UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVI - N. 16 (1331)
Udine, 30. septembra 1965
Izhaja vsakih 15 dni
Vašim emigrantom ne sme nihče ničesar vzeli
Na žalost ni novost in mislimo, da tudi ni v čast državi, da nekateri kreditni zavodi, in nihče ne ve s kakšnim kriterijem, pridržujejo zase posebne odtegljaje od pošiljk italijanskih de-avcev, ki delajo v inozemstvu.
Zdi se, da je to nemogoče, a je na žalost resnica, ki ponižuje in postavlja v slabo luč cel narod, ker gre v tem primeru, ahko rečemo, za razpravljiv odtegljaj v škodo naših delavcev, ki morajo opravljati v inozemstvu najnevarnejša in najtežja dela, da zaslužijo najnujnejše zase in za svoje družine. Dostikrat morajo gledati smrti v oči in pri tem zadostuje, da se spomnimo grozne nesreče, ki se je dogodila v Marcinelle v Belgiji in tistih žrtev, ki še danes leže pokopane pod debelo plastjo ledu v Mattmarku v Švici.
Da je to res, nam potrjuje in-terplelacija, ki so jo pred nedavnim predstavili italijanskemu parlamentu poslanci Bri-ghenti, Pellegrino, Calasso, Pez-zino, Giorgi in Manenti.
Interpelacija se glasi:
« Podpisani prosijo ministra zaklada, dela in socialnega skrbstva, naj odgovorita, če jim je znano, da so 5. oktobra 1954 sledeči kreditni zavodi: Banca Nazionale del Lavoro, Banco di Napoli, Banco di Sicilia, Monte dei Paschi di Siena, Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banco di Roma, istituto Nazionale di Credito per il Lavoro Italiano all’Estero (ICL) in druge banke državne važnosti, ki jih kontrolira IRI, podpisale sporazum, s katerim je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna bančna taksa v višini 0,50 odstotkov na dohodke valut, ki izhajajo iz pošiljk italijanskih emigrantov.
To neupravičeno provizijo, ki si jo pridržujejo banke prište-jejo k normalni bančni taksi, ki znaša 0,15 odstotkov in samo 15. marca 1963 je bila višina zmanjšana na 0,35 odstotkov na tuje divizne pošiljke, ki prihajajo Iz Francije, Nemčije in Švice, dočim ostane za druge države ta odtegljaj nespremenjen. Zaradi te samovoljne komisije se zvi-
torej odtegljaj na pošiljke e-migrantov iz inozemstva odstotek na 0,50 in 0,65 odsto proti 0,15 odsto na odtegljaje za druge katerekoli pošiljke.
Če upoštevamo, da je bilo leta 1963 za več kot 300 milijard dohodkov v valuti, ki so jo poslali domov emigranti, in poz-teje so bili ti dohodki še višji, se lahko ugotovi, da je samovoljni odtegljaj, ki so ga jemale navedene banke, prinesel v njihove blagajne poleg normalnega odtegljaja 0,15 odstotkov in drugih dohodkov kar eno milijardo 'n 300 milijonov lir, ki so jih odtrgal i skromnim prihrankom emigrantov.
Podpisani pojasnjuje, da je minister za delo, ko so razpravljali o proračunu za leto 1965, ^Prejel dnevni red, ki ga je ob-vezoval, da pregleda z drugimi Zainteresiranimi ministri pro-blem, ki zadeva to interpelacijo, a se še danes nadaljuje samotno odtegovanje.
Podpisani prosijo zato internirane ministre kakšne mere nameravajo vzeti, da bodo prenehali ti neupravičeni in samo-v°ljni odtegljaji, ki že enajst let obremenjujejo skromne prihran-Jte naših delavcev v inozemstvu».
DOLGO PRIČAKOVANA ODLOČITEV
Končno bo prišel rabeljski rudnik pod upravo dežele Fnrlanija-Julijska Benečija
Rudniški bazen, ki je predromanskega izvora, leži ob tromeji Italije, Jugoslavije in Avstrije Nujno potrebna topilnica za svinčeno rudo — Zgodovina rudnika zadnjega stoletja
RABELJ, septembra 1965 - Ker so uradne vesti glede rabeljskega rudnika tolažilne - te, kot bomo videli na koncu, se tičejo dejanskega prehoda rudnika v roke avtonomne dežele Furlanija-]ulijska Benečija - se nam zdi, da bomo ustregli našim bralcem, če na kratko objavimo opis tega najvažnejšega rudnika Furlanije. Rabelj ima poleg tega tudi izredno dobro lego in je z.ato primeren za izlete, ker se more od tam občudovati in uživati sliko enega najlepših alpskih jezer - Rabeljsko jezero - ki je očarljivo zaradi svoje modrikaste vode in zaradi drugih neštetih posebnosti. In ne smemo pozabiti - in to zanima predvsem turiste, ki prihajajo iz severne Evrope - da je Rabelj tudi važno središče na eni najvažnejših cest in sicer na oni, ki veže preko Predelskega prelaza in Soške doline severno Evropo z Jadranom. Po lej cesti je pot od Rablja do morja najkrajša: malo več kot 100 km. Iz Rablja se odcepi tudi panoram'čna alpska cesta, ki veže preko Nevejskega sedla Kanalsko dolino z Železnim kanalom.
Marsikdo se sprašuje, kdaj so začeli obratovati rabeljski rudniki, katerih rovi segajo pod vas in celo pod bližnje jezero do 800 metrov globoko. Menijo, da imajo že predromanski izvor. Ne moremo tudi izključiti, da je tudi pri Rimljanih ob prehodu čez prelaz Predil vzbudila pozornost rdeče-rjava barva oksida na obronkih Kraljeve gore. Slovenski zgodovinar Valvasor trdi, da so pridobivali tam celo zlato in srebro.
Rudniški bazen, ki ga izkoriščajo najmanj od XIV. stoletja, leži na južnih obronkih Kraljeve gore. Mineralizacija je razporejena ob vzporednih razpokah, usmerjenih od severa proti jugu in so dolge okoli 1500 metrov s 50 odstotno inklinacijo. Rudniška koncentracija se razširja in včasih prehaja v kolone; najvažnejša že raziskana se nahaja v okrog 500 metrov višine.
Cinkovo in svinčeno rudo pridobivajo v višinah do 450 metrov tik nad stanovanjskimi zgradbami Rablja in segajo v globino do 260 m. V tej višini se odpira velik odtočni Loški predor, ki je dolg okoli 4860 m. Po njem se izliva 500 litrov vode na sekundo
skozi Predel v Koritnico. Predor je bil zgrajen tudi v vojaške namene. V njem se lahko izkoristi prostor 2,50 x 2 m z enakomernim padcem 2%. Od tu se spuščata dva jaška, ki sta opremljena s hidravličnim dvigalom. Po predoru: so med prvo svetovno vojno speljali majhno električno železnico. železnica je prišla zelo prav Avstrijcem, ki so se je posluževali namesto stalno oblegane predil-ske ceste. Po tej železnici so v treh letih prepeljali skozi predor v Log pod Mangartom 600 tisoč vojakov, ogromno količino orožja, municije in drugega materiala. Sedaj znaša skupna dolžina rudniških rovov okoli 100 kilometrov.
Ogled rudnika je zelo zanimiv iz znanstvenega pogleda in tudi zaradi mnogih prekrasnih pojavov mineralizacije, kakor tudi zaradi prog in površine plasti, ki so navadno zelo vidne. Primarna ruda je cinkova svetlica z majhno svinčeno primesjo.
Od izkopane rude je 30% neuporabnega kamna, ostalih 70% pa vsebuje okoli 18% cinka in 4% svinca. Poleg tega se v pral-nikih pridobi še 28% izprane rudnine. V državni rudnik, ki je bil dan v izkoriščanje leta 1923 an-gleško-italijanski družbi « Società Miniere Cave di Predii » s sedežem v Rimu, se je urinil tudi privatni rudnik, katerega je tudi vzela pod svojo upravo nova družba, ki je razširila raziskovalna dela ter preuredila rudniške naprave. Leta 1925, je bilo zaposlenih v rudniku 1020 delavcev, od teh se jih je vsak dan vozilo po predoru 120 v Log pod Mangartom. Ob Ziljici so po žičnici prevažali vsak dan v Trbiž 180 ton rude, od koder so jo pošiljali v topilnice, kajti Rabelj jih ni imel in jih nima še niti danes.
Rudnika sta se dejansko združila po priključitvi Kanalske doline k Italiji. Sledilo je kratko obdobje uspešnega obratovanja, ker je takrat vladalo na svetovnem tržišču pomanjkanje neželeznih kovin. Leta 1930 je rudnik prišel v krizo in leta 1931 je prenehal obratovati. V letih 1933-34 (direktor inž. Nogara) je bila obnovljena zastarela rudniška oprema in na novo so bili zgrajeni tudi rudniški prostori, da so bili kos konkurenci zunanjega trga.
Proizvodnja je pričela naraščati, ko je staro družbo nadomestila nova (Pertusola), ki je uvedla v rudnikih nov delovni sistem najvišjega izkoriščanja, ki je večkrat privedlo delavce do stavk in agitacij, ki so včasih trajale tudi daljši čas. Z novim sistemom je « Pertusola » zmanjšala število delavcev na polovico, povečala je izkoriščanje ostale delovne sile in dvignila je dohodek.
Leta 1963 je prešel rudnik v roke novemu podjetju z državno udeležbo (AMMI), sedaj pa se zanj poteguje dežela Furlanija-Ju-lijska Benečija, ki ima tudi nalogo, da opremi rudnik s topilnico za predelavo surovega materiala. Samo s topilnico bo moč premostiti morebitno krizo svinca evropskega ali celo svetovnega značaja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
illuminili munii milimi  ..
OSTAL BO VEDNO ŽIV SPOMIN
v Vilah dim Foido zažgali fašisti nevai neznanih borcev za svahodo
V spomin na ta grozni pokol odkrili ploščo - Svečanosti udeležili domačini ter številni zastopniki bivših partizanov iz to in onkraj meje
so se
Dne 29. septembra 1944. leta, v polnem ozračju partizanske borbe, je nek oddelek naeifaši-stov po treh dneh borbe, ki je zmedla celo « Vzhodno svobodno ozemlje» (Zona Libera Orientale), ki se je razprostiralo med čen-to, Čedadom in Briginjem, zažgal v neki hiši v Vilah, mali gorski slovenski vasi v občini Fojda, devet živih partizanov brigade «Ga-ribaldi-Osoppo », ki je bila takrat pod enotnim vodstvom.
Po prizadevnosti sekcije ANPI v Fojdi so v nedeljo 26. t.m. odkrili v spomin in na čast devetim mučenikom, imena katerih so ostala na žalost neznana, ploščo na obnovljeni hiši, ki je bila za partizane pred 21. leti strašna grmada.
Pred odkritjem spominske plošče so se vršili slavnostni govori in cerimoniji so prisostvovali zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti dežele. Proslave so se udeležili tudi zastopniki bivših partizanskih borcev iz sosednje Tolminske.
Ta slavnostni dan nam je dal priliko, da smo se bežno ozrli po Vilah, kjer se hiše krušijo in počasi razpadajo, ker se pogreza zemlja in od koder so se ljudje že zdavnaj izselili in jih je ostalo doma le kakih deset od 120, ki
1
ZGORAJ DESNG:Posebni vagončki raztovarjajo svinčeno rudo v spodaj stoječi silos. Tukaj delavec v nostranjosti rudniškega rova zaverovan v svoje delo, ki je sila odgovorno, z marljivostjo in izkušenostjo manevrira obratnik — ZGORAJ LEVO: Panorama rabeljskega rudniškega bazena. Ime Rabelj je brezdvoma prvotno, saj je dokazano, da je bil prvi lastnik (1456) Osvald Rabelj in tako je tudi po njem naselje dobilo ime. Na sliki vidimo jašek in rudniške naprave
jih je bilo še pred nedavnim.
Vile so pravzaprav le peščica hiš, ki so zakoreninjene na gorsko sleme, ki se dviguje nad Foj-do, na desni strani ceste, ki vodi v Podcerkev. Ta zaselek je bil nekdaj vas kot vse druge: imela je 35 hiš, cerkev, šolo, trgovino in zadružno gostilno. Sedaj so pa Vile skoraj izumrle. Skoraj vsi ljudje so se izselili in prav to je najbolj zgovorna žalost te slovenske vasice. Nek furlanski poet je dejal, da so Vile kraj, ki je bil nekdaj živ in ki z leti neizprosno ugaša v veselje nepremičnih kuščaric, na soncu, med kamenjem razpadajočih hiš.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIII
Praznik slovenske mladine v Trstu
Podobno kot je letos spomladi slovenska mladina v Italiji organizirala kot eno svojih osrednjih proslav dvajsete obletnice zmage nad nacizmom uspeli spominski tek od Beneške Slovenije do Bazovice, je zdaj pripravila novo prireditev pod naslovom Praznik slovenske mladine.
Na prireditvah v okviru praznika je sodelovala vsa slovenska mladina ne glede na svetovnonazorsko usmeritev in politično prepričanje. Prireditve so imele telesnovzgojni, kulturni in zabavni značaj. Pričele so se s tekmovanjem štirih slovenskih mladinskih zabavnih orkestrov na stadionu « 1. maj » v Trstu. Ves dan je bil posvečen športnim in kulturnim prireditvam. Dopoldne so bila tekmovanja v namiznem tenisu, popoldne pa v teku čez dm in strn ter v odbojki. Praznik je zaključila kulturna prireditev na stadionu. Po slavnostnem govoru predstavnika mladine so posamezni mladinci recitirali slovenske pesmi, vmes pa je pel moški zbor iz Repna. Po končanem sporedu so razdelili nagrade zmagovalcem na športnih prireditvah in najboljšemu zabavnemu orkestru.
Iz Nadiške doline
Prijeten izlet v Ljubljano
Prosvetno društvo « Ivan Trin-ko » v Čedadu je priredilo enodnevni izlet v Ljubljano. Blo je kajšnih stuo izlenikov, takuò de so napounil kar dua autobusa. Dosti od njih jih nje blo še an-kul poprej u Ljubljani an zatuò je biu za te izlet še pru posebno interesanten an lušten. Bli so ljudje iz Čedada, Dolenjega Braa-sa, Sv. Lenarta, Fojde, Maline, Tavorjane, Mažerol, Čenebole, Črnega vrha, Sredenj an iz dre-škega kamuna. Najparvo so si ogledal znamenite Postojnske jame, popudan pa prestolico Slovenije Ljubljano an vinsko razstavo. Damu so se varnil pozno ponoči usi dobre volje an pouni ljepih utisov.
Zadnje dni avošta pa so priredili izlet u Slovenijo ljudje iz Terske in Krnahtske doline. Blo jih je nih pedeset, pejal pa so se z automobili, zaki je bluo u tistem cajtu doma use pouno emigrantov, ki so im j el venčpart svoja vozila. Bli so na Bledu, popudan pa so si ogledali Ljubljano.
U Platiščih pa so organiziral skupno božjo pot na Brezje na Gorenjskem. Blo jih je polen avtobus. Bli so tam dua dni. Tud tisti so si lepuò ogledali Slovenijo: šli so u Jugoslavijo skuoz Gorico, si ogledal Postojnsko jamo, Ljubljano, Kranj, Brezje, kjer so tud prenočil, Bled, Jesenice, Kranjsko goro an se varnil skuoz Rateče po Kanalski dolini damu.
Mali obmejni promet dosegel primat meseca avgusta
Mjesac avošt je dosegel ljetos primat u prehodih skuoz konfin u štupci, kjer je prehod parve kategorije. U tjem cajtu je namreč šlo čez konfin kar 15.862 italijanskih državljanov, medtjem ko je blo potnikov drugih držav 3.114. Usi ti so šli čez konfin z rednim pasaportom. če temu nu-merju prištejemo še prehode z dvolastniško izkaznico, dobimo 47.057 prehodov, to je numer, ki ga u desetih ljetih, tuo je od lje-ta 1955, kar je biu podpisan videmski sporazum, njeso ankul zabeležili. U istem cajtu je autobus, ki vozi iz Čedada u Tolmin, prepeju 185 ljudi an 2.480 autobus iz Tolmina u Čedad.
čez druge prehode je blo takole gibanje: čez Učjo 527, Most na Nadiži (Tipana) 714, Robedi-šče 1764, Polava pri čeplatiščih 519, Solarje pri Dreki 578, Most. Klinac 156, Most Mišček 294, Hum 12, Dreka 326 in skuoz Skale pri Grmeku 22.
Sv. Peter S
Koliko nas je
Tud mjesca avošta smo dobil na demografskem oficihu žalostno sliko: emigracija narašča. Po navadi gredo ljudje od duoma največ na pomlad, sada pa emigracija ne pozna nobednega koledarja. Mjesca avošta je šlo iz špjetarskega komuna kar 15 ljudi an tuo: iz Pet j aha 3, iz Dolenjega Brnasa 4, iz Mosta Sv. Kvi-rina 4, umrli so pa 4. U istem cajtu so bla tri rojstva an šest porok. Takuò je parvega septembra šteu špjetarski komun 2605 ljudi.
So vodn
Zgubili smo še ’dnegà parjatelja
Nikolaj Trinko, med parjate-Iji imenovan « Nikolin », lastnik znane oštarije u Vidmu « Turi-
smo », nas je nenadoma zapustu, kuaž je odšli od nas po prstih, de ne bi nobednega motil, takuò je biu skromen an dobar.
Naš dragi par j atei j, ki je biu dobričina z usemi, si je preča pardobiu ugled an simpatijo usjeh tistih, ki so im j el parlož-nost se z njim srečati.
Rodil se je pred 70 ljeti u So-vodnjah, a je živu nih 40 ljet u Vidmu. Use njegovo življenje je blo posvečeno le djelu an borbi za buojšo bodočnost an socialno pravičnost.
Veličasten pogreb je biu dokaz, kakuò je biu rajnki parlju-bljen med usemi. Užaloščeni ženi an žlahti izrekamo naše globoko sožalje.
Zavoj usada se je pogreznila Karličeva hiša
Huda ura, ki je zajela tud uso Nadiško dolino, ni nardila škode samo puoju an traunikom, ampak tud hišam. Zavoj usada se je pogreznu del Karličeve hiše.
Kambra, u kat j eri sta spala Silvano an Giovanin Karlič, se je kar naenkrat znajdla u kljeti. Na srečo se njesta nič udarila, samo dosti strahu sta poskusla. Zajce an kakuoše, ki so bli za hišo, je pa use ubilo.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Iz Terske doline
Zavoj usada je grozil plaz tud na cjesti Polava-čeplatišče an zatuò je dau komun, dok njeso odstranil nagobarnosti, tisto cje-sto zaprjet.
U Briščah, u podbonješkem ko-munu, pa se je na bri tofu podrla mrtvašnica an zatuò je tud tam dosti škode.
Bris če
Nov famošter
Za famoštra u naši fari je biu imenovan don Faustino Nazzi, ki je do sada pastiroval u San Qui-rinu na Furlanskem. Farani so ga špar j el zlo slovesno, čeglih so bli malo kontenti, de jim je škofija pošjala tajšnega gospuoda, ki ne zna domačega slovjenskega jezika.
Dolenji Bar nas
Zgradil boje vodovod
Prejšnji tjedan je bla na sedežu komuna licitacija za gradnjo vodovoda, ki bo koštala okuol 8 milijonu lir. Djela je preuzela njekšna gradbena impreza iz Fojde. Z djeli bojo začel še ta mjesac. Tisto djelo je blo nujno po-trjebno, zaki sedaj je dajal vodo Dolenjemu Brnasu špjetarski vodovod an zatuò je nje blo ankul zadost.
TAVORJAKA
Mednarodni folklorni praznik
Mednarodni folklorni praznik, ki je biu dne 12. setemberja, je zlo dobrò izpadu. Ob tej okažjo-ni je bla u Centi tud agrikolturna mostra an so mogli zatuò narditi europsko publiciteto za svoje produkte. Med tekaj gledalci so bli namreč še folklorni plesalci an peuci iz Avstrije, Holandske, Jugoslavije an Grčije. Na štantih so pokušali že itako rinomiran domači sir an pečeno polento, grozduje an staro vino iz lokalnih kantin. Na mostri je bla še Ijepo rejena živina an več vrst zajceu. Na mostro so paršli še raprežentanti raznih autorità iz čente an Vidma.
Tuo je bla parva mednarodne prireditev, ki je bla u Centi. Drugo ljeto jo bojo priredili u drugem kraju, za tikerega se muo-rajo pa še lošti dakordo.
Vi s korša
Nagla smrt Gilda Škurjana
Zlo nas je užalostila notici j a, de je umar ta na djelu u Germanij i naš vaščan 60 ljetni Gildo Debellis-škurjan. Tud ta je muo-ru kot venča part naših ljudi hoditi po svjetu za djelom, de se
djelu zadjela kap. Pokopali so ga na domačem pokopališču, kamor so ga kompanjali usi paezani anu znanci iz bližnjih vasi.
MEČANA
Cjesta končno dograjena
Prejšnjo nedejo so svečano odprli novo ejesto, ki veže Mečano z dolino Nadiže. Cjesto so zgradil sudatje, ki jih je poslalo sem ministrstvo za obrambo. Mečanci so dosti hudega prestal, zaki so muoral nimar use nosit na harb-tu. Med uojskò je blo dosti hiš požganih, ki so jih potlè po malem počas postrojil. Njihov trud je biu sada poplačan, saj je po novi cjesti že zdrčel parvi auto-mobil.
ČEDAD
Našli so staro tablo
Po zadnji pouodnji je paršla na dan par Hudičevem mostu 'dna tabla, ki nosi napis: « Erec-tus-A.D. MCCCC ». Učenjaki so mnenja, de je biu postavjen tistega ljeta na tjem kraju parvi most čez Nadižo. Tisti most je zgradiu ljeta 1452 Gabillacco Ebe-rardo iz Beljaka an so ga podrli italijanski sudatje ljeta 1917, kar so se umikali iz Kobarida pruoti Piavi.
LANDAR
je lahko preživjau. Dostikrat je paršu ta hiši, de se je malo odpo-čiu, ljetos pa so ga parpejali ta hiši martvega, zaki ga je ta na
Neurje poškodovalo vhod v Landarsko jamo
Zavoj hude ure, ki je divjala tud po Nadiški dolini, se je z brjega utargu velik zemeljski plaz an zasul vhod u Landarsko jamo. Troštamo se, de bojo šten-ge preča očistili kamenja an pjes-ka an de bo jama spet dostopna turistom.
TAVORJANA - Hranilnica an posojilnica (Cassa Depositi e Prestiti) je posodila komunu 8.300.000 lir, de bo mogu plačati zdravljenje u špitalu ubogim od komuna.
MAŽEROLE - U teku so djela za izgradnjo kanalizacije, u kratkem pa bojo začel strojit tud cjesto, ki vodi iz Tavorjane u Mažerole, kat j ero bojo potlè tud asfaltiral. Tisto zadnje djelo bo koštalo 17 milijonu lir.
Pomuoč družinam umrlih u Mattmarku u Švici
Predsednik dežele Furlanija-Julijska Benečija dr. Doro de Ri-naldini je pošju potom tavorjan-skega sindika družinam Lucijana Specogna an Aleksija Cecona, ki sta postala žrtev strašne nesreče u Mattmarku, 50.000 lir pomoči.
Potom tavorjanskega oficiha za djelo pa sta pošjala družinam žrtev 100 taužent lir tud minister za djelo an socialno skrbstvo.
Razstava piazentinskega kamna
Ljetos so nar dii u Tovarjani parvo razstavo kamna, takuòime-novanega « piazentinskega » (pietra piasentina), ki ga lomijo u okuoliških brjegeh an u Nadiški dolini. Razstavo je inaugurirau državni podtajnik za obrambo senator Guglielmo Pelizzo. Na-mjen te razstave je biu seznaniti publiko o trpežnosti tistega kamna par gradnjah, čedadska stolnica na primer, ki je zidana iz piazentinskega kamna, je stara več kot petsto ljet an je še nimar u dobrem stanju.
Ob tej parložnosti je bla tud druga razstava lokalnih vin an zatuò je blo na placu tisto nedejo use pouno dobro založenih kjoskov.
NA KRATKO POVEDANO
KRAVAR - šenlenarški komunski svet je na svoji zadnji seji sklenu, de bo uzeu 2 milijona an pol posojila, de bojo mogli do konca nardit šuolo u Kravarju. Sklenil so tud, de bo komun nosu use stroške za autobusne vožnje študentov, ki hodijo u špje-tarsko profesionalno šuolo.
PIKON - Končno bo tudi ljudem iz Ažle an Sv. Lenarta olajšano djelo na puoju onkraj Kosce, zaki jim ne bo korlo hodit tja po mostičku, ampak po cjesti, ki so jo tele dni začel djelat. Kadar je voda narastla je blo na-
gobarno hodit čez ta muost an tud pot do njiu bo sada buj kratka.	j#f|
PRAPOTNO - Dante Batistič, star 19 ljet, je padu z motociklom an se je par padcu zlo hudo raniu po rokah an nogah.
TOJAN - Giobatta Benati je takuò nesrečno padu po štejngah, de se je udaru u glavo, an so ga muorli šobit pejati u čedadski špitau.
AHTEN - Prejšnjo nedejo se je razviu u seniku grofice Lucilie d’Attimis hud požar. Na kraj ognja so muoral priti pompirji iz Vidma, ki so z dvjema putn-pama ustavli ogenj, de se ni ši-riu še na druge hiše. čeglih je bla pomuoč hitra, je ogenj uni-ču 30 q drv, 90 q sena an dobro part senika. Use tuo je blo last kumetov, ki djelajo na pou.
SREDNJE - Pretekli tjedan je paršu u naš komun furlanski deputat Pier Giorgio Bressani. Objubu je, de bo interveniru za kajšno pomuoč, zaki smo utar-pjel dosti škode zavoj hude ure.
STOLBICA - Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so med drugim sklenili, da bodo vzeli tri milijone lir posojila, de bodo končali gradnjo osnovne šole in otroškega vrtca.
ARBEč - U videmski špitau so muorli pejati 56 ljetnega Virgili j a Paludnjaka, zaki se je zastrupil z gobami. Ozdravu bo u dvjeh tjednih.
SMARDEČA - Videmski nadškof je končno le pošju famoštra u Smardečo, potlè ko so bli adno ljeto brez njega. Imenovau je don Pasquala Pressacca iz Sede-ljana. Prejšnjo nedejo je že brau parvo mašo u naši ejerkvi.
HUMOR
— Vi pai ne boste dočakali starosti, če boste še naprej tako živeli.
— Toda, gospod doktor, saj jaz si prav nič drugega ne želim kot to, da bi ostal vedno mlad!
Rabeljski rudnik
Leta 1963 je po dolgotrajnih borbah podjetje z državno udeležbo AMMI izpodrinilo družbo « Pertusola » in vzelo rudnik v začasno upravo. Šele meseca junija t.l. je bilo sklenjeno, da preide rudnik v popolno last dežele.
Tu je kratka zgodovina dogodkov, ki so bili pred odločitvijo, da se izroči rabeljski rudnik deželi. Dekret, ki ga je podpisal dne 26. junija t.l. predsednik republike določa, da preidejo s 1. januarjem 1965. pod deželo rudniki, mineralne in termalne vode, kamnolomi in šotišča. Ta odredba, objavljena v uradnem listu republike 13. avgusta 1965, dodeljuje torej definitivno deželi rabeljski rudnik.
Seveda smo veseli, da se je problem tako velike važnosti ugodno rešilne samo za lokalno področje, ampak za vso deželo. Želimo pa, da bi se deželni svet, ko bodo uredbe o prehodu poslovanja postavno dokončane, lotil dela z najboljšo voljo, da bo mogel dobivati od rudnika čim večje ekonomske koristi in da bi bila zagotovljena delavcem stalnost zaposlitve in primerna plača. Naj nam bo končno tudi dovoljeno, da svetujemo deželi, naj postavi na licu mesta ali vsaj v naši pokrajini topilnico za predelavo rude, da bo mogla v slu-
čaju krize konkurirati na evropskem in izvenevropskem tržišču-Vsi upamo, da bo tako in nikakor ne bi hoteli biti razočarani.
A. K.
umu immilli illuminili mimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii multili
V Vilah nad Fojdo
Tistih par ljudi, ki so ostali» drži sedaj trdo skupaj gorsko sleme, dela na poljih in gozdovih in rede kokoši, zajce in kakšno kravico ali prašiča. Povsod vlada pO' polna tišina in mir. Ob stezi, ki vodi v vas, se vidi par vrtičkov in tu in tam gre mimo kakšna ženska, sključena pod težkim tovorom sena. žene, ki predčasno ostarijo, ki imajo moža v inozemstvu in ki morajo same skrbeti za vse.
A koliko drugih vasi in zaselkov Beneške Slovenije in doline Rezije ima isti videz kot Vile! Ali je kje kdo, ki bi poskrbel vsaj nekoliko, da se izboljša to negotovo in kritično stanje našim slovenskim vasem po hribih?
Ko smo zapuščali Vile, so nas tisti ljudje nenehno pozdravljali in obljubljali, da bodo zvesto čuvali ploščo, ki spominja na zažgane partizane in da bo spomin na mučenike ostal vedno živ v njihovih srcih.
35. OBLETNICA MUČEN IŠKE SMRTI BAZOVIŠKIH ŽRTEV
njo prezidave, razširitev in prilagoditev stavb za deželne urade. Dežela ima za sedaj še začasne sedeže v javnih tržaških stavbah. Drugi osnutek pa zadeva možnost, da dežela podpre določene ustanove. Zaradi umestnosti in hitrejše uporabe fondov, ki so vključeni v proračun za leto 1965 in dosegajo višino milijarde in 650 milijonov lir so bili vključeni v en sam osnutek razni sektorji, to je: prispevek krajevnim usta-
novam, ki se bavijo z dobrodelnostjo, s kmetijsko izobrazbo, organiziranjem velesejmov, sejmov, kongresov in shodov; tiskom in propagando, umetnostjo in kulturo ter za izboljšanje univerzitetnega pouka. Ta osnutek, kot je dejal predsednik Berzanti, bo omogočil deželi, da lahko odgovori na številne in upravičene prošnje za podporo, ki so jih predložile najrazličnejše ustanove.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii limili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Hlinili n m
Bratke zanimivosti
Zadnji ponedeljek je minilo 35 let, odkar so fašisti na bazoviški planoti ustrelili štiri mlade slovenske antifašiste Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Bazoviške žrtve so postale simbol ui svetel zgled vsem Slovencem v Italiji v njihovem boju za demokracijo in svobodo. Vsako leto so se jih spominjali ob spomeniku v Bazovici, Letošnja prosla-Va Pa je še posebno veličastna, ker so odkrili spomenik na grobu bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. Ob 35-letnici je kila odprta tudi posebna dokumentarna in fotografska razstava, ki obsega dobo od konca prve svetovne vojne do zloglasne sodne razprave in usmrtitve štirih mladih slovenskih antifašistov.
Pelo deželnega sveta
Po prestanih poletnih počitnicah je deželni svet Furlani j e-Julijske Benečije spet začel redno delovati. Odobril je dvoje zakonskih osnutkov. Gre za ukrepe upravnega značaja in sicer: prvi ■'A nakup nepremičnin, za grad-
'"'■Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii imiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Med terskimi hmeljarji v Loki pri
Zidanem	mostu
talu u Šviceri po kratki boli. Pokopali so ga na domačem semetjeri-hu. U Milanu pa je umar 84 Ijetni Peter Noacco-Paulesen, ki se je s svojo familijo trašferiu še pred dostimi Ijeti. Biu je zlo navezan na domačo zemjo an zatuo smo ga večkrat mjeli u naši sredi.
Usjem svojcem nepozabnih dragih izrekamo naše sožalje.
Ime Čedad nje zlo staro. Naši ti stari so mu u začetku pravli Staro Mjesto, kier je tudi bilo narbuj staro mjesto Furlanije. Parvo, a to pravo ime, je bilo Forum Julji an je prišlo od imena rimskega vojskovodje Julija Cezarja, ki je po Ijetu 80 pred Kristusom tam dol ustanovili rimsko kolonijo, ki je dala ime Forum Julji - Friuli usej furlanski ravnici. Zatim, kadar je bilo pod obla-
stjo Oglejskih Patriarhov, se je imenovalo « Civitas Austre », katero so Furlani prežvekali v Cividat - Cividale, Slovenji pa v Čedad.
Enrico Palladio v 17. stoletju piše, de Slovenji par Nediči govorijo poseban jezik, ki je podo-ban ilirskemu in de imajo močne telesa, zdrave, vajene djela in de le samo od starosti umrejo.
Tudi letos nas je pot zanesla Ua Štajersko in to prav v času, ko so tam obirali hmelj. Seveda smo ustavili tudi pri naših znanih, naših rojakih iz Terske doline v Loki pri Zidanem mostu, poma ni bilo nikogar, vsi so obijali hmelj na kaki kilometer od-plje::: hmeljni plantaži. Bilo je tam vse veselo in tudi petje se •j'3 culo, lepe slovenske pesmi, ta--o da nam ni bilo težko najti Pridnih obiralcev, ki jih je bilo tistem hmeljišču okoli 300. to mncžico delavcev, mladih P starih, mož, žena in otrok smo ,’proaj poiskali Kosičevo mamo, k'- leze že v 81. leto. Razveselila p je, ko nas je zagledala, a ni Theia dosti časa, da bi se z nami ,'^j več pogovorila, ker je mora-hiteti z obiranjem, da ne bi . ?cstalr. za mladimi, kajti ona lQče biti vedno povsod najbolj Urna. Tam blizu je obirala hmelj Udi Zambonova mama in Cuoti-«sva. Te so mlajše od Kosičeve T tudi njihovi starši so bili do-rp. iz Terske doline. Vse so dosti jTšale govoriti o lepi Terski do-Uri, a prišle niso nikdar na obisk
pogledat od kod so bili doma njihovi starši. Morda se jim bo v bodoče izpolnila ta želja in mi jim to iz srca želimo.
Na fotografiji vidimo v prvi
vrsti Kosičevo mamo (Marijo Pec rojena v Podbrdu) Zambonovo in Cuotičevo in druge obiralce hmelja. V zadnji vrsti stoji učitelj Stanko Skočir.
% ' , !
ČEDAD - Djeluci, ki djelajo u fabriki cementa «Italeementi» so štrajkali, de bi imjel buojš plače. Štrajkalo je okuol 80% dje-lucu.
MATAJUR - Končana so djela okuoli spominske kapele na var-hu Matajurja. Postavli so tud strelovod, de bo kapelica zavarovana pred strelami an dva grba: grb videmske province an od CAI (Italijanski planinski klub). Kip, ki predstavlja Kristu-sa-kralja je izdjelu kamnosek Morandini iz Čedada.
TAVORJANA - Znanci an par-j atei ji čestitajo gospe j Cenčič, ki je u čedadskem špitalu povila dvje ljepi čečici, katjerima so dal ime Pavla an Beatrice.
ŠPETER - šofer Sergio Kore-dič si je par djelu močno poškodoval desno roko. Ozdravu bo u desetih dneh.
ŠPETER - Puoštna administracija je z akordom komuna dala postrojit puoštne lokalje, ki so u kamunski hiši. Dokler so djela u teku, bojo puoštni prastori u adnim drugem lokalu.
PODBONESEC - U starosti 52 Ijet je umru u Špetru prof. Adolf Speccogna, doma iz Špehonjev.
Zadjela ga je srčna paraliza. Družini nepozabnega rajnega izrekamo naše globoko sožalje.
TAVORJANA - Osemljetni Livio Feletič se je močno urjezu u čamp-no koljeno z njeko šipo. Ozdravu bo u dvjeh tjednih.
TìPANA - Po dougi boli je umar 65 Ijetni Bepo Slobbe. Zapušča u veliki žalosti ženo an uso žlahto.
U videmskem špitalu je umarla Celestina Noacco-Milinkičeva, ženo stradina Cuffolo Jožefa.
Umar je še 28 Ijetni Gino Bal-loch-Brjezič. Umar je u nekem špi-
lllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil
Beneška narodna pripovedka
Za naše gospodinje
Najbolj pogosto je treba pobirati jajca z gnezda pozimi, kadar je hud mraz, in sicer najmanj po trikrat na dan. Kajti vodena vsebina, ki je v jajcu, lahko zmrzne in jajce potem, ko pride na toplo, poči. A tudi poleti, kadar je zelo vroče, je dobro, če večkrat poberemo jajca iz gnezda in jih spravljamo na hladno, da se oplojena jajca ne prično kvariti.
Kako odvadimo kokoš, da ne žre jajc. Te razvade so največkrat kriva neprimerna gnezda, v kakršnih se jajca zdrobe. Gnezdo mora biti zadosti globoko in mehko ter malo v temi. Pogosto je krivo tudi to, da dobe živali s krmo premalo apna in beljakovin. Da jim primanjkuje apna, spoznamo po tem, da kokoši hlastno žro zdrobljene jajčne lupine. V tem primeru moramo krmo primerno izpreme-niti. Če pa je vse naše prizadevanje zaman, je treba kokoš zaklati, da njena razvada ne pride tudi na druge.
Benečani nosijo na Tolminsko kostanj prodajat ali pa ga zamenjujejo za koruzo, krompir in zeljnate glave.
Vane je bil pod Slemenom doma. Pa mu pravi žena: «Nesi, Vane, v Uče kostanj in zamenjaj ga za zelje!».
Vane uboga, gre preko Sleme-na v Uče, zamenja kostanj in se vesel vrača s polnim košem zelja domov. Ko pride na vrh hriba, se spotakne in vse zeljnate glave se zakotalijo po strmini.
Vene gleda žalosten za glavami, ki so prehitevale druga drugo, in si misli : « Vsaka glava
•"«m
svojo pamet ». Malo ga je pa le skrbelo, kaj bo rekla žena, ko pride brez zelja domov. Sede pod grm, premišlja in zaspi. Ko se zbudi, zasliši šum, ki je prihajal iz koša. Pogleda: v košu sedi zajec, ki brezskrbno gloda ostanke zelja. Vane popade dolgoušca, ga stlači v koš in pokrije z jopičem. Vesel odkoraka proti domu.
« Ljuba žena, povej, ali si še videla kosmato zelje? ».
žena pa huda: « Vane, ne norčuj se, povej, kje imaš zelje? ».
Vane odloži koš in pokaže ženi zajca. Zdaj je bila tudi ona zadovoljna s kosmatim zeljem.
				
Kaj zasluži posebno pozornost
Slovenija in Rezija
^Rziv, meje in razporeditev predgorja Julijskih ^P-Gorske kotline - Reki Ter in Nadiža - Pre-&ed poljedelstva — Razmere v gozdarstvu in Zlvitioreji - Odseljevanje in zmanjševanje števila prebivalstva
2.
j Dejanske doline so tiste pri Pušji vasi, pri Muzcu ‘ ^Pri Učji, ki so vse prečne; vse tri so v začetku precej j.,0strane, nato pa se zožijo. Značilno za doline, ki so v • oblikovale reke Ter, Krnahta in Nadiža, pa je, da si nlih sledijo tesne soteske in široke kotline.
V dolini reke Nadiže sta dve kotlini: gornja, ki se j^21 Pri Robiču, in dolnja med Šempetrom in Čedadom, ltP s.e Ji priključujejo stranske doline Sovodnjega, Grme-1% lr~ Sv. Lenarta. V pogledu višinskih razlik omenimo j*1 Podatke: struga Tera ima pri Tarčentu 215 m nad-^°rske višine, struga Nadiže pri Čedadu 110 m in stru-v>h pr* Visinalu 50 m. Vse ozemlje torej visi proti v?h°^u *n enah° ležijo vedno niže (od zahoda proti VJ**lu) tudi izteki rečnih dolin. Ker se z nadmorsko ^^ spreminjajo klimatske razmere, se kajpak spre-,0*ia.j° tudi možnosti za kmetijstvo v gričevnatem ozi-i hia nižinskem področju tega predalpskega predela. y^s®bn° na vinogradništvo in sadjarstvo zelo vplivata srn °Pno manJšanje vlažnosti in porast temperature v t?.eri proti vzhodu, zato so višinske meje za vegetacijo • Precej višje kot navadno, če J^-upek opisanih predelov ne tvori naravno zaklju-br ®a področja in tudi ne posameznih, med seboj do-0 ločenih področij. Dejansko so nekatere kotline in
posamezne doline ali kosi dolin majhna samostojna področja, ki so dovolj osamljena in imajo lastne značilnosti ter se imenujejo po tamkajšnji reki ali kakšni krajevni posebnosti. Tako na primer govorimo o Muški grapi, ki je področje blizu izvira Tera, pa o šempetrski grapi (dolina Nadiže med Šempetrom in Robičem), šentlenarški grapi (dolina Kozica-Arbeč), Sovodenjski grapi (dolina Aborna-Reka), Idrijski grapi itd.
Naravno zaključenost področij pa upošteva naslednja razdelitev, ki jo najdemo tudi v kmetijski zemljiški knjigi: osrednje hribovsko področje s slovensko govorečim prebivalstvom se imenuje « vzhodno hribovsko področje gornje Beneške Slovenije » (Montagna Orientale dell’Alta Slavia), medtem ko je «nižinsko in gričevnato področje vzhodne Furlanije » ( Zona Pedemontana e Collinare del Friuli Orientale) mejni predel gričevja med Pušjo vasjo in Prapotnem, naseljen s furlansko govorečim prebivalstvom in delno mešanimi jezikovnimi skupinami.
V « vzhodno hribovsko področje gornje Beneške Slovenije » sodijo občine, ki smo jih že prej našteli; njegovi najviše ležeči predeli, ki jih tvorijo predalpski gorski vrhovi, so tako rekoč povsem nedonosni, čeprav so severna gorska pobočja pokrita z gozdovi (posebno z bukovimi), južna pa s travniki.
Malo plodni so tudi subalpski predeli, kjer je zemlja kraška, pravzaprav skalnata, in jo prekrivajo prostrani predeli grmičaste goščave ter revni pašniki. Kotline ob gornjem toku Tera, Krnahte in Nadiže so manj plodne od skrajnih predalpskih pobočij, pa čeprav imajo podobno geološko strukturo. Prav gotovo leži vzrok v klimatskih razmerah, da v občinah Tipana in Brdo sploh ne uspevajo nekatere kulture ali pa so silno borne; tako na primer tod ne uspeva žito, pa tudi ne vinska trta in murve. Nasprotno pa v šempetrskem okraju uspeva žito skoraj do tisoč metrov nadmorske višine.
Precej vinske trte gojijo v občinah Šempeter, Sv. Lenart, Podbonesec in Sovodnje; manj je je v občinah Srednje, Grmek in Dreka. Najpomembnejša poljedelska
kultura je vsekakor koruza, katere hektarski donos niha med 20 in 30 q/ha (teža zrnja). Koruzo gojijo do 800 m nadmorske višine. V zadnjih letih je postal precej pomemben za poljedelstvo tudi « slovenski » oziroma « julijski » krompir, ki je odličen za shranjevanje med ozimnico in po njegovi semenski sorti zelo povprašujejo.
Skromna polja so razporejena večidel navzdol od domačij in zaselkov, kar nekoliko olajša prenos gnoja, ki ga ljudje tod še vedno nosijo na njive na lastnih ramah. Veliki napori in skrbno delo pa še vedno ne omogočajo zadostnega donosa na poljih. Ljudje obdelujejo svoja polja na zastarel način, tako kot so tega vajeni že od nekdaj. V te odročne in osamljene kraje pač še ni prodrlo napredno poljedelstvo.
Del dohodka bi za ljudi v teh krajih lahko pomenilo sadjarstvo, saj so nekateri predeli — posebno okolica Tarčeta, in Šempetra — z njihovimi prisojnimi pobočji, kjer lepo uspevajo izbrane vrste sadja, pravcata sadjarska središča, ki so nekoč privabljala nakupovalce tudi od daleč. Organizacija, ki bi skrbela za umno sadjarstvo in za prodajo pridelka, bi lahko dosti pripomogla pri obnovi sadjarstva v stranskih dolinah Nadiže, kjer so sadno drevje že pred leti opustošile razne bolezni in sadni škodljivci (to velja posebno za češnje in kostanj). In navsezadnje bi morala ta organizacija tudi poskrbeti, da bi v tem predelu čimprej zgradili tovarno za marmelado in skladišča, kjer bi lahko sadje tudi konservirali.
Kostanja, ki je sicer v Beneški Sloveniji najbolj razširjen in ki uspeva do 800 metrov nadmorske višine, je najmanj v občinah Tipana, Brdo in Gorjani (Monte-nars). Kostanjevi plodovi so bili nekoč edino bogastvo hribovskih prebivalcev in so pomenili predmet zamenjave za osnovne življenjske potrebščine. S sušenjem in mletjem kostanjevih plodov (kostanjeva moka je uporabna bodisi kot prehrambeni artikel ali pa kot živinska krma) bi bilo mogoče prebroditi zastoj v trgovini s kostanjem, ki danes še vedno traja.
JI ERA VI li L I OSA LA EASCIA RERE3IONTANA ORIENTALE NON ALTRETTANTO LA SITE AZIONE GENERALE
AIICORA TUTTO DA RIFARE DA CARIPEGLIO A SIREIDIZ
Le laealitA* vittime di una miapistiea e fattiva palitiea eeonomiea, vengane ricordate e visitate saitanta duvante le eampugne elettorali : e si promette malta e non si mantiene nulla - Il paurosa esoda dei eittadini eastvetti ad emigrare per guadagnarsi il necessario per vivere
>>
Canal di Grivò appartiene al pedemonte. E’ circondato in parte da graziosi monti, che sembrano posti lì a sua difesa, ed è lambito dalle acque del Grivò che quando tracimano creano non solo spavento ma anche graviss'mi danni
iiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii immilli imi mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiitiiiiiiiimimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi1111
FIGURE ILLUSTRI DA RICORDARE
IME I VO
(nostro servizio)
SETTEMBRE 1965 - In questi giorni abbiamo adempiuto all’impegno di compiere un sopraluogo nella fascia pedemontana della Slavia Friulana; e sullo slancio ci siamo spinti, come trascinati a forza, un pò più su, e precisamente fino alla borgata di Porzus da dove si domina la capitale del Friuli, che quasi sembra di toccare con mano, e la immensa piana digradante verso il mare.
Lasciati alle spalle Cividale, Rubignac-co e Torreano, eccoci, per la scorrevole asfaltata del pedemonte, sul torrente Chiarsò che costituisce il segno divisorio di due Comuni: Torreano e Cividale.
Sul torrente Chiarsò, che viene giù da Prestento e che tanti danni e spaventi ha provocato con le sue piene in questi ultimi tempi, è stato costruito un nuovo ponte al posto di quello distrutto due anni fa. Non si è però provveduto a sistemare convenientemente l'arginatura tanto che il poco fatto venne or non è molto spazzato via da una ricorrente piena, ma non di rilevante portata, che ha recato ulteriori danni ai coltivati ed alle abitazioni.
In una di queste abitazioni, prossima al ponte e dove c’è una « frasca » per il taglietto di buon vino, una donna ci ha detto;
« Non possiamo più resistere qui con quel che ci succede di tanto in tanto, e tra non molto ce ne andremo. Non si può continuare a vivere in una situazione così preoccupante e penosa. L’acqua non solo ci invade spesso la casa ma ogni volta che il torrente tracima ci distrugge anche la campagna ».
Già a Togliano, frazione di Torreano, comincia a schiudersi e divertire l'occhio nonché a saziore lo spirito un panorama meraviglioso, da favola, quasi da paradi-60; e ovunque rincorrentisi sagome di colline, e piante ardite e ancora verdi a non finire: sagra e trionfo della natura.
Oltre l’irruente Chiarsò
Ecco Campeglio, pulito e ridente: un grappolone di case snelle e minute; e a nord incastonata in collina, la borga-tella di Colloredo di Soffoumbergo che si vanta di una minuscola ma quanto mai aggraziata chiesetta, meta di tanti e tanti fedeli.
Sul nostro itinerario è Raschiacco; e qui il panorama si fa più ampio e suggestivo. Si profilano anche i monti, con le picche superbe e in parte già innevate.
Di qua e di là del nastro asfaltato sul quale corriamo, le coltivazioni si susseguono in ordine perfetto, quasi un manuale di simmetria agricola. Ma, purtroppo, la campagna di ciascuno è poca e non basta ai bisogno della famiglia.
In vista di Faedis predominano i vigneti, e già si scorgono, aggrediti dal fogliame e deturpati dal tempo, qua e là, a mezza costa del monte e anche più su, dei vecchi castelli, con l'immancabile chiesetta gentilizia, dimora e « cittadella », o fortezza, degli antichi feudatari, quasi sempre in lotta tra loro e spietati con il « servitorume » contadino. Di questi manieri i più noti quelli dei Cuccagna e degli Zucco.
Il ponte sul Grivò è l'anticamera di Faedis. Uno sguardo breve lungo il greto e ci si accorge subito che anche qui è tutto da fare o da rifare per tenere a bada la furia delle acque, solite, durante i nubifragi e lo scioglimento delle nevi, per mancanza 0 deficienza di arginatura, a buttarsi per i terreni coltivati devastandoli.
Le acque del Grivò scorrono proprio ai piedi, a est, di Faedis, la cittadina, risorta come Nimis, Attimis, Sedilis e altre località dalle rovine provocate dalla ferocia e dalla brutalità distruttiva dei nazifascisti.
Superata Faedis seguiamo la strada che costeggia, sulla sua destra il Grivò; e alzando l'occhio scorgiamo davanti, assai in alto, appollaiati sul monte, Clap, Cane-boia e Costalunga, quest'ultima più isolata e più in su: tre borgate semispopolate, e più di tutte Costalunga dove la cifra dei partiti, o emigrati, tocca nientemeno che il novantatre per cento!
L’abitato di Canal di Grivò è un agglomerato indifeso di vecchie case. Sembra incastrato nel semicerchio alpino e an-ch'esso, si può dire, vive per forze d’inerzia, che non è molto dissimile dallo stato di disperazione. Ed anche a Canal di Grivò impressionante è la percentuale fornita al fenomeno emigratorio: ottantanove per cento.
Puntata a Stremiz
E a questo punto non abbiamo potuto resistere alla tentazione, venendo meno al proposito di spingerci oltre il pedemonte; e allora su, per una strada stretta e scomoda, a tratti cosparsa di ghiaia, con obiettivo Stremiz.
E quanta pena, lungo il tragitto, il vedere ancora — in un mondo così evoluto e meccanizzato — delle donne proce-
dere a fatica con la gerla carica di legna o di stallatico.
Donne con sul volto i segni di una vita dura, una vita che per lo sforzo continuo provoca il gozzo e le vene varicose e che fa precocemente invecchiare.
Spopolamento pauroso anche a Stremiz dove la maggior parte dei rimasti appare sfiduciata o indifferente.
Nel paese è un solo bambino, e la madre ci dice che non sa parlare italiano; ed è lei che per lui ci chiede delle caramelle.
A Stremiz l'edilizia sembra bandita. Il paese durante la guerra di liberazione fu sede importante di Comandi partigiani e la sua vallata era preferita dagli aerei alleati per paracadutare armi e munizioni e missioni militari ai combattenti della libertà.
Pertanto a Stremiz il senso di abbandono, più che di rassegnazione, è evidente.
Si avrebbe dovuto fare qualcosa per venire incontro a questa popolazione che durante la guerra di liberazione è stata di grande utilità al movimento partigiano.
Allora si promise che i sacrifici sarebbero stati ripagati, che tutto avrebbe cambiato in meglio; e, invece, non si è verificato nulla, quasi tutto è rimasto come prima.
Abbiamo incontrato dei visi diffidenti e qualche donna insisteva sulle promesse fatte nel corso della guerra quasi incolpando i partigiani stessi di non aver mantenuto tali promesse.
Naturalmente queste donne, e anche uomini, non sanno — e abbiamo cercato di farglielo capire — che i partigiani non ne hanno colpa alcuna e che essi stessi sono rimasti disillusi e mal ripagati.
Non sanno che di quanto esse si lagnano è dovuto a coloro che si sono alternati al posto di comando della Repubblica, ossia ai Governi che hanno operato in funzione di Consiglio di Amministrazione delle classi padronali e dei monopoli; e non sanno neanche che vi sono ancora in galera, o condannati, dei valorosi partigiani colpevoli soltanto di aver compiuto fino in fondo il proprio dovere di combattenti.
Partigiani che si attendevano una particolare e non limitatissima amnistia in
AAGOIO STORICO
Colonie
Quando gli Sloveni, al tempo dei Longobardi, comparvero nel Friuli insieme agli Avari, non si stabilirono solamente nella zona da essi attualmente abitata, ma si spinsero, sporgendosi un pò, per tutta la pianura Friulana ed anche fuori di essa.
Anche quando, perduta l'indipendenza, dovevano riconoscere il potere dei Franchi di Carlo Magno, continuarono ad irrompere nel Friuli, cambiando la sede a loro capriccio. Che essi si siano spinti molto più in là della pianura Friulana lo attestano documenti del tempo. Nella « cronaca veneta » di un tal Giovanni, si legge aH'anno 846: « circa haec tempora Sciavi venientes ad Venetiorum loca expugnanda, Ca-prulensem (Caorle, alle foci del fiume Livenza) tantum castrum depreda-verunt ».
Carlo Magno quindi non aveva distrutto il potere degli Sloveni, il quale perdurò a lungo libero anche dopo la morte di lui. Si può supporre che molti degli Sloveni, terminate le e-scursioni, si siano staccati dal grosso che tornava a casa, per occupare luoghi ancora disabitati. Tali colonizzazioni avvenivano in silenzio, alla chetichella, di modo che gli storici non se ne accorsero neppure da principio. Gli sloveni si davano volentieri all’a-
occasione del ventennale della liberazione e della vittoria per poter uscire dal carcere e rientrare in seno alle proprie famiglie e continuare a lottare per le grandi idealità che hanno ispirato la Resistenza.
A Stremiz un vecchio emigrante, che ha fedelmente servito nell'esercito per cinque anni, dopo essersi lagnato per la avvilente pensione, ha finito per dire: « Quelli del Governo sono molto bugiardi ».
Egli si era anche convinto « che bisogna fare in modo che le cose cambino; 0 in ogni senso. Se no qui si finisce per sparire, anzi per scomparire del tutto. La popolazione è ridotta a meno di un terzo. Certe borgate, e per prima Costalunga, sono ridotte ad appena cinque 0 sei mila abitanti. Altre sono addirittura disabitate. Si abbandona la casa, che poi finisce per crollare, e tutto il resto. Una pena da non dire ».
Sulla via del ritorno
Rapido il ritorno a Faedis, quindi via, per l'altalenante strada, in direzione di Attimis. E ancora verde, vigneti e vecchi manieri diroccati; e ancora visioni panoramiche di grande effetto.
Da Attimis, lasciando a destra Forame, Subii e Cancellieri, si fila, ma con cautela, verso Porzus la cui strada è stata ultimata appena lo scorso anno. Prima il procedere era un disastro: malati e morti venivano trasportati a spalla oppure distesi e legati su scale o pioli. E quante acrobazie si dovevano compiere per la pietosa bisogna.
Pure nei riguardi di Porzus •— da dove forse si gode il più ampio e suggestivo panorama — le considerazioni non sono affatto d’ordine positivo; e anche lassù, dunque, bisogna che qualcuno, e subito, si decida a far muovere le leve perchè cessi il perpetuarsi dello spopolamento e abbia inizio quella rinascita economica e sociale che, del resto, costituisce la naturale aspirazione di tutte le genti di parlata slovena della provincia di Udine.
gricoltura ovunque trovassero terreno adatto. Naturalmente questi coloni dovettero riconoscere fin dal principio la signoria dei padroni di casa e pagare i tributi.
Vi è un documento del 1030, che è l’atto di consacrazione della basilica aquilejese, fatta dal Patriarca Popone. In esso il Patriarca precisa i proventi del Capitolo aquilejese e dice di donarli:... « in primis villam de Melereto cum omnibus finibus et pertinentis suis, sitis in villa sclabonica quae si-militer dicitur meleretum... ecc. ». Tra gli altri villaggi donati al capitolo si trovano anche i seguenti nomi sloveni come, Roncha (Ronchi), Bicinis (Bi-cinicco), Cleulan (Clauiano), Gonari (Gonars) ecc. Il più famoso di questi paesi è Meleretum, che oggi si chiama Meretto di Capitolo, presso Palmanova. Tutti gli altri villaggi sloveni si trovano parte lungo la strada da Palmanova a Codroipo, parte lungo il Corno fino a Marano.
Riguardo alle altre colonie slovene nel Friuli non ci sono documenti che ne provino l’antichità, ma si può dire che anche esse siano esistite almeno dal principio del secolo IX. Questi villaggi furono un tempo sotto i conti di Gorizia e facevano parte del distretto di Belgrado (presso il Taglia-
Purtroppo molte volte nobilissime figure di uomini vengono presto dimenticate, e tra queste, purtroppo, un grande figlio della Slavia Friulana: il prof. Bruno Guyon che l’intera sua esistenza ha dedicato alla scienza ed all’insegnamento e divulgazione di quella lingua che ha appreso da bambino e che gli è stata sempre sommamente cara.
Nato a S. Pietro un secolo fa, Bruno Guyon, dopo aver superato brillante-mente a Milano gli studi universitari sotto la guida di quell’impareggiabile glottologo e maestro che fu il friulano Graziadio Isaia Ascoli, si dedicò all’insegnamento nelle scuole medie trovando però anche il tempo per collaborare a « Pagine Friulane », una pubblicazione ritenuta una vera fucina di
mento). Essi li avevano ereditati dal conte friulano Veriheno. Morto questi (1030), lasciò Belgrado con la metà del goriziano, alla figlia Jadmuda, sposata a Marquardo III di Eppenstain. Questi possedimenti passarono poi ai conti di Gorizia dopo l’anno 1090.
I villaggi del circolo di Belgrado ( fra il Cormor, Codroipo e Latisana), hanno, fatta qualche eccezione, quasi tutti nome sloveno: per es.: Sedegliano, Gradisca, Goricizza, Beano, Sclaunic-co, Lestizza, Nespoledo, Pozzecco, Vir-co, Zompicchia o Malazompicchia, Lonza, Intizzo, Blauzzo, Sterpo, Vile-cogna, Glaunicco, Goriza, Gradiscutta, Marizza, Belgrado, Rovedisca, Corniz-zai, Sella, Rivignano, Sivigliano ecc. Anche i corsi d’acqua della zona portano nomi sloveni: Corno, Cragna, Bro-dig, Sardizza, Miliana, Belizza, Velico-na, Revonchio e altri ancora.
Quantunque nei documenti del tempo non si riferiscano i loro nomi, pure è certo che già da allora siano stati sloveni; e anche dove si fossero stabiliti i Friulani, essi prendevano il nome illirico-romano, addattandolo a loro modo, così che si può tutt’ora conoscere, sotto la veste latina, il primitivo nome sloveno. Ma vi sono altri moltissimi nomi di villaggi che conservano il nome sloveno. Per citarne qualche d’uno presso Udine abbiamo: Zegliacco, Raspano, Moruzzo, Lai-pacco, Nogaredo, Pantianicco, Marti-gnacco, Bressa, Pasian Schiavonesco, Cussignacco, Cargnacco, Sammarden-chia, Cemeglons e altri.
Sotto Spilimbergo si hanno: Gradisca, Provesano, Postonzicco. Presso Pordenone c’è Sclavons. Se spingiamo
10 sguardo oltre il Livenza ed il Piave, troveremo ancora nomi sloveni.
E non si creda che questi nomi abbiano solo il suono sloveno. Anche storici italiani lo confermano. Ad e-sempio l'Antonini, ostile agli sloveni, dovette ammettere nel suo « Friuli orientale » nomi di paesi sloveni nel Friuli. Ne contò 23, dei quali gran parte abbiamo già ricordato. A sua volta il Nicoletti, autore di diversi lavori di storia friulana, sotto il potere dei patriarchi, confessa « che il linguaggio sloveno era assai più usato nei villaggi, di quello che la favella Friulana allora incolta e d’un ingrato suono». (Manzano, annuali del Friuli
11 p. 111).
Queste colonie, vivendo isolate fra i Friulani, vennero col tempo assimilate e di esse non rimase che il toponimo e qualche parola assorbita dalla lingua friulana.
G1IYO»
studi storici e filologici. Il suo prim0 tentativo: « Aquileia e la genesi dell3 leggenda di Attila », comparve nel se? tembre del 1896, e già d’allora egli hj velò la preparazione e la sicurezza del metodo critico in merito al problem? dell’esegesi delle fonti e delle tradì-zioni popolari.
Un anno dopo il Guyon, passand0 dall’indagine storica a quella criti°a letteraria, pubblicava uno studio Sl1 « Ciro di Pers e la sua poesia »; ed 3 questo, altri pregevoli studi seguirò»0 che gli procurarono meritata fama.
Nel 1904-1905 il Guyon tenne un co» so di letteratura slava nell’Accaderm3 scientifico-letteraria di Milano. Tema1 « L’origine storica ed i caratteri della poesia popolare jugoslava ».
Schivo di onori e modesto al punt° da venire considerato un misantropo’ Bruno Guyon, che alla sua terra »a’ tale rimase sempre tanto affeziona^ e devoto, nel 1905, allorché insegnava al liceo Parini di Milano, pubblicò (e" ditore Hoepli) la «Grammatica della lingua slovena » che gli procurò noto; rietà nel settore linguistico; e tra ! gradimenti giunti al giovane autore vi fu anche quello autografo di Elena d1 Savoia regina d’Italia. Nella prefazioni egli avvertiva l’importanza deluderne»-to slavo nel Friuli. Una seconda edizione la pubblicò nel 1918 in quanto come disse nella prefazione, « il fav0-re incontrato dalla prima edizione, ori esaurita, e il giudizio benevolo espr°s' so su questo mio lavoro giovanile d® un illustre linguista, il boemo prof. Vondrak, mi hanno incoraggiato a pu°’ blicare la seconda edizione ».
Fu l’Ascoli a proporre il Guyon, oh mai salito in fama, quale titolare de*" la Cattedra di serbo da istituirsi pres" so l’Istituto Orientale di Napoli; e non solo per insegnare quella ling»a ma anche e soprattutto per aver t»? do di diffondere la cultura in Ital'? dei suoi fratelli slavi. L’intuito lung? mirante dell’Ascoli presentiva che 1 popoli slavi e gli italiani, per recidi'0' co interesse, avrebbero dovuto un gi°r' no venire a contatto e intendersi loro. Così il Guyon venne a coprii contemporaneamente la carica allTst? tuto Orientale di Napoli e quella d1 docente nella Cattedra d’italiano del? Università di Belgrado. Morto l’Ascoh' il Guyon ne riassunse il pensiero e° esternò la propria infinita riconosce11.' za nella prefazione di un nuovo e b? volume: « Balcanica » (ed. Hoepli, W1' lano, 1916), libro che con sciolto piacevole stile illustra in modo ver3' mente efficace il mondo slavo.
Sempre nel 1916, su I’« Almanac°? Italiano» pubblicò un articolo su «' risveglio della Slavia ». Sua la «Gra»1' matica teorico-pratica della lingua se?" ba» apparsa nel 1919 (ed. Hoepli, W1' lano) e che ebbe un successo di co» sensi e di lusinghiera critica se»z‘ precedenti.
Un diligente poderoso studio sud? toponomastica, con il titolo: « Fra 1 Torre e l’Isonzo ». l’inesauribile Guy0 lo diede alle stampe nel 1933.
Ma ce ne vorrebbe per tener diet^ a tutto ciò che ha scritto e reso Pu; blico il degnissimo figlio della Slari* Friulana. Diremo solo che l’ultimo s» lavoro è del 1937, che figura negli « nali dell’Istituto Orientale » di Nap° e che il suo titolo è: « Il Carducci e 1 cultura italiana nei Balcani ».
Come si è visto, la produzione letl? raria e scientifica di Bruno Guyon. stata, oltreché quantitativamente bondante, qualitativamente prege_v°V e tale da mettere in risalto i suoi 3 tissimi meriti di cui va fiera la t?ri che gli ha dato i natali e che egli. r petiamo, ha sempre intensamente art1 to dal più profondo del cuore.
551
La tranquilla borgata di Porzus, con lo svettante aguzzo campanile, da dove si può ammirare uno dei più ampi e suggestivi panorami. Avrebbe numeri sufficienti per trasformarsi in un centro turistico
lllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll
Slovene	ne