32. štev. '■““"‘oLvmV"’" V Ljubljani, dne 13. avgusta 1927. uvod mn i so Leto VII, Uredništvo in npravnlštvo v Ljubljani, Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina ... Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Priloga: „Tedenske slike44. za Inozemstvo ...... Delili bomo srečo in nesrečo... i« 99 Tako namreč dr. Korošec v imenu slovenskega naroda na svojih shodih govori širnemu svetu. SLS hoče v bodoče deliti vso srečo in nesrečo političnega življenja /. Narodno radikalno stranko. /a ta zakon je bilo treba nekaj predpriprav. In sicer iz sledečih razlogov: Večno življensko združitev sklepajo ljudje, ki so si po značaju, čuvstvu, miselnosti in težnji enaki. Ako tega predpogoja ni, je zveza kratkotrajna. SLS je do predkratkim stala v najostrejši borbi proti radikalni stranki in nljenim politikom. Ni bilo lasu na radikalni stranki, katerega SLS ne bi do dobra pregledala in razgalila pred potrpežljivimi očmi slovenskega volilca. Kar je- bilo v državi gnilega, je SLS napilila radikalom. Očitala jim je korumpiranost, reakcijonarno mišljenje, protisocijalne težnje, zmerjala jih je z oderuhi, političnimi verižniki, izkoriščevalci naroda, ki so zakrivili gospodarsko propast v državi in ovirali vsak socijalni napredek. Radikali kot najmočnejša stranka v državi so odgovarjali za vse delo in nehanje v državni upravi. Še pri zadnjih volitvah so se klerikalci, kakor besni zaletavali v radikalne politike in pri tem niso delali prav nobenih izjem, tudi sedanjega predsednika g. Vukičeviea so šteli med zle duhove. Za klerikalce je bila radikalna stranka do mozga propadla stranka, kateri ni več ozdravitve in katera mora izginiti. Preglejte ,vsa leta nazaj «Sloveuca>, «Domoljuba>, «Pravico» itd. in v vsaki številki boste našli golide gnojnice, katero so polivali na glavo radikalov. Radikali so bili za klerikalce hudiči, s katerimi klerikalci kot angeli ne morejo nikdar skupaj hoditi, kajti voda in ogenj se ne moreta sporazumeti. Kdor se je pod silo političnih prilik in v interesu države ter da paralizira radikalno reakcionarnost na vseh poljih z radikali v interesu zaščite države družil, so ga klerikalci izključevali iz človeške družbe. Danes so se klerikalci z ravno istimi radikali, ki so izglasovali ustavo, uganjali velesrbstvo, ustvarili centralizem, ovirali socijatno delo, oženili in objeli ter hočejo z njimi živeti v sreči in nesreči. Moj Bog, )ep zakon! Vse, kar je v državi zdravega in kar je svoječasno v zvezi s samimi klerikalci vodilo borbo proti radikalom, se ogiba radikalov kakor kuge. Sam Davidov ič, katerega je «Slovenec» pogosto označeval kol najbolj demokratičnega iu poštenega ministra v državi, je v ostri borbi z radikali in predvsem tudi z g. Vu-kičevičem, s katerim se je dr. Korošec objel. Da,vidovič je slar mož, ki je dolga desetletja spoznaval radikale in tudi sedanje vladne, je gotovo upravičen, da pravilno sodi radikale. Le SLS je usojeno, da stopi v zakon s stranko, o kateri je sama pripovedovala, da je od konca do kraja okužena. Kako se je to moglo zgoditi? Na ,vsak način le tako, da se je klerikalna duša približala radikalni in prerodila v duhu radikalne miselnosti. In tako tudi je. SLS se je dejansko in oči-vidno prelevila v reakcijonarno in protisocijaluo stranko. V svojih vrstah doma je napravila «red». Z vseh vplivnih in odločilnih mest je vrgla ljudi, ki imajo moderna demokratična in socijalna na-ziranja in ki hočejo, da je tudi stranka tem na- čelom zvesta. Krščanski socijalci nimajo nobene besede več. Ostale so jim le še volilne kroglice. V strankinem vodstvu mora. biti «red» in nihče ne sme ugovarjati temu, kar dela Korošec ali kaplani. Kdor ugovarja, je izključen, kakor se je to zgodilo dr. Stanovniku, ki je bil gotovo dober in zvest pristaš SLS. Toda ni mogel nadaljnje pokvarjenosti več gledati in je povedal svojo besedo, ker ga je bolelo, da stranka ljudstvo tako grdo «farba». Tako preorganizirana in socijalnih elementov očiščena stranka je bila sposobna in vredna, da se oženi z radikali. Taka stranka je bila sposobna, da je zatajila ,vsa svoja politična načela in se v enem samem skoku vrgla na nasprotni breg. Le tako je razumeti, da je SLS bila edina, ki je v proračunski dobi rešila radikale in pomagala v s e m radikalnim politikom izglasovati sedanji najnesrečnejši finančni zakon, ki je poln najbolj nesoči ja lnih odredb. V letošnji zimi je ležala radikalna stranka na smrtni postelji. Katerega zdravnika je klicala, vsak se je branil priti in ni prišel. Le klerikalci so prišli in niti počenega groša niso zahtevali za honorar. Zadovoljili so se s tem, da so s svojimi glasovi smeli glasovati za davek na ročno delo in istega še razširiti. Za obdačitev invalidov in staroupokojen-cev, za člen 82. finančnega zakona, kateri je cestnim odborom vzel vse finančne vire itd. Radikali so bili oni, ki so na nedoločen čas preložili izvedbo starostnega iu invalidnega zavarovanja, ki nameravajo znatno poslabšanje rudarskega zavarovanja, kateri so se vedno upirali upravičenim delavskim zahtevam in iste označevali kot «ger-mansko in «boljševiškb duh. Časopisje poroča, da se bo SLS po volitvah zlila z radikali v eno stranko. Le še za volitve nastopa SLS samostojno, da vara volilce. Tako je torej prišlo do žalostnega konca SLS, ki se je delala za najbolj demokratično in socijalno stranko. Vse to je bilo varanj e. Zato SLS ni težko, da se zlije v eno reakcijonarno in protisocijalno stranko, z velesrbskimi radikali, ki zlasti za socijalna vprašanja nimajo prav nobenega zmisla. Zato mora zlasti delavstvo stran od SLS! SLS mu koplje grob! Nestvori v Javnem življenju. Pri vsakih volitvah se pojavijo nergači. Ničesar jim ni prav. Vse je slabo in ničesar se ne zgodi, da bi ne zapadlo njihovi kritiki. Nobena stranka ni počenega groša vredna in noben kandidat ni vreden njihovega zaupanja. Nergači samo zabavljajo. Stvarnega, pozitivnega dela niso zmožni. Veliko govore na konven-tikijih, dočim jih pri podrobnem delu v organizaciji še nikdar ni bilo videti. Nergači se radi postavljajo ,v pozo reformatorjev, a so njihove tako zvane ideje navadno v oblakih viseče in neizvedljive. Radikalni so ,v svojih izjavah in trudijo se, da bi ugajali okolici, ,v kateri nastopajo. Za vsak pokret so nergači največji škodljivci. Izven dvoma je, da je kritika povsod potrebna in zdrava, če je pozitivna, to se pravi, da zna postavili na grajano mesto nekaj novega, boljšega. Nergači pa, kakor rečeno, ne povedo nič novega in zanašajo med delavoljne samo malodušje ter odvračajo še tiste, ki bi bili zmožni delati, v brezdelje in pasivnost v javnem pokretu. Z nergači je povsod, kjerkoli se pojavijo, temeljito obračunati in jim je onemogočiti vsako rovarjenje. Najlaže jih je razkrinkati na ta način, da se zahteva od njih jasnih in utemeljenih izjav, kako si oni žele novih razmer. Takoj bomo videli, da ne vedo nergači prav ničesar in da opletajo samo s puhlimi frazami. Prav nič hudega ni in celo potrebno je, da v družbi in organizaciji obrnemo hrbet nergačem in jim onemogočimo vsak nastop v javnosti. Preresni so časi, da bi izgubljali čas z ljudmi, ki samo opletajo z jezikom, dela se pa izogibajo kot vrag križa. Drugi nestvor v našem javnem življenju so politični konjunkturisti. Vedno drve za tistim, ki ima slučajno moč v svojih rokah iu od katerega pričakujejo, da dosežejo oselpie koristi. Brez načel so, socijalni in nacijonalui ideali so jim luji, le geslo: Kdo da več, je zanje merodajno. Iz stranke v stranko romajo in vsakega pol leta se drugemu obešajo za frak. Mnogo je tudi takih, ki so naenkrat organizirani na več krajih in imajo v vsakem žepu drugo legitimacijo. Kakor nanese prilika, pokažejo legitimacijo in so v eni sapi demokrati, radikali, klerikalci in tudi socijalisti. Politični konjunkturisti zanašajo ,v naše javno življenje največjo nemoralo in so strupeni tur na telesu našega naroda, katerega je treba izrezati. Prvo je, kar moramo zahtevati od vsakega človeka, da je značaj, da se priznava gotovemu na-ziranju v pogledu, na družbo in državo in da je tudi pripravljen to naziranje zastopati brez ozira na svoje osebne koristi. Ničvreden je švigašvaga-človek, ki skače tako kot mu bolje kaže njegov osebni interes. Veliko ljubši nam mora biti odločni in načelni politični nasprotnik, kot pa na odpoved-pristaš, moralna pokveka brez lastne hrbtenice. Priznamo, da so predvsem sedanji režimi vzgajali pri nas politične konjunkturiste. Posebno radikalna stranka je n. pr. v Sloveniji vabila v svojo sredo ljudi le z obljubami in dobrotami iz vladne mize. Radikalna stranka ima ,v celi Sloveniji komaj ducat idejnih pristašev, dočim je vse drugo iz kategorije političnih špekulantov. V javnih službah se pri nas navadno ni oziralo na pridnost, poštenost iu strokovno usposobljenost, ampak le na politično pripadnost vladajoči stranki. Pri tem si ni niti vprašalo, če je dotični res idejni pristaš, ampak dovolj je bilo, da je bil organiziran v stranki in je vršil službo priganjača in političnega hlapca. Poglavitni pogoj za ozdravitev gnilih razmer v javnem življenju je politična svoboda. Ni dovolj, da je politična svoboda zagotovljena v ustavi, temeč se mora tudi praktično izvajati v vsej javni upravi. V službi imam kot nameščenec vršiti samo svoje delo v okviru zakonov in uradnih predpisov, v privatnem življenju sem pa svobo-1 člen in se lahko v javnosti udejstvujem, kakor mi! veleva moje prepričanje. Partizanstvo mora iz-1 giniti iz državne uprave, prolekcijonizem se mora onemogočiti pri podeljevanju služb in pri napredovanju, obveljati mora enaka pravica in dolžnost za vse, brez razlike prepričanja in strankarske pripadnosti. Še en škodljiv pojav navedimo, ki zavira konsolidacijo našega javnega življenja. Pri tem mislimo na .veliko strankarsko razcepljenost. Na Angleškem n. pr., kjer je politična opredeljenost in zavest razširjena v vseh plasteli naroda, imajo samo tri stranke. Pri nas pa, kjer smo še v otročjih letih državne samostojnosti, ne znamo drugače, kot da si privoščimo luksus več kot tridesetih strank in političnih grup. Saj imamo v mali Sloveniji po 15 kandidatnih list pri volitvah. Vsako omizje bi že rado imelo svojo stranko in vsaka vas svojega poslanca. S potratno strankino razcepljenostjo nedvomno samo delimo svoje moči. Slej ali prej bomo morali priti do prepričanja, da se mora strankarski sistem v Sloveniji kakor tudi ,v celi državi poenostaviti, da se stranke organizirajo na podlagi širokogrudnih programov in da se malenkostne in več ali manj nebistvene politične diferenciacije podrede splošnim in velikim ciljem. Premotrirno samo vrste delavstva in prvo bo, kar lahko takoj ugotovimo, da bi delavstvo prav gotovo ne bilo v zadnjih letih tako tepeno, če bi bilo enotno. Tako pa vsak kraj in vsako omizje vleče na svojo stran in ni čuda, če se delavski interesi prav nikjer ne upoštevajo. Delavske množice instinktivno čutijo, da je rešitev njihovega skupnega položaja edinole v enotni fronti. A kaj se hoče, ko pa množice ne odločujejo in imajo vajeti delavskega pokreta v rokah nemirni in neodgovorni posamezniki, ki iz sporov vlečejo profit za svoje osebne ambicije. Pripravimo se! En mesec nas še loči od volitev v narodno skupščino. Do sedaj še niso vse stranke vložile kandidatnih list, je pa več ali manj znano, kdo se bo potegoval za glasove volilcev. Volilci še po večini brez posebnega zanimanja slede volilnim pripravam. Kakor dokazujejo rezultati v zadnjih dneh vršečih se občinskih volitev, je celo med volilci tendenca, da ostajajo pri volitvah doma. Klerikalna stranka je doživela občutno nazadovanje na glasovih, ker se njeni pristaši ne udeležujejo volitev. Razumljivo je, da se je klerikalnih volilcev polastilo malodušje in da je izhlapela borbenost. Klerikalni voditelji so s svojo politično taktiko razočarali svoje volilce in preokrenili na pota, ki ne odgovarjajo programu stranke. Iz republikancev so postali klerikalci monarhisti, iz avtonomistov centralisti in namesto radikalnih socialnih gesel so pričeli operirati z reakcionarnimi koncesijami velekapitalističnim mogočnežem. Preokrenitev klerikalnega strankinega vodstva na desno ne preseneča nikogar. Le politični analfabeti so lahko pričakovali, da bodo klerikalci izvajali ljudsko politiko. Kdor je pa poznal klerikalce od blizu, je pa vedel, da je ,vse klerikalno radikaliziranje varanje ljudstva, lovenje glasov, in da bodo klerikalci takoj zamenjali svoje zastave, kakor hitro se jim nudi prilika, da pristavijo svoj strankarski lonček k blagodejnemu vladnemu ognju. Kar so še kdaj klerikalci obetali ljudstvu, še nikdar ni bilo iskreno mišljeno. V svoji politični morali so zelo slični radičevcem, katerim je politika le sredstvo za dosego osebnih ! partizanskih ciljev, ne pa namen, koristiti sploš-nosti, vsemu ljudstvu. Delavstvo je v zadnjih letih ponovno nasedlo klerikalnim obljubam in lepim besedam. Nekaj časa n. pr. med železničarji ni bilo ničesar drugega slišati, da so le klerikalci njihovi odkritosrčni prijatelji in da jim bodo le oni pomagali v boju za svoje stanovske pravice. Ko so pa klerikalci bili nedavno z radikali v vladi, so pa brez pomisleka žrtvovali pri glasovanju o državnem proračunu železničarje, samo da so nekaj časa lahko zasedali ministrske položaje in vlekli profite za izvoljeno klerikalno gospodo. Kadar so se klerikalci pojavljali med delavstvom, so vedno poudarjali, da so socijalisti in da so zaščitniki delavskih pravic. Na shodih so postavljali zahteve, ki so daleko prekašale najradikalnejši komunistični program. Nihče jim ni megel blizu in stari klerikalni politični lisjaki so si meli roke, ko so po vsakih volitvah šteli delavske glasove. Tudi zaslepljeno delavstvo se je veselilo klerikalnih zmag in obetalo boljših časov. Sledilo je zopet razočaranje. Klerikalni minister za socijalno politiko g. dr. Gosar je v kratkem času svojega ministrovanja definitivno zlikvidiral zadnje ostanke socijalnega skrbstva v državi. Hladnokrvno je g. dr. Gosar pristal na lo, da ostane v veljavi davek na ročno delo, da se naloži kronskim upokojencem in invalidom davek tudi pod eksistenčnim minimumom, da se reducira prejemke državnih nameščencev, da se zvišajo pokojninska leta, da se prevede zvamčnike v dnevničarje, da se črta invalidom 80 milijonov dinarjev, da se ukinejo krajevne zaščite; dere in borze dela itd. itd. Nesocijalna politika vodstva klerikalne stranke je postala tako očividna, da so pričeli zabavljati celo krščanski socijalci, ki so sicer že od nekdaj vajeni na hlapčevstvo reakciji oficijelne SLS. Krivice, ki so se prizadejale delavstvu, so bile pregorostasne, da bi lahko molčali. Prišlo je do javnega upora in njihov somišljenik in voditelj g. dr. Stanovnik je izvajal konsekvence in se zahvalil za vsa vodilna mesta v stranki. Ostali krščanski socijalci niso bili tako korajžni kot gosp. dr. Stanovnik in še naprej hlapčujejo klerikalni reakciji, zadovoljujoč se z maloštevilnimi plačanimi mesti v stranki. Večina voditeljev krščanskega delavstva je gmotno odvisna od klerikalne gospode in se zalo ne dvigne preko zabavljanja do resnejše akcije proti klerikalni velekapitalistični politiki. Sicer naj pa ti tudi-delavski politiki delajo kar hočejo, nikjer ni rečeno, da bi jim moralo slediti tudi ostalo delavstvo. Nasprotno, ,vse delavstvo prevladuje enodušno mišljenje, da ne odda svojih glasov klerikalnim grobokopom socijalne politike. Za delavstvo prihajajo v poštev samo še Napredni blok, socijalno-demokratična in komunistična lista. Izbira ne bo težka. Socijalno-demokratična in komunistična lista nimata nobenega izgleda na uspeh. Vsi glasovi, oddani za li dve listi, bi bili izgubljeni, ker ne bo prodrl ne en kandidat. Kdor bi glaso,val za socijahie denio- lvan Albreht: Tinično breme. To je svet, kakor si ga je bil Bog izbral za počitek po ustvarjenju. Kamor se ozre oko, povsod gora. Krepki podstavki segajo v dolino in izginjajo — zasanjani valčki matere zemlje — polagoma v njej. In človek, ki hodi tod, liodi s spoštovanjem in s pobožno mislijo v srcu. Začudeno in začarano sc ozira oko v gorska temena in srce si želi v tiste bistre višave, solncu in sveži jasnini nasproti. Gore pa strme, silne in nepremične — in njihovo molčanje je kakor brezzvočna pesem večnosti. Ob njihovem vznožju pa ljudje! Stlačili in stisnili so se skupaj kakor mravjje. Vse išče, grebe, pika in kljuje za kruh. Dravo na severu so porinili v tesnine in so ji obložili strugo s kvadratastim kamenjem. Ni jim prijalo igranje razposajene ljubice, ki je romala divja in razigrana od enega gorskega velikana k drugemu. Kajti spomladi in v jeseni, ko so vzki-pevala njena nedrija, je segala na desno in na levo po zemlji in po ljudeh. Tu in tam stoji še spomin: Tukaj je nesrečno smrt storil... Danes pa je Drava sama kakor ljubica, ki so ji vzeli ženina. Tiha in zakrknjena šumi svojo trdo pot in šepeče na gosto nastanjenim brodnikom-o davnih dneh. Kraj samote pa pričajo visoke skalnate stene in čeri o njeni nekdanji slavi. To vse je bil dom Tomijeve Tine. Dravska dolina od Št. Janža do Šrnarjete, vsa je bila priča njene rasti. In dekletce je rastlo kakor divja roža, zasajena na napačnem kraju. Že tisto uro, ko je kriknilo svoj prvi krik, so se ljudje začudili. «Romala bo, romala», je zamodrovala de-tetova stara mati proti otročnici, ko je zapazila, da otrok suče glavo. Puškar Tomi je pokimal in babica je pritrdila važno: «To sem pa res že slišala praviti stare ljudi, da tak otrok, ki se ozira okrog sebe, kadar pride na svet, ne najde stalnega mesta.» «Tomi», je dahnila žena in sc skušala ganiti. Mož je stal kakor prikovan. Gledal^ je malce pretemno in pretuje za tak svečan trenutek. «Naj bo, kakor je božja volja», je vzdihnila stara mati. «Kaj?» se je začudila babica. «Nič, nič», je zagodrnjal Tomi in ubega-val s pogledom. Na postelji je dahnilo: «Oh!» «Kaj boš», je silila stara mati v svoje. «Cc ni pa ni. Saj so dekleta tudi potrebna po svetu.» «A tako! Oh, Tomi, takc-le žive morate pa že biti veseli. Saj za fante je še čas», si je dajala babica duška v trenutnem spoznanju položaja. (S pogledom kakor krt je oštiknila Tomija tako naglo in v tako smer, da mu je bilo mučno in toplo obenem. Ko je babica opravila kopanje, so se domenili za ime.. «Planšarica bo», je menila stara mati. «Živinski patron pa je sam sv. Valentin.» Pri tem je ostalo. Ko so prinesli dete od krsta,gaje babica odgrnila in ga je poklicala: «Tini!» Drugi, kolikor jih je bilo. so ponavljali klic in so ogledovali otroka. Žganje in mošt sta jim raztepala svečane misli in gladke besede. Teta Mica, ki je bila botra, je .govorila na desno in levo. V krepki govorici je slavila kmetski stan. In stric Joža, njen mož in otrokov boter, je pritrjevaje prikimaval pri vsaki ženini prispodobi. Stara mati je Poslušala. «Ves svet je na kolcih*. se je izognila. «Ali ne, Matilda,» se je okremla pioti otročnici in si založila dobršen kos pogače v usta. «Na kolcih ... A delavci pridemo vedno ravno med zobe«. ie zabobnal Tomi s prsti po mizi. «Kaj boš: s tremi križi še ni žalosti pri liiši», je klical l)()ter dobro voljo v vas in napil' na otrokovo zdravje. Kozarci so zazveneli in mošt je za trenutek pognal kri v hitrejši tok. «Da je le zastopnost pod streho», si je oddahnila babica, ko je postavila kozarec na mizo. krate in komuniste, bi le indirektno podprl klerikalce, ker bi oslabil napredno fronto. Če bi so-cijalni demokrati in komunisti nastopili enotno, potem bi bil že izgled, da dobe v Sloveniji en ali dva mandala. Ker so pa razdvojeno nastopili v volilni borbi, jc pa njihov poraz že v naprej gotova stvar. Delavstvo v Sloveniji živo '(•uti potrebo, da dobi svojega zastopnika v narodni skupščini. Marsikaj bi bilo za delavstvo boljše, če bi imelo v narodni skupščini zastopnika, ki bi stalno opozarjal merodajne politične kroge v državi, da naj ne zanemarjajo pravičnih teženj delavstva. Da pa dobi delavstvo ,v Sloveniji svojega zastopnika v Beogradu, je potrebno, da združi svoje glasove na kandidatni listi, ki ima najboljše iz-glede na uspeh. Narodno delavstvo se je priključilo listam naprednega bloka. Na listali so postavljeni na odličnih mestih neoporečni delavski voditelji in bo- Izidi občins V nedeljo so se vršile v ljubljanski okolici občinske volitve v 27 občinah. Pri nedeljskih volitvah je predvsem značilno veliko nazadovanje SLS, ki je izgubila od zadnjih oblastnih volitev skoraj eno četrtino glasov, v eni občini manj, v drugi več, skoraj pa povsod nekaj. Več občin ie prešlo iz klerikalnih rok v napredne in tudi v onih občinah, kjer ie do sedaj SLS vladala absolutno, ima sedaj bolj ali mani močno opozicijo, skoraj v nrav v«:eh občinah pa kontrolo napredne manišbie SLS ie izgubila največ glasov zaradi abstinence svojih volilcev; da dajo duška svoji nejevolii proti dr. Koroščevi politiki, ostali so doma Številnejše kandidatske liste, ki jih je SLS vložila v poedinih občinah, dokazujejo, da se ljudje polagoma otresajo komande župnišč ter da streme po osamosvojitvi. Številni borci in sotrudniki za napredno stvar so dobili za svoi trud skoraj povsod lepo zadoščenje Le malo ie še ostalo občin, kjer prizadevanje naprednih ljudi ni rodilo pričakovanega sadu lV\nrsiV,r! ie klerikalni oreh še trd. a s trdim delom bomo počasi vse Matilda se je nasmehnila s postelje. Tomi .ic sklonil glavo, a beseda je vendar plavala v veselo smer. «Enega na doto», je zvrnil boter čašico žganja. «In za ženina», mu je sledila botra, da so ji zagorela že nekoliko razorana lica. I omi se jc nasmehnil, v zibeli jc zavekalo dete. «To pa za moro». je ponovila babica po zsrledu obeh botrov in je polila par kapljic proti zibeli. Vzduh v sobi je bil venomer težji. Kakor se je nagibal dan, tako sc je dvigal tobakov dim in vonj po sparjenem alkoholu po nizki in tesni izbi. Otročnica je tupatam zakašljala m njeno medlo oko je bilo zastrto kakor s prosojno sivo kopreno. Od časa do časa je uprla pogled v Tomija, ki se jc venomer oziral po zaprašeni stenski uri. «Kakor utelešen glad». je pomislila, ko je motrila njegova bleda lica. Družbo jc začel zmagovati vinski duh. «Na dobro zdravje«, je zagodrnjala stara mati Ko jc odstavila kupo, jc imela oči vse mokre od solz in ustni slinasti. Pri govorjenju ie odpirala usta tako široko, da sta mogli brezzobi čeljusti zložno na razgled. Babica sc je smejala kakor zamaknjena £ debelimi rokami je zaveslala zdaj proti Kruhu, zdaj proti pijači in se je venomer pre-mikala po stolu. Botrov pogled je pil njene jevniki, tovariši Juvan, dr. Bohinjec, Tumpej in Rupnik. Če se delavstvo v podrobni agitaciji in na dan volitev odločno postavi na stran naprednega bloka, bo rezultat volitev nedvomno ugoden tudi za kandidate iz delavskih ,vrst. Da je med klerikalce zaneseno malodušje in tendenca volilne abstinence, je> razumljivo. Izdajalska klerikalna politika ni mogla drugega roditi. Da se za marksistične liste ne navdušuje delavstvo, tudi ni presenetljivo, ker se za že v naprej izgubljene liste ne more dobiti posebno navdušenih borcev. Nobenega povoda pa ni, da ne gremo vztrajno na delo za delavske kandidate naprednega bloka, katerih izvolitev ima najboljše izglede. Ni samo dolžnost narodnih delavcev in nameščencev, da se požrtvovalno udeleže volilne borbe, ampak tudi vse ostalo delavstvo in na-meščenstvo bi moralo enodušno podpreti borbo za naše delavske kandidate, kajti le z zmago naprednega bloka 1)0 tudi delavstvo prišlo do svojih zastopnikov v narodni skupščini. kih volitev. prevrtali. Mogočno gibanje, ki neustrašeno drvi po deželi, da ustvari v občinah temelje demokracije in ljudske svobode, sc ne da več zajeziti, kaj šele ustaviti. V naslednjem priobčujemo podrobne izide nedeljskih volitev iz nekaterih večjih občin: Borovnica. Združeni SDS in SKS sta dobili na dveh listah 218 glasov in 15 mandatov. Pri zadnjih oblastnih volitvah sta dobili obe stranki 69 glasov, napredovali sta torej za 149 glasov. Dclavsko-kmetska lista (socijali-sti) je dobila 51 glasov in 3 mandate. Oficijcl-na lista SLS pa 108 glasov in 7 mandatov. Klerikalci so od zadnjih oblastnih volitev nazadovali za 65 glasov Občina je bila doslej v klerikalnih rokah. Brezovica. SLS je dobila 130 glasov in 10 mandatov (pri zadnjih oblastnih volitvah z Logom vred 273 glasov), Kmetsko-delavska lista (soc.) 42 glasov in 3 mandate ter napredna gospodarska lista 48 glasov in 4 mandate Črnuče. Krščansko - socijalna delavska obrtna zveza (prva klerikalna lista) 38 gla- maščobne prsi in tudi roka je včasih za-modrovala proti tistemu kraju. Teta Mica je dvorjanila Tomiju. «Vesel bodi, da sta mati in otrok srečno vsakscbi», ga je pogladila po stegnu in se nagnila proti njemu. Ura sc je oglasila na osmo in Tomi se jc dvignil. Z dolgim pogledom je premeril ženo in prijel Mico za rokav. Matildi je hušknila senca na čelo, sicer se ni zmenil nihče za to, da sta onadva ostavila sobo. V veži je Tomi postal. Teta Mica se je gugala kakor veliko, zarjavelo nihalo. «Kajne, kajnc», je momljala, kakor da ima jezik potrošen s peskom. Tomi je premišljeval, se obotavljal in ni mogel 4 besedo na dan, Mici pa jc prijala samota. «Srcčna je Matilda, srečna«, ga jc prijela za roko in se vdala ognju vinskega duha. Tomi je nenadoma začutil, da srka po njegovem licu nekaj spolzkega in mastnega. «Zdaj!» se je krepil in izrekel: «Babico bo treba plačati.« Micina glava je zakolebala pred njim: «Nimaš?» «Nc...» » Botra sc je razkoračila in se pogladila po črnem, s čipkami obrobljenem predpasniku. Potem je izvlekla izpod njega veliko oma-ščeno denarnico. Ko jo je odprla, je Tomi zastrmel od začudenja. sov (2 mandata), združeni delavci in kmetje (napr.) 86 (4), oficijelna lista SLS 49 (3). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili na Črnučah s Podgorico 229 glasov. Dobrova. Razveljavljeni sta bili obe napredni listi in sta ostali samo dve klerikalni, na kateri je odpadlo 175 glasov in vseh 27 mandatov. Napredni volilci so ostali doma, zato je bila udeležba tako slaba. Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 260 glasov. Dobrunje. SLS jc šla v boj z dvema listama in je dobila skupaj 570 glasov (23. januarja 636) in 16 mandatov, med njimi 6 kršč. so-cijalistov. Demokrati so dobili na dveh listah (g. Brunčiča in Pavčiča) 185 glasov (5 mandatov), socijalisti pa 153 (4). SDS in SKS sta 23. januarja imeli 100, socijalisti pa 138 glasov Popolnoma protizakonito jc bila razveljavljena radi intrig SLS še nadaljnja lista, ki bi bila močno ogrožala klerikalno večino. Zato se bo proti volitvi vložila pritožba. Horjul. Prva lista SLS (Stanovnikova) 26 (I), druga lista SLS (župnikova) 174 (12), napredna kmetska lista 60 (4) Klerikalci‘so pri zadnjih oblastnih volitvah dobili 211 glasov, naprednjaki 37. Ježica. Napredna gospodarska lista 51 (3), SKS 31 (2), prva lista SLS 95 (5), druga lista SLS 179 (11), kmetsko-delavska lista (soc.) 68 (4). Log pri Vrhniki. Napredna gospodarska lista 107 (7), SLS 36 (2). Pri občinskih volitvah leta 1924. jc SLS dobila 6 mandatov, sedaj samo 2. Rudnik. SLS jc dobila 79 glasov (6 mandatov), lista delavcev in malih posestnikov 20 (1), združena lista delavcev, obrtnih in manjših posestnikov 29(2). kmetsko-delavska zveza (napr.) 35 (3). gospodarsko-delavska lista 63 (5). Pri oblastnih volitvah so klerikalci dobili 129 glasov. Klerikalci so zlorabili zaupanje naprednih volilcev in prvotno dogovorjeno «Gospodarsko» listo, na kateri so bili tudi naprednjaki vložili pod imenom SLS. To je vzbudilo odpor Demokrati so v zadnjem hipu vložili svojo listo. Ker so pa tudi vse druge manjše liste naše, je Rudnik za SLS izgubljen, ker imamo tam sedaj 11 odbornikov, klerikalci pa 6. «Pa njemu ne pravi», mu je ponudila precejšen bankovec. Ko jc začutil puškar denar v roki, ga je šele prav zaskelela zavest bede in pomanjkanja. Strupeno želo ga je zažgalo in kakor brez uma je objel z levico pijano botro okrog pasu, desnica pa jc šla v denarnico iskat paše. «Čakaj, čakaj», jc poskušala Mica s smehom in je z glasnim poljubom vrnila pravo za dobro. Puškar jc drhte stlačil denar v žep. Podrhtevanje botrinega telesa in neprijeten vonj po potu. vse se mu je rogalo, njemu, mlademu očetu, a v glavo jc udarilo kakor strela: «Tat!» «Pa greva ...» Z negotovim korakom jc stopila Mica za njim v sobo. Stara mati jc dremala. Glava ji je klonila na prsi in na stran, po številnih gubah na strani so sc zbirale sline. Boter jc sedel pri babici; z desnico jc motovilil in iskal. Puškarja jc spreletela zoprna zona. SegcT jc po žganju in pil. Gorko ščegetanje v grlu ga jc nakrcnilo na pozabljenje. «Enkrat — nobcnkrat», je sedel k babici. «Zdaj pa račun.» Matilda se je zdrznila kakor pod ostrim udarcem. Roka je iskala dete, oči so obstale v solzah. (Dalje prih.) Studenee-Ig. Neodvisna gospodarska lista (SDS) 73 glasov (7 mandatov), SKS 62 (.5) in SLS 62 (5). Pri oblastnih volitvah je bilo za SLS oddanih na Igu 191 glasov. Na Igu so tedaj glasovale tudi občine: Iška Loka, Iška vas in Pijava gorica. Šmarje pri Grosupljem. Združena gospodarska lista 25 glasov (1), napredna kmečka lista Škofljica 47 (3), oficijelna SLS 73 (4), gospodarsko-delavska lista 73 (5) in kmečko-delavska skupina 60 (4). Pri oblastnih volitvah so dobili klerikalci 122 glasov. Šmartno pod Šmarno goro. Ena napredna lista je bila razveljavljena, zato so naprednjaki volili delavsko-kmetsko-obrtno listo, ki je združila nase 187 glasov in dobila 13 mandatov. Klerikalni dve listi sta dobili 160 glasov in 12 mandatov Klerikalci so od oblastnih volitev nazadovali za 22 glasov. Vič. Dobili so: SDS 201 (8 mandatov), nepolitična napredna lista (pristaši SDS iriNRS) 97 (4), SLS 276 (11), socijalisti 252 (10). Združene napredne liste so napredovale od oblastnih volitev za 60 glasov, socijalisti za 150 glasov, klerikalci pa so padli za 200 glasov! Vrhnika. Napredna gospodarska lista 145 (4), združene vasi (naprednjaki) 129 (3), združena gospodarska stranka (SDS in SKS) 83 (2), oficijelna SLS (župan dr. Marolt) 622 (17), delavsko-kmetska lista (soc.) 261 (7). Klerikalci razpolagajo v novem občinskem svetu s 17 glasovi, a opozicija s 16. Pri oblastnih volitvah je SLS dobila 780 glasov. Socijalni razgled. Kronski upokojcnci in invalidi. Vladni listi so poročali, da se kronski upokojenci prevedejo 1. avgusta na dinarske. Prevedba se pa ni izvršila. Pač so pa dočakali kronski upokojenci presenečenje, da so se jim že itak preskromni prejemki znatno znižali. Člen 86. letošnjega finančnega zakona (za katerega so glasovali tudi klerikalci) izrecno in na novo določa, da morajo vsi upokojenci, brez razlike ali so dinarski ali kronski, plačevati od svojih prejemkov najmanj 4 % davka in k temu še invalidsko in komorno doklado. Do letos je bila v veljavi določba, ki jo bila sprejeta že ,v finančni zakon za leto 1024-25 in ki je procentualno obdavčila samo aktivne državne nameščence in dinarske upokojence, glede kronskih upokojencev pa odrejala, da so podvrženi splošnim davčnim predpisom. Za kronske upokojence je veljal torej tudi eksistenčni minimum in ker so njihovi prejemki .večinoma pod tem minimom, tudi niso plačevali davka od njih. V novem finančnem zakonu je pa ta izjemna odredba za kronske upokojence ukinjena. Namesto višjih pokojnin so dobili kronski upokojenci nova bremena, ki jim znižujejo prejemke. — Eksistenčni minimum pa ni razveljavljen samo za kronske upokojence, temveč tudi za invalide. Z novim davkom bo samo v Sloveniji obdavčenih 15.624 invalidov. Do sedaj je bil v veljavi člen 95. invalidskega zakona, ki pravi: «Na invalidnino po tem zakonu se ne plačuje ne davek ne druga javna doklada. Ta določba invalidskega zakona je pa s čl. 86. finančnega zakona razveljavljena. Klerikalci so se izkazali z glasovanjem za finančni zakon, ki obremenjuje največje reveže med reveži:: staroupokojence in invalide, kot največji reakcijonarci, ki so pozabili na najprimitivnejše pojme socijalne zaščite. Stavka mizarjev v Mariboru. Organizacija mizarskih delavcev je sklenila vstopiti v štrajk, ker se ni s strani delodajalcev ugodilo zahtevi po 30 do 50 % zvišanju mezd in zahtevi za doplačila za montažno delo izven bivališča. Stavka je popolna. Sedaj posreduje inšpekcija dela, da doseže sporazum med delojemalci in delodajalci. Mizarski mojstri v splošnem skrajno izkoriščajo delavstvo. Ne samo, da ga slabo plačajo, ampak ga silijo celo k 10- do 12urnem delu in to seveda brez vsake zakonite odškodnine. Delavstvo se je moralo poslužiti zadnjega sredstva, da s štrajkom prisili delodajalce, da pošteno delo tudi pošteno plačajo. Režijske vožnje železničarjev. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev obvešča vse članstvo, provizijoniste in rentnike, da je po dveletni težki borbi deloma uspelo priboriti provizijonistom in rentnikom in njihovim družinskim članom ugodnost režijske vožnje in treh prostih kart na leto, kakor je označeno v odloku M. S. Br. 15.176-27, ki se glasi: Provizi-jonisti, rentniki (bivši delavci), njihove zakonite žene in zakonski otroci, kakor tudi njihove vdove in zakonski otroci uživajo brezplačno vožnjo trikrat na leto v III. razredu, kakor tudi vožnjo po režijski ceni, ako so rentniki in provizijonisti prebili v službi državnih prometnih ustanov najmanj 5 let. Glede rentnikov se tudi zahteva, da so za delo popolnoma nesposobni. Rodbinski člani, zakonske žene in otroci, uživajo vožnjo po režijski ceni 4krat na mesec, kakor žene in otroci aktivnih delavcev. Glede rodbinskih članov se je ravnati po čl. 24. navodil o načinu izdavanja voznih olajšav. Vsi provizijonisti in rentniki naj oddajo svoje osebne legitimacije kakor tudi legitimacije družinskih članov postajam, kjer stanu- jejo, da jih pošljejo na oddelek VI. ljubljanske direkcije v svrho opreme z žigom in vložki. Za provizijoniste se smatrajo oni, ki so provizijo-nirani, in miloščinarji, ki dobivajo provizijo po obstoječih normah. Za rentnike ni pravilno rešeno, ker so upoštevani samo oni s 100 % ali popolno delanezmožnostjo. Velika stavka v Budimpešti. V raznih industrijskih obratih je izbruhnil štrajk, ki ima deloma politično ozadje, deloma pa za parolo zvišanje mezd. V železni industriji stavka 8000 delavcev, in sicer 4200 v tovarni za žarnice, 3000 v municijski tovarni Manfred Weiss in 800 v ostalih železniških obratih. V Czeplovih tvornicah so se pogajanja razbila, nakar so stopili v stavko tudi delavci plinarn, tako da so morali prenehali z delom v tovarnah, ki so navezani na plinarno. Prizadetih je približno 3000 delavcev. V Pečuhii stavka 1300 rudarjev. Kongres delavskih organizacij v Parizu. V poročilu, ki ga je podal Mertens na kongresu delavskih organizacij, je omenil med drugim, da so delavci malo časa po mirovnem zaključku dosegli ,v največ državah mnogo ugodnosti, kakor organizacijsko svobodo, radi skrajšanja delovnega časa, ureditev mezdnega standarda in ugodnosti na polju socijalne zakonodaje. Brezposelnost, k* je nastala vsled gospodarske krize v raznih državah, se ceni na okroglo 2 milijona ljudi. Istočasno bi bilo skrbeti za ustanovitev zavarovanja, ki bi preprečilo brezposelnost. Zastopnik Grass-mann je podal poročilo prvega odbora o poročilih Udgeesa in Jouhaipca o morebitnem sprejemu ruskih delavskih organizacij. Konkreten predlog o tem poročilu, ki ga je odbor sprejel s 16 proti 2 glasovoma, ni bil stavljen. Pikanteriie iz volilne borbe. Preseljevanje. Okrožna organizacija TTSS v Dolnji Lendavi je s svojimi 17 krajevnimi organizacijami prestopila kompaktno v socijalno demokratično stranko. O tem je bil napravljen zapisnik, ki so ga podpisali zastopniki mariborske oblastne organizacije SS.T in okrožni odbor HSS. Socijalni demokrati se sedaj postavljajo v svojem glasilu z novimi pristaši. Seveda jih pri tem iz «načelnih» razlogov prav nič ne moti, da radi-čevski Prekmurci niti ne sanjajo o marksizmu in razrednem boju. Kakor je videti, se tudi brez tega l^hko postane — socijalni demokrat. Ne bo pa nič čudnega, če bomo čez leto dni slišali, da so isti Prekmurci prestopili od marksistov k radikalom ali k stranki viteza Zagorskega. Namreč Prekmurci se razumejo na politiko! —.— Škandalozna izjava. Minister p r a v d e Subotič je podal v Kragujevcu izjavo, da so radikali glasovali samo zato za vidovdansko ustavo, da zagotovijo premoč srbskega plemena. Ministrski predsednik in ostali člani kabineta svojega kolega niso niti desavuirali, niti ga nagnali iz vlade; torej se strinjajo ž njim. Bivši avtonomist, goreč zagovornik Slovenstva dr. Korošec je zaveznik dr. Subotiča, torej je tudi on solidaren s sedanjimi režimovci, ki vidijo dobroto ustave edinole v tem, da zagotavlja premoč srbskemu plemenu. Zakaj je pri nas takoj uvedena disciplinarna preiskava? Če se v državni upravi pride na sled defravdacijam, se beogradski gospodi ne mudi s preiskavo, še prav posebno ne, če je pri teni prizadet gospod, ki je od partije in režima. Drugače pa je. če se upravni uradnik pregreši v svoji politični poslušnosti režimu. Niški veliki župan je bil obtožen, da je podpiral listo bivšega ministrskega predsednika Nikole Uzunoviča, ne pa liste sedanje vlade ing. Cvetkoviča. Ko so za to zvedeli v Beogradu, je notranje ministrstvo poslalo v Niš takoj visokega uradnika, ki naj izvede disciplinarno preiskavo proti velikemu županu. O uspehu preiskave listi še niso poročali. Vsekakor je pa zanimivo, da se je preiskava vršila, kar menda dovolj jasno osvetljuje način, kako nestrankarsko in objektivno vodi vlada vol itve. Razkroj radikalije. Med črnogorskimi radikali je postal razkol definitiven. Radikali vlože tri radikalne liste. Ena bo bolj radikalna ko dnina. Ravno tako so v osješkem volilnem okrožju vložene tri radikalne 'liste. Tsto je v več krajih v državi. Slovenački radikali bodo zopet v veliki zadregi, katerim radikalom se naj .pridružijo. Vsekakor bodo zaenkrat še počakali s svojimi sklepi, da vidijo, kdo je izmed radikalov — močnejši. Kajti njihovo načelo je moč in g'°do samo s tistim, poleg katerega lahko vpi.N° Tias 'n radikalov je 100 milijonov! Narodno-strokovna zveza. Vsem podružnicam. Te dni je tajništvo po-1 slalo vsem podružnicam zelo važno in nujno okrožnico, o kateri naj odbori takoj razpravljajo J in po njej postopajo. Prav vse podružnice naj takoj skličejo članske sestanke v smislu sklepa Izvrševalnega odbora, ki je naveden v okrožnici. Z ozirom na važnost in nujnost okrožnice^ smo prepričani, da store vse podružnice svojo dolžnost. CERKNICA. V sredo dne 3. t. m. se je vršil zvečer v gostilni Na vagi» informativni sestanek za ustanovitev podružnice NSZ v Cerknici. Na sestanku, kateremu je prisostvovalo lepo število delavcev, je strokovni tajnik tov. Kravos obrazložil pomen in namen NSZ ter podal sliko delavskega položaja. Na sestanku je vladalo živo zanimanje za organizacijo in se je izvolil priprav- Jjalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev nove naše postojanke. Preselitev. Ponovno opozarjamo, da se je tajništvo Narodno-strokovne zveze preselilo in se odslej nahaja v gelenburgovi ulici 7, II. nadstropje, v liiši Jadranske banke. Politični Pomemben govor nosilca liste naprednega bloka dr. Žerjava v Kamniku. Dne 6. t. m. je govoril bosla,1P,‘ dr. Žerjav na shodu v Kamniku, kjer je razvil program naprednega bloka. Med drugim je dr. Žerjav izvajal: Državno gospodarstvo, njena uprava in sama narodna skupščina se še ni nikdar nahajala v tako slabem stanju, kakor pred sedanjimi volitvami. Nobenemu sloju prebivalstva se ne godi dobro. Na današnji vsesplošni krizi so krive vlade, zlasti vlada RK’ in njena naslednica vlada radikalov s SLS. Na vso moč bomo branili obstoj in pravice Narodne skupščine. Brez Parlamenta bi razni zli elementi delali, kar bi se jim ljubilo. Zalo ne smemo ubijati Narodne skupščine, ampak jo moramo sanirati besnega partizanstva in partikularizma. Kakšna je vodilna ideja vlade g. Vukieeviea, ni jasno. Ako so hoteli ustanoviti novo, veliko naeijonalno stranko, je Vukieevičev poskus le karikatura te ideje. Izven dvoma je, da gre stremljenje za tem, da stare klike nadomesti nova. ki bo bržčas še slabša. upravičuje svoj vstop v vlado iz zunanje-po-litičnih razlogov. Seveda pa opravičilo ne drži. 0. Vukioevič je pač rabil SLS za pritisk na demokrate, da bi jim pokazal, da jih lahko nadomesti. SLS je z vstopom v vlado prevzela polno odgovornost za pristranosti in nasilja ne le pri .nas, ampak po vsej državi, kjer se vrše v še surovejši obliki. Strinjamo se z vsakim predlogom za poostritev odgovornosti ministrov in visoko birokracije, strinjamo se z najostrejšimi odredbami proti korupciji. Naj se le vrši reviziia tako so prišli do svojega premoženja razni državni in javni funkcijonarji. katerih živlienie mora biti odprta knjiga vsem državljanom. Izboljšati je treba upravno sodstvo in mu dati mo* da bo lahko pobijalo nemarnost in protizakonitost v upravi. Zlasti ie pa smatrati za glavno skrb: 1.) Ureditev obče politične linravo na podlagi decentralizacije, enotnega zakona o upravnem postopku in modernega policijskega kazenskega zakona. Neodvisnost samoupravnih edinic od viš-iili samoupravnih edinic. Nuina je ureditev državljanstva. domovinske pravice, nujen ie enoten občinski zakon. Državno nadzorstvo nad občinami se mora omejiti na prenešeni delokrog in na eventualne kršitve zakonov, v vsem drugem pa se morajo samouprave podrediti upravnemu sodstvu. 2.j Ureditev državnih in samoupravnih financ r točno razdelitvijo davčnih virov. Zasigu-rali je treba depolitizacijo oblastnih samouprav s krepko zaščito manjšin. V svrho sanaciie državnih financ je treba odločno zarezali v problem monopolov in državnih podjetij. Državni aparat ie danes za smotreno gospodarstvo še nezmožen, zato naj se vsa ta podietja komerciializiraio. Odločno pa odklanjamo tako komercijalizacijo. kakor jo predlaga minister Milosavljevič za železnice, ki le se bolj odpira vrata za sinekure in korupcij0_ Železnice naj se osamosvoje kot samo-slojno državno podjetje z lastno glavnico in kreditom in naj ge upravljajo po trgovskih načelih, vendar pa s stalnim ozirom na javni interes in Pod polno odgovornostjo prometnega ministra. Monopoli naj se nadomeste s primernimi troša-jinami na dotirne predmete in prepuste privatni inicijativi. Vrgli bodo potem državi neprimerno več kakor sedaj. Službeno razmerje nameščencev vseh državnih gospodarskih podjetij naj se uredi S Posebnimi pragmatikami, ki bodo zagotovile nameščencem stalnost in politično neodvisnost. HRASTNIK. V nedeljo 15. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne članski sestanek NSZ, na katerem poroča delegat centrale iz Ljubljane. Sestanek se vrši v gostilni g. Vida Senice. Pozivamo vse tovariše, da se tega sestanka sigurno in točno udeleže. pregled. 3.) Državni nameščenci in upokojenci naj se v zvezi z reformiranjem državne uprave plačajo po predvojnem razmerju plač in cen. Zagotovi naj se jim stalnost in vrnejo pravice, ki so jim bile vzete po raznih finančnih zakonih. Popravijo naj se ob prevedbi storjene krivice. 4.) Izenačenje vseh davčnih bremen brez razlike smatramo za tako nujno, da je ogrožena konsolidacija države in ni mogoča gospodarska sanacija, dokler ne bo izvedeno. Od finančnega odbora svojčas že predelani zakonski načrt o neposrednih davkih je nesprejemljiv, ker se ne ozira na samouprave in vsaj sedaj še tudi ni enakomerno izvedljiv v vseli delili države. 5.) Povzdigi kmetijstva obrti, trgovine in industrije ter razvoju socijalnega skrbstva za nameščence in delavce moramo in hočemo posvetiti vso skrb. Kaj vse hočemo v tem praven storiti, o teni bom razpravljal drugič. Predvsem se mora država baviti z vprašanji, ki zadevajo našega kmeta. Saj tvori ta ogromno večino prebivalstva. Med našim agrarnim programom in drugimi je razlika v teni, da odklanjamo stanovsko borbo, Pospešniemo nepolitične stanovske in strokovne organizacije, v politiki na hočemo vezati moči vseh stanov v harmonično celoto. -— Na koncu1 svoiih izvajanj ie poslanec dr ?,orinv še pripomnil: Nasnrofnike ie zelo nrp-sepetila sestava naših li«t. ki predstavljalo večino v=ega nanrednena volilstva. Velika ie krivda in odgovornost g. Puclja, da je z razbitjem široke«**« naprednega bloka poklonil klerikalcem nekaj mandatov, ki bi iih drugače gopn-o izgubili. Naša želia ie da bi bil volilni boi v Sloveniji miren* m dostoien. Mi bomo umerieni do skrajnosti. Volilni teror. Demokratska stranka se jo že ponovno pritožila proti terorju, ki ga izvajaio Vukičevičevi pristaši nad uradništvom. Vlada zadnie dni nima drugega opravka, kot da pomiri °voie zaveznike demokrate, da ne izvajaio konsekvenc vsled terorističnih nastonov vladnih organov. Davidovie je poslal svoiemu zaupniku v vladi ministru Marinkoviču pismo, v katerem na-’nvo da nri novih volitvah leta 1928. ne namerava več kandidirati za predsedniško mesto. Furmani °o že dalie časa zahtevali, da kandidira republikanska stranka za mesto predsednika moža. ki sp bo v večji meri zavzel za interese ameriškega eoliedelstva in ameriške bombažne industrije. Farmerii kandidirajo senatoria Loivdenn in so nroti Coolideeiu. Sodi se pa. da Coolidge ni samo zato izjavil, da ne kandidira ker se ie sprl s farmerii. ampak, ker noče v tretie kandidirati. Zo od Wasbina-tona naprej obstoia v Združenih državah tradiriia. da ne more noben predsednik trikrat zaporedoma kandidirati na to mesto. Ooolsi. TjOOATRO. Tudi pi *i nas ie kriva vročina, da ie delo v zadnjem času zastalo in da smo tudi z dopisi za «No,vo Pravdo» zaostali. Poleg velike vročine imamo pa tudi vsi ogromno dola in odtod zamuda na vse strani. Pa v prihodnie bo holie. Za jeseusko-zimski čas smo že napravili načrt dela v NSZ in imamo lep program za predavania. sestanke itd. V kratkem bo naša podružnica imela članski sestanek, na katerega že sedai opozariamo vse članstvo. Ta sestanek bo zelo važen in ne sme manjkati noben član. — V našem 'udustrijskem kraiu ne poznamo več osemurnika. Dela se od ranega infra do poznega večera. Oni nenasitni grešniki, ki se pehaio od zore do mraka za boljši kos kruha, ne pomislijo, kako škoduiejo s tem svojim pehanjem vsemu delavstvu, posebno pa brezposelnim, katerih tudi v Logatcu ne manjka. Delavska zavest bi nam morala narekovati, da moramo spoštovati Burnik in preprečiti vsako večurno delo. Ti brezvestneži ne poznajo ne nedelje ne praznika, dan za dnem garajo kot črna živina, samo da gostilna potem več zasluži. — Pri zadnji občinski seji smo imeli tudi svoj poseben bec. Mož precejšnje velikosti, pravi kerlc s črnimi brkami je stavil predlog, da je treba nekaj ukreniti radi fantov, punc in koles. In sicer, da se prepreči navada, da fant pelje na svojem kolesu še dekle. Tu imajo nekateri precej oddaljena polja in si pomagajo na ta način, da vzamejo ženske k sebi na kolo, to pa temu ob- črnskemu očetu ni prav nič všeč in hi to rad na kakšno vižo preprečil. Stvar se je likvidirala s tem, da je eden rekel cbejž, bejž, pust to pri malr.h Tn zadeva se je likvidirala. Kako je očak prišel na to idejo, je za Logatčane zagonetka, naj-brže je nevoščljiv fantom. — Tudi pri nas se opaža nervoznost bližajočih se volitev. Pri zad- * Preustroj poljedelskih šol. V ministrstvu za poljedelstvo je imenovana posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela predlog za preustroj in izenačenje vseh poljedelskih šol v državi. * Trasiranje proge Kočevjje-Vrbovsko. Iz Beograda poročajo, da so bila te dni končana dela za trasiranje novoprojektirane železniške proge Ko-čevje-Vrbovsko. Prometni minister bo v kratkem razpisal javno licitacijo glede gradnje te proge. * Brezplačne vožnje za provizijoniste in rent-nike. Prometni minister je odredil, da se letno dovolijo trije brezplačni vozni železniški listki železniškim provizijonistom in rentnikom. * Vojni tovariši! V nedeljo 21 avgusta t. 1. se vrši na Brezjah (Otoče) naš občni zbor in vsakoleten od Vas zahtevan skupen sestanek voi-nih tovarišev iz cel e Slovenije. Dnevni red: 1. Otvoritev, govor, sv. maša za padle tovariše na prostoru pred cerkvijo. Sodeluje železničarska godba ''Sloga* iz Ljubljane. 2. Sestanek in občni zhor Z S. V. na prostem: a) poročila odbora, h) volitev odbora in dveh revizorjev za prihodnje poslovno leto, c) eventuelna sprememba pravil, d) pozdravi in govori, e) slučajnosti. Polovična vožnja dovoljena, in sicer od četrtkove nolnoči dne 19. avgusta do torkove polnoči dne 23. av-gusta. Na odhodni postaji kupite celo karto do Otoč ter zahtevajte, da jo moki o žigosajo Karte nikjer ne oddajte, ker se z njo nazaj zaston? peljete. Izkaznice dobite na Brezjah za 3 dinarje in preplačila se hvaležno sprejemajo za razne stroške prireditve in dobrodelni fond Zveze. Pevci, prinesite seboj note pesmi: 1.Ti, o Marija. 2. Oj ta soldaški boben (Marolt). 3. Spomladi vse se veseli (Pavčič), in 4. Oj Doberdob (Prelovec). Poskušnja v samostanski dvorani v nedeljo 21. avgusta točno ob 9 uri. Tovariši. apeliramo na Vas! Ne izdamo nikakih letakov, nikake bučne reklame, sami agitirajte, mož do moža, za številno udeležbo. * Kronski uookojenci. Pelegaciia ministrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v Uradnem listu od dne 30. julija t. 1. štev. 358/81 naredha ministrstva za finance z dne 4. julija 1927. D. B. hr. 88.808, glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dalje. Po nalogu ministrstva financ od dne 14. julija t. I. D. B. br. 88.808 bo delegaciia osebno pozvala vse kronske upokojence, da vlože prošnje za prevedbo pw bivših svojih resornih oblastvih, pri-ldopivši dosedanji pokojninski dekret in poziv-nico delegacije, vrhtega pa tudi vse listine, na osnovi katerih je bila svojčas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. Z ozirom na veliko število takih upokojencev je naravno, da se pozivi ne morejo naenkrat dostaviti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim najkrajšem roku dovršeno; zatorej naj se zaenkrat opuščajo vsake ustne ali pismene reklamacije. * Sprejem gojencev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu, v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu se sprejme letos 50 gojencev z dovršenimi 4 razredi gimnazije ali realke. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, objavljenega v Uradnem listu z dne 30. julija 1927, štev. 81. * Uradni dnevi politične oblasti v Hrastniku se letos še ne bodo uvedli radi pomanjkanja denarnih sredstev. Toliko na znanje povpraše-valcem. njih občinskih volitvah so se plakati trgali podnevi z razglasnih desk. Poskrbeli bo treba, da se kaj takega več ne primeri, sicer bo župan dajal odgovor, ako svoje podrejene organe ne lio poučil, da je tako početje strogo kaznivo. Napredni Logatec se je že odločil, kako bo volil, toda o tem prihodnjič kaj več. * Mariborska bolnica zopet prenapolnjena. Mariborska bolnica, ki je postala po osvobojenju osrednji zavod za vso mariborsko oblast, že dolgo več ne odgovarja danim potrebam. Zadnja lota je skoraj stalno prenapolnjena, tako, da morajo bolniki ležati tudi po hodnikih. Zadnje tedne pa vlada tak naval na bolnico, da morajo v kirur-gičnem oddelku težko bolne natrpati po dva in dva v eno posteljo, Vse intervencije za povečanje bolnice so ostale doslej zaman. Bil bi skrajni čas, da stori oblastna skupščina primerne ukrepe in z državno podporo razširi prepotreben zavod, ki bi bil tudi sicer potreben modernizacije. * Avto-vožnja Novo mesto Brežice. Poštna uprava je dala v promet zastarele avtoomnibuse brez zračnih pnevmatik, lako da je vožnja ž njimi prava muka za potnike. Ni čuda. da se nmože pritožbe! Cene tudi niso zmerne, ker stane do Brežic za eno osebo 66 Din. Nekaj obratnega je na progi Stična-Zužemberk. kjer je vožnja v zasebnih rokah in je poskrbljeno za komoditeto potnikov. Poleg tega so tudi cene zmerne, ker stane vožnja do Žužemberka le 25 Din. Želeti je. da se promet na progi Novo mesto-Brežice prilagodi potrebam in zahtevam časa. * Nevaren prosjak. V Končarjevo trgovino v Litiji je priše' neki brezposelnik prosit podpore. Komaj pa se je trgovec obrnil k svoji pisalni mizi, je že zagrabil dolgoprstnež za nekaj kosi robe, ki je ležala na mizi. Gospod Končar, ki je tatvino kmalu opazil, je pohitel za nadležnim gostom, a ga je že zmanjkalo. Obrnil se je za pomoč na orožniško postajo, ki je odšla takoj na poizvedbo. Tatinskega prosjaka so ujeli baš v trenutku, ko je prodajal ukradeno robo. Aretirali so ga in oddali v litijske sodne zapore. Sicer je pa v ječah star znanec: to je že njegov 26. poset v sodnem zavetišču, kjer bo ostal nekaj dni. * Tržne cene za Celje je zopet ugotovilo tržno nadzorstvo. Te cene se od zadnjih razlikujejo v par primerih * Strašna toča v Savinjski dolini. Iz Žalca nam poročajo: Komaj nas je šele prestrašila vest o veliki škodi, ki jo je povzročila toča na Bizeljskem. že je le-ia obiskala tudi nas preteklo sredo zvečer med 23. in 24. uro Razsajala je jugoza-padno in severozapadno žalskega trga ter uničila hmeljišča. Padala so kakor jajca debela zrna in v četrtek zjutraj so bile vse brazde polne pol-dozorelih hmeljevih kobul. Hmeljarji, ki imaio okoli Vrbja in proti Ootovljam hmeljišča, trpijo ogromno škodo. Tsta usoda je prizadela tudi občino Št. Peter v Savinjski dolini. Nepoškodovana pa so ostala hmeljišča vzhodno žalskega trga. * Žrtev strele. Kakor drugod v Sloveniji je prejšnji teden (udi v šaleški dolini divjala silna nevihta. Bliskalo je in grmelo Pri Trobinovih v Družmirju je udarila strela, ko je bila družina zbrana v kuhinji. Luč je ugasnila. Ko so se domači zopet zavedli in prižgali luč, se jim je nudil grozen prizor- gospodinja Helena Trobinova je ležala mrtva na tleh — ubila jo je strela. * Samomor hlapca. V Limbušu se je obesil 631etni Jakob Donik v sadonosniku svojega gospodarja prvi dan po prihodu v svojo novo službo, Pri sebi je imel dve hranilni knjižici, glaseči se skupno na 789 Din. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. * Ubila zaradi klobuka. V Beogradu se je pripetila tragična nesreča. Hčerka trgovca Radenko-viča je sedela s svojim zaročnikom pri oknu, na katerega je položila klobuk Z nerodno kretnjo pa je vrgla klobuk z okna na steklen balkon. Ko je hotela pobrati klobuk in je stopila na stekleno ploščo, se je steklo udrlo in je padla z drugega nadstropja na ulico, kjer je obležala z razbito glavo. V brezupnem stanju so jo pripeljali v bolnico. * Dve človeški žrtvi za eno kokoš. V Vidovcu pri Varaždinu sta se seljak Franjo Hrženjak in njegov tovariš Josip Caf uk splazila v sosedov k urnik, zadavila eno kokoš ter jo ravno hotela odnesti, ko je, zbujen po kurjem kriku, prihitel iz hiše lastnik z nabasano puško; streljal je na tatova ter smrtno zadel Hrženjaka v hrbet, njegovega tovariša Cafuka pa v pleča. Hrženjak je. podlegel težki poškodbi, dočim se Cafuk bori s smrtjo. * Velika nesreča radi strele. V Nelretiču pri Karlovcu je udarila strela v hišo posestnika Aniona Babiča. V trenutku je bila vsa hiša v plamenu. Zena Babičeva je skušala rešiti dvoje otrok. S smrtno nevarnostjo je spravila otroka iz hiše, potem pa je hitela pogledat, kaj je z možem, ki ni prišel na varno. V goreči hiši je našla moža mrtvega na tleh — ubila ga je strela. Na srečo so sosedi še pravočasno našli nezavedno ženo ter jo odnesli iz hiše. Hiša je pogorela do tal z gospodarskimi poslopji vred. * Goljufiva nuna. V mariborski okolici je zadnje dni pobirala neka nuna prispevke za razne namene. Verne ženske so ji polnile globoko malho in jo obdarovale z denarjem, jajci in klobasami. Šele sedaj pa so ugotovili, da je njihovo vernost izkoristila premetena goljufica, ki se je oblekla v nunsko haljo. Na podlagi ovadbe šolskih sester v Mariboru je orožništvo zvitorepko aretiralo in izročilo sodišču. * Strocn odredba proti cicanoin. Okra in” glavarstvo v Novem rnRstu io oflresdiln dn smoio bivali cigani le v onih občinah, kamor so pristojni. Iz\en teritorija svojih pristojnih občin se ne smeio pod nobenim izgovorom zadrževati, tudi ne istih zapustiti pod pretvezo, da gredo v drugo oblino na delo Upoštevanie te odredbe lio nadzorovalo orožništvo. Prestopki se bodo kaznovali. * Zajec odnesel 100 Din. Čudnega tatu zasledujejo sedaj osješki lovci. Seljak Tvan Šamija je v svojem vinogradu ujel divjega zajca Ker ga ni imel kam spraviti, ga je s svojim žepnim robcem, v katerega je imel povezanih tudi 100 Din, privezal k nekemu kolu. Ker je bil zaposlen pri svojem delu, ni niti opazil, da se je zajec odvezal od kola in z robcem okrog vratu pobegnil. Seveda ie obenem odnesel tudi v robec povezanih 100 Din. * Poneverba. V premogovniku «TTudajama> pri Laškem je blagajnik Evgen Kuss poneveril znesek 97.000 Din ter pobegnil neznano kam. Sumijo, da jo je popihal v Ameriko. Kuss je ro-Hom Celjan. * Pojav otroške kolere. V nekaterih krajih Bosne se ie pojavila v zadnjem času neka doslej malo znana bolezen, nazvana otroška kolera (ebolera infantum), ki se loteva predvsem malih otrok. V sarajevski bolnici ie unrlo doslej 37 otrok v starosti do dveh let. Bolezen _ povzroča uživanje nezrelega sadja in nezdrave vode Oblasti so izdale na prebivalstvo navoddo, kako naj «e postopa z bolniki. Cene tuiemu denariu. Na zagrebSk' borzi se je dobilo dne 9. t. m. v valutah: •) dolar za 56-15 do 56'35 Din; 100 avstrijskih šilingov za 80050 do 803-50 dinarja; v devizah: 100 italijanskih lir za 308'27 do 310-27 Din; 100 nemških mark za 1352 do 1355 Din; 100 češkoslovaških kron za 168-20 do 169 Din. Tedenske vesti. Pogovor o t< Tekmovanje narodnih nos. Slovensko ženstvo priredi v času jesenske razstave od 15. do 20. septembra 1927. na Ljubljanskem velesejmu razstavo, oziroma tekmovanje nu-rodnili noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj. Vel. kraljice Marije gospa Pranja dr. Tavčarjeva. La bo ta prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, čim lepše uspela, pozivamo vse slovenske žene in dekleta vseh slojev, da pri-dejo na ta dan tekmovanja, t. j. 10. septembra, \ narodnih nošah same ali pa odpošljejo v njih svoje znanke. Skrbite za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi vsa društva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjšal sloves in veličastnost manifestacije. Narodno noše: štajerska, koroška, prekmurska, tržaška okoličanska, beneška — ta dan je Vaš, zastopajte ga častno! Na programu prireditve je tudi kmetska soba, v kateri bo.^azstava vsakovrstnih narodnih vezenin; slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd.; kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to velesejmskemu uradu, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in izpopolniti razstavo in tudi one, ki morejo dali informacije ali naslove, da se odbor obrne na do- tičnike pismenim potom. Vse prijavo in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: «Ljubljanski velesejmski urad, Ljubljana*. Statistika verstev. Po najnovejši statistiki šteje danes krščanstvo G84 milijonov ljudi, to je 37'6 odstotka celokupnega zemeljskega prebivalstva, ki je cenjeno na 1 milijardo in 81G milijonov. Nekristjanov bi bilo potemtakem 1132 milijonov ali skoro dvakrat toliko kakor Kristusovih vernikov. Med kristjani zavzemajo prvo mesto katoličani, ki jih je 330 milijonov. Za njimi so najmočnejša skupina protestanti z. 210 milijoni in potem pravoslavni s 144 milijoni. V odstotkih izraženo je katolikov 181, protestantov 116 in pravoslavnih 7‘9 celotnega prebivalstva na svetu. Največja skupina med nekristjani so molia-meduuci, ki jih je 235 milijonov (12-9 odstotkov), budistov je 200 milijonov (11 odstotkov), raznih indijskih sekt 217 milijonov (1 P9 odstotkov), pristašev Konfucija 300 milijonov (16-5 odstotka), šintoistov 25 miiijonov ^-4 odstotka) in animi-stov 130 milijonov (7-g odstotka). Najzanimivejše v omenjeni statistiki pa je dejstvo, da štejejo Židje le 15 milijonov vernikov, lo je jedva 07 odstotka celokupnega zemeljskega 1 prebivalstva. Godba za krave. V dobi radia in prekooceanskih poletov pridejo ljudje včasi na prav čudne ideje. Vsak dan je sii-šali o kakih novih poskusih, ki rode včasih presenetljive uspehe, večinoma pa tudi še večje blamaže. Nedavno so poročali listi o nekem ameriškem farmarju, ki si je nabavil radio-aparat za svoje krave. Prišel je namreč do zaključka, da so ljudje ob zvokih godbe vedno bolje razpoloženi kakor pa ob ropotanju strojov. Zato si je mislil, da bo tudi pri njegovih kravah tako. V hlevu si je dal inslali- im in onem. ruti večji radio-aparat z močnim pojačevalccm, tako da je ves hlev odmeval od poskočnih koračnic in operetnih komadov, ki so. jih oddajale različne radio-oddajne postaje. Kravam se je sicer sprva ta nenavaden pojav zdel zelo čuden, sčasoma pa so se popolnoma privadile iu farmer je z zadovoljstvom konstatiral, da se je količina mleka pri teh kravah pomnožila za celih 10 odstotkov. Nemški listi pa vedo sedaj poročati, da kravja godba ni nič novega. Ze leta 1924. je bil na univerzi v Halle prdmoviran za doktorja prirodnih znanosti neki Berthold von Stetten, ki je spisal učeno razpravo o delovanju godbe na vimena krav in koz. V svoji študiji zatrjuje, tla se zaradi vpliva godbe pomnoži količina mleka za 10 odstotkov, da pa to mleko ni tako mastno in redilno kakor sicer. Ce se bo torej stvar obnesla, bomo tudi pri nas morali misliti na moderniziranje naših hlevov in instaliranje radio-aparatov za večje posestnike, da se bo že skoraj izplačal posebni kravji orkester. Igla na potovanju skozi telo. V mesecu juniju lanskega leta si je mlado dekle v angleški grofiji Suffoik po imenu Dora VVatkiu-son zabodla po naključju v boso nogo šivanko. Igla se je pri tem na polovico odlomila. Pri preiskavi z Kontgeiiovimi žarki so ugotovili, da tiči druga polovica igle v podplatu dekličine noge. Ker ni čutila nobenih bolečin, so na stvar kmalu pozabili. Pred kratkim pa je začutila naenkrat hudo bolečino na jeziku. Pri preiskavi ustne votline s prstom je zadela ob konico igle, ki je molela med dvema zoboma na levi strani spodnjih čeljusti ter praskala po jeziku. Deklica ni potrebovala nobene zdravniške pomoči, temveč je enostavno potegnila iglo iz čeljusti in jo vrgla v ogenj. Igla je v teku dvanajstih mesecev priromala skozi telo deklice od nog do glave, ne da bi dekle občutilo pri tem kakšne posebne neprijetnosti. 25.000 dolarjev za podgano. V Chicagu je bila pred kratkim razstava podgan. Razstavljene so bile najbolj redke in eksotične živali te vrste, indijske, kitajske, afriške in sibirske bele in rjave, rdeče in črne podgane, velike in majhne. Prvo nagrado je dobila majhna podgana, ki ni bila večja kakor hrošč, dasi je bila popolnoma odrasla. Ta redka žival iz Sibirije je tako navdušila nekega ljubitelja podgan, da je ponudil zanjo 25.000 dolarjev. Srečni lastnik, ki se 11111 je zdela podgana več vredna, pa je ponudbo odklonil. Zenska policija v Budimpešti. «Mai Nap» poroča, da bo budimpeštanska policija v kratkem uvedla senzacijonalno novost. Po ameriškem zgledu namerava organizirati žensko policijo. V političnem oddelku policije so že pogosto uporabljali ženske za svoje namene, tako na primer ob priliki odkritja zadnje komunistične zarote. Sedaj bodo izobrazili 50 žensk za detektivske pošlo ter bodo zanje priredili poseben kriminalističen tečaj. ★ X Pastirica v acroplanu. Na poletu iz Novega Sada v Mostar se je pred par dnevi moral vojaški aeroplan zaradi defekta v motorju spustiti na tla pri vasi Županji. Priti je moral na pomoč iz Novega Sada drug aeroplan, ki je prinesel vse potrebno s seboj za popravo motorja. Letalci so se tamkaj mudili tri dni in vzbudili veliko radovednost med tamošnjim prebivalstvom, ki je imelo prvič priliko gledati moderno čudo novega časa iz bližine. Največ se je zanimala za aeroplan majhna lSletna deklica, ki se je neprestano sukala okoli njih. Ko so jo piloti vprašali, kaj ji tako ugaja, je odvrnila: «Oh, da bi mogla poleteti z vanu.» — «Zakaj?» so jo vprašali. — «Da vidim, kako je pticam, ko lete po zraku.* Piloti so se nasmejali naivni želji mlade pastirice in ko je bil aparat popravljen, so jo povabili, naj poleti z njimi. Vsa navdušena je takoj skočila v aparat, ki je nekolikokrat zaokrožil z njo nad Županjo. Ko je pastirica letela po zraku, so udarile neke stare ženice v jok ter pričele moliti na kolenih rožni venec za njeno rešitev. No, letalo se je po par krogih kmalu spustilo zopet na tla in dekletce je skočilo iz aparata vse srečno ter 111 moglo najti dovolj primernih besed, da bi opisalo radovednim vaščanom svoje vtise v zraku. X Živi delavci proglašeni za mrtve. (Ponarejanje mrtvaških listov. — Posmrtnina za žive delavce.) V Skoplju je prišlo pred meseci do velikega nesoglasja med upravnim odborom tamoš-njega urada za zavarovanje delavcev ter ravnateljem urada. Spor se je zauesel tudi v javnost. Upravni odbor je želel odstraniti ravnatelja urada, pri čemer pa ui uspel, temveč se je zgodilo nasprotno. Po prihodu posebnega komisarja iz ministrstva za socijalno politiko je bil odstavljen stari upravni odbor s predsednikom. Vsa zadeva je rodila obširno polemiko v listih in so bili po zakonu o tisku kaznovani tako oni, ki so napadali ravnatelja urada, kakor tudi oni, ki so napadali upravni odbor. Pred nekoliko dnevi se je v Skoplju ponovno pričelo govoriti o aferah v tamošnjem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Gotove osebe, ki so poznale razmere v okrožnem uradu, so izsledile, da so se v uradu falzificirali mrtvaški listi. Kakor znano, morajo biti po zakonu vsi delavci iu zasebni nameščenci prijavljeni uradu za zavarovanje delavcev ter morajo gotov odstotekk od svoje plače plačevati v svrho zavarovanja za primer bolezni 111 smrti. V primeru smrti se izplača rodbini posmrtnina 1444 Din. Nekateri uradniki so baje v dogovoru z gotovimi osebami falzificirali mrtvaške liste še živečih delavcev. Ponarejali so pečate župne cerkve Sv. Bogorodice, da so dobili na ta način izplačano posmrtnino. O tem so bili obveščeni odstavljeni upravni odbor, osrednji urad v Zagrebu kakor tudi policija v Skoplju. Preiskava je dognala, da so bili vsi mrtvaški listi, na podlagi katerih je bila izplačana posmrtnina v znesku 1444 Din, falzificirani in da niso bili nikjer zabeleženi v knjigah župne cerkve. Kmalu nato se je tudi ugotovilo, da so vsi ljudje, za katere se je izplačala posmrtnina, še živi. Neki delavec je na podlagi teh listkov dvakrat umri in je bil seveda zelo začuden, ko so mu poročali o njegovi smrti. O vsej stvari ni vedel ničesar in tudi denarja ni nobenega prejel. Ker se je dognalo, da nobena izmed oseb, ki je umrla na podlagi ponarejenih mrtvaških listov, o vsem ničesar ne ve, so bili vsi prizadeti izpuščeni iz preiskave, ki se je nato pričela voditi v drugi smeri. Kmalu za tem je po policija ugotovila, da je posmrtnine ponarejal neki uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Bil je aretiran in okrožno sodišče ga je obdržalo v zaporih. Na policiji je bivši uradnik urada za zavarovanje delavcev Stamenkovie izpovedal, da obstoje še drugi krivci poleg onih, ki so bili že aretirani in ki so v preiskavi. V koliko je urad za zavarovanje delavcev oškodovan, še ni ugotovljeno, ker se šele pregledujejo knjige urada. Priporočajte in širite „Novo Pravdo*4 Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Strahopeten slepar. Naslednjega dne sodi bankir Alfred Bell v svoji krasno opremljeni sobi. Malomarno sloni pustolovec v mehkem fotelju ter kadi cigareto. Z obraza mu je citati omernost in nejevoljo, teži ga kapica zelo neprijetnih misli. Alfred se spomni neprijetnosti, ki čakajo njegovo zaupnico gospo ravnateljico Miller. In četudi sam pri tem ni neposredno prizadet, je bil za svojo osebo trdno uverjen, da bo ravnateljica kljub temu, da jo je prejšnji dan pomiril, vendarle vse sile napela, da istisne iz njega kar največ denarja. Kajti ravnateljica je dobro vedela, da je pustolovec zelo premožen, vrhutega mu je pa banka donašala velikanske zneske, radi česar mu je bilo mogoče, da je poljubno zadostil svojim željam. Bilo pa je v njem tudi dovolj trgovca, da ne bi vedel, da za dogleden čas nima pričakovati nobenih koristi od gospe Miller. In vendar naj bi izdajal denar za pretkano žensko? Nak, to pa noče. Alfred je ravnokar razmišljal, ali naj se odslej vselej, kadar pride ravnateljica k njemu na obisk, da zatajiti, ali če morda ne bi bilo' bolje, da jo še dalje ščiti ter ji nudi svojo pomoč. Tedaj pa je slišati trkanje na vrata. Zvonenje vežnega zvonca je bankir preslišal. Zato je mislil, da ga hoče v njegovih mislih motiti njegov sluga, in tako se oglasi kratko z osornim glasom: «Naprej! Kaj pa je že zopet?» Vrata se odpro počasi, popolnoma počasi — čez prag stopi ženska .postava vidno še prav mladih let, ki pa ima obraz zakrit z gostim pajčolanom. Oblečena je bila precej revno, vendar pa je bil njen pojav več ali manj koketen. Alfred skoči iznenaden na noge. «Kaj pa naj to pomeni, — kaj je, — kaj » Dalje ne govori, kajti tujka je s hitrim gibom vrgla kapuco z glave, lep, mladosten, toda smrtno bled obraz zagleda pustolovec, ki od iznenadenja odskoči. «Liza,» vzklikne začudeno, «Liza Evans!» «Da, jaz sem,» odvrne mlada deklica z rezkim glasom, «popolnoma pravilno, Liza Evans stoji pred vami, gospod Bell, saj se tako glasi vaše pravo ime? Jaz nisem svojega imena nikdar .prikrivala.« Alfreda je nenaden pojav deklice tako iznenadil, da prvi hip ni bil v stanu odgovoriti. Kako neki je od njega preslepljena mladenka prišla semkaj P Na kak način ga je našla? Saj vendar stanuje daleč, daleč od predmestja Chelzeja. Liza dozdevno ugane njegove misli. «Kako sem prišla semkaj, kajne, to ste vendar hoteli vprašati, gospod Bell?» nadaljuje z enako rezkim glasom. «No, to je vendar lahko uganiti. Iskala sem vas dan za dnem, dokler vas slednjič nisem zagledala na ulici, na kar sem vam sledila tu sem, kjer sem tudi zvedela za vaše pravo ime. Jud, vqš sluga, mi je odprl vrata, ker sem mu navedla, da vam prinašam važno vest.» Sedaj šele dobi Alfred oblast sam nad seboj ter svojo prejšnjo drznost. Strast do lepe deklice se je znova vzbudila v njem. In četudi si je bil svest, da mu bo sedaj predbacivala njegovo prevaro, je bil trdno uverjen, da jo bo z lahkoto .pomiril in utolažil. Odbijajoči izraz na njegovem obrazu se je takoj spie-menil v prijazen smehljaj. Smehljajočega obraza se približa deklici, ki sc mu pa takoj umakne. «Ne dotaknite se me!» vzklikne Liza odločno. «Imam se z vami pogovoriti v zelo važni zadevi in .» «Ampak, draga Liza, prosim te----------------» prekine pustolovec deklico. «Ne ogovarjajte me tako zaupno, zaenkrat nimate nobene pravice, me s ti nazivati. Morda kesneje, če no, pa saj ravno o tem hočem z vami govoriti.* Alfred zapazi sedaj, da se sicer tako mile oči mlada deklica v srcu divjajočo bol z naporom vseh sil premagati? Bankir jo vljudno povabi, da naj sede. «Draga Liza, prosim, izvolite sesti!« Te besede je izpregovoril tako zaničljivo in za-smchljivo, da je deklici vsa kri udarila v smrtno bledi obraz. Vendar pa niti z očesom ne trene. «Hvala«, odvrne hladno. «Kar vam imam povedati, storim tudi tako lahko.» Alfred je hotel nesrečno deklico razdražiti, ker je menil, da bo tako najlažje strl njeno hladno vedenje. «Potem pač dovolite, da se jaz usedem«, odvrne porogljivo. Liza za hip zatisne oči, kot da ima občutek, da vsak hip zapade slabosti. Toda ta občutek traja le nekaj sekund, potem pa se znova zaiskre njene modre oči v divji jezi nad brezsrčnežem. Alfred si zapali novo cigareto. «Tako, sedaj morete pričeti — važen razgovor«, reče ravnodušno. «Ne mučite predolgo moje radovednosti!« Mlada deklica se niti enkrat več ne ozre vanj. «Vi ste meni in moji materi navedli napačno ime, ko ste pričeli zahajati v naše stanovanje«, reče deklica vidno razburjena. Alfred se zakrohota. «Da, res je, to sem vsekakor storil«, odvrne hladnokrvno. «In zakaj, gospod Bell?« poizveduje Liza, ki krčevito stiska svoji roki. «Zakaj, moja lepa gospodična? No, enostavno, ker sem hotel ostati nepoznan.« «To je ostudno!« vzklikne deklica vsa iz sebe. «Vi ste me s svojim govoričenjem trdno uverili, da ste nastavljeni pri veliki trgovski tvrdki in da imate z menoj najpoštenejše namene.« Pustolovec se z nova zakrohoče. »Izvrstno, izborno! Gospodična Evans, vi bi bili izborna propagatorica moralnih ved. No, pa saj vem, da vaših besed ni vzeti za resne. Sicer vam pa prav ljubko pristoja izraz jeze na obrazu.« Liza lovi sapo. Pomilovanja vredno bitje je sedaj na lastna ušesa cula iz ust onega, katerega je tako vroče ljubila, da jo je hladnokrvno varal. Nasprotno pa se pustolovec sedaj dobro zaveda, da je gospodar položaja. «Pridite semkaj, draga Liza, bodite vendar pametni, saj vam hočem vendarle dobro.« «Stran!» zakriči deklica divje, «proč od mene! Nisem prišla semkaj, da bi še naprej slepo verjela vašim sladkim besedam. Sedaj mi dokažite, da imate res poštene namene z menoj.« Pustolovec se nekoliko vznemirjen premika na stolu. «Seveda, seveda, draga Liza,« odvrne hinavsko. «Jaz sem vaš najboljši prijatelj, imate popolnoma prav, samo dobro vam hočem.« Na Lizinem bledem obrazu se za hip pojavi prav čuden smehljaj. «In vi mi hočete to tudi dokazati?« vpraša hitro. «Seveda, seveda, zahtevajte od mene, kar hočete, vsako vašo željo hočem izpolniti.« «No dobro, potem me poslušajte!« Liza stopi nekoliko bliže. Otopelo bulji v pustolovca, ustnice se ji tresejo, zdi se, da bije hud boj v svoji notranjščini. «Le eno hočem,« reče potem nekam čudno mirno, «hočem, da zopet popravite, kar ste na meni zagrešili.« Alfred osupne. «In to...» «Vrnite mi zopet kot svoji soprogi moj dober glas, ki sem ga radi vas zgubila,« konča Liza s čudno naglico. Pustolovec se nenadoma obrne od nje. Morda hoče zakriti smeh, ki mu sili v obraz? Liza stoji pred njim, oči ji mrzličavo žare v pričakovanju, kaj ji odgovori. Zabavni kotiček. Pianist in pevec. Paltiera je nekoč priredil koncert, na kale-reni ga ‘ je spremljal igralec na klavirju preglasno. Ob koncu koncerta mu je Pattiera dejal: «Za- li val ju je m se vam za prijaznost, da ste si pustili igranje na klavirju spremljati od mojega petja.» i Ford. Vozač Fordovega avtomobila se je pripeljal k mostu, pri katerem se je pobirala mostnina. Paznik mu je zaklical: «Stoj, 4 dolarje!> Vozač je izstopil in pokazal na,voz: «Prodano!» Izdajalka. Ženili (služkinji): «To obleko žc pripravljate za jutrišnjo zaroko, kajne ?» Služkinja: «Da, to obleko je nosila gospodična šc vedno, kadar se je zaročila ...» Sumljiva hvala. Jaka: «Gospod slikar, na razstavi so bile Vaše . slike edine, ki sem jih lahko gledal.» Slikar: «Ali res? Ali so Vani tako ugajale?« Jaka: «No, seveda. Pred vsemi drugimi slikami je bilo preveč ljudi...« Izzivanje. Potepin: «Prosim, gospod, ali mi daste vžigalico?* Gospod: «Žal, nimam nobene.« Potepin; «Potein pa moram svojo vzeti...» Zakonska sol. Učitelj je razlagal v šoli o soli in njeni uporabi. Vprašal je nato Martineka, ki nič ni prav znal: «No, kaj pa storijo tvoj oče, če je meso premalo slano?» — Martiuek: «Materi ga vržejo v glavo\» Iz otrokovih ust. Mihec: «Mati, zatisnite malo oči.» Stara mati: «Zakaj?» Mihec: «Ker atek pravi, da bomo dobili mnogo denarja, kadar zatisnete oci.» Nasvet. «Edino, kar potrebujete, je počitek, nič drugega vam ne manjka.> «Pa mi vsaj na jezik poglejte, gospod doktor.> «Da, tudi ta mora imeti počitek, gospa.j Pri pravnem izpitu. Prolesor: ^gtatistično je dokazano, da je 80 odstotkov kaznjencev samcev. Kaj sklepate iz tega?» Kandidat: «Da se mnogi rajše puste zapreti, kakor da bi se poročili.* Janez in Miha. Janez in Miha sta bila velika prijatelja. Miha je pa šel s trebuhom za kruhom v Ameriko. Ko se vrne čez nekoliko let, sreča na vasi Janeza, kateri je od samega veselja prav po domače vzkliknil: «Lej ga 110, lej, kaj te je vendar enkrat hudič priiesu ...» Priporočamo cenjenim damam nakup elegantnih in lepih Mili polčetlici) drap iz gl»dl£eS>a tiskanega usnja po ISO E in V zalogi najfinejSi, trpežni čevlji vseli vrst za gospode, dame in otroke Cene priznano najnl*!®1 Trgovina „DOKO“, Ivan Čarman Prešernova ulica it. 9» dvoriiže uboge Lize iskre kot v najhujši vročici. Blede ustnice so krčevito stisnjene in Alfredu se celo dozdeva, da krčevito škriplje z drobnimi zobmi. Ali hoče morda «No? Jaz čakam,« reče deklica črez nekaj trenutkov. Alfred skoči na noge. (Dalje prih.) Lastnik in izdajatelj Kudoll Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav AmbroiU). - J i