|  '¦,  !  ;  \  \  \  \  1  !  j • ) 1  I Mflše žrtUB za domovino. NajboljSi junaki slovenskega naroda r>a'da3o.... Pretresljivo novico je prejela koncem meseca novembra lansuega leta obfiespoštovana in priljubljena mati-vdova Polona Pudko v Ž n p e t i >u c i h župnije Sv. A n t o ii \ S 1 o v. g o r., •>amree: da je {>adel r.ieu starejši sin TjSo: o!d Pučko na laškem bojišču cine 7. novembta 1,^1'i. Rajni je bil izredno blagega značaja ter v najJepši mladeniški do>bi svojega življenja. Uboga žep.a je izgubila kar v enem letu svojega priljubljeriejiT! raoža in shra. Oba sta bila zavedna sina sJovenskega naroda. Iz Tt n š p r i M a r i K oru uam pišejo: Po poročilu 6. g. voinega kurata smo sprejeli žalostno vest, da pridnega in vestnega Repoluskovega Hanzeka ni več med živiini. Darnval je svoje mlado živlienje dtne 24. oktobra 1917 na, itplijanskem bojišftu, v ovetju svoje mladosti, star šele koraaj 19 let. Minuln je ravno leto dni, odkar so djali v hladni grob njegovega očeta kot vo.ia.ka v daljni CeškJ. Uboga mati ni še zacelila ene rane in sedaj ji že zopet druga razriva srce. Ivan je bil tihega, mirnega zna8aja, up in nada svoje drage mamicPi, katero ie tako iskreno ljubil. Dragi Ivan! Crna zemlja te je vzela ln fp ločila od railih slovenskih gričkov, na katerih si se rodil. Tebi veljajo besede iz knjige, ki pravijo: Zvesto sem se bojeval, svoj tek sem dokončal, sedaj mi ,|o pripravljena krona pravice. Za oesarja in domovino je daroval svoje mlado cvetože življenje komaj 27 let star fant Stefan Stern iz R a 6 p r i Mariboru. Umrl je dne 22. decembra 1917 v dunajski boln'išnici vsled dobljenih ran na tirolski fronti. Bil jo dne 26. novembra 1917 zelo tožko ranjen. Hrahri jnnnk se ip hnril f.e nd zn?.otk-< vojne Dne 31. doccmbra 191.7 je umrl v bolnišnioj • Vajcu Janez Pekiar, posestnik v Spodnji V 6*1 i 5 i n i p r i S v. Rupertu v S 1 o v. g o r., še 1« komaj 33 let star. Pokopan je bil dne 2. jamiarja v Vajcu. Iz južnega bojišča se nam poroča, da je pri li. olenzivi na grieu Sv. Gabrijela padol pošten in priden fant Franc Kokol od Sv. Lovrenca \ S 1 n v. g o r., zadct od roSne granate v glavo in \ prsa, dne 26. avgusta 1917. V najlepši dobi, star šo Je 25 let, je daroval svoje življenie za domovino. 9a\luiejo oče, mati in brat. Dne 1. oktobrr 1917 je prišla dopisnica iz ruskega vojnega vjetništva, katera nam poro8a, da je umrl Ivan Drozg, doma iz Polifikegavrha pri Jarenini. Skoro nismo verjeli grozno novioo. Dne 14. novombra 1917 pa je zopet prišlo iz Dunaja od Rdečega križa poročilo, da Tvan Drozg ne živi več. Bil je edina podpora ostarelih staršev, edino upanje, kofero sta stavili oče \n rnati nanj ua stara leta. Ubogi nai bratec ;ii imel skrbse rokesvoje mamice, da bi mu na poslednjo uro dala svoj zadnji blagoslov ter mu zatisnila o6i. Ni imal nežn« roke svojih sestric, da bi mu rahliale gomilo in mu na njo vsadile žlalitne rožice Meseca novembra 1917 je padei na italijanskern bojišču zadet od sovražne granate vrl io trezen fant, daleč naokoli znani Alojz Stusaj, doma iz K r iž a n v r h a pri S v. P e t r u p o dl S v. gorami« Zrtvoval je svoje mlado živijenje za doniovino in za cesarja v cvetju mladosti, star 23 let. — Njegor naj&]ajši brat Anton se je že tudi udeležil vrožih bojer kot desetnik na soški fronti in je bil že dvakrat odlikovan. Sla,va slovenskim vojakom-junakoin! Veliko nesrečo in žalost je zadela Ix>re;;či6evo lušo naKušerniku pri S v. J a k o b u r S h g o r., da je njim umrl brat Janez, 36 le( star. Bil je za eno leto oproščen vojaške službe radi bslezni, katero si je nakopal nekje na Tirolskem. A dolgo ni on užival sreče v sredini svojih dragih domačinov. Dne 27. decembra 1917 se je poslovil ia tega sveta. Rajni je bil vzor delavnega in pridnega sloTenskega miadeniža. Dne 25. decembra 1917 je od krogle v prse zadet izdtihnil svojo blago dušo vrl mladenid iz B o liove prl Hočah, Janez Sel, rojen leta 1891. Na italijanskem bojiŠSu se je dalje časa že bojeval, kjer je tudi našel svojo junaško smrf pri gori Di Val Bella pri Asiagu. Za svoje junaške čine je bil odlikovan že poprej s hrabrostno srebrno svetinjo^. razreda. Ž njim izgubimo vrlega, za vse dobro vnetega mladeniSa. Bil je navduSen Orel, dober sin fvojim dragim staršem, blag sodrug svojim ranogim prija.teljem. Naj poSiva v hladni italijajnski zemlji roirno ter se odpoSije od naporov vojske, katere se jo udeležil že od zaftetka. Prijatelji, ohranite mu blag spomin in sjiominjajte se ga v molitvi! Med težkimi žrtvami, ki je prinesla nam Slo\encem vojna, pa5 menda ni tako hudo zadete hiš«. kakor Ogrizkova v Z 1 a t o 1 i 6 j n pri Š f. J a n ž u n a D r a v s k e m p o 1 i u. fitiri sinov ie zapeljal oče k vojakom, ko je izbruhnil ta divji bojni ples. In od teh je padel prvi Jakob d|ne 25. junija 1919 v Rnsiji, drugi Pranc poSiva v nmaškem grobu na višmah tirolskih gora od dne 15. avgusta 1916. rloma} so staršem nekoliKO zacelile rane po takih udarcih, je prišlo ponovno strašno poroSilo, da je bil zadet tretji sin Janez od izdajalske italijanske granate na Monte Tomba dne 6. decembt-a L917 laioč notri na lasKi zemlji. Bil je oženjen m /n.-o.^a ženo s Stirimi malimi otrofiiči, od katerih jc* najm'a.jši komaj za* čal ž'veii, ko je izdihnil _iŁe. Pri S v. Miklavžu nad Lašlcim je v Gospodu zaspal Anton Kokotee, slai- 23 lct. Dal je svoie mlado življenje za domovino in cesarja. Bil je raujen pri Belemgradu dne 12. oktobra 1915. Od tistega Sasa je hiral rn iskal zdravil, a vedno zamaD. Dne 23. dec. 1917 je izdihnil svojo blago distSo. Velika žalost je zopet zadela nekatere družin» v župniji Dobova pri Brežicah: GeCevo r. Selah; padel je že drugi sin, na Tirolskem dne 22. novembra 1917, Alojzij, star 22 let; Volovčevo t Mihalovcih, umrl je v bolnišnici v BudimpeSti dne 1. prosinca 1918 sin Martin, pobožen raladenifi, sporočil je farni cerkvi 100 K; Lubtšinovo v Gaberju: c padel dne l.decembra pri Feltre na Laškera mož-gospodar Andrej, 41 let star, zapustil je ženo, 2 nedcrasla otroka in 78 let starega oSeta. Na italijanskem bojišfiu je padel lOletni Josip Ocepek iz D o 1 a p r i H r a s t n i k u. Bil jfc poštea in vzoren mladenič. Dne 5. t. m. je na Ogrskem v ne; i bolnišnioi umrl Franc Glušič, po domače Domnetov. iz Staiidraža, bivši cerkovnik v S t. I 1 j u pri V e 1 e n j u. Dne 14. decembra 1917 je dlošlo žalostno poročilo iz italijanskega bojišča, da je padel junaške smrtl dne 29. novembra za cesarja in domovino 421etni kmet Jurij Cafuta od S v. Marjete n a D r a v s k e m p o 1 j u. Blagi mož in skrben oče je zapustil žalujoSo ženo in štiri nedorastle ofroke. Bil ,}e zaveden Sloveneo in zvest narofinik ,,'Slov. Gospodaria'\ katerega je tudi redno dobival na bojišfie. Na laškem bojišfiu je dne 22. novembra 1917 daroval svoje življenje na oltar doinovine dika in ponns Vasletove hiše v Z a k 1 u pri G n m i 1 s k e m, praporščak Leopold Vasle. Bil je izredno vrl mladeniS. Padel je gospodar Fr. Guzej ?z Gore. ter trije iantje: Kožuh Jurij, Leveo Fr. in Cretnik Jožef, vsi iz D r a m e 1 j. Padel je Matija Sarlah iz Virštan ¦' ». 0ne ¦22. decembra 1917 ga je z^adela so\raXna kr^gla na laški fronti. Bil je poprej vednO' pri rndofcopih. Z»pustil je 4 otročifie in ženo. Tz Pulja nam porofiajo, da ]e umrl v tamošnji mornariški bolnišnici mornariški Crnovojnik J. VaŠL, doma iz T o p o v 1 ', obfiina B r a B 1 o v 6 e. Podlegol je trebušnemu legarju. Bil je blagega \u mirnoga značaja ter zaveden Jugoslovan. Imenovanim slov(Jnskim žrtvam «».i da Pog v&i'm mir in pokoj!