november 1 T Vsi sveti 2 S Spom. ver. duš 3 č Hubert 4 P Karol Bar. + _5 S JJudita G N 22. pohink^ 1 P Vilibrord © 8 T Bogomir 9 S Teodor 10 Č Andrej Avell. 11 P Sv. Martin + Martin, papež 13 N 23. pobink. " 14 P Jozofat "9 15 T. Albert Mag. m¥l SLOVENSKI 3LIST 33 AMERIKI Geslo: vero in narod —• za pravico in fe*nlc& — :o3 boju gg imagei GLASILO SLOV. EATOE. DEESVSTVS V AMERIEI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER* COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH« (Official Organ of four Slovenian Organizational ITXJlTAKKjffl m S*JBQt| priljublux SLOVENS** WST 3? ZDRUŽENIH drŽavah , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 214. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 5, 1938 — LETNIK (VOL). XLVIt, Konferenca med Nemčijo in Italijo odločila, da se odtrga od Cehoslovaške 4,600 kvad. milj ter se dodeli Ogrski. — Slovaška najbolj prizadeta. — Mussolini moral dati neke obljube Hitlerju, da je ta pristal na amputacijo. Dunaj. — Nad že itak razmesarjeno Čehoslovaško se je Zadnjo sredo izvršila ponovna °Peracija. "Vrhovna zdravni-Hitler in Mussolini, sta se 2edinila, da je potrebna na tej revni deželi še ena amputaciji da se konča "nezdravo stain tako sta ukrenila, da "je", odreže od nje nadaljnji del * zadnja odžagana kost je Ma vržena Madžarski. S tem Se Pričakuje, da so zdaj vse °sede, ki so kakor zverine ča-e vsaka na svoj ple'n, vsaj acasno končno nasičene in bo mftfsta' enkrat mir ter .še bo grajena Čehoslovaška lahko pod svojo "pokrovitelj i-> Veliko Nemčijo, k nor-toalaemu življenju in k notra- Preureditvi, v sporazuma, ki je končal , ^slovaško - madžarski spor, | j Prišlo na'konferenci, ki se K? vršila tukaj med zun. mini-lihima N01"51-'9 in Galije, von ftio ntrop0m in ®roi'om Ci?" odt1' "juni odločitvi se bo I p&alo od Cehoslovaške in ^0 Ogrski 4.600 kvadratnih J» na katerih je okrog en 5t ',j0n prebivalcev. S tem bo -a Madžarska približno de-gmiHjonov ljudi, i r rned obema državama obe Sicer zdaj končal> kajti stn hfte Se izjavili> da boste emško-italijansko Ven-tev kot končnoveljavno, stra/j1' niti ena, niti druga a tgnka zadovoljna. Kos, ki ji je ka^J1 0Strgan, je znatno večji, ake 1 ea imela Cehoslova-»o val ^am'en odstopiti. N^sprct-"^'u Ogrska pričako- ciij ,®k°raj dvakrat več. Njen da Poleg ozemlja na dni dobi tudi celi vzho- ^eV k llazvan Rutenija, s či-^Ijsk' skupno mejo s ^ Po sedanji odločitvi so ^a kSo'1 naJveč Slovaki in men-k Sl. komaj .izprosili toli-sla'vaYn nJih prestolica Brati- ^ M PadIa v madžarske Madžari dobe njih ob- ^ kos° v0vitna P°lja in nji- b0 J8e železniške proge, da ne H0 *J Slovaška nikjer direkt-°čiv?na 14 Rutensko. . ' - 0, io' da Je bil Pri Ji v Ve' . konferenci Mussolini1 lun 1 zmagovalec ka- d 'Uloi. r/ ni ))n ' ^nano je namreč, j*tu> , ' Hitler naklonjen na. b°lj 0S|'!, .'! Se Čehoslovaška še ? doČim Mussoli- na to, da se dodeli Hoče Čim največ, ako le Je JlitleCG,a Rutenska. Da se JSlil J Ulko (la'eč podal in ?eV)fov aomaia vsem Mussoli- Jahtevam, !? ^u i' 'Zre,]no dobre vzrok n?nmoral Mussoli uPne izvzemši e mecl Madžarsko Je moral l>rez dvo- ni v za- Je PletioK iJ oblJubiti- Kaj Je med obema glava-(j 'no«t i?.,1(lu tajnost, ki jo.bo ela ko se bo-uresničevati, vsem glavna ^alijanski in s tem ■ ^ I .^rti Pri K "H , JBUnw in s lem SVidi i * Ski strani, s, lahko 0 v obevheTiu'ki je zavIa" državah. SAMOSTANE ZAPIRAJO Nazijske čete zasedajo samostane v Avstriji. Innsbruck, Avstrija. — Nazijske elitne in napadalne čete so ta četrtek vkorakale v tukajšnji samostan Servitov in ga zasedle. Okupacija se ie izvršila po naročilu komisarja za Avstrijo, .J. Buerckela* a se ni objavil nikak povod za ta korak. Tudi ni znano, kaj se je ukrenilo glede m'enihov, ki so prej imeli samostan v lasti. Kakor trdijo nekatera poročila, so naziji na podoben način zadnje dni zasedli samostane tudi po drugih delih Avstrije in nameravajo poslopja porabiti kot vojašnice za nazijske čete. — Tako so naziji ponovno pokazali svojo "strpnost", ki so jo Avstrijci ob zasedbi pričakovali od njih. MRS. ROOSEVELT NA OBISKU PRI OTROCIH Chicago, 111. — Skozi Chicago se je peljala z aeropla-notn zadn.jp sredo Mrs. Roosevelt, 1 soproga predsednika, namenjena proti zapadn, da obišče tamkaj svoje otroke, in i sicer v Seattle, Wash., svojo hčer, Mrši. Boettiger, v San Francisco pa sina Jamesa; ta sin je nedavno prestal nevarno operacijo. MESTNE ŠOLE ZAPRTE Dayton, O. — V tukajšnjih mestnih šolah se je ukini! pouk v petek zadnjega tedna in, kakor kaže, bodo vsaj nekaj časa ostale zaprte. V šolskem skladu je namreč "suša," in šolski odbor je odločil, da se šole zatvorijo, dokler se ne dobi potrebnega denarja, da se plača učiteljstvo. Učiteljsko osobje je imelo zadnjo sredo zborovanje, na katerem je odobrilo korak šolskega odboja. •-o- V NAPAČNI BUS ZAŠEL Chicago, 111. — Potem, ko je obiskal par salunov, kjer se je "okrepčal".se je neki Frank Harmon vsedei zadnjo nedeljo proti večeru na zaboj za odpadke na oglu Milwaukee in Čentral. Namenil se je tam počakati busa, da ga odpelje domov. V rožcah, kakor je bil, je opazil, da je pripeljalo pre-denj veliko vozilo, in Frank, vihteč svoj transfer, se odguga proti vhodu in zahteva, da se mu dovoli vstop. V resnici je bil sprejet, on in njegov transfer, in "bus" je odpeljal. Kmalu pa se je Franku začela vsa stvar zdeti sumljiva, ko je o-pazil, da njegov "bus" nima nobenih oken, toda "sprevodnik" ga je znal z lepo besedo pomiriti in tako je šlo naprej, dokler niso prišli do nekega velikega poslopja, kjer so pomagali Franku izstopiti. Tedaj se je temu skozi alkoholne duhove šele posvetilo in ugotovil je, da je zašel namesto domov — v policijsko stražnico. OPOZORILO VOLILCEM Vsak volilec naj prihodnji torek stori svojo dolžnost. Ponovno se lahko povdari, da bodo volitve, ki se bodo vršile prihodnji torek širom Zed. držav, talce važnosti, da bi si moral vsak volilec šteti v dolžnost, iti na volišče. Od ljudi samih je odvisno, kako u-sodo bodo odločili za deželo za prihodnji dve leti. Koga naj kdo voli, o tem naj se ravna vsakdo po svoji lastni vesti, in priporočati je. da. izbere tiste kandidate, ki bodo vodili deželo naprej, in ne tiste, ki jo okušajo pogrezniti v razmere zadnjega desetletja, iz katerih se je rodila depresija. ■——o- SMRTNA NESREČA ROJAKA Chicago, III. — V Michigan jezeru so našli zadnjo sredo mrtvo truplo 21 let starega rojaka Rudolfa Švigelja, sina Franka in Ane Švigeli, ki sta oba preta'inula zadnje leto. Kaj sa je fantu pripetilo, ni znano; domneva pa se, da je bil napaden, kar se sklepa iz znamenj udarcev na njegovem telesu. Pogreb se bo vršil to soboto iz Zefranovega pogr. zavoda, kjer truplo leži, s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana. DVIG, PADEC IN SMRT "LUNCH" KRALJA Chicago, 111. _ Malokdo je imel tako pisano življenje, ka-koršnega je živel Charles Weegham, kateri je umrl zadnjo sredo v tukajšnjem Drake hotelu, kjer je začasno stanoval s svojo ženo na potu s počitnic iz Hot Springs, Ark., v New York. Mož, ki je dosegel starost 64 let, je bil v deških letih pomočnik v nekem velikem restavrantu tukaj. Povzpel se je do glavnega natakarja. Ko pa je njegov gospodar umri, je začel na svojo roko male jedilnice, "lunchrooms", in sicer s kapitalom $2,800. Bogastvo pa mu je začelo rasti,da se je njegovo premoženje kmalu računalo na osem milijonov. T e d a j je Weegham napravil pomoto, da KONEC OTROŠKEGA ZAKONA Prestonsburg, Ky. — Zakonu med 10 letno deklico Rosie Columbus in 84 letnim Flem-ingom Tackett, ki je celo v tukajšnjih krajih, kjer otroške poroke niso »nenavadne, povzročil ogorčenje, je sodni ja zadnjo sredo napravila konec. Odredila je, da se deklica pošlje v sirotišnico, proti Tu-ckettu pa je vložena obtožba posilstva. Otrokova mati trdi, da je bila prepričana, da je hči stara 14 let. GOVERNER SE . "POSTAVIL' Ohajski governer Davey ponovno poslal vojaštvo, da je pomagal razbiti delavsko stavko. KRIŽEM SVETA i — Canberra, Avstralija. — V poslanski zbornici ie min. predsednik Lyons objavil zadnjo sredo, da je avstralska vlada naročila v Ameriki 50 J bombnih aeroplanov in da je tudi drugače poskrbela za oja-čenje obrambne sile. — Helsingsfors, Finska. — Nacionalistična Španija si je še nadalje utrdila svoje stališče, ko je z njo tukajšnja država zadnjo sredo sklenila pogodbo, po kateri si boste obe vladi medsebojno izmenjali zastopnike. Isto je storila tudi Danska. — Tokio, Japonska. — Zadnje zveze, ki jih je imela Japonska z Ligo narodov, so bile pretrgane zadnjo sredo, ko je ta vlada odredila, da od tegne Japonska -svoje sodelovanje tudi z raznimi Liginimi odbori, ki so nepolitičnega značaja. —* Columbus, O.—Na zastrupitvi ste v tukajšnjem državnem zavodu za slaboumne pred kratkim umrli dve paci-jentinji, 14 drugih pa je zbolelo. Preiskava je ugotovila, da so v kuhinji pomotoma stresli v neko pecivo praška za ščurke namesto sode za peko. se je pričel b a vi ta in špekulirati z 'baseball igralskimi skupinami in je v letu 1916 kupil chicaške Cubs. Pri tem pa mu je denar kar plahnel in je izgubljal restavrante drugega za- drugim, dokler pi bil leta 1923 popolnoma "na tleh". Preselil se je nato v New York, toda tudi tam več ni prišel do posebnega dviga. Middletown, O. — Ohajski goVerner, M. L. Davey, je imel še enkrat priliko, bržkone zadnjikrat, da se je postavil, kako moč ima. 'Proslavil' se je namreč s podobnim činom, kakor-šnega je izvršil lani v poletju, ko je s pomočjo vojaštva pripomogel jeklarskim' družbam, da so strle tedanjo stavko, delavstva. Tudi točasno, zadnjo sredo, je poslal vojake nad stavkujoče delavce in s silo odprl tukajšnjo tobačno tovarno Lorillard družbe, v kateri je delavstvo zahtevalo "zaprto delavnico" in se je hotelo pogajati z družbo na podlagi Wagnerjevega zakona. Med tem, ko je governer dal obkoliti tovarno z vojaštvom, je pa obenem izbruhnil ves svoj srd nad CIO ter jo obkladal s starimi obdolžitvami, da je komunistična in podobno, ter je končno, kakor kak stari očanec, ki misli, da se bo svet za nji'm podrl, ko njega več ne bo, vzdihnil, kaj čaka državo Ohio po januarju, ko ne bo on več governer! -o- ŽENSKE NISO VZROK BREZPOSELNOSTI New York, N. Y. — Dostikrat se sliši obdolžba, da ženske povzročajo brezposelnost s tem, da odjemljejo moškim delo, namesto, da bi ostale v kuhinji. Neka organizacija, ki proučuje industrijski položaj, pa je zadnjo sredo podala izjavo, da to ni resnica. Pravi namreč, da je razmerje števila moških na delu s številom skupnega prebivalstva zdaj isto kakor je bilo v 1870, in da torej povišanje števila ženskih delavk ne gre na račun moških. Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanima) se, da bo tudi v biši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost. Iz Jugoslavije Zanimiva tihotapska afera na Notranjskem na škodo mariborskega posestnika Milavca. — Tragedija sina edinca zaradi nesrečnega slučaja. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz domovine. , HITRI TANK PROTI AEROPLANOM UFS Nove vrste vojaški tank, ki se uporablja za streljanje pioti aeroplanom, je bil pred kratkim razka-zovan v Rahway, N. J. O tem tanku se trdi, da lahko vozi 114 mili na uro," in je obenem 2000 funtov lažji kakor dosedanji armadni tanki. Tuje konje so odvedli čez mejo j Ljubljana, 13. okt. — Pred [ dnevi je prišel posestnik Ma- < tevž Milavec iz Maribora v Cerknico, kjer je kupil par lepih konj, vrednih nad 10.000 din. Prosil je nekega 23 letnega Franca Urbasa iz Ivanjega sela, naj mu te konje proti nagradi prižjene v Maribor. Ur-bas pa jle sklenil, da konj ne bo izročil pravemu lastniku, temveč da jih bo drago prodal tihotapcem, ki jih bodo že dražje prodali v Italiji. Na cesti je izročil konje 56 letnemu mešetarju Francetu Urbasu, ki ima prav tako rm'e, ni pa nič z njim v sorodstvu. Ta Urbas je cloma iz Logatca. S še drugimi tihotapci so se dogovorili, da si bodo razdelili kupnino. Urbas je nato odšel v ljubljansko bolnišnico, kjer se je zdravi za kilo. Po 14 dnevih ga je v bolnišnici končno našel ogu-Ijufani Milavec, ki je zahteval konje ali denar. Mlajši Urbas se je izgovarjal, da je konje izročil nekomu, ki se je izda-.jal za Miklavčevega zaupnika in je konje odgnal naprej pro- * ti Mariboru, ker je Urbas sam < • moral v bolnišnico. Milavec je stvar ovadil policiji, ki je izsledila oba Franca Urbasa in še nekaj soki'ivcev. Zanimivo je, da je bil mlajši Urbas sam' ogoljufan, ker so se tihotapci ob vrnitvi iz Italije izgovarjali, da so jim Ves denar zaplenili italijanski kara-binjerji in fašisti, kar pa ni bilo res. Mlajšega Urbasa so potolažili s 1000 din. Ljubljanska policija je začasno izpustila mlajšega Urbasa, ker ni sumljiv bega, vse druge pa je izročila v sodne zapore. -o- Iz strahu pred posledicami v smrt Murska Sobota, 11. okt. — V najsevernejši vasi naše države, na Hodošu, se je pripetila pretresljiva nesreča. Pri premožn'em posestniku Romanu so ličkali (lupali) koruzo. Kakor je splošna navada, se je tudi ta večer zbralo pri Romanu, precejšnje število vašča-nov, ki so veselo razpoloženi opravljali lupljenje koruze. 21-letni posestnikov sin Roman Gabor se je med delom oddaljil od ostalih z namero, da jih prestraši in tako izzove še večje veselje. Po tragičnem naključju ga je ta poizkus stal življenje. S svojo 3 mm pištolico je ustrelil v deske, ki so ga ločile od ostale družbe. Krogla je prebila desko in ranila Abrahamovo Ilonko, 171etno deklico, v lično kost. Ilonko je takoj oblila kri in iz strahu se je onesvestila. Ljudje so v paničnem strahu začeli vpiti, da je mrtva in so grozili mlademu Gaborju, da ga bodo žandarji ujeli in zaprli. , Fant se je prestrašil in izginil v | noč. ,( Ker se v teku noči ni vrnil, so ga starši in vaščani začeli iskati, vendar zaman. Šele drugi dan so vaščani iz sosednih vasi pri-> povedovali, da so videli ponoči Gabor j a bloditi po poljih. Verjetno je hotel priti preko meje na Madžarsko k sorodnikom, kar se mu pa ni posrečilo. Šele okoli poldneva je zagledal neki kmet fanta v vrtcu zraven hiše. Ko je stopil bližje, se mu je nudila pretresljiva slika. Mladi Gabor je visel mrtev na drevesu tik nad zemljo. Nesrečni mladenič je bil prepričan, da je ubil Ilonko in je iz strahu pred posledicami izvršil samomor že proti jutru. Žrtev dela V neki mariborski tvornici se je iz kotla sesula žerjavica na 26 letnega pomožnega delavca Kraljeviča Marka s Pobrežja. Hudo opečenega po prsih in glavi, so Marka pripeljali v bolnico. -o- Smrtna kosa Na Mali Loki pri Ihanu je 20. oktobra umrl upokojeni župnik g. Franc Pavlin. Rojen je bil v Vipavi leta 1861, v mašnika posvečen pa leta 1891. Služboval je v Toplicah pri Novem mestu,, v Semiču, Dragatušu, na Colu pri Vipavi, pri Sv. Trojici nad Cerknico in pri Sv. Vidu nad Cerknico, kjer je bil 18 let, dokler ni leta 1934 stopil v pokoj in se naselil v Mali Loki. Zadnja tri leta ni mogel več maševati, -o- Oglasi v "Amer. Slovencu'' imajo vsikdar cspeh! Pratike Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko m Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred v. 25 cesitov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. •AMERIKANSKI SLOV&NEC' Sobota, 5. novembra 1938 Amerikanski Slovenec ifi najstarejši slovenski k liit v Amerikt Ustanovljen leta UMI, Izhaja vaak dan razun nedelj, ponedeljkov'in dnevov po praxnikih. Izdaja in tiska! pDINOST PUBLISHING GO. Naslov ursdnižtva in oprave: J 349 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon*; CANAL 55*4 NaroCnina j 15.00 , 2.30 1.50 Za c^Jo leto L Za pol leta • Za tf&t leta P Z a Cticago, Kanado In Emsso: Za celo leto _._$6.00 Za pol^ftta*-_ 3.00 Za čefrtjfcta . 1.75 Posatrt&flja Jtevijka ■ • __3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amertom, Established 1IM, Issued daily, except Sundar. Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1349 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year-- For half a year - For three moiytbs _$5.00 _2.50 _ J.5C Chicago, Canada and Europe: For one year -$6.00 For half a year __3.00 For three months ......... |.75 Single copy__,_— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dag In ppi pted dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira.Rokopisov ured-pištvo-tee vwča.__/'_ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Ulindis, under the Aft of March 3, 1879. Rev. James Černe: Stališče naše in "Novi Svet" Slovenski narod razkosan na bojnem polju, politično naščuvan, je eden med najmanjšimi narodi na svetu. "Tega kriv je tuji meč." Tudi sami smo grešili. Zaupali smo tujcu več kot samemu sebi. Veliko smo upali na domovino, kar ni bilo upoštevano. Med seboj smo gojili strankarstvo. Hoteli smo reševati vseslovansko idejo na podlagi katoliške, liberalne, socialistične, komunistične ideologije, zmešano s kapitalistično delavsko ideologijo. Nismo znali, da smo majhni. Sedaj, ko je Češka doživela svojo Kalvarijo, vemo, da so bili češki in jugoslovanski politikarji vzgojeni na fra-mazonski podlagi v Parizu. Francija po svetovni vojni je imela srednjo Evropo, male države, pod svojim okriljem. Da bi se ojačila, sprejela je čifutski boljševizem, s tem uničila sama sebe kot svetovna moč prve vrste in svoje zaveznike male države, Čehe in vse Slovane pa nečastno in sramotno izdala. Mi Slovenci v tujini tudi prodajamo politiko na koše. Pozabljamo pa, da ima tudi naš lastni slovenski narod svoje vrline, kakor nobeden narod na svetu. Mi Slovenci ljubimo domovino, slovensko pesem, slovenske običaje, slovensko poštenost, gostoljubnost in posebno pa katoliško prepričanje. V domovini za časa reformacije smo imeli enega Primoža Trubarja. Danes v domovini ni niti ene slovenske protestantovske cerkve. V tujini niti ene same neodvisne cerkve. V tem oziru naš slovenski narod splošno zasluži vse pripoznanje, kakor nobeden drugi narod. To stoji. Podlaga naša je katoliška! Imamo liberalce, socialiste, komuniste, kakor povsod. Nič posebnega — odpadniki vere, za groš na prodaj. Kdo da več! Prepričanja prav malo. V teh razmerah živimo. Račun od svojega hiševartja bo treba vse eno dati naši domovini, ki nam je pri srcu. V prvi vrsti pride v vpoštev naš katoliški dnevnik ' Amerikanski Slovenec" — naš prvi in najstarejši slovenski list v tujini. Deloval je vedno na prepričanju slovenskih očetov in mater naših v domovini. Imel je hude boje za svoj obstanek. Ali božja Previdnost ga je nam ameriškim Slovencem ohranjala in mu dajala vedno zveste in vnete sotrudnike in delavce. Pred petnajstimi leti mu je grozila kriza, pa se je zopet na čudovit način dvignil potom tiskovnega društva Edinosti v Chicagi, katerega zasluga je, da se je na novo pomladil in zopet dvignil boljši in močnejši kot kedaj preje in postal naš vodilni dnevnik med nami. Čast vsem, ki so se in se še zanj žrtvujejo in zanj delajo. Veliko neprecenljivo dobro delo je to. V Amerikanskem Slovencu imamo ameriški Slovenci dobrega preiskušenega vodnika. Slovenci sledite mu! V središču Ameriške Slovenije v Chicagi, v rojstnem mestu prvega slovenskega časopisa v Ameriki, se je v jeseni leta 1936 porodila na seji tiskovnega društva Edinosti plemenita in pre potrebna misel za zgodovino slovenskih izseljencev. Možje, ki so zamislili in pjiinesli na dan za nas slovenske izseljence prevažno misel, zaslužijo vse pripoznanje. Kajti ta misel, iz katere se je rodil naš prekrasni in zanimivi družinski mesečnik "NOVI SVET" bo ohranila spomin na nas ameriške Slovence v svojem slovenskem svetu doma in na tujem pa tudi pred drugimi naredi. "NOVI SVET" naš krasni mesečnik poroča vsak mesec o raznih naselbinah in družinah. Zelo priljubljen je ta list, vsi ga berejo, katoliškega prepričanja, liberalci in socialisti. V nasprotnem taboru se zavedajo in jim je žal,, tla se niso sami kaj takega zmislili. To je zgodovina. Pa I kaj bi ti reveži stvarnega poročali? Da so nasprotovali katoliški akciji? Da so zastrupljali svoj narod? One-| srečnih družinskih razmerah? O razporokah, brezver-stvu itd.? To bi bila prežalostna zgodovina! Vse drugače je pri "NOVEM SVETU". Ta zanimivi list ima že nad 2000 naročnikov. Tu najdemo cvet slovenskega naroda. Vsaka posamezna družina na kratko poda svojo zgodovino. Vidi se, kako vživajo veselje svojih otrok, versko vzgojenih, tesna zveza, ljubezen do staršev. Vse slovenske družine, ki se žele temu delu pridružiti iz vseh naselbin bodo opisane. Mnogi boste zvedeli potom "Novega Sveta" za prijatelje svoje, o katqrih niste mogoče slišali že 20, 30, 40 ali več let. To je podlaga lista — zgodovina! Opisane bodo slovenske naselbine, slovenske župnije, šole, podporna društva, naša katoliška Jednota in vse naše organizacije in ustanove. To bo nekaka podoba našega dela v Ameriki. Vsa čast, vsem številnim družinam, ki so se do danes pridružile temu zanimivemu in za nas ameriške Slovence tako važnemu mesečniku, kakor je "NOVI SVET". Apeliram pa tudi jaz tem potom na vse naše dobre Slovence po Ameriki — pridružite se "Novemu Svetu" kot naročniki in kdor le more tudi kot ustanovnik. Slovenci v Ameriki smo veliko delali po naših naselbinah. Naše številne slovenske cerkve, slovenske šole, razne druge ustanove, ki smo jih Slovenci v tujini zgradili z krvavimi žulji in velikimi žrtvami, stojijo kot častne priče tega dela. In ko naš lepi mesečnik "NOVI SVET" povezuje to delo po naših naselbinah v snope in jih prikazuje, prikazuje obenem tudi vse naše pijonirske in druge družine ter posameznike, ki so pri delu žrtvovali in sodelovali. Kako lepo in j hvalevredno je to delo. Našim odličnim pijonirjem in vsakemu zavednemu Slovencu sploh se morajo širiti prsa, ko gleda na podobo tega našega slovenskega dela, ki ga prikazuje mesec za mesecem "NOVI SVET".' Zato rojaki po vseh naselbinah predramite se! Pristopite v razširjajoči se krog naročnikov "NOVEGA SVETA". Podpirajte to važno in za nas ameriške Slovence tako pomenljivo delo. Rojaki Slovenci, pomagajte dovršiti to veliko nalogo, da se zbere zgodovina slovenskih izseljencev v Ameriki. To be v čast nam in vsemu našemu narodu po svetu in doma. Zavedajte se tega, sodelujte za zgodovino našo v "NOVEM SVETU"! Naj ne bo slovenske družine, ki bi ne imela pod svojo streho, ako le mogoče družinskega mesečnika "NOVI SVET"! "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta kakor dva morska svetilnika na obrežju Ameriške Slovenije, s katerega svetita narodu in mu kažeta pravo pot! SEVERNE MINNE-SOTE Gi'bei t, Minn. Bolj malo se sliši iz naše naselbine, zato sem se namenila da jaz nekoliko napišem. Posebnih novic ravno ni. Omenim pa, da se imamo za sedanjo dobo še prav dobro, zlasti kar se tiče vremena, al' če hočete zime. Nič ni preveč mrzlo in no potrebujemo preveč kurjave. To je na eni strani dobro, ker so zaslužki majhni, kar se zlasti tem, v imamo večje družine, že občutno pozna. Naši sinovi nimajo še nobenega stalnega dela. Z velikfrr. trudom se jim tu pa tam posreči, da dobe par šiht.ov, kar komaj zadostuje za par čevljev ali za delovno obleko. Vse drugo jo pa na očetovih in materinih ramah. So tudi fantje, stari po 22 ali tudi 25 >et, pa jih še morajo starši živeti, ker ne dobe dela. Ko sem jaz prišla v to deželo, je bilo glad? dela vse drugače. Takrat jo vsakdo dcfoil delo. Spominjam se, da sam imela na hrani druge ljudi in že težko sem čakala, da Lidi moji otroci dorastejo ter pojdejo za zaslužkom. Kako nam bo potem lepo, sem si predstavljala; iepo delali bodo in čeke mi bodo nosili, jaz jim bom pa kuhala in ne bo treba skrbeti za vsak cent,kam bi ga izdala, da bi več zale-gel. No. sedaj sem res dočakala, da so otroci dorastli in lahko bi bilo tako kot sem si predstavljala toda človek obrača, Rog pa obrne. Prišlo je tako, da ni dela ne zaslužka nikjer dobiti. Ni to krivda naših sinov, ne naša, ampak prišlo je lako in ne moremo si pomagati. Vsem nam je hudo v vsakem oziru in ne vemo, kedaj .■e časi obrnejo. Ker že pišem, naj omenim da imam na razpolago še nekaj koledarjev "Ave Maria" za leto 1939. Precej sem jih že razpečala med tukajšnje rojake,nekaj jih na še imam. Kdor si torej želi lepega berila, naj si koledar čimprej preskrbi. Cena lepega koledarja je 50c. — Nadalje naznanjam, da sem dobila tudi Družinske in Blas-nikove pratike za leto 1939, ki so po 25c. Tudi pratike so lope in vem, da vsi tisti, ki so si jih lansko leto preskrbeli, tudi letos ne bodo zamudili te prilike, dokler so pratike še v zalogi. Kakor neka poslanka iz domovine se nam vidi pratika. Ce jo torej kameri želi, lahko pride osebno k meni ponjo. Sicer imam namen iti okolu naročnikov, vendar če pratike zmanjkajo predno pridem k vam, bote pač ostali brez pratike. No, sedaj pa še nekoliko o volitvah, oziroma o naših kandidatih, ki kandidirajo za razne urade. Med njimi je tudi naš rojak Frank J. Indihar, ki kandidira za urad okrajnega auditorja (County Auditor) za St. Louis okraj. On živi v tem okraju že od leta 1897 im? svoj dom in plačuje tudi davke. Že mnogo let se je uspešno udejstvoval v političnem in javnem življenju. Služboval je že kot Court Reporter, Court Clerk, Cha'm'ber of Commerce secretary in je upravljal že več drugih uradov v zadovoljstvo svojih višjih in v zadovoljstvo ljudstva ter si s tem pridobi! spoštovanje in ugled pri vtfeh. Kot član občinskega odbora na Gilbertu, si je prizadeval kolikor je bilo v njegovi moči, da je mnqgim preskrbe! zaposlenost in je v sploh skrbel, da se je kolikor je bilo mogo^ če manjšala nezaposlenost. S tem svojim prizadevanjem in raznimi uspehi ki jih je dosegel, si je pridobi! ugled in spoštovanje pri vseh. Sploh, v vseh uradih, katere je zastopal, je bii mož na svojem mestu v splošno zadovoljstvo. Na-i rojaki prav gotovo vedo, da jim je pomagal kolikor in kjer je mogel. Koliko je koristil delavstvu, je nemogoče v par vrsticah povedati, če bi pa hoteli našteti vse njegove zasluge, bi dopis nsrastel in bi ne mogel biti priobčen na tem mestu. Sicer pa vsi ki ga poznamo, že vemo kaj je storil za narod in državo. Na to se sedaj na dan volitev spomnite vsi volilci in oddajte mu svoje glasove, da pride v svoj urad, za katerega kandidira. Na dan volitev vsi za Frank J. lndi-harja. Mrs. F. UIchar ČIGAV BO GRUNT? Milwaukee, Wis. Tako je ime igri, ki bo vpri-zorjena po dramatskem in pevskem klubu društva "Lilija". — Dobro blago se samo hvali, tako pove že stari pregovor. Enako lahko rečemo tudi o naših prireditvah. Kdor je po-setil lansko leto igro "Miciki je treba moža", katera je bila vprizorjena po članstvu dr. Lilija, ta ve. da je na takih prireditvah vxelej luštno. — O igri, ki bo vprizorjena prihodnjo nedeljo v S. S. Turn dvorani pa pravijo ocenjevalci iger, da bo lansko še prekašala, ker je v njej več petja in je za občinstvo bolj zabavna. — Pri-četek popoldanskega programa bo točno ob ,°>. uri. Pri tem bodo sodelovali tudi člani mladinskega oddelka in bodo vpri-zorili enodejanko v angleškem jeziku. Prepevali bodo pa slovenske pesmi in še nekaj bodo navrgli ter pričujoče presenetili. N gastvi njej. M ary, moril; ji V. ta ;t medtem ko jo govoril z predstavljal, koliko boka, katerega ho poklonil i\Vi pa, ko je govoril z . (I.l gil i velja skrbno gledal v dolino, če ne prihaja Tarzan. Sklenil ho na V->ak način ujel, pa še toliko trtida. Postava džungle jo že taka. da je sam vodni hoj za obstanek, pa naj ho to za obstanek ljudi ali bivali. l'o taki postavi je živel Jeff JH^ers ?.e več li?t v tej afriški divjini kot lovoo in prekupčevalec". ( e je pa kedaj prišel s poJtuvo navzkriž, si je znal tnfli po. mauati iz zagate. Sicer pa v džungli ni postave ki hi hranila njega ali mu zapovedovala to smeš in to, tega ne in onega no. Kdo mu more uUrauiti da si vzaina Mary Brooks da bo popolnoma njegova? Nihče ker v džungli ni take postave. Misleo na vse to jo zadovoljno mrmral pred se in sc oziral v deklico. M.try Brooks, kot tla je uganila njegove misli in spoznala njegove poglede, s« je umaknila nazaj v votlino, da hi pn nc videla. Jc(t it je pa se naprej zadrževal zunaj in 4e holj pazljivo motril v dolino pod seboj. Zazdelo »o mu ,jc da nokdo prihaja navzgor, Mi t o si je pripravil puško, S > I s o 5' ti o oa tU l Z <4 3 2, l % % S" ' t t " °t (p g * z £ O (5 g4" l f A. Sobota, 6. novembra 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 l MED GROBOVI,.. Piše M. Blai Ko sem se v duhu pogovorila 1 bratom ob njegovem grobu, začela sem iskati na grobnih kalnih imena tistih, katerih nisem našla več živih, ko sem se Wnila v rojstni kraj. Iskala sem todi tiste, za katere grobove sem še pred 29. leti vedela, nekatere tadi kinčala za Vernih duš dan, Pa večina teh je prekopanih, ^uga imena, drugi ljudje — sorodniki so imeli sedaj pravi-00 Poklekovati k tem grobovom, Jer so bili preje moji sorodniki Pokopani, moj stari oče, moje ete— Minljivost sveta, tvoj je Pac največji spomenik, dviguje Se čez vse druge! Citala sem na- ])1Se na grobnih spomenikih, kot: "Pr" 'jazna smrt, predolgo se ne mudi. ' kijuč, ti vrata, ti si srečna cesta Pe'ic "as iz bolečine mesta jer trohljivost vse verige zgrudi."' pefla sem dal-)e in obstala, zo-„_, C1^ala, besede so se mi zare- zale v spomin: normo se navaditi spomina, Sr Crne zemlje krije Vas globina, s ^ "am vedno k Vam želi, ' ma'u vid'mo se nad zvezdami.' Po?atiCOVa mati in oče sta tu sta ' mo;ia krstna botra' ki vedno imela prijazno besedo ni/-*. i ,. __ 'i. jj Ine; dalje Kobetovi grobovi Hi(13air°novi' še več drugih zna "'h v•urugin zna-v ' 1(1 so bili med bogatejšimi orovnici, vendar — sedaj le sr°bovi Si„ j- i |(0 sem Pr°ti drugemu pre^u Pokopališča, kjer so se ki Jle^avali kameniti spomeni-|e' ,e še Par tu in tam, drugi so Čit].ai;odavni, železni križi z ne-toy?Imi naPisi, a večina gro-lu rez kakega znamenja, kdo NiPovk°Pan. — Visoka trava a®ča grobove. V mislih sem iov" .grobove izumirajočih ro-1Ir>enovala. Pozabljeni so. ^ra Sem 20 letne&a dekleta tet rla' tu in Je zo" p0v ru£i pokopan, ni mi vedela , *t, Iskala sem grob stare e' beračica je bila, Uršca itoeli'10 klicali in radi smo jo V^si ne v pomanjkanju v bj]a 1 letih, na stara leta je VSe' in to P° krivdi dru-šla 'sSo mama povedali. Na-Da kraJ> kjer je pokopana, in 8°mile ni bilo, le trava Je bil^r6'" tako velikodušna da Ul'šca v svojem življenju, 'o ]etes.po Preteku še tako ma-.\aj ^ Je med "pozabljenimi". %nlil)Hm bodo te vrstice v mal Siniasa Mojega obiska v do-^lim smo v Borovllici» pogrebov. Prvi je bil b'li rnat .etove matere- ki so ^ Urš/ m°Je Prijatelj ice-sošol-v Sm°le> žena nadučite-orov^u. Kadar je mrlič v ^Nk tedaj gospoda t>cav v 'i kaplan in organist Kljar° mrtvcca- da 8« J0 v cerkev pri mrtva- škem sprevodu, a če pa je mrlič v kaki podružnici, tedaj pa gredo duhovniki nasproti pogreb-cem do kake kapelice: ali do kapelice Lurške Matere božje ali do sv. Flori j ana, od katere strani že pride pogrebni sprevod. Pogrebi se tudi tam vrše s sv. mašo, le otročji so navadno popoldne. Kot že omenjeno, bil je pogreb Vičičevih mater, potem očeta Gril z Drela, mater Hafner-j evih s Pakega, Kobetove deklice iz malna v Borovnici, kjer imajo Kobetovi svojo vilo sedaj, in pa Laškarjevega sina iz Lašč, ki je bil podlegel ranam, ki jih je bil dobil v pretepu z nožem. Vsi pogrebni obredi se vrše v slovenskem jeziku. V ravno isti melodiji kot latinska "Libera" poje duhovnik "Reši me, o Gospod, večne smrti". Lepe, opominjajoče so besede pogrebnih obredov in je prav če se bodo s časoma pogrebni in še drugi cerkveni obredi vršili v jeziku, ki ga bodo ljudje umeli. Pozneje, katere koli kraje sem obiskala v domovini, sem gledala na to, da sem tudi še na pokopališča šla. V Preserju, kjer imam več sorodnikov pokopanih, sem tudi obiskala grob Zakrajškove matere. Otroci so jim postavili lep spomenik. Tudi hči Ivana je prišla iz Ljubljane, našla sem jo v solzah na materinem grobu. Tuga ji je rezale srce, vendar, meni se je videla Ivanka srečna, ker vsaj more k gomili matere. Koliko sinov in hčera v Ameriki bi rado po kleknilo posebno še te dni k grobu svojih staršev . . . Mengeško pokopališče se m-i je videlo izvanredno zanimivo po ploščah vzidanih v pokopali-ščino obzidje, ki spričujejo gotovo zanimivo zgodovino. Napisi in imena škofov, patriarhov in duhovnikov so pisana v nemščini ali pa še v starem slov. tisku in letnice segajo po več stoletij nazaj. Tržaško pokopališče povzroča dvojno bol: je pokopališče naših Slovencev in pokopališče našega jezika. Saj celo tu ni slovenščini prizanešeno, ker se je v večih krajih videlo, ko preizsekavajo slovenska imena v italijanska. Kakor sem že enkrat omenila V enem mojem članku, bila sem tudi na grobeh naših znamenitih mož: A. M. Slomška, F. Prešerna, I. Jenkota in drugih. Slikala spomenik našega prvega slov. pesnika Vodnika, s zanimivimi njegovimi besedami: "Ne hčere ne sina Po meni ne bo, Dovolj je spomina Me pesmi pojo." Med grobovi mi begajo misli danes, in take sem zapisala, vsaj če bi hotela drugače pisati, kaj veselega, ne bi znala te dni. Naj te skromne vrstice služijo spominu, katerega visoko čislam in spoštujem. ZA NAŠE GOSPODINJE d1SavDELUjejo RAZNE ^ iN parfume otokih Kreta in Ciper. Ko se ovce in koze smukajo na paši ob tem grmovju, se jim dlaka na debelo pokrije z labdanumom. Ko pridejo domov, jih lastniki tudi po dlaki "pomolzejo", da dobijo dragoceno dišavo. Te surovine uvažajo iz vseh delov sveta v Nemčijo, v Miltitz pri Lipskem, kjer jih kemično preiskujejo in preclelavajo v dišavo. Tu je največja dišavska tvornica sveta. Toda tu ne predelava j o samo inozemskih snovi v dišave, marveč izdelujejo dišave tudi iz ku-mine ,gorčice, popra, nageljnov, cimeta; celo iz tobaka, jesiha, citron in muškatovega oreška. Jako važno je tudi sestavljanje dišav. Tu, na primer, je navodilo za umetni labdanum: prašek aluminijevega klorida polijejo z bencolom in ohladijo. V to kanejo ' malo acetilovega klorida, iz česar se tvori malo solne kisline. Vse to obdelavajo z ledeno vodo, prikaže se rjavo olje, ki ga spet obdelavajo z ledeno vodo, umivajo s soljo, osušijo s klorovim apnom, dajo v steklenice, "destilirajo, zbirajo kot acetofenon in uporabljajo kot dišavo za milo. Za novo dišavo bi parfumeri-je šle do konca sveta. In kar vzhičene so vprav ondi, kjer se navaden človek prime za nos. Ali se naj še čudimo, da so tudi plinarne izdaten vir za fine dišave? Kemik vse preišče in pre-nareja. Skoraj vse umetne dišave proizvajajo iz primesi plinov. Navzlic temu, komu bi prišlo na um, da bi kupil steklenico parfuma, kjer je kemični napis: "Feniletilalkohol" ? Fž je vendarle dišava, ki dehti po vrtnicah! ---o- NAZNANILO Vsem delničarjem Tiskovne družbe "EDINOST" se s tem uradno naznanja, da se bo vršila letna seja te družbe, v TOREK DNE 22. NOVEMBRA 1938, OB POL 8 URI ZVEČER, v lastnih prostorih na 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. Oddaljeni delničarji, ki jim vsled oddaljenosti ne bo mogoče priti na sejo, so prošeni, da svoje nasvete in predloge pošljejo pismeno na odbor družbe, ki bo iste predložil seji za uvaževanje. ODBOR Tiskovne družbe "Edinost" ADOLPH 1. S ABATE Neumorni politik in državnik g. Adolph J. Sabath, ki je čita-teljem našega lista že znana osebnost, letos že sedemnajsti pot kandidira kot ljudski poslanec v kongresu Združenih držav. Nad 32 let že junaško zastopa ljudske interese v Washington u v kongresu in je poznan kot borec za interese malih ljudi, predvsem delavcev. kih 6 manjših, dobro opranih in ostrganih pes po 1 ostrgano, a neobeljeno črno redkev. Zmešaj dobro, primešaj nekoliko olja, soli, limonovega soka in ščep sladkorja. Ta novodobna solata ima mnogo redilnih snovi in je prav osvežujoča. -o- PRAKTIČEN NASVET Da bo zelenjava prej kuhana in da bo ohranila svojo prvotno barvo, prideni, ko jo kuhaš, za noževo konico jedilne sode. ZDRAVSTVO NEKOLIKO O STRADANJU Če bi človeku pri popolnem stradanju preprečili tudi pitje vode, bi umrl v enem tednu, če bi mu pa nudili dovolj vode, bi utegnil živeti 3—4 tedne, kar so dokazali razni rekorderji v stradanju, ali tudi še več. Takoisa tudi plodne organe, da bi bi-stradanje pa je združeno z res- le zmožne ohraniti svoj rod, če no nevarnostjo za zdravje in si bi se popravile, takega luksusa kljub sedanjemu Kaj je pri človeku in živalih zaradi stradanja s tem, da zmanjša svojo sposobnost za delo, in s tem, da začne uporabljati za hrano zaloge iz samega sebe. Najprej uporabi v sebi nakopičene ogljikove hidrate in maščobe. Ko je te potrošilo, začne uporabljati svojo lastno be ljakovino, začne torej jesti samo sebe. Najprej se loti tistih organov, ki so za samo življenje najmanj važni. Radi predelave beljakovin se sedaj pojavi vročina, v vezivno tkivo se začne kopičiti voda. Telo začne kar vidoma propadati. Velike telesne žleze izgube do 70% svoje celotne teže, progasto mišičje izgubi 30—50%, le srčno mišičje mnogo manj, kajti telo skuša samemu srcu čim manj škodovati ; pa tudi jetra, ledvice in živčevje čuva čim dalj mogoče. Živali skušajo med stradanjem ohraniti na račun ostalega tele- Je 8v t® je' ki bi ve(,eli- da Posebna dišavska a' še le njeni proiz- H o dišav,skim tvor- V Tibetu živi žival mošus. To je nfekc vrste jelen, ki ga je treba loviti in usmrtiti, da dobijo majhen mošnjiček, v katerem je dragoceni "mošus". Kilogram mošusa stane 68.000 dili. Ker bi tie] 3e moroio¥proLajati ffa lahk° ponamU,i' J° vTi" 1 Urdu r/r» nnnovpiflnio m/^unon HKO V, ' l«ui*vaj«M Je * " Pridobivanje teb Wf*«bna znanost, ki je V Z 'ndu3trije '•la _ . iiiri,,..i. v »S k "i • t, naičud mtU,str».ia uporab-^JMejie in najdražje r*ko v4,'0vinc iT^O v lWK0' 1,a Primer, iz- (nnčne tvornice v ^P°sebne dišavske žle- f>ji. v ruf'ke> ki živi v A. ki i-,,,.. l'iki imajo te ma- i^CiV;'.'™"''" um i Sih" Pl'irrwi redno "molze->JiVa °?nem 8tar».iu je c i bel. Cm r«*ro!urhCna tukočina. Ce h Ho ob i * di8c*a i" svoj betu za ponarejanje mošusa razglašena smrtna kazen. Tudi kanadski bober ima dragoceno dišavo, "castoreum", ki jc posušen videti kot celoluid. Ambra, ki je bolezenska tvorba v vratu neke vrste kita,in ki nastane kakor biser, spada k najbolj iskanim in najdražjim surovinam za proizvodnjo dišav. Zatorej je ambra, ki plava po vodi ali še tiči v vratu kita, največji dohodek kitolovcev. Jako zaželen in iskan jc tudi labdanum, ki je oljnata, smolnata snov, katero izločajo dlačice listov posebnega grmičja na PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Klahei juha Skuhaj v treh kvortih slane vode do tri funte prašičje glave, h kateri prideni eno koreninico peteršilja, polovico korena, košček zelene, vršiček rožmarina, košček limonine lupinice, listič lorbarja in nekaj zrnc celega popra. Ko je meso dovolj mehko, kar se zgodi v 2—3 urah, ga odstrani od kosti in zreži na kocke. V loncu izžvrkljaj tri do štiri žlice moke s pol pinta vode, kateri prideni nekoliko kisa. Med vednim mešanjem vlivaj to v juho in mešaj še potem toliko ča sa, da juha zavre. Vre naj še kakih deset minut, nato precedi ter deni vanjo zrezano meso in nekoliko na kocke zrezanega in opečenega črnega kruha. * * * Nadevano zmleto meso Vzemi pol funta zmreiega govejega, pol funta telečjega in pol funta! svinjskega mesa. K mesu primešaj eno v mleku namočeno in otisnjeno žemljo, eno jajce, malo soli, malo popra, eno drobno zrezano in prepraženo čebulo in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj. Desko potresi z drobtinami, položi meso na drobtine in z roko raztlači, kakor bi zvaljala. V sredino mesa položi eno trdo kuhano in razrezano jajce, eno na rezance narezano kislo kumarico (iz kozarca) in 2 unči narezane kuhane gnjati. Meso zvij v obliki klobase, položi na vročo mast, na vrh pa položi tenko ploščo slanine. Postavi v pečico in počasi peci, da se meso lepo rjavo zapeče. Med pečenjem s sokom pridno polivaj in po potrebi pri-livaj malo vode, da se sok ne prismodi. Ko se je meso lepo zapeklo, potresi v sok zvrhano žlico moke in ko moka porumeni, dodaj žlico paradižnikove mezge, tri žlice dobrega vina in po potrebi vode. Sok naj bo srednje gostljat. Ko je sok vrel deset minut, zreži meso na kose, zloži v toplo skledo in polij s sokom. Zraven daš krompirjev pire, valjance in slično. Lahko daš zraven tudi solato. # * * Sirova rdeča pesa in črna redkev kot selata Nastrgaj na strgalnik na vsa- času ne bi mogel brez resne škode vsak privoščiti. Pri sesalcih vzdrže živali z večjo težo več dni stradanja kot živali z manjšo težo. Ob sami vodi bi vzdržala miš kakih 7 dni, mačka do 40 dni, večji pes do 60 dni. Pri človeku to razmerje upade in bi vzdržal 150 funtov težak in zdrav človek do 35 dni ob sami vodi. Vztrajnost gladovanja za-vici tudi od tega, ali telo med tem miruje ali ne. V drugem slučaju bi se prej izčrpalo. Občutje gladu se pojavlja samo v začetku stradanja in je bilo dobro popisano od marsikakega pisatelja (Knut Hamsun, Ro-maine Roland i. dr.). To mučno občutje usahne po nekaj dneh. Mesto njega pa se zmanjša volja in moč do vsakega dela. Število srčnih udarov in vdihov se zmanjša. Dihanje postane tudi bolj površno. Temperatura v začetku upade, nato se pojavi vročina in za njo zopet njen padec. Končno se človeka polasti nezavest, ki ji sledi smrt. Če še pravočasno stradajočega nahranimo, se mlajši in zdravi ljudje po navadi hitro popravijo, starejši in slabotnejši ljudje pa ne in sledi marsikdaj smrt, čeprav smo jih nahranili. Njihove celice so namreč izgubile sposobnost, da bi pravilno sprejemale hrano in izločevale ostanke. Te- Adolph J. Sabath je vsled dolgoletnega službovanja že sedaj kot častni dekan zbornice, katero mesto pripada vedno najstarejšemu članu kongresa. To pot pa, ko je v zadnjih volitvah propadel znani kongresnik iz New Yorka John O'Connor, ki je bil načelnik odbora za pravila in dnevni red v zbornici, pripada po starosti to mesto zdaj kongresniku Adolphu J. Saba-thu. Ta urad, oz. načelstvo omenjenega odbora je zelo velike važnosti in velikega pomena. Načelnik odloča ves kongresni pravilnik in odloča o dnevnem redu. Najvažnejši urad vseh odborov v kongresu. Iz tega razloga je za Chicaža-ne še posebno važno, da bodo imeli svojega zastopnika v na-čelstvu tega odbora. Zato je ponovno apelirati na vse volilce v petem distriktinem kongresnem distriktu, da vsak volilec iz podanega razloga voli za Adolpha J. Sabatha. Ako bo načeloval temu odboru Chicažan Adolph J. Sabath je sigurno, da bo gledal za čimveč-je koristi Chicage in svojega distrikta, pa tudi za koristi svoje države Illinois. Zato kdor živi v petem kongresnem distriktu v Chicagi, naj ne pozabi glasovati NA VOLILNI DAN 8. NOVEMBRA za KONGRESNI-KA ADOLPHA J. SABATHA. Volite vso demokratsko listo. Kdor bo volil celotno (Straight) demokratski tiket, bo volil tudi njega. pri stradanju neposredni vzrok za smrt, še ni dognano. Najbrže zastrupijo telo strupi, ki so se pojavili radi razpada beljakovin, čeprav še niso poznani. Od popolnega stradanja razlikujemo delno. Najpogostejši vzroki za delno stradanje so razne bolezni, tudi nekatere" duševne in pa socialni vzroki. Posledice se pojavijo počasneje kot pri popolnem stradanju,in zopet so mlajši in zdravi ljudje v tem oziru dosti na boljšem kot stari ali bolehni. Člani ekspedicij v severne ali puščavske kraje so se po dolgem stradanju prav hitro popravili — a za tuberkulozne n. pr. je daljše pomanjkanje v prehrani katastrofalno. Težke posledice povzroči tudi stalno pomanjkanje te ali one snovi v hrani, čeprav je sicer količina le-te zadostna. Če odvzamemo na pr. starejšemu človeku ves kalcij iz hrane, bo začelo tega primanjkovati v njegovih kosteh; če ga odvzamemo otroku, bo sicer^rastel naprej in ne bo izgubil na teži, a se bo pojavilo omehčan je kosti podobne kot pri rahitisu. Če odstranimo iz hrane fosfor, bo živčevje hitro ugrabilo le-tega kostem. Ako odvzamemo nosnim živalim kalcij in fosfer iz hrane, bomo videli, da se bodo njihove kosti omehčale, kosti mladiča dve snovi v korist mladiča. Važno je železo, ki se nakopiči po telesnem tkivu, iz katerega ga črpa kri, ki ga neobhodno potrebuje. Če odvzamemo živali iz hrane železo, ga bo njena kri začela hitro izčrpavati iz telesnih zalog. Če ga odvzamemo nosni živali, pa bomo videli, da postane tudi mladič zelo slabokrven, kajti narava mora sedaj predvsem čuvati mater, ker bi sicer poginila ona in mladič, saj hrani ŠIRITE mati mladiča s svojim kisikom in bo možno, da se bo mladič pozneje tudi v svoji krvi popravil. Če telesu ne dovajamo vode, bo usahnilo v nekaj dneh, čeprav bo imelo dovolj suhe hrane. Pred tem bodo oddali iz sebe vodo različni organi in šele nazadnje bo ta začela upadati tudi v krvi. bi voljo do dela in bo tak človek zapadel v apatijo in brezbrižnost, pa ga ne bomo torej obsojali, ampak bomo obsojali tiste, ki so njegovo stanje zakrivili, in bomo skušali tako stanje preprečiti. Vsi iščejo za tako stanje le psiholoških vzrokov, fizioloških pa ne vidijo. — Vedno poln trebuh ne dela rad, prazen trebuh pa ne more delati! -o- lo se skuša ubraniti pokvaram pa ne. Žival bo torej izgubila te Kalcij, fosfor in železo se nahajajo poleg drugih potrebnih snovi v naši vsakdanji hrani — pri nekaterih hranivih v večji, pri drugih v manjši meri. V naši vsakdanji hrani se nahajajo tudi ogljikovi hidrati: škrob, sladkor, potem maščobe in beljakovine. O vitaminih pa ste gotovo že dovolj slišali in čitali. Delno stradanje je dandanes zelo razširjeno m^d mnogimi brezposelnimi. Ako traja tako stradanje dalj časa, bo izgubilo telo takega človeka samo po se- AMER. SLOVENCA NA PRODAJ 10 akrov zemlje, ležeče ob meji mesta Momence, 111., 50 miij, .iuino od Chicage; na eni strani teče proga C. & E. J. železnice ; dva bloka daleč od Dixie ceste. V mestu ste dve katoliški župniji. Proda se celi kos skupno, ali pa deljeno. Pojasnila daje CLARA BURT T, 317 Pennsylvania Bldg., Indianapolis, Ind. BR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL. Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev................ ........$ 2.55' Za 200 Dinarjev................ ........$ 5.00 Za 300 Dinarjev................ .......$ 7.20 Za 400 Dinarjev................ ........$ 9.60 Za S00 Dinarjev................ ........$11.65 Za 1000 Dinarjev................ ........$23.00 V ITALIJO: Za 50 Lir........................... Za 100 Lir.......................... ........$ 6.50 Za 200 Lir........................... ........$12.20 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cerniak Road, Chicago, Illinois ^____r Božični izleti ¥ JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA . . . DEUTSCHLAND HAMBURG . , BREMEN . . . NEW YORK . 26. novembra 1. decembra 7. decembra 14. decembra 15. decembra Kremenu ali Izborne železniške zveze od Chcrbourga, Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST. :: :: CHICAGO, ILL. HAMBURd> AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD wmm DA bo vladala Človekoljubnost v vladi volite celotno 0 DEMOKRATSKO LISTO NA VOLILNI DAN 8. NOVEMBRA I i r Stran 6 T/- •AMERIKANSKl SLOVENEC' Sobota, 5. novembraiy3» . lil t Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK •HM« 11-f ---■■*■»»» ' i»«» mr««« «««»»» «»t««M" Pripovedujem, kako me je zapustila imenitna dama, da sem invalid, da sem me-dlel v ječah, da imam nežnočutečo pesniško dušo ... in največkrat sem že naslednji dan z njo civilno poročen. Imam že osem in dvajset otrok; Bog vedi, kje so in kako žive. Dandanes starši pač niso v modi, država je vse ..." Tanja je videla, da je postajal pijan, vedno bolj pijan; vprašala je: "Kako pa gresta potem zopet narazen?" O, zelo preprosto in zelo lahko. Brez solza in brez drame. Ona vidi, da imam v glavi namesto večne ljubezni samo lenobo in da hočem živeti na njene stroške, jaz pa vidim, da je tudi ona taka kot vse druge. Potem pa postane itak dolgočasno. Sicer pa na noben način ne morem dolgo živeti z eno žensko; ne zdržim. Privlači me ljubezen sama na sebi, a ne posamezen človek — ženske kot take, a ne posamezna ženska. Budalost je, če zaničujejo rajnega Don Juana; razumel je znanost ljubezni! Če bi vladale zdaj drugačne razmere in bi ljubezen ne bila omalovaževana, bi brezpogojno izdal učno knjigo o ljubezni! Učno'knjigo o sladki, goreči, pretresljivi skrivnosti ljubezni! Zelo nežen izraz — sem ga nekje bral. Berem sploh načelno samo o ljubezni; kaj drugega me kratko in malo ne zanima. Vsak človek ima pač svojo posebnost. Jaz imam pravo strast za ljubavne pesmi. Vedno imam pri sebi beležnico, katero si izpisujem take stvari, če jih kje berem; včasih tudi sam spesnim kakšno. Iz beležke berem svojim žrtvam — to je tako rekoč moje rokodelsko orodje. Jemljem samo stare pisatelje. Današnji niso dosti prida, pri njih je vse mnogo preveč preprosto. Pri ljubezni pa mora biti nekaj skrivnostnega, to je glavna stvar. Ali hočete pogledati?" Podal je Tanji precej debelo knjižico, ki je bila skoraj vsa popisana z drobno, lepo pisavo; v njej si našel pesmi, izreke in beležke, ki so se tikale očividno njegovih ljubavnih razmerij. Tanja je radovedno listala po knjigi in brala: Ljubov Vasiljevna Ivanova, spoznal 15. maja, poročil 16. maja, ločil 30. maja. Spodaj pa pesem Balmonta: Se srečata, 1 ' ' se vidita — ^^^JTU in srci že prepevata, trepečeta, priznavata . . . Poljub--- Drug k drugemu privita drhtita, koprnita, in v eno se topita v ljubezni strašni, vroči, da nič ju več ne loči. In nekoliko dalje: Nina Petrovna Gurjanova. Srečal 5. julija, poročil 8. julija, ločil 10. oktobra. Pod tem: Vsako čutenje je polno tajne muke, in vsak, ki ljubil je, je tudi plakal: pa naj je ljubil morje zdivjimi valovi, naj daroval ženam srce je svoje. Lermontov. "Da, da," je vzdihnil "spec" (Specialist) v ljubezni, "vse te žene so začele s tem, da so izgubile glavo; toda vse so jo strašno hitro zopet našle ..." Tanja je listala dalje. "Ničesar zahtevati in vse dobiti, to je velika skrivnost ljubezni . .. Ljubezen je zmaga manj ljubečega nad tistim, ki bolj ljubi . . . Revolucija Antonovna Krivou-sova, srečal 12. maja, poročil 12. maja, ločil 13. maja ..." Smehljaje se je pokazala Tanja ta zapisek strokovnjaku v ljubezni in ga vprašala: "Kako pa je bilo to?" "Oh, tej je bilo šele sedemnajst let, neka komsomolka. Dala se je takoj ločiti, ko je zvedela, da sem bil beli častnik, na ideološki osnovi tako rekoč. Z menoj ima otroka s prav novomodnim imenom: "Na straži"! K njegovemu oktobrovanju (Komunistični obred kot nadomestilo za krst.) me niso niti povabili. Zdrav fantiček! Piše se 'Na straži Vitaljevič'. Smešno zveni, če nismo tega vajeni, kaj ne?" "Zakaj hočete zopet zbežati od mene?" je vprašal profesor Orlov Tamaro, ko je opazil, kako se je stisnila k steni, da bi je ne videl. Prijel jo je za roko. Minilo je že teden dni, kar jo je zadnjikrat videl, in zopet mu je njena svojevrstna lepota zbudila prav posebno pozornost. Na njeni pojavi je bilo nekaj, kar jo je takoj med vsemi drugimi odlikovalo, četudi se je oblačila prav preprosto in skromno. Ali to preprosto krilo in ta neokrašena rumena bluza — oboje je bilo tako dobro sešito in se je tako dobro prilegalo njeni nežni postavi in tudi krasna črta njenega vratu se je tako jasno odbijala od njenih lahno valovitih las, da je profesor takoj zopet izgubil glavo. "Tamara . .." je hotel začeti. "Govorila bom z vami le pod pogojem," ga je prekinila, "če ne boste niti z besedo omenili svojih čustev do mene! Menim, da so vsi okoli mene izgubili pamet. Vsi mi govore le o svojih čustvih do mene, čeprav to danes ni prav nič več moderno. Sem pač pravo nasprotje pravilom tega življenja! Toda moški tovariši mi hodijo vsi v past. Znanilka lepote sem, lepote v življenju, ki so jo vsi tako neusmiljeno izgnali!" V Tamarinih očeh se je zasvetilo nekaj kot ogenj. Profesorju Orlovu se je zdelo za trenutek, da mora neizrečno trpeti; da se hoče razvneti, samo da bi pozabila. In razlagal si je to teko, da se mora nadčloveško truditi, da bi se ubranila ljubezni, ki ji je vzklila zanj. Ali hipoma se ji je izpremenil izraz obličja in začela je kramljati, ne da bi bila količkaj zmedena: "Ko sem živela še doma kot umetnina po želji svojega očeta, sem bila do lepote precej ravnodušna; imela sem jo za nekaj samo po sebi umevnega, brezpogojno potrebnega. Potem pa je prišel čas, ko mi je postala kar zoprna Fedja je stopil v moje življenje s svojimi razcefranimi hlačami in začela sem se predajati svetu notranje lepote. Toda ta notranja lepota sveta, v katerem je živel Fedja", je bila tako tesno zvezana z umazanostjo in nered-nostjo, z uboštvom in skrbmi, da tudi v, tem nisem vzdržala. (Dalje prih.) S.P.D. sv.Mohoija Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1938* Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 VV. 19th Street Podpredsednik: Jos. Beribak, 1811 W. Cermak Road Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. "Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. Pisan« J. M. 'ntci IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 6. novembra v cerkveni dvorani sv. Štefana točno ob pol dveh popoldan, ydelezite se v velikem številu. Leto se bliža h koncu, zato-raj prosim vse člane ako dolgu- 'jete da poravnate vaš dolg. Storite to brez posebnih opominov. V nedeljo dopoldan bom na razpolago na domu, zatoraj prosim vse bližnje, da pridite na dom plačati svoj asesment. Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Ra- dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, « Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1938: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik. Le za spomin. . Neki opazovalec evropejskih razmer, katerega zasledujem že daljšo dobo, in ki je vedno j precej zadel, sodi zdaj: Poljaki so prešerno pod nemško pa-tronažo stegnili vrat v Ceho-slovakijo. Otroci. Ta poljski vrat bo Nemec najprej odse- j kal, vso Poljsko bo odsekal. Na vrsto pride pote'm Rumuni-ia radi- olja in Ukrajina radi žita. Šele zdaj se bo Hitler spravil na Jugoslavijo, "where real trouble will begin". Težko je reči, odkod pisatelj ta trouble pričakuje. Ali se bodo "Jugoslovani", ki niti na papirju ne marajo biti skupaj, junaško postavili v bran? Mogoče, da on kaj takega pričakuje, vsaj dozdaj so se postavljali drug zoper drugega. Če bi .se pa postavili, bi bilo vrlo lepo, a bi bilo hudo prepozno. Morda pa misli na trouble, ki bi se začel v — Rimu? Čudno čudo bi to bilo, ampak drug opazovalec, ki opazuje v Rimu, pravi, da je os: Berlin-Rim že zdaj nalomljena. Verjetno je. Prav v Jugoslaviji bi trčili laški (in nemški interesi skupaj, dvomim pa, da bi si mogel Musso tedaj pomagati, ker bo tudi za, njega prepozno. Tudi to so le mnenja in raz-motrivanja, dasi precej realna. Ako se uresničijo, da Tevtonec udari na glavo tudi Mussolini-ja, kakor bo udaril "Jugoslovane" in je udaril že celo Angleže in Francoze, bodo vsaj Slovenci doživeli, da jim bodo gospodarilo kakih 30 tisoč Ko-čevarjev in nekaj štajerskih nemškutarjev, in en in pol mi-ljona Slovencev bo smelo tem Nemcem štifletlne biksati. So se pač, kakor prav vsi Slovani, skozi tisočletje tega suženjskega biksanja navadili, in v zadnjih 20 letih vsaj neke svobode se niso mng-li tega biksanja odvaditi. Slovan 'bo avanci-ral zopet kvečemu do kakega sluga, dalje ne, na je sam tega kriv, ker "ni spoznal svojega dneva". S kakšnim namenom se je zadnja svetovna vojska zapo-čela, o tem se je mnogo razpravljalo. Ko so bili Nemci na vrhuncu in polni nad > na kon čno zmago, so pisali, da "je napočil dan za Germane in J3 nastopila noč za, Slovane", '■!> daj se to ni zgodilo. Nasprotno. Izgledalo je, da U »astop:1 dan za Slovane, dasi ne ravno noč za Germane. Zdaj se Je bistveno vse izpremenilo. Slo: vanski dan je bil hudo kratek, vse kaže, da nastopa z ar.]6 noč. Le tupatam še nekaj z^ svetlika. Sedanja Poljska se J® v krizi vedla naravnost Veyi>' dno. Kdo tam vlada, ne prav, pravijo pa, da vlao* "poljska žlahta". Izgleda tako. Ta žlahta je privedla P . Slovani skupaj, k PosV pred nju, kako naj se rešijo P | germansko povodnijo. bilo, če bi se vsedli.ako n>.P ^ pozno, in če bi se vsecU1 J ^ res ne bilo že prepozno, se ^ jim, da bi le bolj — Morda zaslužijo usodo, porušijo, ker znajo le ^ IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. stia" — go- mejo, če mi po slovens* 0 vorimo. V dokaz temu navedem slučaj, ki se ^ tukaj v Ameriki na nek1. $ jugoslovanski prired jl0 V«" slavnosti, kjer je nastop^ flJ liko govornikov. Ko P* ji1 govorniški oder ®l()Vie ,0rjti> začne po slovensko ^ ^ vpraša eden Hrvat dl ^ Sta kaže? Zašto ne hrvatski, pak bi ga ciepčeKs£ razumiju. _ Za na^ J* eno. Kmalu potem, Jt -e p goslavija ustanovljen^ .ff, Sel v Ljubljano ugled* ^ ' sok gospod iz Bto&'fZi je okolu in si ogl*^ ^ mesto. Naenkrat se u* velikim vojaškim skla,oPju te gleda v napis na P03^!^ ga nikakor ne more ^ čiti, pa reče: Sta jf "jjo! napisano? Ovo je Kot J hoteli drugega-. J* vi- Kaj so so napis napravili v 0 *«i llilSI'' ci*li> Kef sar pa potem mi l> ^t> ^ meli. — Naj bo za f_ se mi zdi, da -s^' , polj3 , "pojehal", kot bi r^ ^ Bom pa drugič «9 ^Jvsern Do tedaj pa pozdl?\. te*» ročnikom in čitateJ®11^ sta. John v NAJEM so odda soba brez J so odda soba Dre* ^ in pametni osebi ^ f j 22nd Place, Chicj^ naslovu se tudi P1 nova kitara.