[ vujM rULLUUfS. l-8-4y
K24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
r
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
yu xxxi. — leto xxxi.
Novi grobovi
®mma m. drobnic
Po bolezni, za katero je zbo-lela v januarju t. L, je umrla snoči ob sedmih poznana Emma Drobnič, rojena Drassler. Stara je bila 53 let in je stanovala na 1094 E. 76 St. Rojena 3® bila v Allegheny, Pa. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ in podr. št. 25 SŽZ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Victorja, ^ r i otroke: James Victor, Mary in Frank, ®tiri brate in tri sestre: Frank ^' Louis L., Phillip M. v La Grange, 111., Frances, Joseph A., Lillian Tapley v Ellsworth, ^a., in Mrs. Mildred Vucetič. Pogreb se bo vršil iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda, 1053 E.
St. čas pogreba še ni določen.
*
louis kosmač
Po daljši bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici Louis K6s-star 68 let, stanujoč na Bonna Ave. Doma je bil '2 vasi štebalija pri Moravčah, Qdkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Delal je pri Leece-^eville Co. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Elizabeth Smole, sinove Joseph ^ajce, Louis Jr. in Edwarda šest vnukov. Pogreb se bo Vršil v torek ob 8:45 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na
pokopališče Calvary.
#
^att haffner
Na svojemu domu je umrl po ,4aljši bolezni Matt Haffner, star 63 let, stanujoč na 14218 Thames Ave. Doma je bil iz ^micke, fara , Smlednik, kjer Zapušča več sorodnikov. V Ame-^^ki se je nahajal 41 let in je ^elal pri Fisher Body Co. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ '*1 podr. št. 3 SMZ.
Zapušča žalujočo soprogo ^argaret, rojeno Jerman, doma jz Dobrusa, fara Vodice, tri hčere: Mrs. Margaret Nainiger, ^rs. Pauline Pular in Mrs. dances Kasunič, štiri vnuke, ^rata Franka, sestro Mrs. Fran-ces Valetich in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj 8:45 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče
Calvary.
#
^drew pirnat
^0 kratki bolezni je umrl na ®Vojemu domu na 1288 E.' 167 Andrew Pirnat, star 56 let. je bil v Loku pri Mengšu, zapušča mater Marijo, dve ^stri, Mrs. Mary Markle in Angela Blazun in več so-I'odnikov. V Ameriki se je na-ajal 34 let in je bil zaposlen Willard Storage Battery Co. je član društva Carniola št. 1288 TM, društva Slo-^(^ec št. 1 SDZ, St. Clair Rifle Hunting kluba in bivše god-"Bled".
Soproga Christine je umrla Pred tremi leti. Tukaj zapušča ^iri brate: Blaža, Valentine, eopoida in Franka, dve sestri, Cecelijo Zander in Mrs. Al-Jio Malovasič ter več sorodni-pv. Pogreb se bo vršil v torek ^J^traj ob 8:45 uri iz Zeletove-Sa pogrebnega zavoda, 458 E.
^ St., v cerkev Marije Vnebo-^®te ob 9:30 uri in nato na Pokopališče Calvary.
EQUALITY
EN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 11, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 198
Truman bil pripravljen, da pošlje poslanika v Moskvo
WASHINGTON, 8. okt.—Poročila pravijo, da je baje predsednik Truman pripravljal "senzacijsko" potezo v ameriško-sovjetskih odnošajih, ki da jo je nameraval naznaniti deželi v radio govoru preteklega torka. O verodostojnosti teh poročil*'
obisku
^ sestrični Mrs. Agnes Kern prišel na obisk John Bencich g Detroita. Pred leti je bila encicheva družina dobro zna-. Calumetu.
nista hotela podati ne Bela hiša in ne državni oddelek nobenih komentarjev. Soglasno s temi poročili je nameraval predsednik Truman poslati v Moskvo svojega osebnega poslanika glavnega sodnika Fred M. Win-sona, katerega naloga naj bi bila, da posreduje v tako zvani Berlinski krizi, ki je sedaj predmet diskusij na Generalni skupščini združenih narodov v Parizu.
Baje je državni oddelek nastopil proti potezi predsednika in kot poroča Chicago Tribune, bo sam državni tajnik George Marshall prišel iz Pariza, da se osebno zoperstavi načrtom Bele hiše.
Načrt bil ustvarjen brez vednosti državnega oddelka
Načrt za pošiljanje osebnega Trumanovega poslanika v Moskvo je bil ustvarjen v Beh hiši brez vednosti državnega oddelka, pravi poročilo. Predlog pa je bil baje podan kot zadnja dramatična poteza v sporu, ki je izbruhnil v Berlinu med za-padnimi silami in Sovjetsko zvezo.
V zvezi z razkritjem teh poročil je bilo omenjeno dejstvo, da je tiskovni načelnik Bele hiše Charles G. Ross stopil v do-tiko z glavnimi radio postajami in zahteval brezplačni čas, da bi bil lahko predsednik oddal preteklega torka "ne-politični govor". Radio postaje pa so zahtevale od Rossa pojasnilo glede vsebine govora, kef so se hotele izogniti možnim posledicam. Ob tej priliki so baje bile obveščene, da namerava predsednik naznaniti, da bo poslal v Moskvo Vinsona.
Poročilo pa pristavlja, da je Ross nenavadno obvestil radio postaje, da je načrt za govor predsednika Trumana bU zavržen in da je najboljše, da na vse skupaj pozabijo.
Zakaj je načrt bil spremenjen?
Dejstvo je, da je radio postaja CBS že naznanila, da bo Truman imel "ne-politični govor" in da je iz Bele hiše bilo sporočeno, da želi Truman nar znaniti, da bo poslal v Moskvo svojega osebnega poslanca Vinsona, verjetno "z namenom, da bi govoril s Stalinom."
Kar pa se tiče opustitve tega načrta, obveščeni krogi pravijo, da je državni podtajnik Robert Lovett zvedel za načrt in se mu takoj zoperstavil. Drugi krogi pa pravijo, da se načrtu zoper-stavlja tudi sam državni tajnik Marshall.
Tajnik Bele hiše Ross, ki se je nocoj nahajal s predsednikom Trumanom v Buffalo, je izjavil, da iz "Bele hiše nimajo za podati nobenih komentarjev v zvezi s poročanim načrtom,
da se pošlje Vinsona v Moskvo." #
Trumanova izjava glede načrtov z Vihsonom
WASHINGTON, 9. okt. — Predsednik Truman je nocoj naznanil, da ne bo poslal vrhovnega sodnika Vinsona v Moskvo.
Istočasno je državni tajnik Marshall, ki se je danes vrnil iz ' Pariza, da poda poročilo pred-I sedniku glede mednarodnega položaja izjavil, da so neosno-
vana vsaka poročila, češ, da je med njim in predsednikom prišlo do "nesoglasja."
Truman je s svojo izjavo po-trdil verodostojnost poročil, da je nameraval poslati Vinsona v Moskvo z nalogo, da bi posredoval za mir. Toda pristavil je, da se je premislil, ko se je o zadevi posvetoval z državnim tajnikom Marshallom.
"Preteklega torka, ko sem prišel v dotiko z državnim tajnikom Marshallom, sem ga obvestil o moji veliki želji, da se na svetu čvrsto upostavi mir in o moji posebni skrbi glede stališča, ki so ga sovjetski predstavniki zavzeli v zvezi s problemom atomske energije," je izjavil Truman in dalje pojasnil, da je vprašal državnega tajnika, če bi kaj koristilo, da pošlje Vinsona kot svojega osebnega poslanika, ki bi sovjetske voditelje prepričal o resnosti in iskrenosti čuvstev ameriškega ljudstva kar se tiče teh zadev.
"Državni tajnik mi je orisal položaj, s katerim smo soočeni v Parizu in z ozirom na njegovo poročilo in možnosti, da bi enostranska akcija bila napačno tolmačena, pa naj je še tako za-željiva, sem sklenil, da tega koraka ne bom podvzel."
Londonski komentator o Trumanovi pregreški
LONDON, 11. oke. — Liberalni londonski časopis "News Cronicle" je danes označil za napako Trumanov načrt, da pošlje svojega osebnega poslanca v Moskvo.
V članku na prvi strani pravi časopis, da bo državni tajnik Marshall ostal še en dan v Washingtonu, da bi razčistil zmedo, ki jo je povzročil "nesrečni Trumanov načrt." Časopis pristavlja, da je Marshall "zelo razkačen, ker jo je Truman z načrtom tako zavozil."
Prvorojenček
Vile rojenice so se zglasile 26. septembra pri družini Gerald in Lydia Schillo, 3839 E. 93 St., in pustile zalega sinčka, prvo-rojenčka. Materino dekliško ime je bilo Lydia (Lilka) Zadnik, ter je hči Mr. in Mrs. Joseph Zadnik, ki vodita gostilno Square Bar Cafe na zgomje?n naslovu že 15 let. Mati in sinček se dobro počutita. Naše čestitke!
Koncert "Glasbene Matice"
Glasbena Matica priredi svoj jesenski koncert v nedeljo 7. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vspored bo sveboval krasne klasične skladbe in lepe domače popevke. Pričetek bo ob štirih popoldne. Javnosti se priporoča, da si nabavi vstopnice v naprej za ta dan, in sicer pri članih zbora ali pa v Oražmovi slaščičarni v Slovenskem narodnem domu.
Iz bolnišnice
Z ambulancp, ki jo je preskrbela Mary A. Švetek, je bil prepeljan iz Huron Rd. bolnišnice Mr. Frank Petek na svoj dom na 20741 Tracy Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Jugoslovan ubit v nemirih v Franciji
PARIZ, 8. okt. — Nemiri' so ponovno izbruhnili vsled stavke premogarjev v Franciji. V spopadu med policijo in vojaštvom z ene in delavci z druge strani je bil ubit en delavec, 33 oseb pa je bilo ranjenih.
Umorjeni delavec je neki Jugoslovan, ki je padel v spopadu med premogarji in policijo v bližini Metza.
Najbolj hude borbe pa so divjale v Michevillu pri Nancy-ju, kjer je prišlo do spopada med premogarji in 500 policaji in vojaki., Policija je tudi razgnala delavce, ki so zavzeli postajo Chalons-Sur-Marne, toda žrtev v obeh spopadih ni bilo.
V bližini Metza, kjer je bil ubit Jugoslovan, je okrog 1,000 premogarjev napadlo policaje s kamni in palicami. V severni Franciji pa so delavci uposleni v metalni industriji pretepli nekega delodajalca in dva inženirja ter napovedali stavko solidarnosti s premogarji.
Skoro vsa francoska pristanišča so vsled stavke bila para-lizirana. V zadnjih 24 urah je edino ena ladja zapustila luko in sicer iz Marseilla.
Truman je danes prišel v Ohio
Danes je posebni vlak pripeljal predsednika Trumana v Ohio, kjer bo demokratski kandidat imel 10 večjih kampanjskih govorov.
V Akronu bo baje predsednik napadel Taft-Hartleyev zakon in zahteval, da se ga preklice. Predsednik se je osredotočil na poskuse, da si zagotovi podporo delavcev in posameznih delavskih voditeljev. Ustavil se bo tudi v Cincinnati ju, kjer se vrši konvencija United Mine Workers unije in kjer je predsednik unije John L. Lewis pozval prisotne delegate, naj "ustavijo Trumana na volitvah 2. novembra."
S predsednikom se je včeraj nahajal v vlaku direktor odbora za politično akcijo CIO Jack Kroll.
Pričakuje se, da se bodo Tru-manu priključili na potovanja iz Cincinnatija v Akron bivši governor Frank J. Lausche in številni demokratski voditelji Ohia..
Argentinski delegat posreduje v sporu glede berlinske krize
Baje je tudi papež Pij XII pripravljen posredovati med zapadom in Sovj. zvezo
PARIZ, 10. okt.—Ameriški, angleški in francoski predstavniki so danes razmotrivali o kompromisnem predlogu argentinskega zunanjega ministra Juana A. Bramuglia, da se konča spor med zapadom in vzhodom glede tako zvane berlinske krize.	^
Argentinski delegat na Gene-*
ralni skupščini Združenih narodov je kot predsednik Varnost-
padne sile pristale na predloge šestih držav in da bi ti predlogi
nega sveta podal predlog v ime-1 zadostili tudi zahtevam Sovje-nu šestih držav—Argentine, Ka-1 tov.
nade, Belgije, Kitajske, Colum-j Bramuglia je odložil prihod-bije in Sirije. Poročilo pravi, da j njo sejo Varnostnega sveta, da
Premenitev delnic SND
Tajništvo Slov. nar. domu na St. Clair Ave. opozarja vse one delničarje, ki še niso spremenili svojih delnic na članske certifikate, da to storijo takoj, ker s 30. novembrom se bo zaključilo s premembami do prihodnjega leta.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Vaje v SND
Jutri, v torek zvečer ob osmih se vršijo vaje na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. za igro "Navihani študentje", katero se priredi pod pokroviteljstvom podr. št. 39 SANSa v nedeljo 24. okt. Prosi se slede-' če, da so gotovo ob času na mestu: Andy Turkman, Frank Ko-kal. Frank Pluth, Nežika Kalan in Joyce Plemel.
Seja direktorija
Redna seja direktorija SND na St. Clair Ave. se bo vršila v ' torek zvečer ob osmih. Prošeni so vsi direktorji, da se udeleže.
CHURCHILL HUJSKA NA TAKOJŠNJI "OBRAČUN" S SOVJETSKO ZVEZO
LLANDUNDNO, Wales, 9. okt.—Bivši angleški predsednik vlade in voditelj konservativcev Winston Churchill je danes izjavil, da lahko vsled berlinske krize pride do "ogabne svetovne borbe" in ponovno pozval na obračun s Sovjetsko zvezo, predno slednja ne dobi atomske bombe.
Churchill je dalje rekel, da bi Zedinjene države "umorile svobodo človeštva in storile samomor," če bi izročile svojo zalogo atomskih bomb, ki-jih je označil kot "imetek, ki čuva napredovanje človeštva."
Bivši angleški premijer je govoril na letni konvenciji Konservativne stranke, katere se je udeležilo 4,000 delegatov iz vseh krajev Anglije.
Churchill označa obravnave proti nacistom za "neumnost"
V svojem govoru se je Churchill zavzel tudi za nacistične vojne zločince in označil za neumnost obravnave, ki se vršijo proti njim. Toda z druge strani je napadel Sovjetsko "zvezo radi nemških in japonskih vojnih ujetnikov rekoč, da bi te ujetnike, ki da jih drži "kot sužnje, morala takoj pustiti na svobodo."
Za vse spremembe v političnem, socialnem in ekonomskem ustroju posameznih držav, kakor za vse upore kolonijalnih ljudstev proti tujim imperiali-stom, je Churchill dolžil izključno le Sovjetsko zvezo.
Churchill je izjavil, da če Rusi želijo, da se prepove uporaba atomske energije v vojne namene, potem bi morali "z dejanji,
ki govorijo bolj glasno kot besede, opogumiti svet." i V svojem govoru je Churchill predlagal Sovjetski zvezi, naj iz "svojega objema" spusti satelitske države Evrope, naj se umakne v svoje lastne meje, ki tvorijo eno šestino zemeljske oble, naj osvobodi s svojim odhodom 11 starih prestolnic j vzhodne Evrope, naj se umakne j na Kurzonovo linijo, naj ne neti nemirov v Malaji in Indoneziji, j naj osvobodi del Korejo, ki se [sedaj nahaja pod oblastjo komu-I nistov, naj odpre svoja področja I za svobodno potovanje in promet itd.
V trpkem in na "končni obračun" hujskajočem govoru je Churchill opozoril, da bi Sovjetska zveza lahko začela izdelovati atomske boihbe.
"Kaj se bo zgodilo, če bodo sami dobili in začeli kopičiti atomske bombe?" je vprašal Churchill in posvaril prisotne, I da si to lahko sami zamislijo, če 'opazujejo današnje dogodke. I	*
Angleški minister napadel Churchilla
RHYMNEY, Anglija, 10. okt. —Angleški minister za zdravje Aneurin Bevan je danes izjavil, da je hujskajoči proti-sovjetski govor Winstona Churchilla storil veliko škodo.
"Drznil se je, da je podal opazke o mednarodnem položaju, katere opazke lahko povzročijo najbolj resni nesporazum," je rekel Bevan in pristavil, da je Churchill "najbolj neskrben govornik v politični zgodovini Anglije."
o tem predlogu razmotrivajo tudi v Moskvi.
Philip Jessup, ameriški delegat in Francoz Alexander Paro-di sta sklenila, da bosta čakala na bolj jasno akcijo skupine j "nevtralcev" v Varnostnem svetu. Kot pravi poročilo, bi se soglasno s kompromisnim predlogom argentinskega zunanjega ministra istočasno ukinilo "sovjetsko blokado" Berlina in sklicalo sejo Sveta zunanjih ministrov štirih velikih sil, na kateri bi se ponovno razmotrivalo o vprašanju Berlina ter Nemčije na splošnem.
Tudi Vatikan se ponuja za posredovalca?
bi se potom privatnih pogajanj moglo pospešiti posredovalno akcijo šestih držav.
Potres uničil sovjetsko mesto
Bramuglia, ki sedaj predseduje Varnostnemu svetu, je v imenu šestih držav govoril s sovjetskim zastopnikom zunanjega ministra Andrejom Višinskim. Toda doslej se še ni zve-
MOSKVA, 9. okt.—Sovjeska časnikarska agencija Tass je danes naznanila, da je v potresu preteklega torka v turkmenski zvezni republiki bilo ubitih veliko število oseb, nad 6,000 pa jih je bilo ranjenih. Poročilo ne omenja, koliko oseb je bilo ubitih.
Tass pravi, da je večina hiš in javnih stavb v glavnem mestu republike Askhabadu, ki šteje 150,000 prebivalcev, bila uničena.
Sovjetska vlada je poslala 120 velikih transportnih letal, ki pomagajo pri oskrbi prizade-
dek), če je VKHnski iHisUU na.t^PodroOj % ahmvUi. zdrymi-
I ki, hrano m začasnimi hisami
akcijo "nevtralcev." Ve se le toliko, da je o predlogih obvestil Moskvo.
Medtem pa tudi iz Rima poročajo, da je Vatikan pripravljen prevzeti vlogo posredovalca v sporu med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo. To vest je objavila italijanska časnikarska agencija ANSA.
Opozovalci sodijo, da bi za-
ter prevažajo mrtvece v bližnja mesta.
Okrog 6,000 ranjecev je že bilo odpeljanih v sosedna mesta, pa tudi bolj daleč, kot na primer v Baku.
Poročila iz Moskve pa pravijo, da je v področja prizadeta od potresa odšlo 1,000 zdravnikov in bolničark.
Ameriški politiki rešujejo svet na isti cinični način kot Hitler, pravi Wallace
TACOMA, Wash., 9. okt.— Henry A. Wallace je danes izjavil, da so se ameriški politiki oblekli v obleko križarjev, da bi rešili svet pred komunizmom, da pa je ta njihov križarski pohod prav tako ciničen in varljiv kot je bil pohod Adolfa Hitlerja.
Pred tem pa je Wallace iz Seattle-ja poslal telegrame predsedniku Trumanu in republikanskemu predsedni škemu kandidatu gov. Deweyu, v katerih jih je vprašal, naj natančno povedo, kakšno stališče so zavzeli v zvezi s fašističnim režimom Franca v Španiji, ekonomsko pomočjo Izraelu in popustljivostjo proti nacističnim zločincem v Nemčiji.
Kandidat Progresivne stranke je izpostavil oba kandidata dveh starih strank v zvezi s svojo kampanjo v državi Washington, kjer ima Progresivna stranka več kot 100 kandidatov za razne urade.
Ameriško zunanjo politiko s Hitlerjevo pa je primerjal na nocojšnjem shodu v Tacomi. Re-jkel je, da se je ameriška zuna-jnja politika rodila iz strahu I pred mirom in načrti za zavoje-I vanje sveta.
Wallace je vlado označil za
"Trojanskega konja," potom katerega so se vtihotapili na odgovorna mesta vojaški voditelji in businessmeni, ki da sedaj upravljajo s politiko vlade.
"Oblikovalci politike se zatekajo k hinavstvu in prevaram. Našli so žebelj, na katerega lahko obesijo svoja življenja in to je Rusija. Oblekli so se v obleke križarjev in začeli reševati svet pred komunizmom, pred Rusijo.
"Svet je že enkrat videl en takšen križarski pohod, ki ga je vodil mož po imenu Hitler. Ali je kakšnega dvoma glede Hitlerjevega hinavstva in prevare?"
Wallace je dalje rekel, da so nacistični zločinci na obravnavah zagotavljali, da niti eden nacistov ni želel vojne in da je njihova vojna bila le "obrambe-na vojna pred boljševiško nevarnostjo."
"Ali je manj cinično in lažnivo, če isto rečejo republikanci ali demokrati ? Ali bo manj ljudi umrlo pod lažnivim geslom, če se ga pove v angleščini namesto v nemščini? Jaz pravim, da republikanski predsedniški kandidat in demokratski mož v uradu izvajata prevaro in hinavstvo nad ameriškim ljudstvom," ie rekel bivši podpredsednik Ze-din jenih držav.
k
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. oktobra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece) ---
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NAPAKE IN UPI V PARIZU
Vrednih za evropske zadeve znane new-yorške revije "The Nation" je poslal sledeče zanimivo poročilo o delu Generalne skupščine Z.N. v Parizu:
Z feključkom splošnih debat so se v Palais de Chaillot po mrzličnem in prizorov polnem tednu vrnili mirni delovni dnevi. Razni odbori so šli na delo, Politični odbor pa obrača vedno z nova vprašanje kontrole atomske energije.
V zaključni fazi splošne debate sta bila le dva glavna govora—govor, ki ga je imel ministrski predsednik Belgije Spaak in govor zunanjega ministra Jugoslavije Edvara Kardelja. Dneve se je v hodnikih govorilo, da belgjski državnik namerava prevzeti vlogo posredovalca za nasprotujoča si bloka. To bi bila velika, zelo zapeljiva in zelo potrebna vloga. Toda mnoge stvari so se zgodile predno je govoril—Schuman, Bevin in Marshall so objavili svoje komunikeje, Rusi pa so odgovorili. Sklep treh zapadnih sil, da berlinsko zadevo predložijo Varnostnemu svetu ni mogel a da ne bi vplival na politika, ki je tako pripravljen, da se prilagodi stvarnosti. Zgovoren govornik, ki ima navado, da se oddalji od svojega pripravljenega besedila, se je Spaajc vdal prevladaj očim čuvstvom; nekje v sredini se je od posredovanja obrnil na melodramatična očitanja proti Rusom in zbrisal večji del svojega konstruktivnega posredovanja. Njegov govor so v klopeh vzhodnih delegacij sprejeli s popolnim molkom. Tako se je rodil posredovalec, kijev istem trenotku tudi umrl.
Govor Kardelja je bil zanimiv radi brezpogojnega in res silnega podpiranja Višinski j evih predlogov za razo-roženje in radi očitnega znaka, da bi Jugoslavija bila srečna, če bi mogla urediti nesoglasje z Rusijo. Z Bevinom se je učinkovito prepiral glede tolmačenja Leninovega stališča o možnosti mirnega soobstoja komunističnih in socialističnih držav. Kardelj je dejal, da kar je Lenin mislil je, da bodo kapitalistične države vedno iznova in iznova poskušale na področju mednarodne politike otežati kolikor bolj mogoče rusko socialistično zmago. Ko je jugoslovanski zunanji minister končal, so vsi delegati pogledali na klopi, kjer so sedeli Sovjeti; Višinski in ostali sovjetski delegati so ploskali.
Pričakovalo se je mogoče, da bi v bolj mirnem.ozračju v odborih prevladal duh sodelovanja nad sovražnostjo. Toda ni bilo tako. Ko je sovjetski delegat Malik predlagal češkoslovaškega zunanjega ministra Klementisa za podpredsednika Političnega odbora je Francija, kar je nenavadno za to deželo, prevzela incijativo in kot svojega delegata predlagala Bolivijanca Costa du Relsa, ki je pozneje bil izvoljen. Na ta način je Polivija dobila takojšnjo nagrado, ker je istega jutra zagovarjala na skupščini, da se Francovo Španijo pusti v posebne agencije Združenih nar.odov—dejanje, ki bi razveljavilo resoluciji Z. N. od leta 1946 in 1947. Drugi in bolj skromen poskus vzhodnoevropskih držav, da bi se kakšnega njihovega predstavnika imenovalo v neki odbor, je isto tako propadel: grški delegat Spiropoulos je porazil poljskega delegata dr. Lacka s 35 proti 15 glasovom pri nominaciji za le poročevalca pravne komisij*. Glavni" cilj je očitno bil, da se razjezi Ruse, toda neki sovjetski delegat mi je dejal: "Mi se ne bomo umaknili, neglede kako daleč bodo šli."
Mogoče so Rusi obrabljeni radi velike spremembe, ki se je izvršila v zadnjih dnevih v zvezi s predvidevanji o možnem razvoju dogodkov v Varnostnem svetu. V ponedeljek se je na splošno pričakovalo, da bo Varnostni svet vrgel knjigo na Rusijo—kakšno strašno resolucijo, ki bi prislilia Sovjete bodisi, da se vdajo ali pa se vrnejo v Moskvo. Drugi dan se je govorilo le o ekonomskih sankcijah. V sredo se je omejilo lq na moralne sankcije. Sedaj so prerokovanja daleč bolj omejena in kaže, da se bo namesto obsodbe Sovjetske zveze vzpodbujalo obnovo stikov.
Težave, s katerimi je soočen Varnostni svet, je sijajno predvideval v ponedeljek Pertinaux, ki je v "France-Soir" pisal: "Vsak, ki je videl Varnostni svet na delu v teku njegovega trideset-mesečnega obstoja, bo dvomil v modrost te poteze (akcijo zapadnih sil, ki so zadevo glede Berlina predložile Varnostnemu svetu). Varnostni svet ne more ničesar podvzeti, če ne obstoja soglasnost petih sil, ki so v njem zastopane. Seveda, ko se pred njim nahaja zadeva miroljubne poravnave razlik, se morajo stranke v sporu vzdržati glasovanja in zato v zadavi, ki jo sedaj ima-
UREDNIKOVA POSTA
VESTI IZ NEW YORKA
New York, N. Y. — Slovenci v New Yorku nismo ravno zaspali v povojnem času, le sliši se bolj poredko v širši javnosti o našem delovanju odkar je nastopila doba svojevrstne povojne histerije, ki je marsikoga oplašila, da je raje tiho kot bi katero rekel v javnosti ali drugače. Nesmiselno bi bilo trditi, da to ne škoduje do neke mere vsemu našemu javnemu udej-stvovanju, vendar pa je mrtvilo zajelo predvsem one ljudi, ki so bili sicer opora in pomoč akcijam, podvzetim v času vojne in kasneje, toda le malo od njih je bilo zares aktivnih. Marsikdo si je tudi mislil, da zdaj, ko pomaga tja preko vsak svojim, niso več potrebne akcije za zbiranje pomoči, in je tako opustil vsako delovanje.
Zbiranje pomoči seveda ni edino potrebno javno udejstvo-vanje, to vemo vsi, in v tem pravcu tudi v New Yorku delujemo kolikor moremo naprej, ker ni dovolj, da človek le dela in se briga zase — skupnost zahteva nepretrgano delovanje nas vseh. Tisti, ki proti delu za .skupnost najbolj zabavljajo, imajo pogosto od tega koristi; sploh bi bil svet žalostna gmota ako bi ne bilo dela za skupno korist vseh. Pa si oglejte malo kaj imamo v tem pogledu na programu v naši slovenski, odnosno jugoslovanski naselbini v velemestu New York:
Progresivne Slovenke št. 11:
Pred letom dni je bil v New Yorku organiziran krožek Progresivnih Slovak in na svoji zadnji redni seji so članice tega krožka sklenile, d a nekoliko proslavimo pivo obletnico. Prirejajo torej v soboto 16. oktobra Beer Party, v Slovenskem domu v Brooklynu (253 Irving Ave.) Imele bomo nekaj posebnega v obliki darilc, tudi drugače bo vesela zabava za vse, ki bodo z nami ta večer. Priče-tek je ob 9. uri in vstopnina, ki krije serviranje piva, je samo $1.50. Pivo se toči od' devetih do ene popolnoči. Ne pozabite, da bodo prišli na zabavo vsi naši
jSlovanovi fantje in dekleta tudi , —kjer pa so ti, tam je dosti petja j in zabave. Torej ne pozabite na-j šega krožka št. 11 ob priliki nje-'gove prve obletnice.
Shod v Jugoslovanskem domu:
V nedeljo 17. oktobra bo v Jugoslovanskem domu, 405 W. 41st Street, New York, N. Y., velik shod. Nastopili bodo Louis Adamič, Zlatko Balokovič, mestni odbornik Connally in drugi. Podan bo pester program petja in godbe.
ženska razstava:
Dne 1. novembra bo otvorje-na vsakoletna Mednarodna ženska razstava, ki bo trajala do in vključivši nedeljo 7. novembra. Kot že več let zaporedoma, bo tudi letos na razstavi jugoslovanski paviljon. Oskrbo tega paviljona smo zadnje dve leti prevzele v oskrbo newyorske Jugoslovanke, ki smo v ta namen organizirale ženski odbor pod imenom Yugoslav American Women's Committee. S tem smo si naprtile precejšnje breme in odgovornost. Prvič j e treba precej plačati za najem-Aino prostora, k temu se pridružijo še drugi stroški, zato moramo delati na vse kripljeT da spravimo potreben denar skupaj. Lansko leto je bilo prodanih premalo vstopnic in tako smo skoro zabredle v izgubo; pravzaprav je bilo treba kriti primanjkljaj z dohodki od naše letne prireditve.	.
Letos bi se rade izognile deficitu in če mogoče, napravile kak dolar, da ne bomo vedno delale praznih rok, kadar pride okrog čas za razstavo. Prodajamo torej, kot navadno, vstopnice in apeliramo na vse naše ljudi v tem okolju, da si nabavijo iste od nas. Dobite jih pri več naših društvenikih in imajo jih tudi članice krožka Prog. Slovenk, nekaj pa tudi predsednice in druge od postojank SŽZ v New Yorku. Stanejo 50 centov.
Pecivo bomo prodajale tudi letos in prosimo vse one, ki so nam v tem pogledu pomagale lani, da se odzovejo tudi letos.
mo, ni potrebno, da bi pravica veta igrala kakšno vlogo. Ker pa je vzrok te zadeve ena bivša sovražna država, Nemčija, lahko Sovjetska zveza najde- člen v Carterju, ki ji lahko dovoli, da preiskusa, če je Varnostni svet pooblaščen, da o zadevi razmotriva. V vsakem slučaju bo tako šibka in negotova organizacija Z. N. pretrpela strahovit udarec. Lahko se prerokuje: bodisi se bo zatekanje treh sil v svet zgubilo v morju postopkov ali pa bodo ustanovile proti-sovjetsko koalicijo izven Z. N. . . ."
Brez ozira kako domišljavo ali pa neupravičeno lahko zveni, jaz še vedno mislim, da vera v kompromis, ki se ga lahko nekega dne doseže glede Berlina in pozneje glede Nemčije, ni samo prazna želja.
Vsak ponedeljek zjutraj imajo Z.^N. svoje razburjenje. Preteklega ponedeljka je bila zadeva o Berlinu, ta ponedeljek je bila manjša bomba, toda povzročila je številne konmentarje—neki fašistični diktator je sprožil napad in zahteva nič manj in nič več vstop v organizacijo Z. N., vključitev v Marshallov načrt in popolno diplomatsko priznanje kot ceno za odstopanje baz zapadnim silam. Evropska izdaja "Daily Maila" priobča potankosti o sestanku med senatorjem Gurneyom in njegovimi vojaškimi svetovalci s Francom. Kot poroča madridski dopisnik časopisa, je Franco mikastil Američane pol ure. Verjetno je, da je svoje posetnike obravnaval kot diktator in zavzel stališče ne osebe, ki ponižno upa, da bo sprejeta v članstvo Z. N., pač pa kot eden, ki se smatra za najboljši imetek, ki bi ga lahko Amerika imela v svojih načrtih proti Rusiji in ki je vsled tega v stanju, da lahko postavlja žaljive zahteve. Kljub zanikanju Washingtona, da se je ameriška politika v odnosu na Španijo spremenila, ljudje v hodnikih Palais de Chaillota so kislo pripomnili: "Bilo je že prej dovolj slabo. . ." Ugibanja o paktu med Washingtonom in Madridom še vedno niso prenehala. Včerajšnji "Daily Express" iz Londona poroča, da je pakt povsem siguren. Ameriške levičarje bo mogoče zanimalo, da je washingtonski dopisnik "Daily Maila" v sobotnjem poročilu javil: "Celo uradniki v Washingtonu so presenečeni, kako majhen učinek je novica storila v ameriških levičarskih krogih, ki so se prej tako lahko vznemirili radi Španije."
Prinesite kar na razstavo. Ako želite kakih informacij, pa pokličite spodaj navedeno telefonsko številko.
Nekatere naše žene so obljubile podariti komade ročnih del za prodajo na razstavi in par naših domačih umetnikov pripravlja nekaj slik z jugoslovanskimi motivi in pa na roko izdelane uhane.
Božične karte;
Največja atrakcija našega paviljona bodo božične karte, ki smo jih dale narediti nalašč za to priliko. Precej stanejo, toda upamo, da bodo naši ljudje segli po njih in nam s tem polagali k lepšemu finančnemu uspehu. Karte bodo po deset centov komad. Zaenkrat j i h imamo šest vrst, kakor sledi: zimska slika v Sloveniji; morski kraj Budva v Črni gori; Ohridsko jezero in samostan na pečinah v Makedoniji; lepo in slikovito zgodovinsko mesto Jajce v Bosni in Hercegovini; dekle v narodni noši in zagrebška katedrala; srbsko dekle v narodni noši in javna stavba Beograda. Torej po ena slika za vsako od šestih jugoslovanskih republik. Drugo leto bomo dale narediti več klišejev ako se bodo karte dobro prodajale in bomo vključile prizore z narodnimi nošami in narodnimi motivi iz Slovenije in od drugod. Za letos smo morale biti skromne radi pomanjkanja sredstev.
Ako želi kateri zunanji naročiti božične karte, naj piše na spodaj naveden naslov.
Jugoslovanski program petja, plesa in godbe bo podan na razstavi v četrtek, 4. nov., ob 9:15 zvečer In bo trajal do desetih. Nastopi bodo v pestrih narodnih nošah. Tudi tekom tedna bodo na razstavi žene in dekleta v narodnih nošah v kolikor bo to mogoče, ker računati je treba na dejstvo, da mnoge žene in dekleta podnevi delajo.
Pozabiti ne smem slamničkov, ki jih naše domžalske šivavke tukaj vsako leto napravijo za razstavo. Ti so zelo popularni in smo jih pogosto po razstavi opazili v velikih trgovinah.
Združena drušstva:
Slovenska združena društva v New Yorku še vedno poslujejo in bodo imela svojo letno prireditev po Novem letu. Pazite za datum, ki bo objavljen kasneje. Društva in skupine priključene tej organizaciji sodelujejo potom nje v vsem našem javnem delovanju v korist našs naselbine in splošnosti. Ker nimamo velikih priredb, je blagajna vedno skromna, zato je treba vsaj enkrat na leto nekaj prirediti. Ako bi bilo več živega zanimnaja in bi bile prav vse naše skupiiie in društva priključene ter tudi aktivne, tedaj bi zmogli marsikaj, tako delamo kakor in kar nam pač dopuščajo razmere. Pa smo tudi tako že mnogo dela naredili, tako v prid nas, ki smo prišli od tamkaj, v prid našs mladine in v prid naše nove domovine.
Ubor "Slovan":
Kakor nekaj slišim bo imel slovenski pčvski zbor "Slovan" svoj koncert zgodaj v novembru. Bodo pač datum naznanili v listih, vendar naj to služi kot opozorilo, ker pri "Slovanu" vedno lepo zapojo, zdaj pa imajo že nekaj časa mešan zbor in nastopijo v moškem in mešanem zboru.
Jugoslovanski pevki potujeta z opero:
Mnogokrat smo v listih med vojno in tudi v povojni dobi čitali o Anici Kepic in Olgi Christi (po materi Turkovič). Nastopali sta na mnogih prireditvah in sta bili zelo priljubljeni radi lepih glasov in prijetne vnanjosti in nastopa. Obe sta neumorno nadaljevali s pevskimi študijami in zdaj sta prvič na potovanju z operno družbo Sharles Wagner Opera Co. Podajajo opero Romeo in Juliet in omenjeni pevki nastopata v zboru. Družba bo tekom
oktobra, novembra in prve dni decembra nastopila v mnogih krajih širom dežele. Navedem naj le nekaj poglavitnih krajev in mest: V Akron, O., 15. okt.; Little Rock, Ark., 22. okt.; Memphis, Tenn., 23. okt.; Louisville, Ky., 20. okt.; Indianapolis, Ind., 18. okt.; Tuscaloosa, Ala., 25. okt.; Columbia, S. C., 29. okt.; Greenville, S. C., 30. okt.; Hampton, Va., 4. nov.; Baltimore, Md., 6. nov.; Trenton, N. J., 7. nov.; Brooklyn, New York, Academy of Music, 10. nov.; Toronto, Canada, Eaton Auditorium, 12. in 13. nov.; El-mira, N. Y., 15. nov.; Philadelphia, Pa., Academy of Music Hall, 16. nov.; Richmond, Va., Mosque, 18. nov.; Birmingham, Ala., 23. nov.; Atlanta, Ga., 24. nov.; Kansas City, State College Aud., 29. nov.; Springfield, 111., 1. dec.; Toledo, 0., 2. dec.; Syracuse, N. Y., 4. decembra.
Ako se naši ljudje po omenjenih krajih zanimajo, pa naj pazijo na tozadevna naznanila v lokalnih listih, da lahko poseti-jo opero v kateri nastopata Ann Kepic in Alga Christi.—Mladima pevkama želimo, da je to početek njune poti k uspehu.
Končno:
Kdor želi -kakih informacij glede ženrke razstave in nabave božičnih kart, naj se obrne na naslov: Anna Krasna, 200 W. 67th Street, New York, 23, N. Y. Telefon: TR 3-4364.
A.. P. Krasna.
Druge poii ni! -
še par tednov in državljani naše republike bomo imeli priliko, da s svojimi glasovnicami odločimo bodočnost Amerike. Ne vem ako smo že kdaj prej imeli tukaj v Ameriki t-a-k-o važne volitve kakor so volitve v letu 1948. Ne gre namreč samo za izvolitev predsednika. Ako bi šlo samo za vprašanje, dali naj bo Truman ali Dewey predsednik Združenih držav, potem bi bila pot na volišče samo potrata časa.
Letos gre za bolj važne zadeve. Letos bomo volilci s svojimi glasovi odobrili ali pa obsodili politično in gospodarsko smer sedanje vlade. Kaj je ta smer? Ta smer je v gospodarskem oziru, podpiranje inflacije in draginje, ki stopnjema znižuje življenski standard revnih ljudskih mas, jih tira v dolgove in v novo depresijo. V političnem oziru pa je, očividno, naš cilj ustvariti si potom prisilne vojaške službe in oboroževanja tako militarističho moč, kakršne še ni imel noben narod v zgodovini, moč, pred katero bodo prisiljene kloniti, ne samo posamezne države, ampak tudi skupina držav.
Moje skromno mnenje je, da politika, ki odklanja vsak kompromis in se naslanja zgolj na oboroženo moč in na atomsko bombo, ne more voditi drugam kakor v novo svetovno vojno. V tej vojni, tudi ako zmagamo, ne bomo ničesar pridobili. Že dvakrat je naše orožje odločalo usodo Evrope. Toda po vsaki vojni za demokracijo je v Evropi manj demokracije, več pa je mednarodnega sovraštva, več mizerije, več nerešenih problemov, yes, in več komunizma, kar je bržkone veliko razočaranje za naše "free enterprajzar-
je".
V Ameriki nas je mnogo državljanov, ki želimo potom glasovnice izraziti našo željo, da AmeriKa opusti politiko "močne roke" in krene na pot prijateljskega sodelovanja vseh narodov, pa naj imajo ti narodi ka-pilistični, socialistični ali komunistični gospodarski red. Volilci vsake di žave naj sami odločajo kakšen politični sistem ali gospodarski ustroj želijo imeti. Edini način, da izrazimo to našs mnenji in to našo željo je, da stopimo pod zastavo Progresivne stranke, da podpiramo gibanje, kateremu stojita na j čelu bivši podpredsednik Henry
A Wallace in pa senator Glen H. Taylor. To mora biti stališče vseh dobrih ameriških državljanov, tudi socialistov. Druge poti ni. Letos ne bomo odločali, ako bomo imeli kapitalistični ali socialistični družabni red. Letos bomo odločali, ako hočemo imeti vojno ali mir.
Slovencem v Collinwoodu sC je posrečilo, da smo organizirali shod, na katerem bo govoril eden voditeljev progresivne stranke, njen kandidat za podpredsednika Združenih držav, senator Glen>H. Taylor. Ta shod se bo vršil v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., v nedeljo popoldne, dne 17. oktobra^ torej par tednov pred volitvami. Prav uljudno vabim vse Slovence, vse tiste, ki ljubijo mir in vse tiste, ki sovražijo vojno, da pridejo na ta shod. Pridite na ta shod, da s svojo" prisotnostjo pokažste kje stojite v današnjih resnih časih.
Moram še poročati, da se ho na isti dan, to je po shodu, vršil v dvorani Delavskega doma' ples, ki ga prireja podružnici št. 48, Slovensko-ameriškega narodnega sveta (SANS). Naša podružnica aktivno • p o d p i r ^ progresivno stranko v sedan]' kampanji. Za ples bo igrala Vadnalova godba.
Torej Slovenci iz Collinwoodai iz Holmes Ave., iz St. Clair A#-iz Euclida in drugod: V nedeljo popoldne 17. oktobra napolnimo dvorano Slovenskega delavskega doma. Kot dobri državljani in kot zavedni Slovenci, jc, naša dolžnost, da to storimo-
Matt Petrovich.
ZNANSTVENA BORBA PROTI TOČI
Kar je bilo včeraj še utopiji' postaja dandanes resnica; zdelo se je, da človek ne bo mogei nikdar vplivati na vreme, ki ho ostalo vedno nezanesljiv čini-telj v njegovih računih. V deželah s planskim gospodarstvom je pa boj proti naraV* niin, elementarnim silam popolnoma konkretna naloga znanosti, zato je povsem jasno, da tudi resno razmišljajo, kako h' vplivali na vreme. To bi bi^" največjega pomena za kmetij" stvo. Tudi v naši ljudski drža^' znanost ne zanemarja te noV® naloge. To dokazujejo uspešni poskusi, ki so jih začeli v boju proti nevihtnim oblakom, da h| načrtno razganjali oblake, ^i prinašajo točo.
Toča povzroči vsako leto v®' likansko škodo v kmetijstvu. ^ stari Jugoslaviji so nekateri zagovarjali uvedbo zavarovanja proti toči. Toda zavarovalnic® so se upirale uvedbi tega zavarovanja, ker je bil "riziko" pi^' velik, za visoke premije se kmetje niso mogli zavarovati-Zdaj pa imamo tudi pri nas zavarovanje proti toči. Zavarova' nje omogoča, da kmet prejm® odškodnino za uničeni pridelek-Toda škode, ki je zaradi tega nastala v kmetijstvu in vse^ gospodarstvu, s tem ni mogoč® povrniti. Na pomoč je morala priskočiti znanost. Prof. Marko Milosavljevič je že v stari Jugoslaviji proučeval znanstveno vprašanje boja proti toči. Tedaj pa oblasti niso pokazale nobenega zanimanja za takšno znan' stveno delo. Prof. Milosavljevič se je šele zdaj lahko posvetil neoviranemu in temeljitemu dcU'-ko mu nudijo oblasti vso po^' poro. Iniciator je Državni varovalni žavod, ki stremi, da hi kmete dejansko zavaroval prc točo.
Prvi poskusi so bili uspešn'-Nevihtne oblake, ki imajo čilno ko])asto obliko, razganjajo s pomočjo letala. Iz letala razpršijo v oblak ogljikovo kisli"®' ki povzroči, da se hlapi ali ledC' ne kapljice spremenijo v žinke. Tako začne snežiti. Sn^' žinke \ nižji, toplejši zračni sti skopnijo. Izkazalo se je, bo mogoče s pomočjo meteor^' loške .službe in letalstva v veli' 4(cm obsegu razganjati neviht' ne oblake. Poskuse nadaljuj^J"'
11. oktobra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
BTRANS
V SISTEMU USTAŠKIH KRVNIKOV
Štirinajstdnevni proces proti ustaškim klavcem, teroristom in ^Pijonom v Zagrebu je s svoje strani osvetlil imperialistično zaroto proti novi Jugoslaviji. Pokazal je obraz imperialističnih agentov in njihovih gospo-darjev. Pokazal pa je tudi njegovo nasprotje; budnost in enotnost našega delovnega ljudstva v boju proti imperialistič-nim kreaturam in njihovim spletkam ter spretnost in glo-boko predanost domovini organov naše ljudske oblasti.
V razkrinkavanju vojnih huj-®kačev, njihovih agentur in me-dela, v razkrinkavanju ža-in oporišč oživljenega faši-2ma je pomen procesa prekora-okvir naše domovine. Marsi-je početje in pripovedovanje Ustaških banditov osvetilo v oceh demokratičnih sil sveta v jasnejši luči.
y tem članku se bomo dotak-oili samo nekaterih dejstev, ki o njih tovariš Boris Kraigher "^^jal v svojem govoru v Ljudski skupščini Ljudske republike Wenije dne 18. maja:
Ce ta dejstva povemo predstavnikom katoliške cerkve v aveniji, se navadno farizejsko 'Ogovarjajo, da se pač vedno %&jdejo garjeve ovce in da za to ne smemo kriviti vse duhov-scine. Mi se s tem strinjamo, to-^a vemo, da te garjeve ovce v t^j čredi niso tako redke. Ved-odkrivamo nove, stalno se Pojavljajo nove in še noben ofi-^'elni predstavnik cerkve na lovenskem jih ni javno obsodil. ® Več, noben še ni do danes ob-®odil "garjevih ovac," noben še do danes obsodil vrste duhov-®ikov-(Joinobrancev, koljačev!
2a danes samo nekaj teh dejstev.
^^red sodiščem v Zagrebu je ^ en sam duhovnik—ustaški ^atnik ,ki je bil določen za voja-kurata vse tolpe. Toda Poftien in vloga "garjevih ovc" ^ katoliški cerkvi za zločinsko za najbolj grozne umore.
kar
si jih lahko zamisli do kra-
okvarjena domišljija, je bil ''Jnogo večji. Proces je odkrival ^ ^činski sistem vzpodbude, ^^Soje in organizacije, kjer so Vodilnih mestih povsod stali ^hovniki. Tu ni bilo več samo ^^''jevih ovc.
. Obtožba zločinov in zločincev prerasla v pošastno sliko raz-ojniškga sistema, kakršen je S^stapovski in kot ga ,lahko le fašizem. Niti tega siste-So tekle od Vatikana do nad-; ^fovskih dvorcev, samostanov župnij, od papeža do kardi-^lov in nadškofov, duhovnikov
^ Menihov.
^vo nekaj primerov s pro-cesa:
sko
^Ofaženi ustaši so pred ljud-
. " sodbo pobegnili v Italijo in ^®trijo. Bili so desorganizirani So živeli samo v strahu pred v strahu za svoja življe-
iJi

nja. Kje so takrat ti zločinci iskali in našli vzpodbudo za nova zločinstva nad ljudstvom ?
Ko sta šla ustaša Dušan Zanko in Horvat k papežu z usta-škim memorandumom, ni našel papež niti besede za obsodbo ustaških zločinov. Obratno, odgovoril jim je, da ve za borbo hrvatskega naroda in da z ozi-rom na upravičene zahteva hrvatskega naroda v tej borbi veruje, da se bodo njihove težnje uresničile. On bo s svoje strani pomagal tej borbi. Obljubil jim je zaščito za Paveliča, ki ga pozna "kot dobrega človeka in dobrega katoličana."
V	vatikanskem radiu in pred papežem je pel ustaški pevski zbor. Zbor koljačev, okrvavljen s krvjo tisočev in tisočev nedolžnih žrtev, je nato papež sprejel in blagoslovil.
V	vatikanski menzi so se hranili in sestajali ustaški teroristi in kovali nove krvave zarote.
V	nadškofovskem dvorcu v Celovcu so se škofi, med njimi ljubljanski, sarajevski in salz-burški, sestali z ustaškim ministrom in izdelali politični program—podonavsko konfederacijo, v kateri naj bi ustaški krvavi red zavladal nad Hrvati, Slovenci, Madžari, Avstrijci in Slovaki. Iz zavoda Sv. Hieronima v Rimu, ki je v neposredni službi Vatikana, se je razširila organizacija. Zaupnik Vatikana za Vzhodno Evropo duhovnik Dra-ganovič se je dogovoril z »Mačkovim emisarjem za Evropo župnikom Juretičem za razširitev tako zvanega "Hrvatskega odbora" na vse tri grupe: Mačkovo, ustaško in klerikalno.
Preko ustaškega koljača Ivice Geržeta so se povezali s slovenskimi domobranci, ki jih je zastopal Žebot, in s poljskimi izdajalci, ki jih je predstavljal general Anders. Sestanek s tem je organiziral menih Vistica. Teroristična organizacija, se je razširila po Italiji, Avstriji in Nemčiji, si je za zvezo osnovala stalni kanal. Tega je v Italiji vodil duhovnik Draganovič in v Avstriji duhovnik Zec, tajnik nadškofa Sariča. Vsepovsod, na vseh važnih postojankah je stal katoliški duhovnik.
Vojni zločinec Emil Tuk, ki je po lastnem priznanju kriv za smrt 5,000 ljudi in ki je še tik pred pobegom dal po sarajevskih ulicah pobesiti 50 pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja, je bil v taborišču Fermo obveščan, da ga jugoslovanske oblasti zahtevajo kot vojnega zločinca. Odšel je v Rim, kjer ga je rektor zavoda Sv. Hieronima spravil v zavod in pozneje v frančiškanski samostan S. Giovanni Battista.
Koljač Ivan Šop, ki ga je zaradi njegovih zločinov imenovalo ljudstvo "krvavi Šop," je našel zatočišče v samostanu S. Paolo Regola.
Špijon Vladimir Sabolič je bil sprejet v Grazu pri dominikan-cib.
Špijon Hranilovič in terorist Križanic sta se nastanila v kapucinskem samostanu v Woehls-bergu. Tako so našli ustaški ministri in največji vojni zločinci za svoje nadaljnje rovarjenje proti ljudstvu zatočišča in shajališča po katoliških samostanih.
Kardinal Ruffini je prišel v ustaško taborišče Fermo, da je dal ustašem novo vzpodbudo za njihovo zločinsko delovanje, ko so ustaški kolovodje iskali banditov za teroristične skupine, ki so jih pošiljali v Jugoslavijo. Kardinal Ruffini jih je pozival k akciji s parolo o Hrvatski kot "obrambi krščanstva."
Župnik Draganovič, organizator terorističnih band in vseuči-liški profesor v Rimu, prej poslanik Neodvisne Hrvatske pri Vatikanu in član komisije, ki je dala pobiti 60,000 civilnih beguncev s Kozare, je pozival k ustaški teroristični delavnosti s parolo o Paveličevi "Neodvisni Hrvatski."
Peter Mandič, generalni ekonom vsega frančiškanskega reda, je organiziral in financiral ustaško tiskarno v Fermu. Zopet vodijo vsepovsod ustaško propagando kardinali, nadškof-je, duhovniki in menihi.
Ko so pošiljali teroristične ustaške grupe v Jugoslavijo, jih je z obleko, hrano in "božjim blagoslovom" oskrbel duhovnik Golik. Kot znak za spoznavanje so dobili teroristi v taborišču Fermo slike ' nekega svetnika. Predno je odšel koljač na zločinsko delo, je dobil kot na primer Miličevič, poleg noža tudi "svete podobice" od duhovnika. Ob prestopu meje je imel terorist Ivica Gržeta pri sebi poleg pištole in noža še "sveto podobico," tri molitvenike in papeževo sliko.
Pa o tem dovolj. Proces je pokazal nešteto značilnih podrobnosti o zločinskem sistemu, ki se razpleta od Vat^ana do najbolj krvoločnega ustaškega krvnika.
Postavljamo vprašanje: Kaj tudi ofe vsem tem katoliška dUr hovščina v Jugoslaviji še vedno ne bo javno obsodila takega delovnega katoliškega klera? Ali bo katoliška duhovščina pustila na sebi tako-obsodbo, kot jo je vsem njim vrgel v obraz ustaški predstavnik, ki je na procesu povedal, da so dobili nalogo organizirati svojo obveščevalno in teroristično mrežo iz vseh žup-nišč in vseh samostanov v Jugoslaviji? In še, kje so ustaški krvniki našli pobudo za take' svoje račune, v katerih ne vključujejo v svoj aparat samo posameznih "garjevih ovc?"
Računali so na vse. To pa se pravi, da je ta ustaški račun odobril tisti, ki ga ni obsodil.
Ponatis iz "Ljudske pravico"
Društveni koledar
OKTOBRA
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
16. oktobra, sobota — Danica
' št. 11 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota. — Plesna veselica društva Velebit št. 544 SNPJ v Domu zapadnih. Slovencev, 6818 Denison Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
17. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St.
17. oktobra, nedelja — Slovenska Ženska Zveea — Letna proslava v SND na St. Clair Av6.
17. oktobra, nedelja. — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
22.	oktobra, petek — Veterans Blaskovic Post — Ples v SND na St. Clair Ave.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave,
23.	oktobra, sobota — Progresivne Slovenke — Ples v SND na St. Clair Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja — SANS podružnice — Prireditev v SND na St. Clair Ave.
30. oktobra, sobota — Carniola Tent 1288 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave.
30.	oktobra, sobota. — Maške-radna veselica društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave.
31.	oktobra, nedelja — priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
l^OVEMBRA
5.	novembra, petek — Independent Veterans Assn. — Ples v SND na St. Clair Ave.
6.	novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
7.	novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Člair Ave.
12.	novembra, petek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota. — Keg-Ijaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu, Holmes Ave.
14.	novembra, nedelja — 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd.
14. novembra, nedelja — Hrv. Nar. Vi ječe—Koncert v SND na St. Clair Ave.
19.	novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
20.	novembra, sobota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
21.	nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. __
21. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert v SND na St. Clair Ave.
25. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
36. novembra, petek — Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
27.	novembra, sobota — St. Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave.
28.	nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
28. novembra, nedelja — Pev. zbor Slavulj — Koncert v SND na St. Clair Ave.
28. novembra, nedelja. — Igra dram, društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
DECEMBRA
3.	decembra, petek — Richman Memorial Post 661 — Pies y SND na St. Clair Ave.
4.	decembra, sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Pies V SND na St. Clair Ave.
5.	decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. •
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
5. decembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
11.	decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. Clair Ave.
12.	decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
18. decembra, sobota---Gay
PRIVATNA DRUŽINA
želi kupiti poslopje s 4 stanovanji ali 3 velikimi stanovanji; med St. Clair in Superior Ave., od E. 55 do E. 79 St. Kdor ima naprodaj naj pokliče GL 3454.
PRODA SE BUNGALOW
s 4 sobami spodaj in eno zgotov-Ijeno sobo zgoraj; nanovo papira-no, garaža in dovoz. Forncz. Lesen. V prijazni naselbini. Pokličite za podrobnosti med 5. in 7. zvečer. KE 5684
PRODA SE
moderno trgovino z mesom in grocerijo, sredi slovenske nasel-I bine. Dober promet. Dobi se lease ' in C-2, licenco. Moderna oprema. Dobra prilika za pridnega človeka. Pokličite vsak čas
KEnmore 1765
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko

SELIŠKAR;
TR2AŠKA CESTA
ROMAN

(Nadaljevanje)	|
"Zbogom mamica, zdaj se bo-® Tinetom igrala, dokler se ^ ^fneš. Pa lepo prosim, prine-, ^ladkorčke tudi za Tineta!" i g , hitela naročevati Marička, So bile njene najlepše uri-I ' kadar sta se s Tinetom igra-J kuhinji.
^^akoj mu je zlezla v naročje, .v , ^0, začniva se igrati, Tin-,V Sa je prosila.
'Le kai?"
"Jaz bom rdeča kapica, ti bos Volk!"
tako lepo je biti sam z j^^fičko v kuhinji in se igrati! .^^fička vzame košarico v roke Se ^ gozd k bolni materi, ki more ganiti s postelje. Iz-postelje prileae Tine-volk,
zarenči in jo hinavsko vpraša, kam da gre. In tako vse do konca povesti, dokler ne pride lovec in ga ustreli. Potem čepita oba na tleh in Tine ji pripoveduje novo pravljico o hudobni mačehi. Marička požira besede, hudo ji je, pa se spet smeje in čez čas, ko konča, ga vpraša:
"Kdo je še hudoben razen mačehe?"
"Pomočnik Tonač."
"Kadar si volk, ga lahko po-žroš!" meni deklica in obema je prijetno v topli kuhinji. Duhovi pravljic se plazijo po stenah, zaklete kraljičine in povodni mož, škrati in morske deklice, rajske ptičice po jo, zunaj pa na-letava »leg in tedaj ni ne po-
močnika ne bunk ne ničesar grdega.
VIII.
Končno je Tine našel napako v ključavnici. Tičala je v ustnici sami med izpiljenimi zobci, ki so tvorili štiri majhne vrzeli, v katere se je ključ vsedel, in ki so -sprožili pero jezika. Eden teh zobcev je bil močno ukrivljen in kadar se je zaobrnil ključ, se je brada zataknila v ta zob, da se ni mogla sukati naprej. Tine je previdno uravnal zobec, ga malo opilil, osnažil rjo z vseh delov ključavnice, dobro namazal, sestavil, zakoval in ključavnica je bila spet uporabna.
Ko je tako prvikrat v življenju napravil samostojno nekaj iz snovi, ki je ni bil vajen, iz taksne snovi, iz katere delajo stroje, je bil neizmerno vesel, hkrati pa tudi poparjen, ker je pomislil, kako malo šele zna, da bi dosegel, po čemer hrepeni. Že majhna ključavnica, ki tehta komaj štiri funte, mu je napravila toliko opravka, koliko dela
in spretnosti je treba šele za železniški stroj, ki tehta mnogo tisoč funtov. No, pa iz malega raste veliko, zdaj je komaj začel, saj je še mlad. Bo že kako! Ponosen je bil, ko je stopil s popravljeno ključavnico pred mojstra.
"Poglej ga no, kujona!" je vzkliknil mojster. "Tak si uganil? Ta, ta, ti si pa kavelj, poglej, Tonač, tega niti ti ne bi bolje napravil!"
Sukal je ključ naprej in nazaj, ključavnica se je zares vsakokrat lepo sprožila, ključ se je mehko obračal, nikjer ni bilo več sledu o rji. Tonač se je namrdnil, ko ga je mojster postavil nekako v istoxvrstAs Tinetom, pa si je mislil: 1^, le čakaj, mulec, bo že še tudi drugače, rekel pa ni ne bev ne mev.
"Zdaj jo boš tudi sam nesel tja, kamor spada. 'Ali si že bil na gradu? Se ne? No, saj imaš kljun, boš pa vprašal, kod se pride tja. Nič se ne boj straže, kar povej, po kaj si prišel, da te
Knights Qub — Ples v SND na St. Clair Ave.
18.	decembra, sobota. — športni ples društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave.
19.	decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31, decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND,
JANUARJA — 19Jf9
1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave.
8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave.
15. januarja, sobota — Glasbe-
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini, vsaka po 4 sobe
Nahaja se na Huntmere Ave., za podrobnosti pa se zglasite pri lastniku 1197 E. 176 St.
SNAŽILKE
Podnevi—6. zj. do 12. opoldne
Tedenska plača. Zglasite se v Employment Office, 5. nadst.
Wm. Taylor Son & Go.
830 EUCLID AVE.
IŠČE SE STANOVANJE
s 4 ali 5 sobami za pošteno družino. Samo 3 odrasle osebe. Dobri plačniki.
Pokličite IV 2537
Splošno tovarniško delo
Izkušnja ni potrebna Plača od ure Dobre delovne razfnere THE ENAMEL PRODUCTS CO.
Vogal Eddy Rd. in Taft Ave.
na Matica — Ples v SND na St. Clair Ave.
16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
23. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave.
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E.SlSt., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo. Trsi, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je jamčena:
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno od-premija na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v
stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko:
August Kollander
v slovenskem Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVE..
Cleveland 3, Ohio.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročilo polom naše tvrdke.
Imamo Ano grozdje in mošt
Tudi letos želimo postreči našim odjemalcem in prijateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko.
Imamo tudi nove sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo na dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska. Se priporočamo za obisk.
NOniNGHAM WINERY
17721 Waterloo Rd.
Pokličite telefon: IV 2724
bodo spustili v grad. Tu imaš groš, zaslužil si ga. Kupi si roži če v in fig, cigaret pa Bog ne daj, ker si še premlad!"
Tine je kar poskočil od veselja, ko mu je mojster priznal delo in ga nagradil. Čutil je v sebi silno moč, ko je tako z uspehom naskočil snov, Ki je bila povsem drugačna od tega, kar je do tedaj opravljal; čutil se je močnega in na pravi poti in če mu je bilo kdaj žal, da je zapustil domačijo, mu zdaj prav gotovo ni bilo, ko je tako srečno j zmagal prvi klin lestvice, ki mu jo je podstavil mojster. Ko bi le ne bilo tega nesrečnega pomočnika! Najbolj hudo mu je bilo, da je moral z njim skupaj spati v isti sobi; ko sta bila sama, mu je tam Tonač bral kozje molitvice ali pa je klofutal za vsako malenkost; prav nalašč jo je iskal v vsakem delu, ki ga je Tinetu naložil.
Čevlji mu niso bili nikoli dovolj osnaženi, postelja nikoli dovolj postlana, neprestano je
renčal nad njim in ko je bilo v kamrici mraza vedno več in več, mu je nekoč sredi noči potegnil odejo s postelje in se z njo pokril; Tineta je tako silno zeblo, da je jokal od ledene bolečine, ki ga je žgala po telesu.
"Mojstru se bom pritožil!" je zagrozil Tine.
"Le drzni se, pa bom že tako napravil ,da boš kmalu spet v Kozarjah na gnoju, kamor spadaš! Saj še smrdiš po hlevu!" mu je zabrusil Tonač. "Tak smrkavec mora vse potrpeti, ali pa naj gre nazaj, od koder je prišel!"
Tine je bil brez moči. Pritožiti se ni upal, ker ima pomočnik zares več veljave pri mojstru kakor vajenec, gospodinji ni maral tega povedati, ker je čutil, da ima sama mnogo prikritih, skrivnostnih skrbi, zato je rajši na podstrešju poiskal med staro zavrženo šaro nfcaj toplih cunj, s katerimi se je odeval. Toda maščeval se mu bo!
Kar tako zlahka se mu tudi
ne bo prepustil. Le kako, da mu ne bi prišel na sled? Mlada pamet je iznajdljiva. Spomnil se je Sultana, velikega hišnega psa, ki je bil ves poln bollj. Poiskal je škatljico, ki se je dobro zapirala in je šel k psu bolhe lovit. Sultan se je kar na hrbet vlegel od za-voljstva, da ga vendarle kdo rešuje nadležnih živalic, Tine pa jih je pridno pobiral in metal v škatlo. Ko se je znočilo, jih je previdno natresel v Tonačevo posteljo pod odejo. Tisto noč kar ni mogel zaspati.
Kmalu potem, ko je Tonač za-smrčal se je začel premetavati po postelji in praskati. Tine pa se je držal za nos, da ne bi kih-nil v glasen smeh. Cez čas je pričel Tonač preklinjati, vstajati in končno je prižgal svečo.
"Ti satan ti, koliko bolh je v postelji!" je godrnjal, Tine pa je narahlo smrčal kakor v najglobljem spanju.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
11. oktobra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Kako se počutiš?
—	Jezik ni moj, glava ni moja, ravno tako noge, tak sem, kakor da mi je dve sto let, — je mukoma spravljal iz sebe besedo za besedo; umolknil je in vprašal: — Ali imam legar?
—	Legar.
Ozrl se je z očmi po sobi in nerazločno dejal:
—	Kje je to?
Razumela je vprašanje in se nasmehnila.
V Caricinu smo.
—	In ti... kaj je s teboj?
—	Sama sem ostala pri tebi, — in kakor da bi se opravičevala ali poskušala pregnati mu kako neizrečeno misel, je pohitela: — Nisem te mogla prepustiti tujcem. Prosili so me Abramson in tovariši iz odbora, naj te varujem , . . Tako vidiš, sem ti morala nepričakovano biti za bolniško sestro.
Zahvalil se ji je s pogledom in z rahlim gibom kocinaste roke.
—	Krutogorov ?
—	Odšel je čez Voronež v Lugansk.
—	Gevorkjanc?
—	Ta... no, veš ... ta je umrl za legarjem.
—	O! . . .
Utihnila sta, kakor v počastitev spomina rajnega.
—	Bala sem se zate. Saj si bil hudo slab, — je tiho rekla.
—	In Bogovoj ?
—	Vse sem izgubila izpred« oči. Nekateri so odšli v Ramensko. No, poslušaj, ni prav, da toliko govoriš. In potem, ali bi ne hotel mleka?
Bunčuk je odmajal z glavo; s težavo je obvladoval jezik, ko je nadalje pozvedoval:
—	Abramson?
—	Odpeljal se je v Voronež, pred enim tednom.
Nerodno se je dvignil, zvrte-lo se mu je v glavi, ki mu je boleče šinila v oči. Ko je začutil na čelu hladno roko, je odprl oči. Preganjalo ga je eno samo vprašanje: ni se zavedal, kdo mu je ta čas pomagal na potrebo? Menda ne ona? Rahla rdečica mu je zalila lica; vprašal je:
—	Ali si mi sama stregla?
—	Da, sama.
Obrnil se je proti steni in za-šepetal:
—	Sram jih bodi . . . Capini! Prepustili so me tvoji oskrbi . .
Posledice legarja so se pokazale na sluhu: Bunčuk je slabo slišal. Zdravnik, ki ga je poslal caricinski odbor stranke, je dejal Ani, da bo to mogoče začeti zdraviti šele potem, ko si bo bolnik dokončno opomogel. Bunčuk se je počasi popravljal. Tek je imel čudoVit, toda Ana se je strogo držala predpisov. Spričo tega so nastajali med njima prepiri.
—	Daj mi še mleka, — je prosil Bunčuk.
—	Ne smeš več.
—	Prosim te, daj! 'Kaj me misliš z lakoto uničiti?
—	Ilja, sam veš, da ti več jedi ne morem dati.
Užaljeno je umolknil, se obr-
MOST!
Za fin moit iz ohijskega ali kalifornijskega grozdja se obrnite na
OHIO GRAPE JUICE
Joe Di Pietro, Mgr. ^15741 MANDALAY AVE. ali pokličite GL i499\lTlv'9^
nil v steno, zastokal in dolgo ni spregovoril, čeprav je trpela zaradi sočutja z njim, je vendar ostala trdna. Čez nekaj časa se je spet obrnil k nji čemeren in zavoljo tega še bolj klavrn in jo moledoval;
—	Ali ne smem kislega zelja ? No, prosim, Ana, draga! , , . . Ustrezi mi... škoduje? . . . Zdravniške čenče!
Ko je zadel ob odločen odgovor, jo je včasih želil z ostro besedo.
—	Nimaš pravice, da se mi tako posmehuješ! Poklical bom gospodinjo in poprosil njo! Brezsrčna in neznosna ženska si! . . . Prav, začel te bom so vražiti.
—	To je najlepše plačilo za vse, kar sem prenesla, ko sem ti bila strežnica, — se tudi Ana ni mogla vzdržati.
—	Nisem te prosil, da ostani z menoj! Ni častno, da mi to očitaš. Izkoriščaš svojo prednost. No, tudi prav . . . Nič mi ne dajaj; Naj crknem . , . Prava reč!
Trepetale so ji ustnice, pa se je premagala in obmolknila; prizanašala mu je in vse potrpežljivo prenašala.
Samo enkrat, po nekem posebno ostrem prerekanju, ko mu je prepovedala drugi krožnik pirogov, se je Bunčuk obrnil in ona je s srcem' bolestno stisnjenim, opazila na očeh bleščeče solze.
—	Saj si pravi otrok! — je vzkliknila.
Stekla je v kuhinjo in mu pri nesla zvrhan krožnik pirogov.
—	Jej, jej, Iljuša, ljubi! Nu, kar daj, ne jezi se! Na, tale je zapečen! — in z drhtečimi ro kami mu je položila v roko pi-rožek.
Bunčuk je silno trpel, poskusil ga je zavrniti, a ni zmogel; obrisal si je solze, sedel in vzel pirožek. Po shujšanem obrazu, na gosto obraslem s kodrasto mehko brado, se mu je sprele-tel skrivljen nasmešek, poprosil je z očmi za odpuščanje in dejal:
—	Slabši sem od otroka . . . Sama vidiš; toliko da nisem zajokal ...
Ogledovala mu je čudno tanki vrat, upadle, brezoblične prsi, ki so se videle skozi za vratom razpeto srajco, koščene roke; vznemirila jo je poprej neznana ljubezen in sočutnost, da ga je prvikrat preprosto in rahlo poljubila na suho rumeno čelo.
Šele čez štirinajst dni seje mogel brez tuje pomoči gibati po sobi. Kakor bilke mršave noge so se mu šibile; drugič se je učil hoditi.
—	Poglej, Ana, grem! — je poskusil iti prosto in hitro, toda noge niso vzdržale telesne teže, tla so se mu spodmikala izpod stopal.
Bunčuk se je moral nasloniti na najbližjo stvar, potem se je široko kakor starec nasmejal, koža na prosojnih licih se mu je togo napela in se nagubančila. Smejal se je s starčevsko hah-Ijajočim grintavim smehom in, ker sta ga napor in smeh utrudila, je spet omahnil na ležišče.
Njuno stanovanje ni bilo daleč od pristana. Skoz okno je bilo videti zasneženo ploskev Volge, gozdove za njo v širokem sivem pasu, rahel valovite obrise daljnih polj. Ana je dolgo postajala ob oknu, premišljevala o svojem čudnem, ostro preusmerjenem življenju. Bun-
čukova bolezen ju je na vso moč i zbližala.	i
Spočetka, ko se je po dolgem, | neznosnem potu pripeljala z I njim v Caricin, ji je bilo hudo, grenko do solz. Prvikrat se ji je primerilo, da je tako od blizu in; tako brez skrivnosti pogledala i na drugo plat občevanja z dragim. Stisnila je zobe, mu preoblačila perilo, mu česala iz ušive, razžarjene glave mrčes, preobračala kot kamen težki život, drhte in z gnusom skrivaj pogledovala njegovo mršavo, golo moško telo, prevleko, pod kate-
ro je tlelo njej tako drago živ-1 Ijenje. Vsa notranjost se ji je upirala, se ustavljala, toda umazana zunanjost ni omadeževala čustvo, ki je ostalo globoko in varno. Sama si je zapovedala, da se mora naučiti premagovati bolečino in dvome. In je zmagala. Na koncu je bilo samo še sočutje in iz globine je izviral studenec ljubezni in se prebijal na dan.
Nekoč je Bunčuk dejal:
—	Zoprn sem ti po vsem tem .. .aH ne?
—	Preskušnja je bila.
—	česa, potrpežljivosti?
—	Ne, ljubezni.
Bunčuk se je obrnil vstran in dolgo ni mogel ustaviti drhtečih ust. Drugih pogovorov o tej stvari nista imela. Besede bi bile prazne in brezbarvne . .
Sredi januarja sta se odpeljala iz Caricina v Voronež.
17
16. januarja zvečer sta se Bunčuk in Ana pripeljala v Voronež. Tam sta se pomudila dva dni in se odpeljala proti Mile-rovu, kajti na dan odhoda so prispela poročila, da so se tja-
kaj premestili donski revolucionarni odbor in njemu zvesti oddelki, ki so bili prisiljeni spričo pritiska Kaledinovcev izprazniti Kamensko.
V Milerovu je bilo vrveče in hrupno. Bunčuk je ostal tam nekaj ur in se s prihodnjim vlakom odpeljal v Gluboko. Drugi I dan je prevzel strojnični odde-I lek, naslednje jutro pa je bil že ! v boju s Černecovljim oddelkom. ; Potem ko so Černecova razbi-li, sta se morala s Ano nepri-: čakovano ločiti. Neko jutro je I pritekla iz poveljstva razgibana
in skoraj vzradoščena.
—	Veš, Abramson je tu. Zelo rad bi te videl. Potem pa še ena novica, danes odpotujem.
—	Kam? — se je začudil Bunčuk.
—	Abramson, jaz in še neka] tovarišev gre v Lugansk na agi-tacijsko delo.
—	Boš zapustila oddelek? — je mrzlo vprašal Bunčuk.
Zasmejala se je in se pritisnila k njemu z zardelim obrazom:
(Dalje prihodnjič)
DODATNA
NUJNOSTMA ODREDBA
po Javni utilitetni komisiji v Ohio
NANAŠAJOČ SE NA DODATNE
PUNSKE GRELNE INSTALACIJE
Javna utilitetna komisija v Ohio je pravkar izdala dodatno nujnostno odredbo, ki stopi takoj v veljavo. Ta bazira na pričevanju družbe The East Ohio Gas Company pred zasliševanju komisije 30. septembra 1948.
Ob tem času je East Ohio predložila svoj najnovejši proračun o plinski zalogi, ki je na razpolago za grelno sezono 1948-49. Pokazal je, da družba pričakuje imeti na razpolago, za dostavo ob dnevih največje potrebe, več plina, kot pa ga je bilo označenega v prejšnjem proračunu, ki je bil predložen 2. marca 1948.
Vsled tega, najnovejša odredba Komisije dovoljuje East Ohio zalagati nove in dodatne plinske grelne instalacije s naturnim plinom tekom sedanje grelne sezone, le do,sledeče meje;
KONVERZIJA OD DRUGE VRSTE KURIVA
čivši 1. junija 1948, ampak katerim seje odklonilo dovoljenje na podlagi prejšnjih proračunov glede zaloge plina, katero se je predvidevalo za razpolago.
Takih prosilcev je bil 4,687 v okolišu družbe. Če bo kateri izmed te skupine preklical svojo prošnjo, se bo dovoljenja za premembo od druge vrste kuriva v tej jesenski ali zimski dobi izdalo prosilcem, ki so vložili prošnje izza 1. junija 1948, za upoštevanje v 1949. Ta dovoljenja bodo izdana LE DO ŠTEVILA preklicov in po redu njih registracije po 1. juniju 1948. Nujnostni slučaji bodo dobili prednost.
Prosilci, katerim se bo dalo odobren je, bodo obveščeni čimprej e mogoče.
NOVA POSLOPJA
Dovoljenj za inštalacijo plinske grelne naprave v novo zgrajena poslopja, nahajajoča se v območju East Ohio, bo izdanih do števila 2,500, tekom preostalega leta 1948.
Dovoljenje za premembo od druge vrste kuriva za gretje s naturnim plinom, se bo izdalo vsem prosilcem, ki so se registrirali do in vklju-
Prošnje za konverzijo na kurjavo s plinom v PRIHODNJEM LETU se še
vedno sprejema
East Ohio bo še nadalje sprejemala prošnje od odjemalcev, ki želijo premen jati v zimi 1949-50 na kurivo s plinom. Vse te prošnje se mora vložiti v najbližjem uradu družbe potom pošte ali osebno. Prošnje se bo upoštevalo po redu, kot bodo sprejete, toda se jih ne bo vzelo v rešitev do konca
tekoče grelne sezone. Ob tistemu času, bo število izdanih dovoljenj, če katera, odvisno od raznih faktorjev, vključivši izkušnja družbe v zadoščenju zahtev to zimo in bolj natančnih informacij glede količine dodatnega plina, ki bo na razpolago za drugo prihajajočo zimo.
THE EAST OHIO GAS company
Ta prošnja je
za v odobritev ža konverzijo na plinsko kurjavo ^
1949
EAST OHIO GAS COMPANY	DATUM
Prošnja za dovoljenje premembe iz druge vrste kuriva na kurivo s
naturnim plinom za gretje
(Za zimo 1949-50)
(Proilmo tiskajte; ne piiite)
IME PROSILCA
ŠTEVILKA IN ULICA '
(MESTO ALI OKRAJ)	--TELEFON
kakšno poslopje (Prosimo označite)
za eno družino □
drugo □
čo je drugo, prosimo opišite_______________________________________
Če se namerava inštalirati plin drugje kot pa na označenem naslovu na levi strani, dajte naslov, kjer se ima opremo inštalirati.
ŠTEVILKA IN ULICA
MESTO ALI OKRAJ
podpis prosilca