ne strinjam pa se, da bi mi stari, sivi in plešasti možje blamažo sami sebi delali, kajti to nam ne pristoja in ni možato.	^
Po končani tekmi se je pričela vožnja na piknik, ki se je vršil na 10 milj oddaljenem prostoru od SND. Udeležba, kakor že o-menjeno, je bila res povoljna. Vse je bilo veselo razpoloženo. Opazil si stiskanje rok vsevprek, presenečenja ii} veselja. Slišal si: jaz sem od tam, jaz prihajam od tod, oni od drugod itd. Ljudje so se spoznali in sestali prvič, drugi večkrat. Mnogi se niso videli 20 in 25 let. Res, jako zanimivo in pomembno. Lepo je bilo videti to veliko množico čla nov in rojakov.
Ob petih popoldne je federa-
cijqjti predsednik FranK Česen odprl program z goveeom, v mikrofon (zvočnik) in se dobfro po-stftvil. (Navzoče je lepo pe«*ra*
bil in jih vabil, a»j se počutij med nami kot doma. Nadalje, • naj atfjtira.jp za SNPJ in prppa-! girajfc Tijene ideje, tgko da bo I naša jednota še večja in močnej-!ša. Drugi govornik je bil gl. predsednik Vincent Cainkar, ki j« osredotočil svoj govor na de-o za jednoto in za dobrobit članstva ter organizacije. Ome-ai) je razne potejkoče in zapreke ter konkurenco od strani privatnih kapitalističnih inšurencev. Nadalje je omenil stroge državne zakone, apeliral na mladino, naj ostane zvesta jednoti in naj nadaljuje naše delo po začrtani poti za večjo in boljšo jednoto, tako da bodo po naši spirti sposobno vodili jetjnoto naprej in nadaljevali naše delo. Br. Cain-jar je govoril v obeh jezikih. Na mestu bi bilo, da se bi kot predsednik naše jednote dotaknil sedanjih delavskih problemov in povedal delavcem kje so vzroki, da delavstvo trpi ne?nqsno mi zerijo.
Nato je govoril P a t r i c H 0'Brien, kandidat za probatnpga sodnika. Omenil je svoje delo v Calumetu iz dobf štrajkov, ko je bil on tam sodnik in da so mp naši rojaki dobro znani kot dobri boritelji in vztrajni pri svojih zahtevah. Dejal je, da smo kulturen in napreden narod, ki ae bori za svobodo in demokracijo. Nastopilo je več drugih govornikov, med njimi glavni odbornik" John Vogrič, Lowrence Gradišek, M. Petrovich, Frank Bolka, John Olip. Morda je še kateri drug gl. odbornik govoril. Društven in federacijski uradniki so bili R. Travnik, J. Rimac, J. Mihelich, predsednik društva 121, dalje član glavnega odbora M. Med-vešek iz Clevelanda in J. Kaferle, Terbižan, Frančeškin, Jauch, Ka lan, Božič od isto tam. Bilo je še mnogo drugih znanih, a vseh si nisem zapomnil, tako tudi pomožni urednik Prosvete Anton Garden, ki je imel že več polemik v Prosveti z raznimi Člani. Stavili so mu razna vprašanja in on se je otepal na vse načine, odgovarjal, pojasnjeval kolikor ja pač mogel. Rad bi zadovolji' vse, kar pa seveda ni mogoče nikoihur storiti.
Prišli so člani in rojaki iz Chi-caga in Waukegana, iz Milwau keeja, La Salla, Canonsburga, i? bližnje Kanade ter iz mnogih drugih krajev ameriških dr$av. Na programu je bilo tudi nekaj izrednega, ko je federacijski tajnik Ray Travnik preČital br zojavko dveh članov društva Youpg Ameripans SNPJ, ki sta jo poslala iz Nemčije — namreč brzojavko od Antona in Margarete Jurca, ki sta Čestitala k tej proslavi in želela obilo uspeha. Ta dogodek je pač zgodovinskega pomena, kajti kaj sličnega se prej še ni zgodilo na naših prejšnjih proalavah.
Z mojim dopisom se bi bil ie prej oglasil, ker je bilo dokaj šušljanja, da je bilo veliko "ki-kanja" in nezadovoljstva. Pa sem rajši počakal, da se kdo drugi oglasi iz drugih naselbin in javno pove svoje mnenje. Ampak do danes je glede tega vse tiho in mirno. To je znak, da je vse
jt^kUd^e in pmetnfi-pesmi. Ali >ijo jO preobilo ljuditva in tu-df šundra in ni bjo mogoče mase kontrolirati ter utihniti, gjltp ni klasično p?tj$ naredilo nobenega efekta na publiko, frpgfam na piknikih in govori niso na mestu. Kulturna in izobraževalna dela ter slični programi spadajo bolj v dvorane.
Upam, da v bodoče bomo vse e in druge slične naše nedostat-ce popravili ozipoma odpravili, zraven pa tudi boljie vsem, gostom postregli v vseh QZi»ih/ tako da se bodo veliko bolje počutili. — Anton Juaca, 121.
Jubilejno presenečenje
Sheboygan, Wi«. — Ker je bilo preteklo soboto deževno vreme, sem bil vesel, ko me je obiskalo par prijateljev na mojem dom^ Rešetali smo razne domače in druge probleme in tako je minil čas do večera- Končno smo sklenili, da se odzovemo vabilu prijatelja in da se udeležimo domače zabave, ki jo priredi tisti večer pa svoj ožji krožek prijateljev.
Odpeljali smo se. Ustavili smo se v Fludernikovi dvorani. Y8to-pivši v dvorano, nas je pozdra vila najmanj tristotera množica z dolgim vzklikom. Moja žena in jaz sva kar strmela, ker nisva mogla razumeti, kaj se godi. Ste-/ vilni prijatelji so naju obkrožili, nama stiskali roke in čestitali k 35 letnici najinega zakonskega življenja. Nato so naju posadili k mizi, ki je bila z raznimi dobrotami obložena. Godba je zaigrala in ztjravice.so se slišale po dvorani. Moja žena in jaz pa sva se z očmi vsa prese nečena vprašala: ali je to mogoče, da je vse to nama v počasi?
Sprejela sva to veselo presenečenje z veliko hvaležnostjo in z globokim vtisom prijateljstva v najinih srcih. Zato se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste prisostvovali in se žrtvovali za to slavje ob 35 letnici najinega družinskega življenja. Najiskre* nejša zahvala za vašo požrtvovalnost in naklonjenost ter številne čestitke.
Joe in Mary Mehak.
okej, da se vsak zaveda, da je bilo v danih razmerah mogoče izvršiti le tako, kakor se je izvršilo.
Naj dodam, da je za govorniškim programom nastopil pevski zbor Svoboda, nato pa zbor Sla-vulj. Oba zbora sta izvajala le-
Prazna kačja koža
Edwln P. Bsnta iz Ne* Yorka, nekakšen literat ali fturnalist aH kar je že. je bil tri letu član komunistične stranke. Tako aktiven in zaslužen komuniat je ¥11. da so mu njegovi •'drugovi" poklonili Rrotvderjevo knjigo s svojimi avtogrsmi v znak priznanja, da je bil dober komunist.
Zadnjič, ko j« Diesov kongresni odsek nekaj brskal za komunističnimi kulisami v N«w Yor-ku, je omenjeni liani« pričal prtnl odsekom -proti komunistom. 2e nekaj ^čaaa prej je pu-atil komunista in danea jih obira tako hudo.
študentje čikjafce »alver»». ki ao blH aretira* v Saatiag«. Chifa, po
nacijske m puču.
CIO za delavsko stranko
$)y, Mipn. — Tukajšnji lokal št. 1064 CIO je na svoji redni seji sklenil, da i* svoje blagajne da za volilno kampanjo farmar-sko delavski stranki (FfLP) vsoto $25 z namenom, da na ta način pomagamo delavskim kandidatom poraziti reakcionarne nasprotnike in sovražnike zvezne administracije.
Dalje je bilo na isti seji sklenjeno, da se pošlje $10 našem" kongresniku Johnu T. Bernardu, ki se veliko trudi in bori za delavsko organizacijo. Naj omenim tudi to, da v oktobru priredimo veselico s prosto vstopnino. Ta veselica bo samo za člane lokala 1664 CIO. Vsak član pa naj prinese svojo unijsko karto. Ostalim delavcem, ki niso člani naše delavske organizacije, se pa nudi lepa prilika, da pristopijo v našo sredo, kajti sedaj ni nobene pristopnine. Le da plačate asesment za dva meseca, pa postanete Član naše organizacije. Ne prezrite te prilike, kajti kampanja se bo morda v kratkem času zaključila.
Člani se naprošajo, da stopijo v akcijo takoj v agitaciji za pridobivanje novih članqy in da jih pripeljejo seboj.
Veselica se bo vršila v Delavski dvorani (Workers Hali). Za ples bo igral Dejakov orkester. Pripomniti moram, da člani lahko pripeljejo svoje žene in družine, sinove in hčere. Pri našem lokalu nismo le stari možakarji, temveč imamo tudi mlade člane. Jedačo in pijačo bo preskrbel pripravljalni odbor. Podrobnosti z datumom veselice bodo objavljene pravočasno. Delujmo skupno vsi delavči kot eden!
George Kochevar, 268.
Veselica društva 19 SNPJ Went Mineral. Kans. — Društvo Orel št. 19 SNPJ priredi veselico ali piknik v nedeljo, dne 2. oktobra popoldne v novi dvorani na East Mineralu. Uljudno vabimo vse člane in rojake iz sosednih naselbin, da nas obiščejo na tej veselici. Na svidenje !—Anton Potočnik, tajnik.
Petrolej-razkrojnil
proizvod morskih živali I
Glede nastanka petroleia i. ,i 1 1 srdit boj med pristaši dveh ^mn^' 1 Večinska skupina je zagovarjat Mendelejeva, ki je že 1877 po^vi! f 1 je nastal petrolej iz kovinskih kX , 1J°1 ne pare ob tvorenju ogljikovikt • I* 1 dokaj globokih plasteh nase zerrl l'!
ki je zdaj končno nekako "J pa zaatopa mnenje naravoslovcev F,J i
v. Hoeferja, ki trdita, da je	i
produkt morskih živali in l m^LTi tudi nekaterih rastlin. Bit^n^S 1 iz katerih se po rafinaciji pridobivajo 21 rudninska olja, namreč zmerom kažejo 11 morskih živali in poredkoma tudi odtise £1
Po tem naziranju, ki ga poleg omenjenih j zagovarjajo tudi še mnogi učenjaki si rJl rno nastanek petroleja na ta način ,ia I morsko dno na posameznih mestih nrav il dvignilo tako da so se mahoma znašli n 1 hem veliki morski zalivi, v katerih je JJ vse živalstvo. Pri raziskovanju morskL i znanstveniki tudi zdaj često nalete na oj na grobišča morskih psov, kitov in drugih J skih živali, ki se z obilico planktona nom j odsedajo na mirnih mestih morskega dna i] katerih v stotisočletjih nastajajo nove 1 nine.	1
Kako velikanska utegnejo biti ta živj grobišča,/ lahko posnamemo iz poročil mJ plovcev, kolikor so seveda prestala ostro kJ ko znanstvene preskušnje. Tako je 18% J neki parnik celih 57 ur skozi roj mrtvih kohl ki ga je močan severni veter zanesel v kJ morje. V poletnih mesecih 1880. leta jel Mehikanski zaliv na površini 275 kvadrat kilometrov pokrit s poginulimi zelenimi d skimi želvami. Na obrežju sibirskih rek J in Irtiša so 1897 opazovali skoraj 250 km H" vlak mrtvih rib, ki so bile nagrmadene ma v 5 m debeli plasti in 1882 je tamkaj o zoval neki parnik na dolžini 230 km nq kinjeni roj gnijočih rib.
Že ti primeri kažejo, da" surovin, iz kate— narava proizvaja petrolej, res ne manjka. S nastanek petrolejskih ležišč iz teh surovin učenjaki tako razlagajo, da se živalska rn šča pokrijejo s plastmi peska in gline, nal se začno sestavine živalskih trupel, ki vsebuj dušik, počasi razkrajati, pri čemer se tvoi ogljikovodiki—petrolej, ki se—ker ga mi zapirajo zrakotesne plasti—pod velikim skom počasi izriva v praznine in razpoke meljske skorje v soseščini.
Omeniti je še treba, da so najnovejša razis vanja Črnega in Kaspiškega morja tudi tu krila velikanska živalska grobišča. Vse pet lejsko ozemlje na Krimu, ob Karpatih, v Koi niji in Črnem morju je ostalo kot spai na velikansko, morske favne bogato morje, je v terciarni dobi pokrivalo ta košček zem
Glavna sestavina petroleja so ogljikovod Surovi petrolej ali nafta se—koliko je same porabimo—podvrže tako imenovani prekinj destilaciji, ki nam daje zapovrstjo: gasol bencin, petrolej, eter, ligroin, kerosin (petre za svečavo). Ostale maščobe se pokurijo ali predelajo v mazalna olja in masti, v asfalt sorodne proizvode. Za surovim petrolejem, sicer treba prodirati zmerom globlje v zera (navrtine v globočino preko 2000 metrov ni nič nenavadnega), vendar pa se ni treba bi da bi petroleja v doglednem času zmanjta
Starodavna kultura
jfc^ ■ ^ ' „■ - j	J
v Južni Afriki
V Rodeziji je južnoafriški geolog Dizey n letel na senzacionalne najdbe. Uspelo mu odkriti okamenele ostanke živali, ki so ii« pred 200 milijoni let in ki znanost zanjH slej ni vedela. Zadel je tudi na obsežno P« šče, ki bo znanost še zelo obogatilo. Slabe vf menske prilike otežujejo ta čas ižkopav« čim se pa vrne boljše vreme se bo nadalje« v največjem obsegu.
To afriško ozemlje se odlikuje posedi tem, da je tu najti sledove najstarejše sir kulture. 2e običaj, da se pri Kafnh kov brat poroči z njegovo vdovo m <u F-pava to ljudstvo svoje mrtvece na ' gričev, kakor so delali stari Fenitani so pradavni prebivalci Kodezije zvezo ž njimi. Številne razvaline zgradb ničanskem slogu to domnevo še bolj l ^ jo. Najbolje ohranjeno razvalino je m s šnih 25 km južno od mesta vrhu nekega griča so ostanki trdnji^g-j ne zgradbe s pet do šest metrov u dva do pet metrov debelim.	^
mi. Našteto hodnikov veže P*»0PJ« y H jem. s katerega se dviga več^ ^ „ poslopju domnevajo svetišče bogw bližini so tudi razvaline B^^ Verjetno je, ds so ti svet,št< P" ^^ j niki sončnega m zvezdnega Kum.^ ^ j Egipčani, skratkk ljudje, ki >« m? s severa.
(DaJJaUprv.*— ,n ^
kakor jih ne more noben še zgodilo? Nekaj časa po <>»•* nju je BanU nastopil ko* go	^
ku nemiko-a me r i šk ega i'ljnd'. r ^ nizacije v Ameriki!	*> <«*
tanje: kako daleč od kom«nl
(Ii«irM poročil« ia JufaalaTije.)
_ V St Lo-
a na LK)tenjskera_8tft Anton
ice.
B*.
bdli
MfiRi »n u«00^
»Dolenjski
iz Mirne in Jože Stru-
>vr4ila z dvenia pajdašema 'vlom v Bregarjevo trgovi-so kmalu opazil, da
j^ilci odnesli precej blaga denarja, pa «o vaMani sam! Citirali pogon za taiovj. Zi-L Ostanek je izsledil skri-
Tkjerso tatovi pustili svoj Ljudje so obvestili o stvarnike, ostanek pajestra-
fcjvglišče, da ne bi tatovi odnesli daJje. Tatovi pa so uda skriti v bližini in so ^ Ostanka, ki je dobil strel Hh da je kmalu nato izkr-LKoso prišli orožniki z vaš-na kraj skrivališča, so nastanka mrtvega. Orožnikom aapelo aretirati Kramarja in dja, niso pa še prijeli osta-veh tatov niti niso še mogli jviti, kdo je ustrelil Ostan-
jtU v Št. Vidu. — V St.
nad Ljubljano stoji livar--Zvon", v kateri je bil zapo-tudi 28 letni livar Karel Za-iik iz Podgore. Te dni se je tiniku zgodila huda nesreča, je vlival razgreto zlitino v >1 in je bil model najbrže še r, mu je vrela zlitina briz-v obraz in mu prizadejala poškodbe. Prepeljali so ga dj v ljubljansko bolnišnico,
ga in pa, ker je baje Pravda dobivala podporo iz tujine in ker je) bila avgusta meseca trikrat zaplenjena , jo je notranji minister zdaj prepovedal. Odkod je dobivala Pravda denar, ni povedano, pač pa pravi uradni akt, da je dobila v zadnjih 15 letih nad 3 milijone dinarjev preko beograjskih bank. Torej so ti milijoni prišli v državo popolnoma zakonito, in 15 let je vlada vedela za te podpore, zdaj nenadoma pa proglase to za nekaj nezakonitega. Glede letakov je stvar menda ta, da so jih tiskali v isti tiskarni kakor "Pravda", nikjer pa ni rečeno, da jih je založila redakcija Pravde. Odkod je Pravda prejemala denar, ni težko u-? ganiti. Gotovo je to Francija in Češkoslovaška. Francoski tisk se zgraža nad ustavitvijo tega dnevnika in trdijo, da je bilo to storjeno na pritisk Nemčije.
"Dimitrov v Pragi . . tako je napisal pred nekaj dnevi neki nemški dnevnik in s tem pomagal Hitlerju, ki trdi, da vodi ko-minterna praško politiko, in da je treba s tem boljševizmom o-bračunati. Za vsakega pametnega človeka pa je očitno takoj, da gre za izmišljotino — samo naš dični "Slovenec" verjame vse. "Slovenec" je brž objavil to novico z debelimi črkami in se kakor že večkrat — pošteno
so ugotovili, da bo fant naj- tlamiral. Se tisti večer je Dimi-
iigubil vid na obeh očeh. hj v Slovenski Bietrici. —
»v. Bistrici je bil ubit 26 let-edec Alojzij Jereb, ki je ho-po gostilnah in svatbah ter »jo harmoniko razveseljeval le in svate. Drugače je bil iben v gornjebistriški tovar-fapadel ga je z nožem 37 let-'ranc Dupak, uslužben v to-"Pohorje", znan razgrajač tepač, in mu zadal absolut-irtonosno rano. laomor brezposelnega. — V iiiču ob Dravi je Drava na-rila moško truplo. Uspelo je loviti, da gre za 44 letnega tirja in cinkarniškega delav-ftna Skoda z Ostrožnega pri L Bil je pred kratkim odpuš-nakar je izginil od doma in P v Dravo.
let "Kadničkih Novin". — slovanska socialna demo-ija. posebno srbska, je pri-* jala že več mesecev vsede-) zborovanje v Beogradu in v proslavo 40 letnice naj-srbskega socialistič-lUta, "Kadničkih novin". je sploh najstarejši ju-' Hnski socialistični list, dru-sknenski, chicaški "Prole-Oblasti seveda niso šle toko in tako so morali to vse-J»ko prireditev parkrat od-a še vedno niso dobili do-za veliko zborovanje, i »o prirediti to proslavo le toto prosvetno slavje, kate-' P" »e je udeležilo tudi za-WLV0 *eške socialistično z Madžarskega pa je bil ™ socialistični poslanec E-Buchinger. Na proslavi, f H. septembra, je bila
■	Mprta razstava delavskih
prosvetnih organiza-
■	°°nekaj dni odprta delavcu občinstvu.
dnevnik "Pravda" u*ta-
- \ lieogradu so doneda-..?7Jali trije veliki dnevniciNjika", Vreme" (Cas) in ^ (1'ravica). Od teh je *tar dnevnik, ki je iz-■Imed vojno in je vedno franronke interese. Se-" J< zadnje mesece zelo rambo Ceškoalo-fc. hK' ' • i« bil bliže naši ■ ' pa vladi. Ta sta-dm-vnik je bil pred ne-
llal
Hrt**
* Korošca
PM trdi Pravd,
notranjega mini-
pre povedan. «ia so v redakci-n^^Mijali mnogi le-jo ^-danio vlado in " nekatere člane dijaki no se zadnje pojavljali v Beo-Jali silno vznemirjenje v javnosti in med prizadetimi. l;*dla preiskavo v raNdf" in našla za-h • takov Zaradi te-
trov, tajnik Kominterne, govoril na moskovskem radiu in s tem najbolje dementiral to hitlerjev-sko npvico, ki je razburila slovenske klerikalne očake. Sploh pa piše "Slovenec" zadnja leta dosledno le tako, da uatreže e-vropskemu fašizmu.
Vatikan obupuje nad Hrvati.
— Po padcu Avstrije Hitlerju v roke, je Rim izgubil svojo izrazito katoliško državo. Vatikanu zvesti so še katoliški Poljaki, med katerimi pa katolicizem sloni na plemstvu, ne na kmetih, in )a kranjski verniki in hrvaški. Tu se katolicizem naslanja na kmečke množice in je torej mnogo bolj trden kakor pa poljski, cjer ga imajo v zakupu veleposestniki. Toda o joj, še jugoslovanski katolicizem je slab in Vatikan zmajuje z glavo nad našo nepožrtvovalnostjo. Slabo namreč prispevajo denarce za kato-iške misijone. Hrvaški "Kato-ički tjednik" je napisal cel uvodnik o tem, kako malo dajo zlasti hrvaški katoliki za mjsijone. De-besedno pravi: "Naš zastopnik v Rimu je zato moral na seji kon-gregacije za širjenje vere zarde-ti od sramu, ko je slišal, da je Jugoslavija med zadnjimi državami na svetu kar se tiče podpiranja misijonskega dela. Vsega skupaj so darovali katoličani v Jugoslaviji lani za misijone samo 340,130 dinarjev. In še od tega je odpadla skoraj polovica prispevkov na ljubljansko škofijo, petina na mariborsko. Na vsakih 50 hrvaških katoličanov odpade na leto samo en misijonski dinar. Lenoba in pasivnost do misijonskega dela je žalostna, a žal splošna karakteristika hrva ških katoličanov. Zanj ne kažejo zanimanja ne duhovniki ne ver niki." — Tako je oštel katoliški list svoje vernike. Obenem pa je prav za prav pohvalil nas, ver-" nike ljubljanske škofije. Dali smo lani "koraj 170,000 dinarjev samo za misijone. Vsekakor čedna vsota za namene, ki niso od tega sveta, in sveti oče v Rimu so nas res lahko veseli.
Pri vaaovanju uboj. — V Laščah nid Borovnico je prišlo v noči na 12. septembra do fantovskega poboja, katerega žrtvi sts postala dva brata. 30 letni France in 28 letni Lojze Klančar. Ta-dva imata lepo. komaj 16 let staro sestro, katero so zelo oblego-vali vasovalci. Brata sta pa varovala čast svoje sestre in sta ponoči imela pogosto opraviti z vasovalci, da sta jih odganjala. Usodni večer sta legla spat na kozolec in od tam stražila sestrino okno. Pa je prišla ponoči skupina fantov in je napadla oba brata a koli in noži. Oba Klančar-ja sta obležala s hudimi poškodbami. France je dobil sunek z
nošem v trebuh, Lojae pa 7 vbodov s noši. Oba so kmalu prepeljali z reševalnim avtom( v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je France Klančar kmalu po prevozu podlegel. Imel je prerezano drobovje in je bila vsaka pomoč zaman. Lojze pa bo okreval. 0-rožniki so krivce polovili.
Hitlerizem in manjšine. — Iz Koroškega je-^rišlo poročilo, da je bilo pred tetfni ustanovljenih na Koroškem 60 nemških otroških vrtcev in sicer predvsem v krajih, kjer prebivajo Slovenci. Nemški listi so pisali o tem in odkrito priznali, da bodo s temi otroškimi vrtci laže germanizi-rali Slovence. To utegne biti vendarle zadoeten dokaz, da ovrže mnenje nekaterih zaslepljencev, češ da bo Slovencem na Koroškem bolje kakor doslej. Germa-nizacija, ki jo je gojila bivša Avstrija, se zdaj pod Hitlerjem le še stopnjuje in natanko organizira. "Koroški Slovenec", tednik katolikih koroških Slovencev ledini slovenski tisk na Koroškem), je ob prihodu Hitlerja v Avstrijo izpisal iz Hitlerjeve knjige stavek, da Nemci niso za potujčevanje katerekoli manjšine, ker take manjšine kvarijo narod, ki jih je potuj čil. To Hitlerjevo geslo ponavlja "Koroški" Slovenec" stalno in s tem skuša vplivati na hitlerizem, da ne bi germaniairal Slovencev. Spričo snovanja teh otroških vrtoev je zdaj ta list zapisal: "Kot glasi-o Slovencev v Veliki Nemčiji smo prisiljeni ugotoviti, da na koroškem dejstva ne odgovarjajo narodno socialističnim nače-om. To dokazujejo naše šole in dokazujejo otroški vrtci, katerih pofiemčevalni namen oficial-no potrjuje strankina institucija. Ma to nedoslednost opozarjamo čuvarje narodnosocialistične ideologije." Precej korajžne besede, če upoštevamo strog nemški režim in strogo cenzuro. Ljubljanski "Slovenec" je ob hitlerizaci^ Avstrije napisal, da bo zdaj slovenski manjšini na Koroškem gotovo bolje, ker je Hitler proti zatiranju manjšin. Takrat že smo označili to za otročjo zrno-o. Zdaj govore dejstva sama. Ce smo od prevratu zgubili Koroško ?rvič, smo jo s Hitlerjem drugič n še bolj zatrdno.
Vlak ga je povozil. — Dne 8.
m. je savinjski vlak med Polzelo in St. Petrom povozil 84 letnega preužitkarja Petra Mališa z Brega pri Polzeli. Hotel je čez jrogo, tedaj je pridrvel vlak in X)drl starčka, ki je dobil tako lude poškodbe, da je še isti večer poškodbam podlegel.
Jugoalovenaka svobodna cona v Trstu. — Pod naslovom "Jugo-slovenska svobodna luka v Trstu" objavlja nacionalni odbor jugoslovenskonemške trgovske zbornice v Beogradu v svojem bulletinu "Privredne vesti", da je med Jugoslavijo in Italijo sklenjen sporazum zaradi prevoza našega blaga preko Trsta. Za vkrcanje našega blaga na ladjo bodo določene posebne tarife, Ju goslavija pa bo imela možnost, da se poslužuje prejšnje avstrij ske svobodne luke v Trstu.
Previdnoat
Gospodinja: "Rada bi vas vzela v službo. Upam, da ste se izlepa razšli s prejšnjimi gospodarji?"
Dekle: "Kajpak! Ko je gospa sedela v kadi, sem zaklenila kopalnico in potlej sem v miru pobrala svoje reči in šla.M .
PROSVKTA ■....... .»i. ■ ■
Problemi priseljenca
Kri ve navedbe iti defjovtacijd Vprašanje: Ko sem zaprosil leta 1926 za priseljeniško vizo, sem rabil potni list prijatelja, po svojem prihodu pa sem rabil le svoje pravo ime. Al} morem zaprositi za državljanstvo v svojem lastnem imenu?
Odgovor: Inozemec. ki je prišel v Ameriko po 1. juliju 1D34 pod napačnim imanom in je dal konzulu krive navedlie, ko je zaprosil sa vizo oziroma je porabil dukumente, ki niso bili njegovi, da bi dobil priseljeniško vizo, je kriv krivopriseiništva in je podvržen deportaciji.
Cezamo delo Vprašanje: Kot razumem, določa novi federalni zakon maksimalni delovni teden 44 ur, Ali je čezurno delo (over-time) dovoljeno po tem zakonu? Kdaj stopi ta zakon v veljavo?
Odgovor: Tgkozvani Wage-Hour law stopi v veljavo dne 24. oktobra 1938. Določa maksimalni delavni teden 44 ur tekom prvega leta svoje veljavnosti, 42 ur tekum drugega eta in 40 ur po dveh letih. Cezurno delo je dovoljeno, delavci pa morajo biti plačani vsaj poldrugi krat (čas jn pol) toliko kolikor za delo v dovoljenih urah. Zakon se tiče le onih industrij, ki se ukvurjajo z meddržavno trgovino ali z izdelovanjem blaga, ki se prevaža iz ene države v drugo.
—FLIS.
na polju otroškega rasvoja v federalnem urudu sa otroško oskrbo, ko se je pripravljala nova dopolnjena izdaja knjižice "Infant Care."
"Oskrba deteta je velika odgovornost," naglaša uvodno poglavje knjižice. "Izpeljati se more uspešno, ako starši iščejo nasvet zdravnika, ki ima iskuš-nje v oskrbi dojencev in ako se ravnajo po enostavnih pravilih glede prehrane, spanja, življenja na prostem in po splošnih pravilih glede zdravja. Doati-krat se dogaja, da mlada mati dobiva toliko nasvetov s strani dobromislečih prijateljev, da je vsa zmedena. Njihov nasvet u-tegne biti dober ali pa ne. Dostikrat se nasvet ene prijateljice ne vjema z nasvetom druge. Zdravnik naj bo materin voditelj in ta knjiga ima namen pomagati ji, d(i z razumevanjem izvaja njegove nasvete."
Roditelji lahko dobijo to knjižico, ako pišejo na Slovene Bu-reau, Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. Knjiga, ki je apisana v angleščini, ma 108 strani in le ena dopia-niča zadostuje, da se dobi povsem brezplačno.
—FLIS.
Med našimi Minnesočani
Ivan Molek
Knjižica o oskrbi dojencev
Sledeča vest bo zanimala roditelje več ko dveh milijonov detet, rojenih v Združenih državah leta 1988: Federalni urad za otroško oskrbo (Children's Bureau of the U. 8. Department of Labor) je baškar izdal nov iztis najbolj razširjene knjige Strica Sama — "Infant Care" (Oskrba dojencev).
Knjiga je bila prvič izdanu leta 1919 in sedaj pomaga oskr bovati že drugo generacijo mla dih Amerikancev. Do danes se je razpečaio več ko deset milijonov iztisov.
Knjižica najprej opominja starše, naj nemudoma registri rajo rojstvo deteta, potem pa opisuje razvoj deteta od roj stva do prvega lea življenja in nudi enostavne nasvete o vsakdanji oskrbi deteta, preprečevanju bolezni in nezgod, dete tovem oblačilu, kopeli, spanju, gibanju in igranju, svežem zra ku in aolncu, pridobivanju sla bih in dobrih navad; treniranju in disciplini, kakor tudi o prehrani. Poglavje o boleznih vključuje popis prvih znakov bolezni pri detetu in kaj ja treba storiti, predno pride zdrav nlk in podobno. Poudarja se potreba zdravniškega nadziranja in izpolnjevanja njegovih nasvetov.
Z ozirom na veliko zanimanje za oskrbo prerano rojenih o-trok, vsebuje nova izdaja knji žice precej Čtiva o tej stvari Mnogo priznanih zdravniških strokovujakov je sodelovalo dr. Kthel C. puulutmovo. ravnateljico oddelka za raziakovanja
Občinske elektrarne koristijo ljudstvu
V Nebrttki to z njimi znižali cene za dve tretjini
Lincoln, Neb. — (FP) — Pre-bivalci tega mesta so se zdaj zopet prepričali, da se občinsko obratovanje javnih naprav izplača. Meaeca avgusta je občinska elektrarna si>oročila svo jim odjemalcem, da jim je zopet znižala cene. To je že četrto znižanje, odkar je ebčina pričela obratovati avojo elektrarno leta 1913.
Sedanje znižanje znaša nekaj več ko deset odstotkov, kar bo prineslo Linoolnčanom okrog <112,000 na leto. Cena za doma čo uporabo bo $3.50 za 100 kilo-vatnlh ur — 40 centov manj ko prej.
Kakor hitro je običnska elektrarna reducirula cene, je na znaniia znižanje tudi privatna elektrarska družba Iowa-Nebra-ska Light * Povver Co. Brez občinske elektrarne, ki zalaga o-krog eno četrtino prebivalcev, bi tega ne bilo.
Toda še cenejšo elektriko i-majo prebivalci v Haatingsu, ki že več let plačujejo le $8.30 za 100 kilovatnih ur. V tem mestu je samo občinska elektrarna.
Kakor je razvidno is študija državne univerze, je v Nebraski 74 občinskih elektrarn. To poročilo tudi pravi, da ao po vseh krajih, kjer so javne naprav« občinska last, cene razmeroma nizke. Znižane ao bila sa približno dve tretjini, odkar ae je IM> državi pričelo širiti gibanje za poobčinjenje javnih naprav. Nekatere elektrarne so znižale cene Že petkrat.
Voiilci v Nebraska Cityju so se pri zadnjih volitvah z veliko večino izrekli za poobčinjenje privatne elekararne.
7. Najet are Ur naselbine Matija Pogorele me je že čakal na določenem mestu. Dogovorila sva se, da pojdeva skupaj na Ely. Zasedeva avtobus ln hajd iz Kveletha proti Virgi-niji, od tam pa z drugim bu-som proti severu. Cesta valovi Čez hribčke in dolinice in drveč avtobus plava kakor barka na morju gor pa dol, gor pa dol med brezjem in borovjem.
Pridemo v Tower, najstarejšo rudamko naselbino v Minne-šoti, toda bus švigne skozi. Ma tija, ki je naredil načrt, je določil, da so v Tovverju ustaviva na povratku. Tik Towerja je Soudati, ki mi spet obuja spomine. ampak zdaj ni časa aa spomine. Se dobrih 20 milj in pokuže se sturi Ely na hribčku ob jezeru s starimi rudniki v vznožju hriba.
Na Kly iz leta 1U0U ne bom obujal spominov, dasl bi jih bilo dovolj, prijetnih in neprijetnih. Na kratko —• prišel sem v nov kraj in med nove ljudi, si>et v čedno mestece s tlakunimi ulicami in cementnimi hodniki. Matija razkazuj«. Tum nu oglu je Slovenski narodni dom, tam je ta domači, trgovec, tum je oni.
Kje so naši pionirji? Potrpi-mo! Kje je Teran, kje je Pire, kje Mavelz. kje je KunstalJ? Potrpi, potrpi! Teran je zunaj nu farmi in Pire tudi. Maveta je blizu postaje in če je doma, ga lahko takoj vidiva. Kaj? Te-ran, krojač, ju zdaj farmar? Najprvo na furmo k Teranu! Potreben jo uvto. Kdo bo dal avto?
Matija ugiblje. Matiju ima izkušnjo. človek mora biti praktičen. Najprej je treba stopiti nekam, kjer je vozilo. Stopiva k Mervarju ln Campi v prodajalnlco. Cfimpa z veseljem postreže z avtom, on sam bo vozil, A nt pred sedmo uro zvečer, Med tem si lahko ogledam meato. Bilo je še zgodaj popoldne.
Greva po mestu In Matija razkazuje dnlje. Tam je to, tam Je ono; tam Je stala stara Bu-i hova cerkev —f MutlJI Je hudo žal za njo — In tam je bil stari farovž. Vse skupaj so podrli — zloduhi. In tum Je dom JHKJ. Lopa, atraktivna stavbica, kakor monument sredi široke zelene trate.
Matija mahne tja in jaz za nJim. Notri najdeva |>oleg dru-
gih gl. tajnika Antona Zbašnl-ka. Povemo si nekaj domačega, nakar Matija razodene, da bi rada videla Terana in Pirca na farmi in še Jenkota povrhu. Zbašnik je takoj razumel "hint". Seveda, seveda avto Ih> takoj tukaj. Njegov sin bo šofiral. NI treba čakati do sedmih . . . Smešno — čemu bi kdo Čakul, ko pa je njegov avto na razpolago in sin ima dovolj časa!
Zbašnik je zelo prijazen In razkaže mi pisarno, "stock-r<h»m" |hhI streho in klet: pokaže ml tudi veliko skalo v kleti, katere niso razstrelili, ko so gradili dojn, ker so hrunlll z denarjem, Denar za izstrelitev je jodnotu prihranila, ampak klet je ostala skttženu za vedno. Cudoo gospodarstvo! Ampak JHKJ ni edina naša organizacija. ki luani denar na tenkem koncu ... So še druge! Avto pride lu naju talpclje k
Teranu tri milje proč ml Elyj«, • ♦ •
John Teran je naš drugI Hig-m him. Ces tri desetletju žo neumorno skrbi, da mml našimi rudarji nu K!yju iivi in raste naša organizacija in naš tisk. Vse drobno delo agitacije jo v njegovem laulročju — in s tem vred pobira tudi brce, katere se gu pa več ne primejo . . .
Pravkar je pobral oglase za Ameriški ' družinski koledar. "Povej Ca i letu v Chlcagu," ju rekel, "da sem pobral vse oglase. rasen dveh in še ta dva laim poskusil dobiti pravočasno,"
Teran je že star. Njegova krojaču Iva v mestu je še odpovedala zaradi mlzernlh gospodarskih in ladltlčnlh — največ političnih — rasmer, toda Te. ran še ni |iadel, Nabavil si je farmo in pridela al zu eksistenco svoje družine, ampak njegovo Higginsnvo delo se nadaljuje.
. Nedaleč od Teranu jo farma Andreja Pirca, drugega no-utrudljlvega bojevnika za našo jednotlno ln delavsko stvar. Pire Je tajnik minnesotske federacije SNPJ. Tudi on je na črni listi na Elyju tfi nasprotniki so dosegli, du ao ga pregnali iz mesta, toda Pire je kljub temu aktiven — njegovega prepričanju in njegove odločne volje za delo za napredno stvar še niso ubili in — kakor mi Je zatrdil z energično gesto — ne ubijejo nikdar.
(Se nadaljuje.)
Kanada podpira pre-mimrja Chambtrlaina
Ottavva, Kanada, 28. sept. — Ministrski predalnik Macken-zie King je sinoči izjavil, da Je njugova vlada pripravljena nu vse ev«ntualnostl In da bo skll* cal izredno zasedanje parlamenta, če se bodo napori za ohranitev miru v Evropi izjalovili. Po seji članov svojega kabineta Je King dejal, da se po|K>lnomu strinja s politiko premierja Chamberlaina. ki Jo je ainočl o-risal v svojem govoru po radiu,
LMTNICA UREDNIŠTVA
Cleveland, K. G.: Dopis je v konfliktu s 34. točko pravil SNPJ.
Razvaline letala, ki eo ga
Anglija utrjuj* obrambo v kolonijah
Jeruzalem, 2K. sept. — Brit-ske obrambne avtoritete ao pod-vicile korake glede zaščite angleških interesov v kolonijah v Aziji in Afriki. Vojaštvo je za stražilo vse strategi* ne točke v Palestini in ob Sredozemskem morju. S sodelovanjem egipt-skih avtoritet J« začela Anglija jačiti obrambo v Port Kaldu, Aleksandriji ln ob Kueškein pre-kopu.
Američani bežijo iz Evrope
London, 28, sept. — Ameriški turisti v l/jndouu, Parizu, v Berlinu in drugih evrotuikih mestih oblegajo agent ure psiu* brodnih družb, da dobijo prostor na parnikrhh ki odplujejo v prihodnjih difen v N«w Vork, Boston in dr<)ga ameriška pri-*tanUčna m«««*a. Naval na a-genture se Je pričel, ko so se pogajanja glede mirne poravnave konflikta med Nemčijo in Co-škoaiovaiko razbila.
Mala antanta posvarila Madžare
Ne smejo napasti Cehoslovakije
Bukarešta, 2H. sept.--Romunska vlada J« v neprestani konferenci z Jugoslavijo glede zadržanja Ogrske v nemško-čeho-slovaški krizi. Iz zanesljivih virov se doznava, da sta vladi v Bukarešti in lielgradu že drugič resno |>osvarlll Ogrsko, da se lm*ta Umnimi ju in Jugoslavija strogo držali njune pogrnila« s Cehoslovakljo in bosta nastopili proti Ogrslii, či* slednja napade Cehe in invadira Hlova-kijo.
Glede dovoljenja Rusiji za prehod runke armade če/, ru-munsko ozemlje v Cehoslovakljo ni še nič gotovega, Rumun* »ka vlada pašno sledi dogodkom v Parizu in Umdoau. Ako pride vojna, Ist Romunija stala na struni Francije in Anglije,
Delavšhi odbor odredil ponovne volitve
VVaahbigtoa. — Okrog tisoč delavcev pri Uteh Copper Co. In Kennecotl Copp<*r Corp, v Ar-thurju In Magnl, Utah, bodo ponovno glasovali za ali proti uniji United Min«, Mili and Mmelfer VVorkers CIO, kot njih predstavnici za kolektivno pogajanje Pri prvih volitvah je unija CIO «k*r dobila večino nad neodvisno unijo, 181 proti 4A4. toda *r> glaaov Je bilo neveljavnih. Pri drugih volitvah Im> na glatovnici »aino unija CIO. »
Velika puntarija
DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH
Brat ko Kreft
10
PASANEC: Ljubimkata?
MOGAJIC: Dobro jutro!
MARA: Stric, ne »mete naju izdati očetu!
PASANEC: Ne boj ne! Torej vidva ae imata rada?
MOGAJIC: Da, zelo rada.
PASANEC: SU?a vendarle ukrotila?
MARA: Ce ga nisem, ga Še bom.
MOGAJIC: Huda je. kot oče. Prava Gub-Čeva hči! Le za punt je premalo vneta! Zdaj bi me najrajši zaprla, »amo da bi mi ne bilo
treba v bitko.
PASANEC: V bitko moramo vai, dane« ali jutri. Kdor »e bo vrnil, bo živel v svobodi, kdor bo oatal tam, bo padel zanjo!
MARA: Ne govorite tako! Tako čudni ate dane«. AH ate bili doma!
PASANEC: Bil.
MOGAJIC: Ali re» gremo?
PASANEC: Da. Zadnji čas je! Bojim se, da amo čakali predolgo. Ljudje ao 4e neatrpnl, dolgočasijo ae, nekaterim je upadel pogum, vidva ljubimkata . . .
MOGAJIC: Ne očitajte!
PASANEC: Vse vama berem Iz oči! Gubec bo hud, če Izve. Trd kmet je, tudi jaz aem trd kmet. Sedem hčera ml je morala roditi žena, ker aem hotel sina, zdaj mi je rodila Tahijevega psa . . .
MARA: Za božjo boljo, stric, ne govorite tako I
PASANEC: Ali ni mogoče res? Kdo nosi od vseh puntarjev v svojih prsih hujše gorje kot jaz? Kdo je hujši sovražnik vaega grofovake-ga kot jaz? Poklati je treba goaposko golazen In vse tiste, ki se ji klanjajo! Ali bosta imela otroka?
MARA: Molčite, stric!
MOGAJIC: Kaj vam je? Bledi ste kot stena! (Iz ozadja ae alifti vpitje: "Gubec, Gubec!")
MOGAJIC: Nekaj ae je zgodilo! Neal očetu zajtrk! (Sredi odra oetane Pasanec sam, Mo-gajič gleda zadaj na levo, odkoder pribiti Pa-aanička. Mara je ftla proti zidanici, iz katere je pravkar stopil Gubec.)
11
GUBEC: Ali me ti kliče«?
MAKA (preplašena): Ne, oče!
GUBEC (ne preveč prijazen): Kje je Mo-gajič?
GUBEC: Račun imam z vama, oster račun. Kdo pa tako vpije? (Na oder prihiti vsa divja Pasančeva žena. Z njo pridejo še drugi.)
PASANlCKA: Gubec, vodnik in aodnik naš, zdaj sodi! Pasanec mi je zadavil otroka! Otrok je bil moj! Bog ga je dal, edino bog ga je «mel vzeti, zdaj ga je zadavil Pa»anec . . . Mojega otroka, iz mojega telesa rojenega . . .
PASANEC: Otroka Tahljeve krvi!
PASANlCKA: Kaj si storil, Pa»anec? U-mazal si svoje roke z otroško krvjo!
GUBEC (ostro): Zakaj si to storil?
PASANEC (mračen): Moral sem. Dvignili smo se zoper grofe, zoper vse Tahije. Kako bi mogel strpeti v hiši ob otroku, ki ga je spočel on? Sodil sem, kakor sodi puntar, ki gre do konca. Zdaj sodite vi mene T Lahko me obesite na tole drevo! Pasanec ne bo trenil z očesom! Ce je puntarska pravica drugačna od njegove, Gubec, za sodnika smo te izvolili, obesi me poleg puščanskega kmeta!
GLASOVI: Na vejo z njim! Obesi morilca!
PASANlCKA (preplašeno): Za božjo voljo, tega ne . . . Gubec, saj ni vedel, kaj dela . . . Hudo mi je za otroka, toda nikar mi ne vzemite zdaj še moža, »pokoril se bo. O moj bog! (Joče.)
GUBEC: Nedolžno kri si prelil. Greh, ki ti ne bo dal pokoja! Naj ti odpusti bog, jaz ti ne morem! (Pasanec stoji uporno in nepremično.)
PASANlCKA (joče): Oče v nebesih, odpusti nam naše grehe!
(Za odrom prepir. Sliši se župnikov glas: "Pustite me naprej! Kje je Gubec? Mudi se! Sajnovič, izpusti me!")
12
ŽUPNIK (prihiti): Pasanec, Pasanec, kaj počenjaš? Gubec? Mogajlč, hitite! Hvala bogu, to pot nisem prišel prepozno!
&AJNOVIC: Nihče vas ni klical.
2UPNIK: Ali nisem bil ves čas vaš, Gubec? Le krvi sem se ustrašil, zato sem šel prosit bana, za vas sem šel prosit, a našel sem gluha ušesa. Pahnili so me v ječo, ker sem jim vrgel resnico v obraz. Našel pa sem dobre ljudi, ki so mi pomagali zbežati. Zdaj ae pripravite! Alapič prihaja z bansko vojsko!
MOGAJIC: Pripravljeni smo! (Pri njem je Mara, ki se skriv aza Gubcem.)
GUBEC: Koliko jih je?
ŽUPNIK: Okrog šest sto.
MATKALIC (se je vrnil): Nas je desetkrat toliko.	n
ŽUPNIK: Pohitimo! Zrinjski jim noče poslati konjenikov. Iz jeze, ker so pri Sigetu ru-stili na cedilu njegovega očeta.
MOGAJIC: Tudi če pridejo, se jih ne bomo ustrašili.
GUBEC: O cesarju nimaš nobenih poročil?
2UPNI£: Zdaj je tudi on proti nam. (Začudeni.)
GUBEC: Tudi on?
ŽUPNIK: Premotili so ga in nalagali.
MOGAJIC: Nič zato, mu že dopovemo, kako in kaj.
GUGEC (odločno, akoraj jezno): Tudi prav. Ce je tako, naj bo tako! Kadar kmet pravico išče, najde gluha ušesa. Ce zgrabi za meč, ostane sam, kakor ob nevihti drevo na polju.
ŽUPNIK: Zdaj gre za res. Nobenega usmiljenja ne bodo imeli z nami. Zato moramo zmagati ! Nato nad Zagreb, gnezdo razvrata in pohlepnosti. Kaj nam mar, če ga razrušimo do tal! Spoznal sem, da bi moral takoj z vami, kajti Um niso ljudje,-čeprav se šopirijo v škrlatnih oblačilih in čipkah!
NOŽINA (priti): Gubec, bansko vojsko že razvrščajo! Tudi jaz sem nekatere oddelke že razvrstil. Pohitimo! Kaj ste sploh delali, da niste opazili, kako so se ponoči skrili v gozdovih?!
PASANEC (stopi naprej): Gubec, odloži obračun z menoj na pozneje! Zdaj moramo v
bitko!	'
ŽUPNIK: Sramuj se, Pasanec! Po bitki boš delal pokoro! Ne uideš mi!
PASANEC: Ce padem, molite zame! Nisem
mogel drugače!
GUBEC: Pojdi! (Matkaliču.) Matkalič, u-dari spet na boben! Poveljniki in podpoveljni-ki naj se zbero, vsa vojska naj se pripravi! (Matkalič takoj zazobna in bobna ves čas. Iz vseh strani prihite ljudje.)
GUBEC (Pasancu): Nabij top!
SAJNOVIC (nemiren): Kaj bom delal jaz?
GUBEC: Z Mogajičevimi konjeniki pojdeš!
MOGAJIC (ki si je vmes pripel oklep): Verjemi, Gubec, moji konjeniki ne bodo med zadnjimi!
GUBEC: Glej, da boš prvi v bitki, kakor si bil prvi pri Maril
MOGAJIC (presenečen): Bom.
MARA: Ne, oče, za božjo voljo, ubili ga bodo ... (Iz vseh strani se zbirajo ljudje. Mara čez nekaj čaaa odhiti.)
GUBEC: Zdaj moramo vsi na svoja mesta!
MATKALIC (ae vrne): Gubec, naš vodja, naš komandant, kmečka vojska čaka tvoje besede.
(Dalj* prihodnjič.)
iz nje, kakor dolgo zadrževan hudournik:
"O, saj sem že dolgo imela občutek, da me mož vara. Vsako sredo zvečer je šel ven, baje v neki klub, od koder se je vselej vrnil šele ob enih po polnoči. O, zdaj so se mi odprle oči." Raz-mišljujoče je nabrala čelo v gube, potlej je pa nadaljevala: "Da. nekoč je prišel celo ob treh ponoči domov; opravičil ae je, Češ da je tako dolgo šahiral. Da, zdaj vem* da me je varal. Imel je drugo žensko, ki je zanjo iz-dajal denar; kajti menije pripovedoval, da ao mu rasni ljudje dajali denar — tri do štiri sto dolarjev na mesec — ker je kot preglednik pogosto zatisnil eno oko. In ker je moj mož Šele štiri leta v službi, bi po tem takem do danes dobil kvečjemu petnajst do dvajset tisoč dolarjev. Kajpak je možno, da so ga do tega pripravile ženske, da je poneve-ril toliko denarja."
"In kje je petnajst tisoč dolarjev?"
"Nekaj tisočakov sva porabila za potovanje, deset tisoč imava pa naloženih v banki."
"Kdaj je vaš mož običajno prihajal domov?"
"Zjutraj je odhajal vselej ob osmih in se je redno vračal domov ob petih popoldne."
"Ali nam lahko poveste, kje je bil vaš mož med tretjo in peto u-ro?" '
"V službi."
"To ne bo držalo. Saj se uradne ure končajo že ob treh. V tem času ni nobenega človeka več v •Georgiji'."
"Izključeno! Saj sem sama večkrat šla možu naproti in vselej je odhajal ob petih. To vam bo potrdil tudi pregledni urad."
"Pregledni urad? Kaj ima pa pregledni urad opraviti z "Geor-gio' ?"
"Moj mož je vendar v službi pri preglednem uradu."
"Ne, gospa, vaš mož je vendar blagajnik pri zavarovalnici 'Georgiji'!"
Ko je gospa Brownova debelo gledala oba uradnika, se ji je na lepem posvetilo.
"Ah, vi mislite najbrže An thonija Browna, ki stanuje v tem nadstropju na levi strani?"
Uradnika ata se začudeno spogledala, potlej je eden od njiju rekel:
"Oprostite, gospa Brownova, kajpak mislila sva Antonyja Browna. Saj je toliko Browi\ow v našem mestu, da ni nič čudnega, če se človek zmoti."
Drugo jutro sta se blagajnik Anthony Brown in preglednik Anton Brovvn zelo prijazno pozdravila. A to pot ne v dvigalu, kjer ata »e skoraj vsako jutro srečala, temveč v preiskovalnem zaporu.
Slika kaže stavkarje, ko piketirajo podjet je^Loft Candy Co., Long Island City, N. Y.
Skrivnost rastlinskega zelenila
Detektivi pri_____
mi str u Broivnu
C. B. Windt
Bilo je ob sedmih zjutraj, ko je Anton Brovvn, uradnik pri preglednem uradu v Cikagu, zajtrkov al s svojo ženo. Tedaj je zabrnel telefon.
Mister Brovvn je dvignil slušalko.
"Ah. doktor Fergoah, ^dobro jutro. Kaj l»oste novega poveda
li?"
"Zelo važna zadeva, mister Brou n. Opoldne pridem k vam'
"Nikar, gospod doktor," je ti ho rekel mister Brown. "prosim vaa, nikar ne prihajajte k meni v urad. Ta trenutek veje tam precej oster veter. Ce vam je prav, pridite rajši drevi k meni na dom."
"Dobro, mister Brown. Na svidenje r	^
Jk-uiKA- p^došU^Htšalke* n* vilice in z globokim vzdihom sedel k mizi.
"Kaj |»a je že vprašala žena.
K« je
Fergosh & Co. ima spet neko afero . . "Zato si žalosten?" ' Anton Brown je nagubančil
čelo.
Naš novi komisar je videti zelo strog. Neprestano preti. Občutek imam. da me opazuje." Cez nekaj minut se je Brown
poslovil od svoje žene. Stopil je
v dvigalo ln odšel v urad. •
Okrog poldneva sta dva gospoda stopila v hišo na glavni aveniji in sta »e z dvigalom povzpela v sedmo nadstropje. Ko sta izstopila, sta zagledala na vratih poaetnico z imenom A.
Brovvn.---- - -
Eden izmed njiju je pozvoni na stanovanjska vrata. Neka dama jih je napol odprla: "Gospa Brownov|a?" "Da", je pokimala dama pr vratih in «e prijazno nasmehni la "Stopita noter, gospoda, naj brie prihajata od Fergonha
Co____?"
"Detektiva sva." sta se predstavil« Fn obrh ita obšiv na plašču,, da sta pokazala policijaki | znak.
GoApa Rrisunov« je »»drevene-
i*.
HUMOR
Posledica radovednosti
"Glej, glej, oteklo oko imaš!" ;e rekel sluga sobarici.
"Da." je pritrdila sobarica, "temu je kriv samo prepih skozi ključavnico!"
•
Pri brivcu
Stranka, ki jo je brivec slabo obril: "Poslušajte, gospod brivec, ali imate še kakšno drugo bri tev ?"
"Da, zakaj?"
"Da se bom lahko z njo bra nil." •
"Prišla sva po naročilu polici-e, da izvršiva pri vaa majhno hišno preiskavo. Vaš mož, ki je ie dve uri v zaporu, je preteklo eto veliko poneveril. Vsota, ki al jo je psidobil po nepošteni po-4, snaša okrog 50,000 dolarjev Najbrže vam je kaj znano < ;em; samo na nekaj vprašanj boste odgovorili."
Gospa si je z rokami pokrila obraz in udarila v krčevit jok. Ko ae je malo zavedela, jo je e-den izmed uradnikov vprašfcl:
"Ali bi nam lahko povedali, kaj je napravil vaš mož s temi 50,000 dolarji?"
Gospa Brownova je lovila besede "Saj ni bilo toliko, gospoda, največ petnajst do dvajaet | tiaoč dolarjev je bilo."
"Motite se,-gospa, po naših u-gotov it vah gre akoraj za petdeset tisoč dolarjev!"
Gospa Brownova je še bolj prebledela. Tresla se je. kakor bi imela mrzlico.
'Tudi to vemo. da je imel o-pravka a različnimi ženskami. Zakaj naju tako »repo gledate? Tako je, kakor sem rekel. Morda je denar z ženskami zapravil H
Oospa Brownm*a je od groze; Frank Murpky, guverner Mi-rasširila oči. Potlej je pa udarilo |chigana.
Angleškemu kemiku E. Ch. C. Balyju se je posrečilo odkriti skrivnost rastlinskega zelenila: v svojem laboratoriju je po teh-nično-kemični poti dognal vpliv svetlobne energije na snov in je ustvaril sladkor iz vode in ogljikovega dvokisa. Pomen tega odkritja moremo prav preceniti šele tedaj, če vemo, kako je zelišče potrebno za življenje vseh bitij na zemlji s človekom vred. Nobeno živo bitje, in še celo človek ne more iz anorganskih snovi napraviti organsko hranivo in ga pripraviti iz kemičnih snovi. To zmorejo samo rastline in v njih le oni zeleni, mikroskopsko mali organi, ki jih imenujejo kloroplast. Te zelene kroglice so tovarne, ki izdelujejo sladkor iz vode in ogljikovega dvokisa. Sleherni list ima na milijarde klo-roplastov in tvori ogromno industrijsko mesto, ki pričara sladkorjevo molekulo za molekulo iz najenostavnejših sestavin, iz vode in ogljikovega dvokisa. To je pravo skladišče, kjer se kupičijo nastale molekule; laboratorij je, ki nastali sladkor spreminja v druge organske snovi; prometno središče je, ki snovi razdeli v neželene dele rastline do najglobljih podzemeljskih črpalk korenin. Sladkor dobe iz rastlin rastlinojed-1 ke, od njih pa mesojede živali.
Ce bi te listne tovarne nekoč prenehale delovati, ne bi bilo več ne sladkorja ne olja ne masti ne celuloze in ne drugih snovi, ki izvirajo zgolj iz sladkorja. Nič več ne <bi bilo organskih hraniv. Rastiinojedke bi od gladu poginile, za njimi bi pa prišli na vrsto tudi mesojedci.
Listne tovarne pa začasno prenehajo delovati. To se zgodi, kakor hitro zaide sonce. Zjutraj se pa delo iznova začne. Svetloba jim da potrebno pogonsko energijo. Kloroplast jo prestreže in jo spravi v zvezne molekule vode in ogljikovega dvokisa, le-te pa skrijejo v velike molekule sladkorja, škroba, masti itd Vsaka molekula je podobna skladišču energije. V rastlino sprav Ijena solnčna energija ostane tudi po poginu rastline v lesovi ni, dokler se rastlina ne spre meni v premog, petrolej ali dru ge snovi.
To sončno energijo si pridobi človek, ko sežge premog. Tako izvirajo vse zaloge energije na zemlji od sončne svetlobe, ki jo rastline prestrežejo s svojim delom.
Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi to delo umetno posnel. Nič ne pomaga, če izločiš "ravnatelja" te kloroplastne tovarne, njeno zeleno barvilo ali klorofil; kajti kakor hitro list izgubi svojo zeleno barvo, ne more več pridobivati sladkorja. Klorofil je sam na sebi brez sleherne moči. V živih rastlinah živi samo kot snov, ki pospešuje kemično reakcijo. Kakor hitro ni več v rastNni, se katalitična sposobnost klorofila izgubi. Mnogi biokemiki in rastlinski fiziologi so se že trudili, da bi obdržali klorofil v alkoholu ali drugih ekstraktih kot katalizator. A vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Umetna fotosinteza za pridobivanje organskih «novi iz anorganskih v svetlobi in is klorofila zunaj rastline se ni posrečila. Angleški biokemik na liver-
poolskem vseučilišču E. Ch. C. Baly si je pa mislil: Ce že ne gre s klorofilom, bomo pa poskusili s kakšnim drugim kata-izatorjem." Uporabil je nikelj in pri obsevanju z obločnico res dobil iz ogljikovega dvokisa in vode ter niklja prav malo formaldehida, sladkorja in škroba.
Balyjevi poskusi so zbudili pozornost vsega sveta. Mnogo strokovnjakov je poskušalo posnemati Balyja, a niti enemu se ni poskus posrečil. Celo Balyju samemu se ni posrečil v drugič. Kmalu je pa prišel na sled tehničnim finesam, ki igrajo pri poskusu važno vlogo. Tako je vsaj poročal ondan po skoraj desetletnem delu na kongresu pri-rodoslovcev v Kalkuti.
Ako se pokaže, da je Baly na pravi poti, bo njegovo dognanje velikega pomena za bodočnost, posebno takrat, ko bodo pošle naravne rezerve sončne energije, ki so danes še zbrane v premogu in petroleju. Potlej bo človek lahko zbiral 'sončno energijo in bo iz mešanice ogljikovega dvokisa, vode in z nikljevim kata lizatorjem umetno pridobival sladkor in tako ustvaril hranivo in gorivo. — (iLidove noviny Brno.)
ZA GOSPODINJE
Česen in por
imata sličen zdravilni učinek ka kor čebula. Česen prežene iz telesa, posebno iz želodca in čre vesja vse bakterije in zajedalce, če ga jemo spomladi in v jeseni. Največjo učinkovitost mu ohranimo, če ga jeino presnega. Dober pa je tudi nariban na vročem prepečencu, na katerega smo zaradi večje učinkovitosti potresli ščepec paprike. Drobno narezan por je priljubljen kot dodatek k solatam in zelenjavnim juham, okusen pa je tudi dušen kot prikuha bodisi sam a-li pomešan z zeleno in (podobnim.
Sladki janež ali koprec
je zelenjava, ki bi zaslužila jo porabo, kakor pa je v n di. To pa zaradi tega, ker kuje poživljajoče na živce, dec in črevesje. Mlkd presen prec, narezan v kolute, solatam, v olju pečen kopn začinimo s papriko.
dodi
Buče
so najboljše, če jih pečemo v| či. Narezane pečemo z olupk vred, toda brez začimb. Lahko pečemo buče tudi olupljeneir rezane v koščke na olju, zaj pikantnejšega okusa pa jim damo nekoliko drobno narez čebule, paradižnika, paprike lorberja. Vse vrste buč pripr mo lahko na opisane načine.
Pametno je, če bučne pečkel sušimo, olupljena zrnca pa vi seni pojemo, ker so dobro z< vilno sredstvo proti bolečinai ledvicah, pa tudi dobro sred« proti glistam.
Nepozabno
"Ali si pozabil na tistih pet vačev, ki sem ti jih posodil?"
"Kako moreš ka j taksnep sliti — saj spadajo vendar najlepše spomine!"
VAŽNO Zš VSŠKOfi
KADAR M*njat« itur « «t«rl knji KADAR n.m.njtnl » «Uri krti; KADAR felit« koga U •tone* krt* I
KARTE za vte izl«
Potniki t našim poaradovznjen p Jejo najceneje in zadovolji* Denarne pošiljke izvršujemo I In zanesljivo po dnevnem kur V JUGOSLAVIJO	v ITALUO
Zrn « Ml... IN Din Z. t » »» 1N
».m... m - " »» w
-	IM... IM -	MM «« " 11.11... M^ N. *
-	M.N...1 .m - - lita. M"
-	41.01.. .!,••• " "	• "" Ktntai mri N 1
kari. P.IIIJ«-.	m
liTriujt«« UpUflU * V VilM la»tnem lnUr»u Je, <U P*«* h mo« is pojonil«
SLOVENIC PUBLLSHING
(Glas Naroda-Trave! Bureio) 216 Waat 18 at. Ne* York. *

NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 11. redne konrencij« m lakko aarefi prišteje eden, dea, trt« štiri aH pet liana* ia m* druHae ■- ^ ninL List Proarota stan« aa vn enako, sa «laaa ali aeeia ^ eno letno naročala«. Kor pa člani šo plačaj* Pf1^" refl> tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Torej eadaj ni ^^ » jo liat predrag sa člaao SJi.PJ. List PrWUj* gotovo Jo t Tanki dmftioi aekdo, W M rad ČHal Uat mk Usta Preareta Ja: Za Zdrai. driavo te Kanado. W H
1 tednik te.............. *JM
I tednika la............. t J«
t tednike te............. 14«
4 tednike te............. ' W
I tednikov te............ aM
Ea Evropo Ja............Haatf
Izpolnite spndnii kopo«, priložite potrebno ^o«« ^"^^^ >rd«r t pismu ii al naročite Proaeete. list, ki ie	^
Poiasnile:—Vselej kakor kltro kateri tek	^j »at
7.a Cieero la CM»B* *
1 tedaik la.............
t tednika ia............
| tednike m............
4 tednike i«............
I tednikov ia...........
.......15.00
V»
u*
1»
t n
i M
SNPJ, ali «a aa preaell pro« od drnllne ln bo aakM"' ^ ^ tednik. bo<ie moral tlatl *lan la dotilne draži««. *' ' |tft In* namena na dnernik Proieeto, to takoj naznanm ar M
in Obenem doplačati dotlčno vzoto H«tu Proiveta. tedaj mora upramMtvo iniiati datum u to "Qto _____
PII08VBT4. SNPJ. ISS7 Lawndale Ave. <	lJL.....
priloirn® podil)»m aarafateo ta Ust Pr-'*" "" ' . ""
.. .	.......& draštes *
I) Ime...................................
Naalvv ....... ...........^
llptartte tedaik ia ra trlpl«" * ••re*ai»« od • m«)e dra&tee:	«	...
M} ...................................či d'«*1" *.....
..a drait^ * .......
....................".......G dr-*'«*........
Cl	..........
............................................
Kvota ......
Na* aarWalk

Dr«a*a

—e eeeeeeeeeeeee—eeeeeee« »e < oaMMMMf«