.o6tnr in napredek sposobne ude krščanske družbe, ne pa krmežljavcev, pokvek in nevropatičnih ter psihopatičnih izrodov, ki so znamenje tudi duševne obolelosti družbe in zavirajo njen napredek. Kolikor so ti siromaki potrebni usmiljenja, ljubezni in oskrbe, toliko je potrebno, da se goji fizično zdravje, ki naj zatre v ljudskem telesu vse klice telesnih in duševnih bolezni in manjvrednosti. Toda — in to je najbistvenejši pogoj prave in zdrave fizične vzgoje — negi telesa mora hkrati odgovarjati v popolnem soglasju nega duha, telesna vzgoja ne sme biti na Škodo kulturi duše, telesne kreposti morajo podpirati duševne čednosti v medsebojnem učinkovanju enih na druge. Lepota in moč telesa morata biti v skladu z dobroto in plemenitostjo srca, z obzirnostjo in viteštvom, ki je plod visoke duhovne kulture, ne pa da pospešujeta animalsko sirovost, ki jo goji oni šport, kateremu je edini cilj rekord, rivaliteta in zmaga za vsako ceno zaradi zmage same. Telesna vzgoja je. kakor lepo poudarja rektor pariškega katoliškega instituta, znani Paudrillart, umetnost vsestranske izpopolnitve osebnosti, ne pa zgolj izoblikovanje same fizične lepote in sile, ki brez svetlobe duha nimata nobene vrednosti, zakaj človek ni žival džungle, ampak kulturno bitje. Zato so pravemu športniku poleg zdravja in moči ter telesne lepote bistveno svojske tudi zmernost, zdrz-nost, čistost, gentlemanstvo, požrtvovalnost, nesebičnost in velikodušnost, ki so lepota duše.. »Brez inteligence, to je duhovne izobrazbe, čednosti in milosti bo fizična vzgoja ustvarila lepo oblikovane bestije, nikakor pa ne človeka, to je popolnega človeka, kakor je v najlepšem skladu svojih telesnih in duševnih sil prišel iz božjih rok« — tako čitamo v krasnem delu »Lesprit cjihretien dans le šport« (Krščanski duh v športu) od Mihaela Chriastina.* Kjer se to ne vposteva in pozablja, bodisi nehote po sili neke nezdrave usmerjenosti časa bodisi namenoma, tam imamo pred seboj poganstvo, ki mali-kuje golo fizično silo in nižje nagone duše, ki so, če jih ne brzda duh, grobokop vsake omike. Spričo neizpodbitnosti teh razlogov in očividnih učinkov posurovljenega športa, ki mu je telesnost in sprostitev nagonske strani človeka in naroda vrhovni in edini cilj, se ne sinemo čuditi, če danes iz ust kulturnih in političnih delavec vseh taborov čujemo vprašanje: Kam neki hoče šport? To vprašanje je tem važnejše, ker vidimo, kako danes z vsemi silami podpirajo tako športno vzgojo mladine oni režimi, ki so negacija vseh" kulturnih, političnih in socialnih ide: alov krščanske Evrope, namreč iasisticni režimi. Oni imajo na takem športu večnega marširanja in ustrojenosti, mehaniziranja in izenačenja, neprestane napetosti telesnih m nagonskih sil ter militarizacije in popolne podreditve duha očividno največji interes. Namen je dvojen. Negativni: to je, da bi mladež pozabila na ideal svobode, demokracije in samostojnosti — pozitivni: to jo, da bi taka množica bila sposobna, da brez vsakega razmisleka na komando kot slepo orodje izvrši voljo samozvanih vodij, ki hočejo s' surovo silo osvojiti narod in ves svet. Krščanske čednosti in kuturne vrline evropskega človeka se na ta način namenoma po dobro premišljenem sistemu ubijajo, dn bi se iz mladih ljudi ustvarile lutke, fizično najbolj usposobljene živali, vo]jno orodje tiranov, ki sc jim žari oko veselja, ko korakajo mimo njih desetletni otroci z mušketami in nasajenimi bodali To seveda niso vee krščanski vitezi — da! — to niso več niti oni idealni mladeniči stare grške atletske šole, ki je dobro vedela, da mora lepoti in sili telesa odgovarjat tudi lepota in sila duše. Ce bi se šport gojil dalje v smeri, ki se od pravega lielenskega in 'krščanskega vzora popolnoma oddaljuje ter vse moči mladega človeka zasuznjuje v • V zbirki Probleme« d'čducation, Pariš, 1934. Čigav plen naj postane avstrijsko ljudstvo „Avstrijski načrt" kominterne Dr. Bauer daje navodila: Ustanavljajte celice, prodirajte v redno vojsko, rušite drž. finance Bratislava, 29. avgusta. Prijatelj našega lista nam piše: Vaš list je že poročal o zboru, ki so ga v Bratislavi sklicali socialistični in komunistični voditelji-begunci, ki se nahajajo v inozemstvu. Niste pa še dobili podrobnih poročil o sklepih te zanimive konference, ki 6e je je udeležil tudi zastopnik moskovske kominterne. Zborovanje \ so zaključili namreč s sprejemom dolge resolucije, ki so jo podpisali zastopniki treh organizacij, in sicer: osrednje revolucionarne socialistične stranke Avstrije, komunistične stranke Avstrije in izvršilnega odbora socialistične bojne organizacije Schutz-bund. V Bratislavi je bila torej sklenjena in z navdušenjem sprejeta skupna fronta socialistov in komunistov. To je prav, da se pove javnosti, da ne bo nobenega slepomišenja z izrazi in naslovi. Med ostalimi sklepi, ki pa so ostali tajni, a so kljub temu delno prišli tudi v dnevni tisk, so najbolj zanimivi oni, ki jih je predlagal bivši »zmerni« avstrijski socialistični voditelj dr. Bauer v dolgem, dve uri trajajočem govoru. Dr. Bauer je začrtal pot do »rdeče zmage«, ki jo je treba pripraviti že za to jesen. Kako? To je zanimivo za one, ld bi radi vedeli, kako komunizem deluje. Dr. Bauer je predlagal, naj se s podvojeno silo ustanavljajo po vseh avstrijskih zasebnih in državnih podjetjih komunistične celice. Nadalje je izdal nalog, da se morajo na vsak naoin organizirati celice tudi v redni avstrijski vojski in naroča »tovarišem«:, ki se nahajajo v Avstriji, naj bc nikakor ne branijo vstopiti v redno vojsko, prisegati zvestobo režimu, se udeleževati režimskih prireditev, samo, da se vrinejo na prava mesta, odkoder naj potem pridno ustanavljajo celico, dokler ne bodo spodjedle celotnega organizma avstrijske države. Dr. Bauer je nadalje naročil »sodrugom v Avstriji«, naj vplivajo na sodržavljane, da kolikor manj mogoče vporabljajo električno luč, plin, državna prometna sredstva in podobno, (la s tem 'bojkotom znižajo državne dohodke in tako čimprej porinejo avstrijsko državo v denarno stisku. Tretje naročilo dr. Bauerja tiče avstrijskih na- rodnih socialistov. Avstrijsko delavstvo naj stoji ob strani nevtralno, a dobrohotno. Narodni socialisti bodo moč avstrijske vlade rušili i nodaljiumi terorističnimi dejanji. Ko bo postala avstrijska vlada »mehka«, potem bo tudi pripravljena, da se pokloni marksističnim vodjem, da jih pokliče celo nazaj. Nato bi pritisnile celice in bi bilo prav lahko ustanoviti zopet »rdečo vlado v rdoči Avstriji«. Takšen program so torej izdelali v Bratislavi in takšna navodila so poslali v Avstrijo zajčevski generali, ki so jo pobrisali v tujino. Taksen je tudi načrt kominterne v trenotku, ko se Avstrija , in njeno ljudstvo borita, da ohranita neodvisnost države, ki jo v enaki meri ogrožata Italija in Nemčija. Dr. Bauer bi 6e rad smejal najzadnji. Pa se ne bo. S. Če ne gre drugače, kupite te svinje Dunaj, 29. avg. E. »Linzer Tngespost« objavlja nekaj podrobnosti o stikih, ki jih je imel sedaj razpuščeni Landbund z nemškimi narodnimi socialisti, in o denarju, ki so ga vodje Landbunda, kot inž. Winkler, minister dr. Bachinger in drugi sprejemali iz Nemčije. List pripoveduje o sestankih dr. Reichenanerja s Habichtom v Monakovem in v Berlinu, o sestankih tajnika stranke Niedau-erja s hitlerjevci v Berlinu, o sestanku inž. Wink-lerja samega s Habichtom v Berlinu, ter kako so sprejemali visoke vsote za sodelovanje z narodnimi socialisti. Niedauerja je Habicht rotil, naj na vsak način prižene ves Landbund v tabor hitlerjevcev, nakar se jo Niedauer izrazil, da bo to zelo težko. Habicht na to: »Ce ne gre drugače, pa kupite te svinje!« In »te svinje« so se dale kupiti s 380.000 šilingi (3,500.000 Din), ki so bili razdeljeni med najvišje strankine voditelje. Nadaljnih 100 tisoč šilingov je sprejel še minister Bachinger, ki je priznal, da so od teh 70.000 šilingov porabili za celovške »Preie Stimmcn«, ki so bile čisto hit-lerjevske. (Kakor znano, je bil tudi znani inž. Schumy, bivši avstrijski podkancler in nekdanji slovenski potovalni učitelj na Koroškem, ugleden član Landbunda, a je na sestanku stranke v nedeljo v Celovcu z ogorčenjem obsodil delovanje svojih tovarišev, s katerimi se baje ni nikoli strinjal.) 200 milijonsko posojilo Praga, 29. avg. E. »Prager Presse« poroča po nemških virih, (la namerava Avstrija pri septcni-berskeni zasedanju Zveze narodov zaprositi za mednarodno posojilo v znesku 200 milijonov šilingov, da pokrije stroške, ki jih je nepričakovano imela s pobijanjem dveh zaporednih revolucij. V Pragi ne dvomijo o tem, da bo Avstriji posojilo priznano, samo če zatij prosi. Dunajski listi pa *a-nikujejo vesti o najetju posojila. Dr. Schuschniggu ponudijo predsedniško mesto na jesenskem zasedanju ZN Dunaj, 29. avg. b. V krogih Zveze narodov se po informacijah »Neues Wiener Tagblatta« iz Ženeve razpravlja vprašanje, da se predsedstvo skupščine Zveze narodov, ki se prične 10. septembra, ponudi Avstriji. Avstrija naj bi postala nestalen član Sveta Zveze narodov. Formalno ta predlog še ni potrjen in zaradi tega Avstrija tudi ni mogla zavzeti v tem oziru svojega stališča. Eno je jasno: avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg nc bo mogel ostati v Ženevi ves čas pogajanj, ki trajajo tri tedne, kajti nova avstrijska vlada jc pred rešitvijo važnih notranjih problemov. Medtem pa se je ta okolnost v krogih Zveze narodov že vpošte-vala in se predlaga, du prve dni predseduje skupščini zvezni kancler dr. Schuschnigg, potem pa naj bi ga zamenjal avstrijski zunanji minister baron Berger-Waldenegg. Francija grozi Poljsko-francoski prepir Nemčija vjeta Poljsko? Francosko zunanje ministrstvo uradno sprašuje Poljsko o njeni pogodbi z Nemčijo - Razburjenje v Parizu Pariz, 29. avg. b. V zvezi z včeraj objavlje- i nimi informacijami v Tardieujevem organu »Liber-te« o tajnem paktu med Nemčijo in Poljsko poroča dopisnik »United Pressa«, da je Nemčija priznala Poljski svobodni izhod na Baltsko morje. Zaradi tega se Nemčija odreka vseh svojih pravic in aspi-racij na mcmmelsko področje in je pripravljena podpirati teritorialno in politično združitev Litve s Poljsko z mirnimi sredstvi. Ce pa bi bilo potrebno, | bi to izvršila tudi s pomočjo druge akcije. Ce bi j se to uresničilo, bi bila Poljska pripravljena vrniti Nemčiji poljski koridor in Gdinjo ter obenem priznati Nemčiji pravico, da se ji povrne Gdansk. Vse to je po mneju francoskih merodajnih političnih krogov neverjetno, kajti Poljska je porabila ogromne zneske za železniško zvezo med Pozna- VABIMO VAS! LJUBLJANSKI VELESEJEM 1.—10. IX. 1934 Železniška izkaznica tu 50°/0 popusl na železnicah se dobi na vseh posta lah po Dl« 5'- 40.000 mz — 15 razstav: Glasbena — umetniška — bigijenska — izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska »Weekend« — hra-nilniška — pohištvo — radio - živila lestivat Slovanskih plesov Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno zabavišče službo brutalne vitalnosti, bi morali napraviti križ čez našo omiko. Ker smo pa optimisti, smo prepričani, da se bo od sport: nikov samih vzdignil proti tej usmerjenosti zdrav nroliodpor v imenu resničnega clo-veoanstva. njem in Gdinjo. Z druge strani pa se ne izključni: te možnosti, ker ni dvoma, da bi Nemčija rada povrnila Poljski vse denarne žrtve. Naj bo že kakor hoče, danes v Franciji nihče več ne smatra Poljske kot polnovredne zaveznice in vse te informacije dokazujejo, da Poljska ne bo pristopila k vzhodnemu paktu, ker bi v tem slučaju morala priznati status quo na Baltiku. Dolžnost francoske diplomacije bo sedaj, da v tej smeri razčisti položaj in da sc zavaruje pred vsakim presenečenjem, kajti sprememba na vzhodu bi lahko povzročila še druge komplikacije, kajti sovjetska Rusija bi vsekakor intervenirala v korist sedanjega stanja na svojih zapadnih mejah. Jasno pa je, da bi ta akcija gotovo ne ostala osamljena. Hitlerizem na Pariz, 29. avg. AA. Nocojšnji »Temps« priob-čuje svojo prvo dnevno vest pod naslovom: »Nemčija in baltske države.« List pravi, da je nacionalno socialistično akcijo v baltskih državah čutiti na način, ki samo vznemirja. Na prvem mestu omenja list spor z Nemčijo in Litvo zaradi Kleipeda. Ta pokrajina pa jc brez dvoma docela Litavska. Nemški pritisk pa gre šo dalje. Čutiti ga je tudi na Lctonskem in celo na Estonskem. Tudi tod je pangennanska propaganda prav aktivna. Nemška politika obsega celotni Baltik. Hotela hi sc polastiti vseh ozemelj ob Baltskem primorju. Da prepreči to nevarnost, je Sovjetska Rusija pred meseci predlagala, da bi jamčila za neodvisnost baltskih držav. Tu predlog je Nemčija tedaj odbila. List nato opozarja na konferenco v Tnlinu, kjer so te tri baltske države skušale skleniti medsebojno zvezo. Nemško voljo do miru bo mogoče oceniti predvsem r. dejanji nemške vlade napram baltskim državam. Hitlerjevski puč v Litvi? Pariz, 29. avg. AA. Ilavus poroča: »Pctit Pn-risien« posveča daljši članek položaju v Klci-pedi in priporoča skrajno pozornost, češ. da po mnogih informacijah pripravljajo Nemci tamkaj državni udar neregularnih čet, da se spet Pariz, 29. avgusta, b. V političnih krogih se živahno komentira sestanek namestnika francoskega zunanjega ministra, mornariškega ministra Pietrija s poljskim poslanikom v Parizu Chlapovskim. Jasno je, da je mornariški minister Pietri zahteval od jsoljskega poslanika pojasnilo o poljsko-nemški pogodbi, ki vsebuje tajne klavzule. Ni še znano, kaj je poljski ]>oslanik odgovoril ministru Pietriju. Iz zanesljivih virov se čuje, da obsega pogodba, ki jo je sklenila Poljska z Nemčijo, določbe, po katerih mora Poljska dati Nemčiji poleg potrebne hrane tudi vse sirovine za vojno industrijo. Potrjujejo se tudi vesti, da bo po določbah omenjenega sporazuma Nemčija dobavila Poljski ves potrebni vojni material, orožje in municijo. Nemčiji se je torej tako posrečilo, da se je izvlekla iz osamljenosti, ki jo je močno pričela čutiti. Politični krogi trdijo, da je sedaj jasno, da je hotela Poljska staviti Francijo pred dovršeno dejstvo, še preden jc zavzela svoje končno stališče do vzhodnega pakta. Tako gospodarsko in politično (»vezani stopita lahko Poljska in Nemčija k temu paktu, pri katerem pa bosta imeli seveda tudi prvo besedo. S tem pa so spravljeni ob veljavo vsi člani, po katerih bi glavno vlogo v tem paktu igrali Francija in sovjetska Rusija. Ze sedaj je položaj tak, da bi bilo bolje, če bi Francija ukrenila nekaj z druge strani, tako da osami še Poljsko, in ako dokaže poljski vladi, kako zelo slabo je računala, ko je šla na ozko zvezo z Nemčijo. Nemčija zapira „komuniste" Berlin, 29. avg. AA. DNB poroča: Glede j poročila angleških listov o inozemcih, ki so jih aretirali v bližini Berlina, ko so se ko-' pali, doznavamo, da gre za komuniste. Štirje so Angleži, 2 Francoza, 3 Španci. Pri njih j so našli prevratne spise in letak« iste vrste, i kakor so letaki, ki so bili te dni pritrjeni na j več dreves v Griinewaldskem gozdu v bližini Berlina, kjer so številna kopališča. Kako sodi francoski „Temps" polaste Kleipede. Tudi »Matin« računa z možnostjo premišljenega napada na Memel, kjer jc hitlerjevska agitacija dobila žc podoben značaj kakor tragični dogodki na Dunaju. »Journal« pa misli, da bo več sto milijonov trgovinskih dolgov, ki si jih je Nemčija prihranila, ko ni plačala v zadnjih mesecih uvoženega blaga, igralo pomembno vlogo v mednarodni po-litiki bodočih dni. Nova vojna v južni Ameriki Paragvaj proti Čile Rio de Janeiro, 29. avg. b. Napetost med republiko Čile in Paragvajem postaja vse hujša. Obe državi sta žc odpoklical! svoje diplomatske zastopnike. Z naglim posredovanjem južnoameriških držav se je doslej posrečilo, da ni prišlo do oboroženega spopada. Paragvajci so zelo borbeni zaradi svojih zadnjih uspehov proti Boliviji in kažejo veliko navdušenje za novo vojno proti republiki Čile. To pa bi bila za njih zelo težka naloga, kajti malo verjetno je, da bi lahko vzdržali pritisk na dveh bojiščih. Kakor znano, je Paragvaj obtožil republiko Čile, da je dobavljala Boliviji vojni materij al. BOXBERGER KISSINGEN so že več kot pol stoletja po vsem svetu znane kot neškodljivo in zanesljivo sredstvo zoper debelost. Delujejo brez bolečin in ee jih lahko zavživa. 0(1. n«. pri M. S P ln N. Z. pod S. Br *13 od 2*. III. 1932. Zaroka angleškega princa Jurija z grško princezo Marino Pjiriz, 29. avg. AA. Iz Londona poročajo: Kakor se daznava, se je princ Junij, četrti sin angleškega kralja, zaročil z grško princeso Marino, hčerko grškega princa Nikolaja. (Kakor znano, se zdravi grški princ Nikolaj v ljubljanskem Leoni-šču. Princ Jurij pa je gost Slovenije in stanuje v Bohinju, kamor se je vrnil danes iz Salzburga. — Opomba uredništva.) Princesa Marina, najmlajša hčerka grškega princa Nikole, je bila dozdaj že često gost na našem dvoru. S svojo sestro, ženo princa Pavla, in z našo princeso Olgo je večkrat obiskovala belgraj-ske humane ustanove. Pa tudi drugače princesa Marina ni neznana v naši državi. Saj je bila Jugoslavija princesi Marini tako rekoč druga domovina. Našo državo je vzljubila predvsem zaradi tega, ker so jo nanjo vezale rodbinske vezi in ker je spoznala naš narod in prirodne lepote naših krajev. Čeprav je živela slalno v Parizu, je princesa Marina zelo vzljubila tudi našo Bohinjsko Bistrico in Bohinjsko jezero, kjer je bila često gost 6vojega svaka kneza Pavla. Zadnjič je bila v Belgradu s svojo sestro princeso Elizabeto lansko zimo. Železnica Tirana - Skoplje ? Tirana, 29. avg. m. Odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo se stalno zboljšujejo. Nedavno je bila sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Albanijo. Kmalu po sprejetju te pogodbe je albanska vlada predložila jugoslovanski, da bi se zgradila železnica iz Tirane v Skoplje. To bo prva železnica v Albaniji in polaga albanska vlada veliko nado na to, da bo prišlo do sporazuma in do sporazumne graditve ene najpomembnejših balkanskih železnic. Albanija bo gradila to železnico s francoskim posojilom, železnico samo pa bo gradila neka francoska družba. Stalin pride v Turčijo Carigrad, 29. avg. b. Več turških časopisov poroča, da je ruski diktator sprejel poziv turške vlade, da obišče Ankaro 29. septembra ter se udeleži proslave obletnice ustanovitve turške republike. Ce se ta vest potrdi, bo to prvič, odkar je nastala sovjetska Rusija, da obišče diktator Stalin tujo državo. Avtonomizem v Španiji Barcelona, 29. avg. AA. Izvršni odbor republikanske levice na Katalonskem se bo solidarizAral z zahtevami Baskov. Sklenil je tudi, da se udeleži tamošnjega avtonomističnega shoda. V zvezi s temi dogodki je predsednik katalonske vlade Com-panys izjavil listom, da je katalonska vlada na oblast: iz lastnega nagiba in na podlagi lastnega prava, ne pa zaradi imenovanja e strani kakršnekoli druge vlade. Predsednik katalonske vlade je hierarhični šef in vrhovni nadzornik vsega upravnega dela na Katalonskem. Kaže, d« avtonomna Katalonska na področju španske republike še ni naSla pravega razumevanja, čeprav gre za dejstvo, e katerim morajo računati vsi Spanci. — Ta izjava je napravila na madridske vladne kroge globok vtis. Po dveh revolucijah fJZir/A^ Zbor agronomov Belgrad, 29. avgusta. AA. Za letošnji kongres in skupščino društva jugoslov. agronomov, ki se bosta vršila v Ljubljani 3. in 4. septembra, je prometni minister dovolil četrtinsko voznino na drž. železnicah in ladjah za tiste agronome, ki so drž. uradniki, polovično voznino pa za vse druge člane društva, ki niso državni uradniki. Državni uradniki agronomi si bodo kupili na odhodni železniški ali parniški postaji polovične vozne listke na podlagi uradniške legitimacije ter legitimacijo št. 14, privatni udeleženci si bodo pa kupili cel listek in legitimacijo št. 13. Vozni listki bodo udeležencem skupščine in kongresa veljali za povratek domov, imeti bodo pa morali potrdilo predsedstva kongresa na kupljeni legitimaciji, da so se kongresa udeležili. Odgovor na obtožbe „Reichsposie" Belgrad, 29. avgusta. AA. Dunajska »Reichs-post« je 29. t. m. priobčila članek pod naslovom »Temne mahinacije v Jugoslaviji«. V tem članku prinaša fantastične vesti o dozdevnem favoriziranju nacionalno socialističnih emigrantov, interniranih v Jugoslaviji s strani jugoslov. oblasti. Poluradni avstrijski organ nadaljuje prejšnjo kampanjo fašističnega tiska in ponavlja njegove neutemeljene in že zavrnjene klevete ter skuša tudi s svoje strani obdolžiti Jugoslavijo, da j>odpira nacionalno socialistične elemente in njihovo prevratniško akcijo v Avstriji. Glede na to fendenčno in zlobno pisanje smo pooblaščeni od pristojne strani, da te vesti kot popolnoma izmišljene in brez sleherne podlage de-mantiramo. S a 1 z b u r g , 24. avgusta. Tudi povprečen opazovalec, ki se ne zanima za življenje ljudstva, mora že na zunaj opaziti ogromno razliko v oblikah in metodah javnega življenja v Avstriii in Nemčiji. Burna robatost rjavih srajc, mrka ošabnost črnih SS, neokusnost avto-motiziranja človeka, ki se vsiljuje tujcu zlasti pri dviganju rok. Temu nasproti stoji gostoljubna prijaznost obmejnih avstrijskih oblasti, prijetna domačnost sicer izrednoštevilnih stražnikov in zdravi kmeSki obrazi mladih vojakov, ki so kliub dvem revolucijam, ki jih imajo za seboj, še vedno nerodno okorni, podobni bolj vojakom, ki nastopajo v igri na vaškem odru, kakor krotilcem rjavih navdušencev. Zaradi neštetih atentatov, ki so se izvršili v komaj pretekli dobi in ki bi se nadaljevali, če bi vsakemu zapeljivcu pustili proste roke, so predvsem tujsko-prometni kraji še sedaj nenavadno močno zastraženi, čeprav se že ves čas po ponesrečenem puču ni dogodil še noben atentat. Mimo tega pa niti številnih tujcev niti domačinov prav nič ne moti pri njihovih dnevnih poslih. Rodoljubnost Avstrijcev Če ljudje v Avstriji pred 25. julijem niso ver-jefi, da je država sposobna samostojnega življenja, je danes o nujni potrebi tega že večina trdno prepričana. Česar pokojni kancler ni mogel doseči v življenju, to je dosegel po smrti. Maloštevilnost in nejunaško zajčevsko obnašanje upornikov ter ostudni umor kanclerja je odbil od narodnih socialistov veliko onih precej številnih pristaišev, ki so gledali že s 100% gotovostjo bodoči avstrijski režim. Kljub temu pa bi bilo napačno misliti, da je narodni socializem v Avstriji dokončno likvidiran. Dane« sicer sedijo ljudje, ki so se v zadnjih borbah izpostavili, v zaporih ali koncentracijskih taboriščih, nekateri pa so tudi že obsojeni. Vendar se nevarnost lahko znova ponovi, ker ima avstrij-' ski narodni socializem vso oporo onkraj me,ia. Poleg tega moramo računati še vedno z velikim delom liberalne inteligence in meščanstva, ki je že popolnoma izgubilo stik z ostalim narodom, kakor povsod drugod. Nadalje moramo k pripadnikom narodnega socializma v Avstriji prišteti še naj-ekstremnejše elemente delavstva, ki je kakor v Nemčiji tako tudi v Avstriji morda na povelje ko-minterne prešlo v vrste narodnega socializma. Vsega tega se sedanja vlada in avstrijsko misleča večina zaveda, kakor je to izjavila zelo merodajna osebnost. Odvrat od narodnega socializma Da ,vati od svoje zveze do konca leta 1934. Na fiodlagi tega imajo zadruge dovoljenje, da smejo vse do konca 1934 kupovati luksuzno blago od svoje zveze, ne pa tudi od drugih oseb, ker bi se s tem pregrešile zoper določbe pravilnika in s tem |x>stale jx>dvržene družbenemu davku za 1.1934-35. Isto velja tudi za zveze, ki ne bodo mogle kupovati luksuznega blaga, temveč bodo razproaa-jale takšno blago, ki so ga imele na skladiščih 18. februarja 1934, ko je stopil davčni zakon v veljavo. Zveze, ki so tako blago kupovale tudi po uveljavitvi zakona ali bi ga prodajale tudi jx> koncu leta 1934, in zadruge, ki bi kupovale luksuzno blago leta 1934 od drugih oseb, ne pa od zveze, bodo plačale družbeni davek tako za leto 1934 kakor tudi za leto 1935. ne bomo dopustili, da bi se v naši državi uveljavila oblika psevdostanovtkega fašizma, ker smo globoko prepričani, da ne more biti ljudsko-stanovske dr- IMinajska vremenska napoved: Vdor zapadne-ga zraka s padcem temperaturo in dežjem. Vseslovenske dirke na motociklih v Zagrebu Zagreb, 29. avg. AA. 8. in 9. sept. t. 1. se bodo vršile v Zagrebu prvič mednarodne motoklistične dirke slovanskih narodov. Pobudo za te dirke je dal naš najmočnejši klub »Prvi hrvatski moto-klub«, izvedla jih pa bo Zveza moto-klubov kraljevine Jugoslavije. Svoje sodelovanje so že prijavili pristojni forumi motociklistov Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Zveza moto-klubov kraljevine Jugoslavije je določila tele naše reprezentante, da se udeleže dirk: v kategoriji moterjev do 500 kub. cm: Ant. Štrbana, Antona Uroiča, Lndvika Stariča in Karla Milerja. V kategoriji motorjev do 350 kub. cm: Stepana Čisana in Gavra Kopača. Nj. Vel. kraj je podaril za zmagovalca slovanskih dirk dragocen kip motociklista. Nad prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo minister za telesno vzgojo g. Andjelinovič. Zveza moto-kluba kraljevine Jugoslavije in »Prvi hrvatski moto-klub« delata za te dirke že velike priprave, da bodo na evropski višini. Ker se bodo dirke vršile v dobi zagrebškega Zbora, je obiskovalcem zagotovljena brezplačna vrnitev. Balkanske igre Zagreb, 29. avg. AA. Na današnji ponovni štafeti štirikrat 400 m je bilo grško moštvo diskvalificirano in je Jugoslavija kot prva dobila vseh 6 točk. Grški tekač Kastelariju je namreč med tekom hudo kršil pravila, ko je pri pasiranju skočil pred našega tekača in ga pri tem še sunil v stran. Petrolejshi požar Buenos Aires, 29. avg. p. Požara v središču argentinske petrolejske industrije, v mestu Cam-pani, še niso mogli zadušiti. Mesto še vedno gori in vse reševalne akcije so zaman. Skupno je eksplodiralo doslej 14 ogromnih petrolejskih tankov. Vse prebivalstvo mesta je zbežalo ter tabori na prostem. Okoli 15.000 ljudi je popolnoma brez vsega, ker so mogli v najhitrejšem begu rešiti samo golo življenje ter so morali še na begu oni, ki so vzeli kaj s seboj, pometali proč, ker ee je ogenj širil z neverjetno naglico. * Ženeva, 29. avg. TG. Predsednik Sveta Zveze narodov je danes imenoval vrhovno razsodišče za plebiscit v Posaarju. Za predsednika je bil imenovan Bi6top (Kanada). Med sodniki se nahaja tudi dr. Milorad Stražnieki iz Jugoslavije. V Gospodu je zaspal v 81. letu starosti po mukapolnem trpljenju gospod Ivan Pavlic upokojeni vozovni preglednik v Zidanem mostu Pogreb bo v petek 31. avgusta ob pol tO dopoldne v Loki pri Zidanem mostu. Vsi, ki ste ga poznali in ljubili, molite zanj! Lojze Pavlic, narodni poslanec, Andrej Pavlic, železničar — sinova. Slovenska šola v Buenos Airesu Slovenski internat šolskih sester Argentina, julija 1934. Slovenski izseljenec pride v Južno Ameriko navadno le s tem, kar ima tako rekoč na sebi, skoraj brez vinarja v žepu, ne da bi poznal tukajšnje navade, še manj pa jezik. Ne najde organizacije, ki bi ga na katerikoli način podprla in je bil zaradi tega vedno popolnoma prepuščen samemu sebi. Toda vse te težkoče so se dale na en ali drug način popraviti. Argentina je zgradila v pristanišču velikansko moderno zgradbo, »Hotel de los Inmigran-tes«, v katerem so priseljenci našli za nekaj časa brezplačno zavetišče. Tamkaj nastanjena državna posredovalnica za delo jih je v boljših časih naravnost nastavljala. Dajala je novodošlini izseljencem, ki so se hoteli odpraviti v notranjost, brezplačno vožnjo po železnici do kateregakoli kraja v republiki. Vse drugo pa je bilo v jezikovnem oziru. Tu vlada ni mogla napraviti ničesar in vsak si je moral pomagati, kakor si je pač vedel in znal. To smo slovenski izseljenci zelo občutili na lastnih hrbtih. Slovenski šolani ljudje so bili v tem oziru posebno na slabem, kajti človek, ki ne pozna jezika, ne more reflektirati ua nobeno pisarniško službo, ker je znanje španskega jezika neobhodno potrebno. Zaradi tega je zelo težko popisati neprijetnosti, katere so morali naši ljudje prestati, preden so se jezika toliko naučili, da so lahko tekmovali s tistimi, ki so jezik že znali. Slovenski tednik, odnosno njegovi voditelji so takoj po ustanovitvi lista začeli razmišljati, kako odpomoči temu žalostnemu položaju in razrešiti pereče vprašanje učenja španskega jezika. V tej sili je priskočil na pomoč bivši slovenski učitelj, že dalje časa naseljen v Južni Ameriki, g. Rudolf Leban, ki se je ponudil voditi večerne tečaje španskega jezika popolnoma brezplačno. Slovenski tednik je požrtvovalno ponudbo g. R. Lebana sprejel in naučno ministrstvo nam je blagohotno dalo na razpolago prostore šole na Paternalu. Dvakrat tedensko se je vršil pouk v tem večernem tečaju, in udeleževalo se ga je nad 50 rednih učencev. Vse to je bilo že v letu 1929. Nadaljevalo se je naslednje leto že v dveh kur-rih. Prvi kurz je vodil novodošli naš goriški rojak g. Josip Novinc, z drugim tečajem pa je nadaljeval g. R. Leban, ki je leta 1927 izdal prvo Slovensko-Ipansko slovnico in slovar. Dosežen uspeh je vplival, da se je skupina rojakov v Buenos Airesu začela resno zanimati za to vprašanje in razmišljala o slovenski večerni šoli. Na domu g. arhitekta Viktorja SulčiSa smo se začetkom septembra 1931 zbrali sledeči slovenski in srbohrvatski izseljenci, ki smo sklenili začeti z večernimi tečaji: arhitekt Viktor Sulčič, dr. Kosta Veljanovič, dr. Viktor Kjuder, inž. F. Terčič, danes v Jugoslaviji, dr. Josip Novinc, arh. Franjo Bosnič, Albert Viler, Martin Košuta, Peter Cebokli in jaz. Sklenjeno je bilo na prvem sestanku zbuditi za to šolo zanimanje pri našem tedaj novodošlem ministru g. dr. Ivanu Šveglju, ki se je za stvar pričel v resnici nadvse interesirati ter je celo osebno prisostvoval našim sestankom, h katerim je privabil tudi gospoda Ivana F. Lupiš-Vukiča, katerega je bila v Buenos Aires poslala menda Jugoslovanska izseljenska organizacija. Začeli smo nabiralno akcijo, katere uspeh je bil zelo zadovoljiv, in z izkupičkom smo pripravili vse potrebne mize in stole, kajti sklenjeno je bilo, začeti tudi z risarskimi tečaji, posebno važnimi za naše zidarje, katerih možnosti za »capataz«-delovodje so se tem zelo povečale. Več mesecev so tečaji na Paternalu lepo napredovali. Ni pa bilo mogoče organizirati teh tečajev med srbohrv; ii izseljenci, to pa zaradi tega, ker Srbohrva.., z izjemo Hrvatskega Domo-brana, niso imeli niti ene organizacije, ki bi bila zmožna zbrati na en sestanek 15 članov, kljub temu, da jih je v Argentini nad 80.000. Težko je določiti, kdo je kriv, da so ti tečaji, v sredi najbujnejšega napredka popolnoma zaspali. Upati je pa, da se bo položaj polagoma popravil. Skoraj bi rekel, da še važnejše je za nas v Argentini vprašanje poučevanja slovenskega jezika za naše otroke. Otroci hodijo v špansko šolo. So prisiljeni, ker je v Argentini pouk za otroke po zakonu 1420 obvezen. Na cesti so v neprestanih stikih z argentinsko mladino, zaradi česar so v resni nevarnosti, da ne bodo znali materinskega jezika, kajti starši, oče in mati, so v veliki večini slučajev od jutra do večera na delu in je otrok prepuščen skoraj popolnoma samemu sebi. Sokolsko društvo »La Paternak je ustanovilo skromno slovensko šolo. Malo je bilo učencev in le enkrat tedensko se je vršil pouk. Treba je pa bilo misliti, na večjo šolo, ki bi je bili deležni vsi, ki bi zaradi Sokola morda ne hoteli pošiljati svojih otrok v to šolo. Sokol se je odtegnil in izvolil se je šolski odbor ia članov skoraj vseh slovenskih društev v Buenos Airesu. Učitelj Krmec se je požrtvovalno dal na razpolago in šolo pridno in vestno vodi. Vsekakor bi ta šola zaslužila malo več paznosti in pozornosti, kot jo do sedaj uživa s strani jugoslovanskih oblasti. Pred časom so začele s slovensko šolo tudi Slovenske šolske sestre v San Lorenzu pri Rosarju in v Rosarju samem. Po skromnih cenah sprejemajo notranje in zadnji čas tudi zunanje gojence. Toda malo je družin, ki bi si mogle privoščiti plačevati po 25—30 dolarjev mesečno za svoje otroke, zaradi česar te šole v sedanjih težkih časih nimajo takega uspeha, kakor bi ga imele, če bi se položaj morda izpremenil. Na vsak način so pa tudi one za nas neprecenljive vrednosti, kajti pomenijo nam stopnjo do popolnega uspeha, katerega upam, da bomo sčasoma doseglL S. F. Sitno opustošenje okrog Nov. mesta Novo mesto, 28. avg. Strahovite posledice, ki jih je napravil vihar v noči od nedelje na ponedeljek nad Novim mestom in okolico, so se šele sedaj pokazale. Novo mesto samo ni bilo posebno prizadeto. Nekatere ulice so pa razrvane in je voda udrla v nekatere kleti in veže. Zato pa je tem hujše prizadeta vsa okolica. Najhujše je bilo vsekakor pod Gorjanci. Nad Gorjanci se je utrgal oblak in voda 5e v kratkem času pridrla v dolino, kjer je zagospodarila z največjo silo. Po mnogih krajih ljudje niso imeli niti časa zbežati iz ogroženih hiš in jih je voda zalotila, v stanovanjih, iz katerih so se mogli rešiti le še ekozi okna. Vaš poročevalec si je ogledal Btrahovito razdejanje v Hrušici in vasi Hrib .pod Gorjanci. Razdejanje je tu strašno. Okrog 1 zjutraj je naenkrat udrlo besneče valovje sicer kaj skromnega potočiča v mlin mlinarja Šafarja ter ga preplavilo do 1.20 m visoko. Voda je podrla zadnja hišna vrata in naravnost izruvala podboje iz zidu ter podrla velik kos stene ob vratih, udrla v notranjost in vrgla kolesa s tečajev. Iz mlina ije udrla v skoro pol metra višje ležečo stanovanjsko sobo ter jo preplavila do pol metra na visoko. Pohištvo je zaplavalo po sobi in ljudje so prestrašeni planili skozi okna v črno noč v besneči vihar in dež. Na poplavljenem žitu in moki, kakor tudi na hiši, jje voda napravila veliko škodo. Istotako je gospodarila voda tudi v mlinu g. Kovačiča Alojzija pod vasjo Hrib. Voda jje tu pridrla tako nenadoma, da ni bilo mogoče več rešiti prašičev iz svinjakov in jih je zato 5 utonilo. Komaj so še rešili živino iz hleva, ki stoji kakih 20 korakov od struge, že ga je voda preplavila do 1 m na visoko. V hipu je voda podrla tudi novi, leseni, močni most in ga odplavila, nato pa udrla v mlin in stanovanjske prostore, iz katerih se je morala družina rešiti zopet le skozi okno. Žalosten je pogled po sadovnjaku poleg hiše, kjer leži lepo mlado drevje, debelo v premeru 8—10 cm, kot odžagano. Lubje je popolnoma olupi jeno. V sredino sadovnjaka 100 metrov daleč je voda zanesla velik težak voz za prevažanje hlodov ter ga vsega zvitega pustila tam. Močna kamenita škarpa ob potoku je popolnoma porušena. Vse kamenje pa je nanešeno pred mlin v velik kup. Debele vrbe leže s koreninami izruvane po tleh, po travnikih in njivah ob vodi pa leže velike skale, k amen.je, drevje, grušč in druga navlaka. Voda, ki je tako iznenada pridrla iz Gorjancev, se je v dobri pol uri razlila po dolini po nekod do 200 m na široko. Pod Malim Orehkom se je pa utrgal ca 40 m širok plaz zemlje in se vsul v dolino. Po vsej dolini od Hrušice do Št. Jošta ln Črmošnjic je voda napravila strahovito razdejanje. Udirala je v mline in hiše ter ogrožala človeška življenja in zasipala travnike. njive z velikimi množinami kamenja ln grušča, preplavila in pokvarila ceste ter pota. Tudi v mlinu Janeza Udoviča iz Čr-mošnjic je voda napravila škodo. Udrla je v mlin s tako naglico, da sta se gospodar in mlinar le s težavo, rešila. Samo na moki in žitu, pripravljenem za mletje, je nad 2000 Din škode, poleg tega mu je odneslo 2 ccm desk in veliko drv. Tudi državno cesto Novo mesto—Metlika je votla v Pogancih močno izpodjedla ln bo treba temeljitega popravila. Hiše je voda poplavila nad 1 m visoko. Ljudje ne pomnijo še tako nagle in hude po-vodnji. ...... . . Da je bila mera divjanja viharja polna, je strela na več krajih tudi užgala. Tako smo iz Novega mesta videli proti Žužemberku velik sij ognja. Tudi v Dol. Mokrem polju je pri pos. in gost. Turku dvakrat udarila strela v stanovanjsko hišo in jo obakrat užgala, toda domačim in sosedom se je obakrat posrečilo ogenj pogasiti. Tudi okolico Brusnic in Ra-teža je voda močno poplavila in marsikateremu mlinarju in drugim ljudem napravila občutno škodo, ker ni bilo mogoče nič rešitL kajti voda je prišla prenaglo sredi temne, le od bliskov osvetljene noči, kar je vso grozo še povečalo. yihar, ki je to noč tako neizprosno divjal, je uničil skoro vso ajdo in ponekod tudi koruzo, katera leži vsa od težkega dežja in toče zbita. v tla in jo bo treba kar pokositi. Krompir je vsled preobine moče začel že gniti. V ponedeljek in torek je padal dež skoro zdržema in Krka grozeče narašča tako, da se upravičeno bojimo slične velike po-vodnji, kakršno smo doživeli lansko leto v jeseni. Danes stoji Krka 1.80 m nad normalo. Bog nas varuj hudega! Naliv z gruščem zasul hišo pri Zagorju Zagorje, 28. avg. V noči od nedelje na ponedeljek smo Imeli pri nas strašno nevihto s hudim deževjem. Voda je povzročila veliko škodo. Proti Trbovljam leži pod banovinsko cesto ozka dolinica, kjer ima več rudarjev lastne hišice. Močan naliv je s ceste odnesel za posipanje pripravljeno kamenje in obrnil tok v hišo rudarja A. Adlerja. Računa se, da je naplavilo okoli 300 ccm gramoza. Hiša je bila na eni strani vsa zasuta. Grušč je vdrl skozi okna tudi v hišo, kjer je povzročil veliko škodo. Stanovalci so se rešili iz hiše in vstrajali vso noč pri napornem delu rešujoč ogrožani dom. Neka ženska je vsled presta-nega napora morala iskati zdravniške pomoči, zastopnik občine je pregledal in ocenil nastalo škodo. V ponedeljek odide k zgradbi nove ceste Ljubljana—Šmartno—Radeče, 40 brezposelnih. Plača Din 2.75. To bo pri deževnem vremenu ravno za hrano. Po zimi bodo bosi in goli. Hudi nalivi okrog Slovenjgradca Sloveti jgradec, 28. avg. V noči od nedelje na ponedeljek okrog polnoči jc tukaj nastala huda nevihta. Bliskalo, grmelo in treskalo je kakor na sodnji dan. Izpod neba se je vlila ploha, utrgal se je oblak in lilo je kakor iz škafa. In to celo noč noter do ranega jutra. Tudi v ponedeljek je ves dan močno deževalo, vso noč, od ponedeljka na torek in v torek dopoldne. Le popoldne se je začelo malo jasniti in je upati, da se bo vreme izboljšalo. Bati se je bilo, da vode prestopijo svoje bregove, a na veliki fcudež k sreči ni bilo hudega. Med gromom in treskom je včeraj v ponedeljek udarila strela v komaj predlanskim zgrajeno hišo posestnika Bricmana Feliksa na Le genskem polju. Ker je bila hiša lesena, je pogorela do tal. Strela je močno oplazila tudi 22-letno hčer gospodinje. Poslopje ni bilo zavarovano, zato trpi posestnik še večjo škodo. Zgorel je med drugim tudi ves letošnji pridelek. Radi močnih nalivov se dela na poljih velika škoda. Krompir je začel močno gniti. na travnikih pa trpi otava. ki jo večji del 7(i nnlrnonnn v kopicah, a ie ne morejo no-sušitL Zakaj v fem je ves njen ponos! Kako se sveti ognjišče, bele pečnice, obroči, držaji — skratka vsa kuhinja. Ampak — pri kuhanju se sve zamaže. KAJ STORITI! vj. 1.-34 M a I o V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Dva velika koncerta pevcev iz Savinjske doline Šest zborov pevskega okrožja v Braslovčah Na praznik Marijinega. Vnebovzetja so imeli v mičnih Braslovčah domače žegnanje. Ob tej priliki so priredili pevski zbori okrožja popoldne koncert na vrtu ljudske posojilnice. Sodelovalo je 6 mešanih zborov. Prvi je nastopil s 3 pesmami meš. zbor z Gomilskega, pod vodstvom pevov. Maučcca. Zbor ima 14 glasov, ki se lepo ujemajo, a je žal, ker je bil prvi moral peti, še preden se je naval občinstva popolnoma polegel. Zato in pa, ker ga je motil nekoliko dež, ni napravil tistega utiša, kakršnega je njegovo petje zaslužilo. Pesmi so bile dobro nastudi-rane in zborovim močem primerne, le narodna je bila preveč monotono ritmizirana H Drugi je bil na vrsti zbor iz Polzele, ki je pel v meš. in moš. zboru. Tudi ta zbor zveni dosti dobro, glasovi so dobro ubrani, vendar je bil moški zbor boljši od mešanega. Mavova »Tinica« in Jerebov »Črn mož« sta bila nekam premalo plastična, nekaj več di-ferenciranja v ritmiki in dinamiki bi bilo obe pesmi znatno povzdignilo. Mirkova »Na trgu« je bila pa kar prav dobra. Pevovodja vodi smoterno in mirno, zbor bo ob rednem sodelovanju brž napredoval. Zbor vodi orga-nist Kač. Za njim je pel zbor od Sv. Jurija ob Taboru pod vodstvom pevov. Ulage. Zboru in pevovodju se pozna dosti rutine, treba je le malo več miru in natančnejše intonacije. Peli so dve pesmi v meš., dve v moškem zboru. Zvenel je mešani zbor bolje, kot moški, ki je pel vobče malo prehitro. Glasovi so primerno dobro zastopani in dosti ubrani, peli so z lahkoto, dobro pripravljeni, ritmika je bila pa ponekod malo netočna. Zbor je v veščih rokah. Z Vranskega je pripeljal pevovodja Križnik, 21 pevk in pevcev,, ki so pod njegovim vodstvom prav okusno zapeli 3 pesmi v mešanem zboru. Res je bila »Milada« v koncu preveč ustrojena po začetku, a so vse pesmi zvenele prav lepo in so bile prav srečno izbrane. Zbor jc ubran in dobro upet. Najboljši je bil brez dvoma zbor'iz Bra-slovč, ki je bil tudi najmočnejši blizu 40 glasov. Vodil ga je organist Virant. Prej so tudi tehtnejše pesmi. Vodopivčev »Knezov zet« ni glasovno težka skladba, a zahtevo plastične interpretacije in vztrajnosti, ker ima obseg balade. Odpeli so ga v prav dobri obdelavi vzorno. Dirigent vodi zelo .jasno, mirno, kar je pevcem velika opora. Prav lepo se je obnesel tudi moški zbor z Jerebovo »Pelin-roža«, v kateri je zlasti lepo pel bariton svojo partijo. Prav poživila je program šaljiva ljudska po Hubadovi harmoniji in prirejena »Polka je ukazana«. Šaljive pesmi vobče premalo pojemo. Morajo pa biti dobro interpretirane, da dosežejo pravi učinek. Ta je bila vzorna, zato ni zgrešila. Zbor je prav dobro zložen. Virant je prav dober dirigent. Krepko se je pridružil z dobro izbranimi pesmami zbor iz Šmartnega ob Paki, ki ga vodi mlajši Klančnik. Zboru se vidi na mah, da se vedno vadi. Tudi težja mesta je odpel gladko, niti za hip se ni zamajala ritmika in ni krenila s pota intonacija. Zbor je primerno močan, dobro ubran in v prav dobrih rokah. Vsi zbori so zapeli pod vodstvom zvezi-nega pevovodje 4 pesmi, eno za moški, 3 za meš. zbor. Zakaj neki uče za ženski zbor. ko so pevko vendar tako pridne? Številni zbor je zvenel polno, zelo pestro in enotno. Moram ugotoviti, da so se vsi zbori tudi za skupno petje izvrstno pripravili, kar se ne zgodi vedno in povsod. Lepo je zvenela La-harnarjeva >Savin.iski dol«, a najtehtnejša je bila, zlasti v plastični izdelavi Nedve-dova »Nazaj v planinski raj«, ki ji ni manj-knlo lepih iskrenih prošnja in nc do sile stopnjevanega, neugnanega hrepenenja po planinah. Ravno ta raznollčnosi, ki je bila lako enotna, kot bi pel pesem enoten zbor, dokazuje vestnost priprav in spretnost zborov. Poleg omenjenih vrlin pa bo treba v zbore še kaj poprav: pevci gledajo vobče še preveč »sramežljivo« v note; je to v resnici posledica zadrege, ker so po večini nastopili prvič v takih okolnostih. Izreka je še preveč »lokalna«. Pesmi bo treba še bolje analizirati, da se njihova notranja sila in dramatika bolj izkaže. Občinstvo je napolnilo prostorni vrt in lepo sledilo pesmam do konca. Pa moram posebno poudariti veliko število duhovnikov, ki so menda prav vsi spremili svoje zbore na »bojišče plemenite tekme«. Zbori Gor. Savinjske doline V nedeljo, 26. L m. »o kar na tihem priredili v Radmirju okrožni koncert zbori gornje Savinje. Ker nimajo dvorane, so spremenili z neizmerno pridnostjo in požrtvovalnostjo kozole v pravcato koncertno dvorano, ki je bila tudi kaj okusno okrašena. Koliko veselja in ljubezni je bilo že v tem delu! Petje je v tej improvizirani dvorani kar prav dobro zvenelo. Zbor od Sv. Fraučiška vodi Ročnik Ivan, ki kljub temu, da je šele začetnik, s svojim zborčkom prav pridno poje in je dosegel že prav lepe uspehe. Zhor se je že dosti dobro upel in je lepo zvenel. Šinilielčani so prišli pod veščim vodstvom strokovnjaka Naraločnika in so z izvrstno ubranim petjem, lepo izreko in točno ritmiko pokazali že vrline boljših zborov. So pa zelo navdušeni, pri vsaki prireditvi ti sodelujejo. Zbor je tudi za se lepo zaokrožena bratska celota, da je veselje. Honečani so nastopili samo z moškim zborom in so pod vodstvom Časla zapeli dosti 'lepo 3 pesmi. »Pogled v nedolžno oko« je ena naših najlepših klasičnih pesmi; a so jo razni »kvartelarji« mestoma že negnusno zmrcvarili. Po radiju gredo take napake okoli in se hočejo kar tupatam prijeti. Tudi te si je hotelo nekaj prijeti, zato v začetku konca ni prav lepo zvenela, dasi ima zbor drugače dosti vrlin, lepe glasove in veliko veselja. Zbor bo kmalu prekoračil začetne težave in bo gotovo kmalu še uspešneje tekmoval. Mozirje se je pa kaj postavilo i po številu i po izvajanju. Peli so prav težke pesmi, pa moram reči v tako presenetljivi točnosti, •'•< bi jih težko kakšen mestni zbor nadkrilil. Čisto prelivanje harmonij v Dolinarjevi »Svatbi« me je v resnici presenetilo. Sko-rušek je .izvrsten strokovnjak. Prav lepo so se jim pridružili Šmarčani pod vodstvom Ugovška. Zbor je prav dobro ubran, zveni sorazmerno, polno, pojo z lahkoto čisto in enotno. Številčno so močni zato je tudi dinamika bila ugledna, le dija-reae v Hubadovi prireditvi »Prtrknncga plesa« so pesem zelo zadrževale in bi ji treba dati hitrejšo brzino in tekoč, nezadržan tok. Gornjigrad se je prvič sedaj pridružil pod vodstvom Jelena. Zbor jc pokazal dobro disciplino, izvrstno rutino in je odpel vse tri pesmi zelo krepko, srednji del moškega zbora. je pa solist s slabo ritmiko, »majal«. Preveč svoje poti mu ni dovoljene. Ob koncu so po prav vzorni pripravi zapeli skupno vsi zbori, pod vodstvom zvezn. pevovodje, dn je mestoma kar grmelo. 5 pesmi. Naj omenim med njimi Inškano Tom-čevo »Mrazek«, M.ivovo »Ej zalo«, ki je posebno ugajala, in Nedvcdovo »Nazaj v planinski raj«, ki je posebno nudila prilike, da so pokazali pevci smisel za umevanje globoke dramatike, ki jc ima ta pesem toliko, in vzorno pevsko disciplino. Občinstvo sc jc v prav lepem številu odzvalo vabilu in jc petje ves čas zelo živahno odobravalo. Savinjska dolina je v spodnjem in zgornjem delu storila letos svojo dolžnost, zgled drugim okrožjem! Koncerte bo pa dobro ponoviti v več krajih. Ljudje petje ljubijo. Ljubljanske vesti: Slovanski planinci v Ljubljani Ljubljuna, 29. avgusta. Slovanska planinska društva so združena v Asociaciji planinskih društev. Letos je imela Asociacija predsednika iz naše države, bil je to g. Pasaric, predsednik Ilrv. planinskega društva. Zaradi raznih razlogov je predsedniške posle vodil g. dr. J. Tominlek kot podpredsednik. Na kongres je že prišlo danes poljsko zastopstvo ob 5 popoldne z brzovlakom, drugi zastopniki pa prispejo z drugimi vlaki v teku noči. Na dnevnem redu kongresa je tudi predavanje »Znanost in alpinistika« g. dr. Henrika Turne. Letos se bodo tudi našu planinska društva udeležila zborovanja evropskih planinskih društev v Pontresini. Doslej smo bili zastopani na mednarodnih zborovanjih po Poljakih, letos pa se udeleži zborovanja naš delegat in bodo tudi vse ostale slovanske države dobro zastopane. Pozdravljamo delegate bratskih slovanskih planinskih društev v Ljubljani, ki jim je priredila lep sprejem. Mariborske vesti: Nad 2000 obrtnikov se zbere Ljubljana, 29. avg. Kakor smo že poročali, pripravljajo obrtniki za nedeljo, 2. septembra veliko zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. Obrtniki bodo razpravljali o gospodarskem položaju, o novelizaciji obrtne zakonodaje, _ davkih, o prisilnih in svobodnih obrtniških organizacijah, o obrtniškem zadružništvu, o propagandi za obrtniške izdelke, o razstavah in še o drugih perečih obrtniških vprašanjih. Velikega zborovanja se udeleže tudi za- stopniki vseh južnih obrtniških zbornic, voditelji in delegati obrtniških svobodnih in prisilnih organizacij in drugi obrtniški zastopniki. Na zborovanje so povabljene obrtniške organizacije Slovenije vseh smeri, prav tako iz krajev države. Prireditelji računajo, da se zborovanja udeleži nad 2000 obrtnikov. V petek zvečer ob 19. predava v radiju tajnik ljubljanske obrtniške organizacije g. Ivan Mihelčič »Misli h kongresu«. V soboto zvečer pred večerom zborovanja je delegatska seja. Tunine so se podražile Ljubljana, 29. avg. Trgovec z ribami g. Ogrine je na današnji trg pripeljal s Sušaka 300 kg tunine, ki pa se je podražila, ker je Italija pred tedni za uvoz tunine zaprte meje zopet odprla ter so naši ribiči izvozili zato na Reko večjo množino tunin. V Ljubljani so sedaj pene tunina IG—18 Diu kg. Lov tunin na Jadranu je bil zadnje dni zelo otežkočen, ker so se morali ribiči boriti z velikimi viharji in nevihtami. Lov na druge morske ribe je sploh popolnoma prenehal zaradi neprestanega deževja. Zadnji čas se je pojavil v našem Jadranu Ljubljanske gospodinje, ki se prej niso toliko zanimale za meso tunine, bodo pac zanimali nekateri recepti. Dalmatine! pripravljajo to meso na več načinov: Kuhana tunina. Tunina se očisti kosti in razreze na kose, debele za prst. Kosi se zkmj v ponev, žalijo z vodo in osole. Riba se kuha pol ure. Nato se vzame s ponve, ocedi, polije s finim oljem in z malo citrone. Tako pripravljena tunina je zelo okusna topla in mrzla. — Pečena tunina na mreži. Očisti tunino in iztrebi kosti. Nato jo osoli, polij nekoliko z oljem ter peci na mreži. Med pečenjem je treba, ribo večkrat politi z oljem. Ko je tunina pečena, je treba, posuti s poprom in s sekljanim česnom, tudi malo limone je p dobro. Prav okusna je tudi posuta z Janezovim cvetjem. © Poziv Ljubljani in okolici. Udeležba narodnih noš pri festivalu. Glavni pripravljalni odbor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in vabi vse dame in gospode v Ljubljani in okolici, ki imajo pristne narodne noše, da se priglase za udeležbo pri sprevodu narodnih noš. Sprevod bo v soboto, 8. septembra ob pol 11 dopoldne. Priglase sprejema ustno ali pismeno pisarna festivala v mestni posvetovalnici vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. — Glavni pripravljalni odbor. 0 Nobene nesreč?! Že od ponedeljka naprej niso v ljubljansko bolnišnico pripeljali hujših ponesrečencev in poškodovancev. Kronika nesreč je zato prazna. Le včeraj okoli 14 se je pripetila na Dunajski cesti v bližini Piccolijeve lekarne manjša nezgoda. Zidarski tram je padel na levo nogo delavcu Janezu Novaku, zaposlenemu pri A. Steletu v Mostah. Poškodba ni hujša. V bolnišnici so ga obvezali ter je Novak nato odšel v domačo oskrbo. 0 Cerkvena tatova izročena sodišču. Ljubljanska policija je včeraj ob 10 dopoldne izročila okrožnemu sodišču v preiskovalni zapor dve osebi, ki sta bili udeleženi pri cerkvenem ropu na Viču. Prvi Stanko T. je sodeloval pri vlomu v staro cerkev na Viču, druga ženska je pa za vlom vedela in dajala da Ivpo- fafo potuho. Ukradene cerkvene stvari, ki so bile cenjene na približno 3350 Din, so bile po večini vrnjene cerkvi. 0 Harmonika je našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je, ki sc ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji iu Holandski. Posebno se goji igranje na kro-matično harmoniko. Vsak igralec bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje vsled lastnega znanja, obžaloval, da se že prej ni priučil temu instrumentu. Ta umetnost ni nikomur nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslov. harmonikarjev 8. septembra t. 1. na ljubljanskem velesejmu. todlm kupim Lufz peč razstavljeno na velesejmu paviljon F. 0 Prav drag gramofon. Stanko je nepoboljšljiv vlomilec. Mlad je, zdrav in krepak, toda pošteno delo mu ne diši. Letos 8. julija ponoči je vlomil v mesarijo in gostilno Frana Levca na Dunajski cesti v bližini Stadiona. Odnesel je 2300 Din vreden gramofon s ploščami, dobro se je založil tudi z gnatjo in salamo. Pred sodniki malega senata je včeraj Stanko tajil in se skušal izgovarjati: »Oramofon sem našel ob Savi v grmovju.« Izgovor je bil jalov in Stanko je romal za 5 mesecev v strogi zapor. Prosil pa je za dopust iz družinskih ozirov. Bil mu je dovoljen. Škof lavantinski dr. Ivan Tomažič je skromno proslavil včeraj svoj god. Ob 11 dopoldne se mu je poklonila in mu izrazila svoje iskrene čestitke mariborska duhovščina z vsem kapitljem na čelu. Deputacijo duhovnikov je vodil.stolni prošt mariborski dr. Maks Vraber, ki ni prinesel prevzviše-nem samo čestitk vse duhovščine lavantinske škofije, ampak tudi vseh vernikov cele škofije. Ko je pozdravil dr. Vraber svojega škofa in mu prinesel vdane čestitke vseh vernikov, je rekel: »Vedno in ob vsakem trenutku ste pokazali očetovsko ljubezen do vseh vernikov cele škofije. Prav posebno jasno pa ste izrazili to svojo ljubezen' letos, ko ste neposredno pred svojim godom obiskali svoje škofljane in ostale Slovence v daljni tujini, v Nemčiji, v Belgiji in na Holandskem. Tik po svojem godu pa bodete zbrali številne zastopnike vseh vernikov iz vseh delov lavantinske škofije na evharističnem kongresu v Mariboru. Zato | ie naša dolžnost, da Vam izrazimo sinovsko vdani 1 □ Nova maša. V nedeljo, 2. septembra bo v baziliki Matere Milosti v Mariboru izredna slovesnost. Redovnik trapistovskega samostana v Raj-henburgu p. Janez K r s t n i k K o 1 e d n i k bo pel novo mašo. Novomašnik je Mariborčan, rojen je dne 10. junija 1911 v Klavniški ulici 14 kot sin sprevodnika Blaža Kolednika in matere Cecilije, roj. Zupane. Oče je umrl leta 1913, srečna mati pa še živi ter je vzgojila svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Novomašnikov brat Ferdinand je imel novo mašo istotako v baziliki Matere Milosti pred dvema letoma, dne 2. oktobra. Sedaj je župnik na otoku Žirje pri Šibeniku. Novomašnik p. Janez Krstnik je bil v frančiškanski cerkvi v svoji mladosti tri leta ministrant. V starosti 10 let je bil sprejet kot gojenec trapistovskega samostana v Rajhenburgu, Letos je s 23. leti starosti dokončal v samostanu svoje študije ter ga je dne 19. avgusta posvetil v samostanski cerkvi zagrebški pomožni škof Salis-Seewis. — Slavnost nove sv. maše se prične v nedeljo ob 9 s slovesnim vhodom v baziliko. Nato bo novomašna pridiga prof. dr. Josipa Jeraja, potem pa slovesna nova sveta maša z zahvalno pesmiio. Pri sv. opravilu bo sodelovala tudi godba. □ Poročili so se v zadnjih dneh v Mariboru: Gabrovec Ivan, zasebni uradnik, in Suč Matilda; Staneer Jožef, mizar, in Eleonora Reschmann; Jakob Raimpre, kotlar, in Deučman Jožefa; Ulbl Bogomir, trgovski sotrudnik, in Gros Pavla. Novopo-roSencem obilo sreče in božjega blagoslova! □ 71 letna starka se je izgubila. V torek^ popoldne je privedla iz Jarenine posastnikova žena Antonija Deutechman evojo 71 letno mater v Maribor, da bi jo spravila v bolnišnico. Pustila je staro ženico za trenotek samo na klopi pred avtobusno postajo na Glavnem trgu, ko pa ee je vrnila, ni bilo starke nikjer. Iskala jo je nato v bolnišnici, pri eorodnikih in znancih, pa je nikjer niso videli. Boje 6e, da se je slabotni ženici dogodila nesreča □ Cvet in sad. V Visolah imajo jablano, ki je poleg zrelih plodov nastavila novo cvetje. Nekaj I SO se o Kličite telef. štev. 2Q-92 W 4 . W I/ Atjort i yv* letošnji jesenski velesejm v Gjubljani Ne zamudite pravočasno opozoriti na svoj'o velesejmsko razstavo potom reklame v „6lovencu ". brez katere ima razstavljalec le polovičen uspeh. Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra in na drugo dne 8. septembra. Obe bota izšli v zelo povečani nakladi. S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratni oddelek „Slovenca' škofu - ob godu svojo zahvalo ter Vam izrekamo svojo vdano zvestobo.« Na te pozdravne čestitke je prevzvišeni odgovoril: »Res je, da je vladalo vedno najprisrčnejše razmerje med verniki in škofom. Še prav posebno letos pa se čuti, kako močna .ie ta vez, ki je ne more raztrgati niti daljava, niti težki časi in n.e preizkušnje. Zato sem polen optimizma, da bo naša sveta katoliška stvar ne le močno stala, ampak se bo v bodoče še okrepila. Priporočam tudi vsem drugim, naj bodo polni tega optimizma, ki naj ga črpajo iz zavesti, da je Vsemogočni z nami.« Nato se je razgovarjal prevzvišeni s posamezniki v deputaciji. Predvsem se je zanimal za priprave za evharistični kongres. V teku včerajšnjega dneva so izrazile svoje čestitke še deputacije vseh društev in cerkvenih organizacij. Tem čestitkam se pridružuje tudi »Slovenec*, ki čestita vladiki lavatinskemu v imenu veeh svojih naročnikov in bralcev lavantinske škofije. posebnega je pogled na drevo, ki se sedaj nahaja v polnem cvetju, poleg cvetja pa visijo zrela jabolka. □ Dravsko brv popravljajo. Dravsko brv, ki veže Studence in Maribor, so pričeli popravljati. Železno konstrukcijo bodo temeljito prebarvali. □ Požig v Racah. V Spodnji gorici pri Racah je pogorel posestnik Mihael Kranj c. Ogenj je upe-pelil gospodarsko poslopje ter povzročil 30.000 Din škode. Požar je bil podtaknjen od zlobne roke. □ Nova občinska posvetovalnica? Poleg do-1 sedanje posvetovalnice na mestnem magistratu smo dobili v Mariboru še novo in 6icer v Cankarjevi ulici v hiši Mestne hranilnice. Snoči se je v novih prostorih že vršil prvi sestanek večine občinskih očetov pod predsedstvom mestnega načelnika, ki je sestanek sklical. □ Naknadno vpisovanje. V vseh mariborskih narodnih šolah se vrši v soboto 1. septembra od 8 do 12 naknadno vpisovanje novincev, na novo priseljenih in ostalih zamudnikov. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz. Za manjšinsko šolo je komisija vpis že dovršila. □ Tihotapske zgodbe. Na meji v Št. Ilju eo zasačili 18 letnega Miška Rusana iz Dolnje Stubice pri Zagrebu. Pri sebi je nosil 134 igralnih kart. Kazen za ta prestopek bo znašala 125.000 Din, ki jih seveda Miško ne bo zmogel, pa bo radi tega živel leto dni na stroške carinarnice v mariborski jetnišnica. — Na Špičniku so zalotili nekega tamoš-njega posestnika, ko je skušal spraviti v Avstrijo konja. Žival so mu zaplenili ter jo bodo prodali v Mariboru na sejmu. — Pri Sv. Duhu so zalotili fi-nancarji znanega tihotapca v trenotku, ko je zakopaval v sigurno skrivališče zavoj s 15 kg eaharina. Tudi on ee bo pokoril leto dni v zaporu. □ Nov specialist. Dr. Walther Thalman, eedaj na oto-laringologični univerzitetni kliniki prol. H. Neumana na Dunaju, je napravil v Ljubljani izpit za specialista ter ei pridobil naslov specialista za bolezni ušes, nosa in grla. Požigalske obletnice Maribor, 29. avgusta. Prebivalstvo Spodnje Polskave je zopet zajel strah pred požigalci. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Franca Hohena na Spodnji Pol-skavi. Požar je uničil poslopje do tal, ker je izbruhnil sredi noči. Zgorela je cela letošnja zaloga krme, žita, poljedelski in gospodarski stroji ter 100 kg težka 6vin,ja. Škoda je precenjena na 60.000 dinarjev. — Zanimivo je dejstvo, da je pred letom dni gorelo natančno v isti noči in prav tako pred dvemi leti. Lani je pogorela posestnica Marija Kotnik, leta 1932 pa posestnica Marija Šober. Čudno naključje, da so se vsi trije požari dogodili natančno ob obletnici ter so vsi trije n«\stali v poznih nočnih urah, je začelo prebivalstvo cele okolice razburjati. Sumijo, da mora biti na delu maščevalna roka, ki izvršuje svoie zlodelo iz posebnega vzroka ob obletnicah prvega požiga. Ljudje že sedaj s strahom ugibljejo, kdo bo postal žrtev požiga prihodnje leto. Poljčane Lepa planinska slavnost se je vršila minilo nedeljo na Boču. Naš poljčanski »Aljaž«, g. župnik Alojzij Cilenšek je slovesno blagoslovil Finžgarjev križ nedaleč vstran od cerkvice sv. Miklavža na Boču. Slavnosti je prisostvovalo izredno mnogo ljudi. Smrtna kosa. Uglednemu lastniku po'lj-čanske elektrarne g. Vezjaku je umrl 5-letni sinček Andrej. Žalujočim naše iskreno sožalje! Kulturni obzornik Knjiga zdravniških razprav Izšla je 6.-8. številka »Zdravstvenega vest-nika« z vsemi referati, ki so bili prebrani na kongresu v Ljubljani. Referati prebrani na Brestovcu in v Topolščici, izidejo v hrvatskih in srbskih časopisih. Zdravniški vestnik je narastel v debelo knjigo z 230 stranmi, je lično opremljen, da v resnici odlično predetavlja elovensko medicinsko literaturo, kar je posebno važno, ker bo vestnik potoval po vsej Evropi. Sodelujejo skoro vei domači ftizeologi (Debevc, Furlan, Haiis, Matko, Neubauer in Prodan), kakor tudi mnogi drugi reprezentanti protituberkuloznega boja iz vse Jugoslavije. Šele, ko pregledaš vso knjigo, moreš preceniti pomembnost I. ftizeološkega kongresa, ki je bil idejno spočet osebnem odposlanstvu banu dr. Marušiču, podpisana od predsednika centralne lige dr. Stajica in predsednika ftizeološkega društva prof. Radosavljeviča. Katerikoli javni delavec bo kdajkoli iimel opravka z zadevami narodnega zdravja, bo moral preštudirati to poslanico. Deeelletka protituberkuloznega boja bi jo lahko imenovali. Prav vse je omenjeno, vsa izkustva. prednosti modernega boja s tuberkulozo, kaikor tudi našo nemauiOol lahko čltaS med vrst: cami. In če ima kako napako, ta poslanica ima pač to, da je pre izčrpna, če se izčrpnost more označiti kot napaka. Vsa važnejša me6ta so 6icer podčrtana, pa je spet podčrtanih toliko mest, da bi morala biti nekatera zopet dvakrat podčrtana. Vse to dokazuje, da razmere kričijo po poboljšanju, reformatorji pa so v zadregi, kje naj bi sploh začeli: ali s dispanzerji ali z zidanjem bolnišnic in izo-lirnic, zlasti ko vedo, da ne bo nihče bral resolucije brez rahlega nasmeška, ko bo prišel do protituberkuloznega dinarja in si bo morda še mislil, da zdravniki v preogromni karikaturi slikamo hudiča na steno. Ničesar drugega ne bi želel temu nevernemu in zdravemu čitalcu kot en 6am dan dežurne službe v splošni bolnišnici v Ljubljani, da bi ga videl, kako bo odklanjal one, ki nimajo prostora kjer bi umrli, če morda bolj ljubijo svojo družino kot svojo zadnjo komodnost in se odpovedujejo svoji zadnji ljubezni. To je naša rabeljska služba, da vedno z neko ravnodušnostjo ponavljamo isto našo sramoto: Ni praznih postelj na oddelku, hodite kamor hočete, mi vas ne moremo sprejeti. Krivda je na vsak način naša, ker premalo vpijemo in premalo zdravnikov pošiljamo v politiko, ki je bila vedno preveč domena pravnikov in filozofov, kot bi 6i javnega reda ne mogli predstavljati brez paragrafov. Javno mnenje je gotovo stokrat premalo poučeno o neevropskih razmerah v naših bolnišnicah. V zadnjem letu je nastala mala razgibanost v tem pogledu radi alarmantnih nesreč na kirurškem oddelku. Ne sme, pa javnost misliti, da je samo na kirurškem oddelku tako. Isto stanje vlada na vseh oddelkih, samo, da je eepsa najnevarnejša na kirurškem oddelku. Kako bi se nagnila častna tehtnica Ljubljane, če bi v eno skodelico dali n. pr. tromostovje v drugo pa Šentpetereko kasarno kot splošno bolnišnico. V Zagrebu eo staro zakladno bolnišnico do tal porušili. Štamparjeva smer v socialni medicini je tuberkulozo nekako pozabila. Morda zato, ker v Novi Gradiški, rojstnem mestu Štamparjevem, vidno razgraja malarija, lues, gonoreja in trahom. Koliko je tam tuberkuloze, tega pa najbrž nihče točno ne ve. Vsako veliko delo je enostransko in vsak veliki mož je ravnotako enostranski. S tega stališča gledano veliko Štamparjevo delo v socialni medicini in higijeni dobi svoje opravičilo radi zanemarjanja tuberkuloze kot eocialno epidemske bolezni. Zahteva našega kongresa po samostojnem inšpektoratu za vso Jugoslavijo je že izpolnjena z imenovanjem docenta dr. Matka za vodjo vse državne protituberkulozne borbe. Resnično je nerazumljivo, da smo dosedaj bili navezani eamo na sporadično privatno iniciativo. Nekaj lesenih barak, postavljenih daleč od vsega sveta, se vendar ne more označiti kot sistematični boj proti tuberkulozi. Docent Matko je prepotoval vso Evropo, pisal in še piše knjige o tem predmetu, vee na lastno roko in strošek. Zato si res ne moremo misliti boljšega prvega inšpektorja kot je on. Tudi v naši knjigi je Matko zastopan r velikim referatom: »Šola in tuberkuloza«, ki izide obširneje v knjižni izdaji. Sploh je prvi del »Zdrav, vestnika« prav zanimiv za šolo. G. učitelj Škulj nas povede po statistični poti v higijensko stanje ljudskih šol. Delo izpopolnjeno po kratkem referatu dr. Prodana, ki vodi ljubljanski ali Palmetov dispanzer. Dr. Petric, direktor Iligijenekega zavoda v Ljubljani, nam v številkah pokaže stanje in umrljivost za tuberkulozo v Jugoslaviji, posebno pa v dravski banovini. Na čelu vsega prvega dela pa stojijo dr. Boža Bo-liinjčevi: Pota in cilji v protituberkulozni borbi. Dr. Bohinjec je kot šef ljubljanskega OUZD sprevidel, kje je zanemarjena ledina ter prevzel iniciative polno vodstvo slovenske protituberkulozne lige. Drugi del je po obliki in vsebini namenjen zdravništvu ne le v Jugoslaviji, temveč vsega sveta, kajti vsak referat je opremljen z zaključkom v enpmii izmed svetovnih jezikov. Zato tudi kritika posameznih del na tem mestu ni potrebna. Potrebno pa je povdariti, da predstavlja naša knjiga v slovenski medicinski literaturi višek dosedanjemu razvoju, posebno pa se odlikuje po originalnem delu dr. Hausa, ki nam v kratkem na enem bolezenskem primeru očrta preteklo in prihodnjo problematiko ftiseoloterapije. Ne smem zatajiti zadovoljstva, ki eem ga imel ob čitanju. Delo izdaja opazovalca in misleca velikega formata. Z bogastvom misli, kot bi pisal kak Hans Much, pri tem pa ne dela uvoda in zaključka kot tisti študent, ki je bil vprašan o komarju pa je opisal 6lona, kar se menda v vsaki strokovni literaturi kaj rado dogaja. Tako svojevrsten mož ima ravnotako svojevrsten stil. Služil nam bo za zgled, rekel bi nekak »Martin Krpan« ali pa »Napake slovenskega pravopisja v slovenski medicinski literaturi. Torej dve koristni stvari je že rodil I. jugoslovanski protituberkulozni kongres: 1. Izdaja kongresne številke »Zdrav, vestaika« kot važen dogodek v slovenski medicinski literaturi, in 2. imenovanje dr. Matka za inšpektorja vsega protituberkuloznega pokreta v Jugoslaviji. Mi gremo naprej! — Dr. Tomaž Furlan. Slomškova pisma Znamenito delo ie izvršilo mariborsko »Zgodovinsko društvo«. Leta 1930 je ustanovilo posebno glasilo »Arhiv za zgodovino in narodopisje«, ki so ga društveniki dobivali kot prilogo »Časopisu za zgodovino in narodopisje«. V prvi letošnji številki »Časopisa« je bila zaključena 1. knjiga »Arhiva«, ki obsega 370 strani velike osmerke. V tej knjigi je kritično objavljenih 373 Slomškovih pisem. Razen teh še 5 pisem p. Bernarda Smolnikarja Matiju Čopu in eno pismo Stanka Vraza Čopu. Ko ie bila I. knjiga dotiskana, so se naknadno našla še druga Slomškova pisma. Tudi ta so pravkar izšla kot »Dodatek« k 1. knjigi Arhiva (I/l). Dr. Pirjevec v Ljubljani objavlja v tem »Dodatku« Oče 3 otrok - žrtev naraste Drave Maribor, 29. avgusta. Drava je radi zadnjih nalivov silno narastla. Deroča in umazana se vali, kakor je v poletnem času še nismo opazovali. Siloviti so morali biti nalivi v njenem gorenjem toku, ker nosi s seboj cele sklade lasa, ki je dobrodošel dar prebivalstvu vzdolž rečnega toka. V čolnih ga lovijo iz deroče struge ter z dolgimi železnimi kavlii z obrežja. Nekateri si naberejo iz struge dovolj lesa za celo leto. Lov na naplavljen les je postal včeraj v večernih urah usoden za človeško življenje. V Kam-nici se je napotil k Dravi posestnik in zidar Andrej Križaj. Spremljala ga je njegova žena. Pri moštu na Mariborski otok se je Križaj spravil na lesen pomol, ki sega daleč v strugo, ter lovil s kavljem plavajoč les. Podajal je tramov« in drva ženi na obrežju. Naenkrat je Križaj omahnil in s krikom padel v umazane dravske valove. Še nekajkrat se je pokazal na površju ter z obupnimi napori skušal doseči rešilno obrežje. Žena mu je poskušala priti na pomoč z lesenim drogom, ki pa je bil žal prekratek ter ni dosegel vtapljajočega. Po nekaj trenutkih smrtnega boja je Križaj izginil v valovih in reka ga je odnesla s seboj. Pokojnik je bil vzoren katoliški mož ter vnet cerkveni pevec. Zapušča ženo in trd nepreskrbljene otročiče. Tragično je pri tem, da je še včeraj dopoldne iskal v mariborski bolnišnici pomoči radi bolezni na želodcu. Sprejem v bolnišnico pa so za nekaj dni odložili. Popoldne pa je našel žalostno smrt v motni in deroči vodi. Stre la uničila kmetijo Št. Rupert nad Laškim, 27. avg. Dasiravno je že za nami sv. Jernej, kateri po ljudskem mnenju zaključuje pasje dni in njih nevarnosti za poljedelca, je vendar menda izjema potrdila pravilo. Po hladnem, oblačnem vremenu pretekle nedelje ni nihče več mislil na kakšno nevihto. A malo pred polnočjo je začel razsajati silen piš, kmalu so pridrveli oblaki, začelo se je bliskati in grom je pretresal ozračje. Ravno ob polnoči je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Antona Rezec v Št. Ru-pertu št. 33. V trenutku eo požrešni plameni zagrnili slamnato streho in preden so mogli prestrašeni ljudje kaj storiti, je strašna vročina velikanskega ognja onemogočila vnsako reševanje. Samo obe kravi je gospodar s smrtno nevarnostjo spravil iz hleva, vse drugo je uničil ogenj. Zgorela so tri poslopja: svinjak, hlev za govejo živino, kozolec in vse, kar je bilo v njih; zgorele so vse svinje, uničena je vsa spravljena krma, slama, uničeno vse žito letošnjega pridelka, vse poljsko orodje, stroji, uničena je tudi klet z vso posodo in pijačo. Silna vročina je uničila krasna, mogočna drevesa, polna zorečega saidja, ki obdajajo gospodarstvo v celem krogu. Škode je nad 50.000 Din, zavarovalnina pa 6000 Din. Gospodar je komaj malo okreval od hude i bolezni, žena je bolehna, pet nedoraslih otročičev j je brez hrane, brez obleke in obutve, ker je vse i n nično. Revščina velika, sila nepopisna. Smrt pod avtomobilom Slovenjgradec, 28. avg. V ponedeljek zvečer se je tu pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala svojo smrtno žrtev. Pri ge. Irmi Ferk, ki ima na Slomškovem trgu trgovino z vinom, je bil uslužben 26-letni Ivan Borovnik iz Pameč. Zvečer se je peljal s kolesom v Pameče, kjer je prebival. Radi slabega vremena je vozil po levi strani, kjer je bila lepša cesta. Na odprti cesti blizu električne centrale pri mostu mu je privozil nasproti avtotaksi Štreit Filip iz Dravograda. Kakor pripoveduje g. Štreit, je on dal dvakrat znamenje s hupo. On je vozil z brzino 30 km, Borovnik pa s kolesom okrog 10 km na uro. V mali razdalji, preden sta se vozila srečala, se je Borovnik okrenil na destno stran ceste. Toda bilo je prepozno, bil je morda prepočasen. Tudi g. Streit videč, da se je kolesar tik pred njim okrenil, je hotel ustaviti svoje vozilo. Hitro je zavrl in okrenil na svojo desno stran, toda nesreča je bila neizogibna. Avto je s svojim prednjim delom zadel ob pedal kolesa in nogo kolesarja in ga podrl na tla. Sunek je Borovnika vrgel ob tla, da je ta z desnim sencem z vso silo udaril ob cesto, da mu je počila lobanja in obležal je nezavesten. G. Štreit je ponesrečenega Borovnika naložil na svoj avto ter ga odpeljal v tuk. bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima ponesrečenec počeno lobanjo in pretresene možgane, in je vsaka pomoč zastonj. Nesreča se je zgodila okrog četrt na 8 zvečer, danes ob 4 pa je Borovnik umrl, ne da bi bil prišel v zavesti. G. Štreit je šel takoj, ko je ponesrečenca spravil v bolnišnico, nesrečo naznanit tukajš. orožnikom, kateri so takoj prišli na mesto nesreče, da so ugotovili dejanski stan. Nesreča je močno odjeknila med tukajšnjim ljudstvom, zlasti, ker so poznali ponesrečenega Borovnika za mirnega, poštenega in pametnega mladeniča. Pogreb ponesrečene žrtve bo v četrtek dopoldne iz bolnišnice na pokopališče v Pameče. 1. in Z. septembra na pelesejmu Itf, mednarodna razstava psov vseh pasem Napad na finančnega preglednika na Kuma Krško, 28. avg. »Slovenec« je v št. 194 poročal, da so kmetje na Kumu napadli financ, podpre-glednika Kovačiča, ki je potem v bolnišnici izdihnil. To vrže slabo luč na kmete. Saj kmetje niso nobeni razbojniki. Tudi žganja niso naskrivaj kuhali, ker je žganjekuha prosta. V usodni noči je bil kapucin p. Hu-goliu Pralh, ki se je udeležil vsakoletnega shoda. Bil je tudi pri umrlem Kovačiču in ga previdel. On pripoveduje: Kovačiča so napadli nekateri knapi iz Zagorja. Kovačič jje imel nalog, da prepreči neupravičeno točenje alkoholnih pijač. Nekdo je neupravičeno točil. Hotel je to preprečiti. Napadalci so navalili nanj in ga smrtnonevarno ranili. Nekateri tudi trde, da so ga v temi imeli za orožnika in ga zato napadli. Pozneje so se res hoteli lotiti celo orožnikov, ki pa so se jih naglo otresli. Ranjenega Kovačiča je previdel kapucin p. Prah, prvo zdravniško pomoč pa mu je nudil g. dr. Bojan Pire, ki je na Kumu na počitnicah. G. dr. Bojan Piro je £ oskrbel, da je bil ranjenec prepeljan v -jubljano. Toliko v pojasnilo, da ne bodo trpeli na ugledu kmetjg, ki so pri celi stvari čisto nedolžni. eno pismo, ki ga je Slomšek pisal svojemu nekdanjemu profesorju J os. Poklukarju ter se je našlo v Metelkovi zapuščini, ki jo je od »Matice Slovenske« prejela ljubljanska Licejska knjižnica. Isti gospod je objavil tu pismo, ki ga je Slomšek pisal leta 1854 Jos. Ulagi, obenem z Ulagovim odgovorom. Ostala pisma v »Dodatku« je objavil urednik prof. Fr. Kovačič. V vsem je v Diodatku priobčenih 55 Slomškovih pisem. Tako je skupno sedaj izdanih 428 Slomškovih pisem, ki tvorijo znaten del njegovega, dosedaj skoro popolnoma neznanega literarnega dela. Največ pisem je pisano v nemščini, kakor je bila takrat navada med našimi izobraženci, nekaj pisem je pisanih v latinščini, precej tudi v slovenščni. Pisana so najrazličnejšim osebam: kardinalom, nadškofom in škofom, redovnim predstojnikom, duhovnikom in lajikom (zlasti Bleiweisu). Čitanje teh pisem je pravi užitek, Tu 6topa pred nas Slomšek sam, kakor je bil in mislil; tu on sam riše svoj lik ter opisuje dogodke in razmere, ki jih je sam neposredno doživljal. Za poznavajo Slomškove dobe so ta pisma neprecenlive važnosti. Zunanja oprema je prav okusna in pri-kupljiva. Kakor omenjeno, so udje »Zgodovinskega društva« dobivali I. knjigo kot prilogo k »Časopisu«, »Dodatek« pa je izšel posebej in ga treba posebej doplačati. Stane s poštnino vred 120 Din komad. Neudje, ki niso dobivali »Arhiva«, ga lahko naknadno dobe z »Dodatkom« vred za 120 Ddn. Naroča se lahko po knjigarnah ali naravnost pri »Zgodovinskem društvu« v Mariboru. Slomšek pač zasluži, da pridejo njegova pisma v knjižnico vsakega našega izobraženca. ★ Ob stoletnici rojstva Natka Nodila. Jutri bodo odkrili Špličani na zidu splitske gimnazije spominsko ploščo za stoletnico rojstva znamenitega hrvatskega narodnega borca in zgodovinarja Natka Nodila. Naiko Nodilo j* 21. avg. 1834, f 25. maja Velik cerkveni rop Jaška, 28. avgusta. V noči od 27. na 28. t. m. so doslej neznani zločinci vlomili skozi stransko okno cerkve oo. frančiškanov. Po cerkvi so vse opustošili in ukradli iz tabernaklja veliko baročno mon6tranco in cibo-rij — vse 6 posvečenimi hostijami, V zakristiji pa so pobrali 3 kelihe in 1 pateno. Frančiškani 60 vlom opazili šele zjutraj, ko se prične službe božje. Škoda je velika, zlasti ker so bili predmeti zelo starinski. CTblasti so za predrznimi božjerop-niki uvedle energično zasledovanje. Ko je zakrfetan zjutraj ob 6 vstopil v cerkev, je takoj opazil, da nekaj ni vredu, ker je bil tabernakelj odprt. Koledar Četrtek, 30. avgusta: Roza Limanska, devica. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-I Josef« voda popolnoma zanesljivo sred- I stvo za čiščenje črev. 1912) je bil znan politik in zgodovinar. Že pred vstopom na zagrebško vseučiliško stolico je na-isal več študij, v katerih je pokazal velik dar za ritično zgodovinsko raziskovanje in ideološko poglabljanje. Po svojih delih je zastopnik liberalne zgodovinske metode in socialnega sistema. Izredna erudicija in prefinjen estetski okus v prikazu kritično raizskanih zgodovinskih dejstev ga dvigata v vrsto prvih hrvatskih zgodovinarjev. Poleg mnogih del je znana zlasti njegova »Historija srednjega vieka za narod hrvatski i srpski« (3 zv.). Bil je znan tudi kot zgrajen eseist in izredno prikupen predavatelj. — Na akademiji bo spregovoril jutri v Nodilov spomin dr. Grga Novak, njegov naslednik na zagrebški univerza. Drobne. Nedavno je izšla v Milanu v izdaji znamenite založnice Ulrico Hoepli knjiga Vincen-ca Costantinija: »Pittura italiana contem-p o r a n e a«, ki obravnava italijansko slikarstvo od konca 19. stoletja do danes. — Kakor ugotavlja statistika pariškega »Indexa translatio-num«, je izšlo v letu 1933 v Italiji 930 prevodov, v Franciji 662, v SSSR 659, v Nemčiji 536, na Poljskem 534, v Španiji 461, v ČSR 431, na Angleškem 346. Italija torej še zmerom prodnjači v prevodih. — Pred dnevi je izšla v praški založbi Melantrich že šesta izdaja Olbrachtovega romana »Hajduk Nikolaj Šuhaj«, za katerega je avtor lani prejel državno nagrado. — Kakor beremo v hrvatskih listih, je napisal dr, N. Zv. Bjelovučič knjigo »Etnografske granice Hrvata i Slo-v en a c a«. Avtor obravnava etnografske meje med Slovenci in Hrvati, nato zgoščuje pregled hrv. zgodovine ter našteva kraje, kjer bivajo Hrvati (tudi izven domovine). Ker nismo knjige prejeli, ne moremo širše o njej poročati. Prejeli smo: Dr. Asen Božinov: Nova Bolg arija in zunanji svet«. Biblioteka »Zveno«, knj. 2. Sofija, i934. Nesreča gorenjskega vlaka pri Radovljici Ljubljana, 29. avgusta. Gorenjskemu potniškemu vlaku, ki odhaja okrog 12 opoldne z glavnega kolodvora, se je danes pripetila v bližini Radovljice na odprti progi nezgoda. Iz doslej še neznanih vzrokov sta iztirili obe lokomotivi, pri čemer sta bila oba kurjača ranjena. Razen lokomotive ni iztiril noben drug voz in tudi potnikov razen strahu in krepkega- sunka ni nič hudega doletelo. Na kraj nezgode je takoj odšla iz Ljubljane komisija, sestavljena iz uradnikov železniškega ravnateljstva, ki bo preiskala vzrok nesreče. Promet se začasno vrši s prestopanjem. V teku noči bodo popravili progo, ki je zaradi nesreče precej poškodovana. Jutri pa se bo promet že lahko normalno razvijal. Nemec $Wtar Av$(r||e( hvali Lutz peč, tovarna Ljubljana VII, telefon 3252 Osebne vesli = Msgr. Anton Koritnik, ravnatelj »Marijani-šča«, se je v Leonišču moral podvreči operaciji slepiča. Stanje bolnika je zadovoljivo. = Poroke na Brezjah. Dne 26. avgusta Vdovč Ludvik, inženerski narednik iz Novega Sada, z Zi-herl Emilijo, trgovko iz Kranja. — Vidic Jožef in Žvagen Lucija s Hrušice pri Jesenicah. — Kuljič Jožef in Krašovec Franica iz Tržišča. — Dne 27. avgusta Jankovec Franc s Črnega vrha nad Polhovim radcem, in Bogataj Franica iz župnije Javorje nad kofjo Loko. — Peterka Martin s Črnuč, in Sušnik Valentina iz Ljubljane. — Trojar Jože iz Ostrega vrha pri Selcih, in Trpin Milka iz Smoleve pri Železnikih. — Dne 29. avgusta Resman Jožef, zemljak s Srednje Dobrave pri Podnartu, in Nunar Ivanka, posestnikova hči z Gorice v župniji Mošnje. Ostale vesti — Tečaj za vlaganje sadja na Grmu. Banovin-ska kmetijska šola na urmu pri Novem mestu priredi dne 6. septembra t. 1. enodnevni tečaj za razbiranje in vlaganje sadja. Tečaj se prične ob 9. uri zjutraj. — Še vedno hladno vreme. Včeraj zjutraj je pa- zalo, da se bo vendarle zjasnilo in preobrnilo na boljše in lepše vreme. Dopoldne se je znova zobla-čilo ter je pol ure rosilo. Bilo je hladno vreme. Jutranja temperatura je bila +15° C, barometer se je dvignil od 755 na 758. Trajalo bo še spremenljivo, deževno vreme. V severozahodnih krajih države so še na vrsti krajevni nalivi, tu vlada nizka temperatura. V drugih krajih, zlasti na jugovzhodu prevladuje toplo in lepo vreme. Najvišja temperatura je bila v Skoplju +31" C. Nad zapadno in srednjo Evropo pritiska depresija. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečicl v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 69 od 29. t. m. je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč«, dalje »Norma za izvajanje del iz asfalta in za izolacije«, »Norme za zvarjene jeklene konstrukcije«, »Podaljašava začasnega trgovinskega sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in Romunijo«, »Razglas banske uprave o pobiranju taks v avtobusnem prometu« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«. — Ravnateljstvo dijaškega zavoda »Martinišče« v Murski Soboti opozarja svoje gojence, da pošljejo najpozneje do 3. septembra na ravnateljstvo zavoda zadnje šolsko izpričevalo, davčni izkaz in predpisano šolnino (na ček .račun Martinišča št. 13.682) v svrho vpisa na gimnaziji. Pouk na tukajšnji gimnaziji se prične 10. septembra. Zato naj pridejo vsi gojenci v zavod 8. in 9. septembra. ZDRAVA *---* LulZ PCC Jugo-Lutz družba z o. z.. Ljubljana VII, telefon3252 NOVO MESTO zastopnik Anton Agnitsch, klepar. — Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za gosli in klavir, priredil Josip Vedral, bivši profesor glasbe na ljubljanskem konservatoriju, založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu za gosli 10 Din, klavirsko spremljevanje 30 Din. Omenjeno zbirko toplo priporočamo zlasti šolski mladini, ki se prične učiti gosli. Poleg vijolinske šole bo uporabljala uspešno te pesmice in se tako seznanjala z našo narodno pesmijo. Najbolj znane narodne pesmi, po številu 25, obsega pričujoči zvezek, harmonizirane v najlažjem slogu, tako, da te napeve z lahkoto obvlada učenec že v prvi polovici učne dobe. Se več veselja do tega glasbila bo vzbudilo v učencu, ako jih bo igral ob spremljevanju klavirja, na kar naše gg. učitelje gosli še posebej opozarjamo. Spremljevanje je prav tako prirejeno v prav lahkem slogu in ne bo delalo nobenih preglavic in težkoč, učitelj bo pa s tem dosegel tem večji uspeh. — Vsak zdravnik, lekarnar Vam bo pri bolezni prebavnih organov priporočal prijetno domačo JORDAN greneico. — Še danes se sprejemajo redni priglasi za romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg dne 8. in 9. septembra, s katerim je združen celodnevni izlet v Zagreb. Poslužite se lahko tudi telefona (št. 39-71) »Varstvo«, Tyrševa costa 17. Od jutri najrej bodo na razpolago lo-še rezervirane izkaznice dokler ne poidejo. — Domače pletenine, zlasti nogavice, do-kolenice, sviterje posebno cenimo ter jih varujemo kot nekak zaklad, ker vedno bolj izginjajo, ker primanjkuje volne za te izdelke, ki se izdelujejo v malih množinah. Letošnja razstava ovac, naj poživi rejo teh živali, da bomo pridelali vsaj za domače pletenine, ki so toliko cenjene, dovolj fine volne. Obiščite našo razstavo ovac in koz ter se prepričajte, da imamo doma dobre pasmo, ki nam daje volno za te pletenine. Razstava so vrši od 3. do 10. septembra. — Potovanja parnika »Kraljica Marija« v jeseni. Prvo potovanje od 5. do 18. septembra. V teh 13 dneh se nudi potnikom prilika, da si ogledajo 10 najzanimivejših pristanišč in mest naše obale, kakor tudi Sredozemskega morja: Sušak, Kotor, Cetinje, Messina-Taormina, Palermo, Bi-zerte-Tunis, Girgenti, Malta, Krf, Dubrovnik, Split. Cene od 2800 dalje. Radi udeležbe mnogoštevilne internacijonaine pubiike je samo še nekaj Zdravilišče Radio Therma Laško 0d 1. septembra dalje znižane cenel Pavšalna oskrba za 10 dni Din 600'—, za 20 dni Din 1.IOO'—. V pavšalni ceni ie vračunana soba štirikrat dnevno hrana, dnevno po ena kojiel, ena do dve zdravniški preiskavi in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! kabin na razpolago. Od 21. septembra do 12. oktobra se vrši Veliko potovanje po Orientu. To potovanje, kakor tudi gornje potovanje se začne in konča na Sušaku. Ladja pasira Grčijo, Sirijo, Pa-lestino, Egipt in Dalmacijo ter se bo ustavljala v najzanimivejših pristaniščih teh pokrajin, kakor v Phaleron-Ateni, Rodosu, Beyrouthu (za izlete v Baalbeck in Damask) Haifi (za tridnevno ekskurzijo: Tel-Aviv Jeruzalem, Betlehem, Nazaret), Port-Saidu (za tridnevno ekskurzijo u Kairo) Aleksan-driji in konča v naših pristaniščih Dubrovniku in Trogirti. Cena za to 22-dnevno potovanje je od Din 5000 dalje. Kabine se rezervirajo, ter dobijo prospekti in informacije pri Jugoslov. Lloydu, a. d. Zagreb. Gunduličeva 3, tel. 32-51, kakor tudi pri potovalni pisarni »Putnik«. Celje er Šahovski turnir za prvenstvo DJA v Celju je zaključen. Po IX. in zaključnem kolu so rezultati sledeči: Povoden Viljem 6 in pol, Peterman Jože, Šmigovc Viktor 5, Diehl Vladimir, Marek Ivan 4, Gorinšek Helmut, Marek Evgen 3 in pol, Ogrizek Marijan 1 in pol. Med turnirjem je en igralec odstopil in so bile štiri partije kontumacirane ter izmenjan vodja turnirja. Znak, da ni bilo vse v redu, dokaz za to, iznenadenje v končnem rezultatu. Vpisovanje v otroški vrtec pri šolskih sestrah v Celju bo 1. in 2. septembra, 4. septembra se bo začel redni pouk. & Tatvina dragocene zlate ure. Dne 27. avgusUi je nekdo ukradel trgovcu Hugonu Boskowitzu iz Osijeka, ko je izstopil na Zidanem mostu iz vlaka, zlato uro z zlato 6portno verižico, vredno 500 Din. Ura je znamke \Vetsch Company. Na verižici je bil inonogram H. B. Kriminalni organi so tatu že za petami. <3 Kolo je bilo ukradeno v torek ob 13.45 trgovskemu jKunočniku Mirniku Francu z Babnega iz veže neke trgovine ua Ljubljanski cesti. Kolo je dobro ohranjeno, vredno 1500 Din, znamke Trophe de France in ima evidenčno številko 2—14789—5. & Dvo nesreči. Berger Eliza, 63 let, gostilni-čarka iz Celja, je hotela pred dnevi iti čez cesto, pa jo je podrl kolesar; pri padcu si je gospa zlomila desno roko. — Mastnak Ludovik, štiriletni posestnikov sin iz Škofje vasi, je 28. avgusta padel ' doma ]>o stopnicah in si zlomil desno roko. Ptuj Uničevalci čebel zopet na delu. Na sličen način, kakor pred kratkim v Bukovcih, so neznani storilci uničili čebele tudi v Spuhlji, ki so se nahajale na paši na zemljišču posestnika Josipa Bol-carja. Razbojniki so razibili več panjev, odnesli okrog 16 kg medu ter uničili vse čebele. Lastnik čebel ima veliko škodo in bi bila škoda še večja, ako ne bi zlikovcev pri rokovnjaškem delu pregnali. Orožniki, ki. so bili o tem razbojništvu obveščeni, so aretirali tri osebe, ki so na sumu. da so izvršili to razbojništvo. Aretiranci so sj)OČetka trdovratno tajili, končno pa so pod težo dokazov dejanje v celoti priznali. Vse za šolo letos — v Cirilo vi! Člani uradniške in železničarske nab. zadruge zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno! Nesreče in nezgode. Ivana Merkuš, 25 letna služkinja iz Maribora, je na potu proti Ptuju padla s kolesa in se nevarno poškodovala na glavi. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. — V Runeču pri Ormožu je konj brcnil 15 letnega Alojzija Mesareca 6 tako silo, da mu je zlomil desno nogo. Tudi tega ponesrečenca eo spravili v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod so pripeljali posestnika Jožefa Vido-viča iz Leskovca. Pri vožnji lesa je padel pod voz in si zlomil levo nogo, ki je pa hujšega značaja radi komplicirane fraikture. — Anton Hrga, posestnik v Gerlincih, boleha že dalj časa na padavici. Pri zadnjem nafmdu pa je padel tako nesrečno, da 6i je zlomil desno nogo in so tudi tega prepeljali v ptujsko bolnišnico. — DoraSčafoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Radio Programi Radio Ljubljana: Četrtek, 30. avgusta: 12.15 PloSčo 12.« Poročilu 18.00 Cas. ploSče 10.0(1 Plošče po željah 19.30 SiilzburSke slavnostne igro (Ciril Dobevo) 20.00 Pronos 17. Salzbur-ga: Simfonični koneort, dirigent Tosoaninl 22.00 Oae, porodila, prenos z unlonskcga vrtu. Petek, 31. avgusta-. 12.15 Plofiče 12.45 Poročil« 18.011 Oas, i»loS8o 19.00 Misli h kongresu jugosl. obrtništva (Mlhelfttč) 10.80 Sliko iz naravo (Joža Herfort) 20.00 PloSče 20.15 Prenos iz Zagreba 21.45 Ca«, poročila 22.011 Radijski orkester. Drugi programi t ČETRTEK, 30. avgusta: Dunaj: 20.15 Prano« Iv, Balzburga: Koncert, dunajskih fllhorinoulkov, dirigira Tosoaninl 20.05 Rad. ork. — RudimpeSta: 18.45 Cig. gl. 22.30 Cig. gl. — Trst-Milan: 21.00 Operni prenos — Rlm-Rarl: 20.45 Ponchlellljev korce. — Praga: 10.111 Klav. gl. za otroke 19.50 Snksafon 22.20 Šramel — Rrno-Riatislava: 10.50 Pesmi — Monakovo: 18.45 Zab. gl. 21.00 Zab. gl. — Frankfurt: 19.00 Korali 21.00 Car-mcu, proro/. opero — Lipsko: 20.'0 Vrag v stoklonici — Vratislavu: 20.10 Vesela glasba. \f Časnikar 375 m globoko v žrelu V globini 300 m je zadel na 2 mrliča ognjenika Pariški berači so res iznajdljivi Beračenje t Parizu je prepovedano. Razen tega vedo prosjaki, da je malo izkupička, če prosijo kar tako »brez vzroka«; ljudje v velemestu preveč hitijo in so vajeni revščine. Zato posebno radi otvarjajo brezposelni vrata podzemeljske železnice. Potniki vržejo »vratarju« • drobiž, čeprav molči in ima kapo na glavi. Opoldne in zvečer med največjim navalom nima prav za prav prosjak nobenega posla, ker so vrata itak vedno zopet odprta. Kljub temu zasluži, in mimo drveči dobrotniki nimajo niti časa, da bi mu pogledali v oči. To posebno prija brezposelnim, ki niso vajeni beračenja. A med poklicnimi berači se vrši stalna prikrita neusmiljena vojna za boljše prostore in delovne ure. Postojanke v mestnem centru z bogatim občinstvom, ki vrže frank, 60 »mastne« v primeri z onimi po revnih predmestjih, kjer dežuje samo drobiž. Pred kratkim so pobrali stražniki ponoči blizu »najboljše« postaje Marboeufa starca z globokim vbodom v boku. Berač ni hotel povedati, kdo ga je zabodel; a policijska preiskava je dognala, da je bil ranjenec žrtev konkurenčnega boja. Močnejši tekimec je napodil šibkejšega, ki ei bo moral poiskati novo postojanko. V srednjem veku so baje imeli berači svojega »kralja« in pravica A zdaj vlada tudi med njimi samo pest. Švedsko vojaško športno druištvo je praznovalo 25 letnico svojega obstoja na ta način, da je organi-siralc strelsko tekmo. Te »e jc udeležilo 5 držav. Zmagal ie Šved. Na sliki prizor s te tekme, ko streljajo s pištolami. Od leve proti desni: Madjtr, Finec, Šved in Nemec. Ali mi lahko posodiš 500 Din, Peter? Preljubi Jože, posojati denar se pravi razbiti prijateljstvo in naše prijateljstvo je vendar več vredno, kainc? Naravno. Potem pa mi posodi 1000 Din! Pazite Anica, da ne nastane v hiši ogenj! Nc bojte se gospa, skrbela bom za to. da bo v kuhinji vedno kak ognjegasec. Krasni ljudje, ti avfomobilisti... prihranil mi je vsaj dobre poi ure deia. Časnikarska podjetnost presega že vse meje. Urednik krajevnih novic pri japonskem časopisu »Yomiuri Shimbun«, ki je eden največjih listov na Japonskem, si je del v glavo, da bo splezal v znani japonski ognjenik Mihara na otoku Oshima pri Tokiju. Svetovni tisk je že mnogo poročal o tem ognjeniku. Znano je ,da se Japonci kaj radi umorijo na ta način, da 6e vržejo v žrelo tega ognjenika. Posebno mladina si je v zadnjih letih kaj rada končala življenje na ta način. Nesrečni zaljubljenci so se pogosto vrgli v žrelo nenasitnega ognjenika. Samo v enem letu si je na ta način vzelo življenje 800 Japoncev. Tokuzo Ivvata si je dal zgraditi jekleno gondolo v ta namen. Ob vhodu v žrelo so postavili velikanskega žerjava, poleg njega stroj 10 konjskih sil. Gondola sama je bila ležka nad eno tono. Privezali so jo na železno vrv in jo pričeli po žerjavu spu- ščati v globino. Časnikar 6ani je bil oblečen v obleko, ki ne pregori, na obrazu je imel posebno masko. S seboj je imel tudi zalogo kisika, da je laihko dihal in gondola je bila zvezana s telefonom z zunanjim svetom. Po telefonu je lahko Tokuzo Ivvata sporočil prijateljem na svetu svoje želje. Ko so ga spustili že 300 metrov globoko, je začul strahovito grmenje in bobnenje, ki se je pa kmalu poleglo. Spustil se je še 75 m globoko. Tu je zadel na ogromno skalo in se ustavil. Blizu sebe je opazil dva mrliča, trupli samomorilcev. Počasi se je privadil na temo, nakar je 6 posebnim fotografskim aparatom fotografiral žrelo. Pobral je tudi nekaj lave in nekaj kamenja. Nato je dal znamenje, naj ga potegnejo ven. Zdravniki so ga po povratku preiskali in ugo-! tovili, da mu je žila bila dvakrat hitreje in da je I bil krvni pritisk nenavaden. Angleški kralj Jurij je pregledal škotske čete v mestu Ballater. Nadel si je škotsko obleko. Kaj sta mu povedala Roosevelt in Stalin? Avstrijski kancler Schuschnigg se je sestal z Musolinijem v Firenzi. Pravijo, da je ta sestanek velike važnosti. Mussolini bi rad spravil Avstrijo pod svoje pokroviteljstvo. Na sliki vidimo Schusch-nigga in Mussolinija; takoj za njima stoji Starace, tajnik fašistične stranke. Za Staracejem v fašistični uniformi Suvich, tajnik v zunanjem ministrstvu, poleg njega grof Ciano, Mussolinijev zet *in načelnik tiskovnega urada ministr. predsednika, Ta vloga mu pristoja! Ob zaključku voiaških vaj e Mussolini stopil na tank in od tam spregovoril italijanskim četam vpričo inozemskih vojaških atašejev. Govoril je nenavadno bojevito. Veliki evropski listi so te-- govoru pristavili komentarje, ki pravijo, da se Mussolini ob pogledu na svoje vojake in topove ni znal brzdati in da se e dal zanesti prav od tega pogleda. Mussolini e namreč dejal, da visi vojna v zraku; dodal je, da moramo biti pripravljeni na vojno. Italija mora postati vojaška, še več, militaristična in bo-evita država. Priznati moramo, da je bil Mussolini na tanku iskren. Če je bilo njegovo ravnanje previdno, je drugo vprašanje. 534 hiš - 438 Woltiov Češkoslovaški listi poročajo, da so prebivalci vasi Petroviče pri Krušnih gorah napravili na oblastva prošnjo, da bi jim dovolila menjati priimke, j V vasi namreč, ki šteje 534 hiš, živi 438 ljudi, ki i se pišejo Wolff. Mnogi izmed teh imajo poleg priimkov tudi enaka krstna imena. V isti vasi živi 324 oseb s priimkom Schonbach, 192 jih pa nosi priimek Tischel. Radi enakosti priimkov je nastalo v vasi že več zmešnjav in kadar morajo poštarji raznašati pisma, so vsi iz 6ebe. Poleg tega so oblastva v zadregi, kadar je n. pr. treba poiskati kakega Maxa Wolffa ali Johanna Schonbacha. Tako je n. pr. v Petrpvicah registriranih 6 tvrdk z imenom Max Wolff. Da bi napravili tej zmešnjavi konec, so prebivalci Petrovič sklenili, da izpreme-nijo priimke. Anglija ima pet katoliških diplomatov Iz Londona poročajo, da je bil za poslanika v Oslu imenovan Charles Polaires, ki je katoličan. S tem 6e je število katoliških diplomatov na Angleškem dvignilo na pet. Mr. Polaires je leta 1916 s svojo ženo prestopil v katoliško cerkev; zgodilo se je to v Parizu. Ostali angleški katoliški diplomati so: Cecil Dorner, poslanik v Bangkoku, ki je bil te dni premeščen v Stockholm, lord Tyrell, bivši poslanik v Parizu, lord Hovvard of Penrith, bivši poslanik v VVashingtonu in sir Eric Drum-mond. noslanik v Rimu. Na to vprašanje H. Wells ne bo odgovoril Naita v Avstriji V Zistersdorfu vrtajo za petrolejem že več let Družba Raky-Danubia je tudi pričela vrtati, toda doslej ni imela nikakega uspeha. Končno je poskušala za srečo še petrolejska družba, in sicer na Steinbergu pri Zistersdorfu. Ta je imela več sreče. Naletela je na petrolej6ki vrelec, ki je pričel dajati dnevno 50 ton nafte, to je okoli 5 vagonov. Z vrtanjem so prodrli 1000 metrov globoko. Strokovnjaki eo s tem uspehom zadovoljni. Nafta je prav dobre vrste; menda je prav tako dobra, kakor tista, ki so jo te dni pričeli pridobivati na Češkoslovaškem. Zdaj ostane saimo še vprašanje, ali bo vrelec stalno dajal to množino olja. V tem primeru bi bil vrelec velike gospodarske vrednosti za Avstrijo. Zbirka narodnih noš v Pragi Praski etnografski muzej urejuje tudi poseben oddelek naTodnih noš vseh slovanskih narodov. Te dni je bila muzeju poklonjena velika zbirka narodnih .noš iz Dalmacije. • Na povratku iz sovjetske Rusije v Anglijo se je znani romanopisec in'zgodovinar Herbert Wells ustavil v Helsiugsforeu. Pristal je na letališču, ko je silno deževalo. Ostal je kar v kabini letala in ni stopil z nogo na finska tla. Toda finski časnikarji so ga obkolili ter ga pričeli spraševati, kakšen vtis je napravil nanj obisk pri Stalinu. Razgovor med Wellsom in Stalinom je namreč trajal kar tri ure. »Lahko me vprašate vse, kar hočete,« je izjavil Wells, ko je pokukal iz kabine, »toda odgovoril ne bom na nič. Videl sem mnogo in slišal mnogo. To bo ostalo v mojem spominu, kakor v glavi zasebnega človeka. Tisku ne bom izdal ničesar. Povedal sem vam že, da sem zasebna oseba in kakor ni bil nikdar objavljen razgovor med Goethejem in Napoleonom, tako bo ostala vsebina mojih razgovorov z Rooseveltom in Stalinom tajna. Omenil je ne bom niti v svojih bodočih književnih delih. V sovjetski Rusiji sem se sestal tudi s svojim dobrim prijateljem Maksiniom Gorkim ter Alek-sejem Tolstim. Toda • tem ne bom ničesar povedal. Moje načelo j da nimam pravice vtikati se v to, kar sem opazoval satno nekoliko tednov. To je prekratek čas za proučevanje. Glede na to da bom molčal.« Filmski časnikarji so odšli, ne da bi popolnoma dovršili svoje delo. čez nekaj minut se je kovinasto telo \Vellsovega letala dvignilo in odletelo v smeri proti Stockholmu. Kakor vidite, se tudi holandska vojska pridno vadi. To je prizor z vojaških vaj v severnem Bra-bantu. Na sliki vidite strojnico, ki so jo postavili na motorno kolo. Doslej so vozile strojnice na motornem kolesu s »sidecarom«. Tudi v tem pogledu nov napredek: strojnico lahko prepeljujejo že na navadnem motornem kolesu. O j ta konkurenca! V Nottinghamu, kjer sta igrali za prvenstvo imperija v cricketu moštvi Anglije in Avstralije, se je bil tudi zanimiv filmski dvoboj. Prireditelji so prodali pravico filmanja vodilni londonski tvrdki kot najvišji ponudnici. A drugo, prvemu sovražno podjetje je tudi sklenilo, da bo na vsak način posnelo tekmo v lastni režiji. Njegovi zastopniki seveda niso smeli na stadion s svojimi aparati. Zato so postavili onstran ograje visoko uto, kjer so se pripravili na snimanje. »Monopolisti» so takoj postavili na stadionu leseno pregrajo, ki je zastrla pogled iz ute. »Gusarji« so povišali uto, »monopolisti« so pa dvignili za več metrov svojo ograjo. »Gusarji« so zopet dvignili uto in se že naprej veselili zuiage, ker se je morala pol ure pozneje pričeti tekma. A »monopolisti« so le uka-nili sovražnika. V zadnjem trenutku so pripeljali na stadion zložen zrakoplov in več sto steklenic vodika. Napihnili 60 na tleh privezan zrakoplov, in gusaaska uta je izginila v njegovi senci. Sprt Po prvem dela V. balkanskih iger Začetek je bil dober za nas, četudi so Grki v vodstvu. Ako nekoliko pogledamo nazaj, vidimo velikanski napredek naše lahke atletike. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so tudi drugi balkanski narodi zelo napredovali. Vsekakor pa je treba prav posebno podčrtati napredek naših lahkoatletov, kajti Grkom letos prav resno ogrožajo primat. Iz rezultatov prvega dne se to še ne da točno razvideti, toda kdor pozna rezultate naših atletov iii onih od Grkov, ta ne more niti enim niti drugim /, gotovostjo pripisati prvenstva na letošnjih olimpijskih igrah. Naši atleti rabijo samo ponoviti svoje najboljše rezultate v zadnjem času in balkansko prvenstvo se bo preselilo iz. Grčije v Jugoslavijo. Seveda tudi Grki so zmožni, da presenetijo in zato se je danes tem težje odločiti za enega ali drugega. ; i -i Sedaj pa poglejmo se napredek balkanskih iger od svojega začetka t. j. od leta 1929 do danes. Danes bomo primerjali samo one discipline, v katerih so tekmovali balkanski narodi preteklo nedeljo. Predvsem bi omenili, da so se vse dosedanje balkanske igre vršile v Atenah in smo mi prvi, ki smo tvegali prenesti to veličastno lahkoatletsko prireditev na svoja tla. Odsl-j bodo te balkanske igre vsako leto v drugi balkanski državi. Na balkanski olimpijadi, ki se je vršila v času od 22.-29. sept. 1929, so bili doseženi ti-le rezultati (omenjamo samo prvega zmagovalca): Tekma na 800 m: 1. Pedan (B.) 2:04,8. — Disk: 1. Dr. Narančič (Jugosl.) 40.995 m. — Tek na (0.000 m: I. Bekiaris (G.) 55:23.6. — Skok v višino: t. Dr. Buratovič (J.) 1.75 m. — Kopje: 1. Zacharopoulos (G.) 60.51 m. — Tek na 100 m: t. Frangoudis (G.) 11.4. Balkanijada od 5.—12. oktobra 1930: 800 m: 1. Pedan (B.) 2:02,8. — Disk: 1. Dr. Narančič (J.) 42.57 m. — Skok v višino: 1. Pa-panicolaon (G.) 1.80 m. — Kopje: 1. Zacharopoulos (G.) 63.41 m. — Tek na 100 m: 1. Lam-bron (G.) UA sek. Balkanijada od 4.—11. oktobra 1951. 800 m: 1. Georgacopoulos (G.) 2:00.2. — Disk: 1. Havaletz (R.) 39.76 m. — 10.000 m: 1. Paveline (R.) 34:22 1/5. — Skok v višino: 1. Pa-panicolaon (G.) 1.80 m. — Kopje: 1. Messner (J.) 51.64 m. — 100 m: 1. Lambron (G.) 11.0. Balkanijada od 8.—15. oktobra 1932. 800 m: 1. Passi (G.) 2:02 3/5. — Disk: 1. Syl-las (G.) 42.08 m. — 10.000 m: 1- Nanos (G.) 34:25 2/5. — Skok v višino: 1. Papanicolaou (G.) 1.80 m. — Kopje: 1. Papageorgion (G.) 57.47 m. — 100 m: 1. Frangoudis (G.) 11.1. Balkanijada od 1.—8. oktobra 1933. 800 m: 1. Georgacopoulos (G.) 2:03.0. — Disk: 1. Gančev (B.) 42.51 m. — 10.000 m: t. Krevs (J.) 34:04.2. — Skok v višino: t. Hajdar (T.) 1.80 m. — Kopje: 1. Michalopoulos (G.) 57.28 m. — 100 m: 1. Frangoudis (G.) 10.8 sek. i Balkanijada 26. VIII. ter 1„ 2., 9. IX, 1934. 800. m: 1. Georgacopoulos (G) .2:00.0. — Disk: 1. Syllas (G.) 48.54 m. — 10.000 m: 1. Ky-riakidis (G.) 33:49.00. — Skok v višino: 1. Dr. Buratovič (J.) 1.80 m. — Kopje: 1. Hadziannis (G.) 56.35 m. — 100 m: 1. Bauer (J.) 10.8 sek. Pri tej primerjavi smo vzeli samo onih šest disciplin, ki so se izvršile v nedeljo. Štafeta 4 krat 400 m, ki se je morala vsled diskvali: fikacije jugoslovanske in grške štafete včeraj ponoviti, tu ni vpošteta. Posamezni narodi pa so dosegli pri balkanskih igrah ta-le mesta: 1929: 1. Grčija 100 točk. 2. Romunija 41 t. 3. Jugoslavija 41 t. 4. Bolgarija 16 t. — 1930: 1. Grčija 148 t. 2. Jugoslavija 73 t. 3. Romunija 50 t. 4. Bolgarija 36 t. 5. Turčija 22 t. — 1931: 1. Grčija 135 t. 2. Jugoslavija 89 t. 3. Romunija 50 t. 4. Bolgarija 26 t. 5. Turčija 19 t. — 1932: 1. Grčija 145 t. 2. Jugoslavija 73 t. 3. Romunija 68 t. 4. Bolgarija 26 t. 5. Turčija 18 t. — 1933: 1. Grčija 169 t. 2. Jugoslavija 110 t. 3. Romunija 61 t. 4. Turčija 59 t 5. Bolgarija 53 t. 6. Albanija 7 t. — 1944: ? Gradjanski v Ljubljani Pred veliko borbo na igrišču ASK Primor- ja. — Najavljeni so posebni vlaki. Ljubljana, 30. avg. Rekdo kdaj so prilike nanesle, da bi na en dan padla tako pomembna dogodka, kakor je tekma Gradjanski : ASK Primorje in pa prireditev ljubljanskega velesejma. To je važno zlasti za Gradjanskega, ker mu bo omogočeno, da pripelje iz Zagreba na vročo tekmo v Ljubljano vse, kar v Zagrebu leze in gre. Težka tekma bo v nedeljo. Primorje ima še to smolo, da trči topot na tekmeca najvišjih ambicij, ki sicer še nima nobene točke, toda v Ljubljani nastopi z vsemi svojimi nekdanjimi zvezdniki, kakor šipoš, Kokotovič, Živkovič in drugi. Zadeva bo torej silno resna. Ali se bo Primorju posrečilo ponoviti uspeli naše Ilirije? To je dvomljivo in v sedanjih izpremenjenili okoliščinah silovito tvegana stvar. Upajmo, da nam bo sreča naklonjena. Tekma bo zaradi svoje važnosti odločilne- fa pomena. Gradjanski dobi z zmago vse in rugo mesto. Primorje pa bi si s porazom močno pokvarilo svojo tabelico. Domače moštvo se zato zaveda, da bo izid nedeljske borbe odločilnega pomena za nadaljnji renome ljubljanskega in slovenskega športa. Radi tega bo občinstvo v nedeljo videlo, kako in kuj se pravi boriti se za ugled in sloves našega športa. Športniki iz vse dravske banovine! Prihi-tite na velesejem in na tekmo Gradjanski : ASK Primorje! Schmeling je zmagal Za borbo med Schmelingom hi Neuselom Je vladalo po vsem svetu, zlasti pu v Nemčiji, velikansko zanimanje. To srečanjo ni bilo važno samo za nemški bokserski šport, ampak za ves bokserski šport sploh. Borba pa Je bila So prav izredno važna za oba nasprotnika, kajti zmagovalec imu pravico pote ko vati se za aajviSji naslov, zn naslov absolutnega svetovnega prvaku v boksu. Zato ni čndno, da s« Je zbralo na Dirt Traok-stadionu v Hamburgu 80.0(111 gledalcev, ki so prisostvovali veliki borbi med Sehuiellngom in Neu-aelom. Borba Jc trajala osem rnnd in jo jc izvojeval Sehineling zasluženo v svojo korist. Njegova zmaga jo presenetila, kajti mnogi so bili sigurni zmage Neusela. Vseh osem rund pa je bil Sclimeling v premoči; nastopal jc sigurno ter svojemu nasprotniku, ki ga je obdeloval sisteinntlčno, ni dopustil nitt trenotka počitku. V začetku Jc NcuseT navalil na Schnieltnga, ki ga jc 9H1110 čakal. Ncnslu sc je celo posrečilo poriniti Bchnielinga v kol, a sc ga Jo lc-ta znebil. To kolo kon- Izvoz jabolk v zabojih ali razsutih Odgovor Zavodu za zunanjo trgovino - Druga plat zvona Maribor, 28. avgusta. Pojasnila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine glede izvoza naših jabolk, ki jih je objavil nedeljski »Slovenec«, so zelo poučna in tudi kažejo, da so na merodajnih mestih imeli pri sklepanju trgovinske pogodbe z Nemčijo glede izvoza jabolk najboljše namene. Kažejo pa tudi, da so se mnoga vprašanja razmotrivala takrat preveč teoretično in da je bilo premalo merodajno mnenje praktikov. Prav nazorno se to vidi pri vprašanju, zakaj naj izvažamo naša jabolka v Nemčijo letos v zabojih in zakaj ne razsute (ala rinfusa). Razlogi, ki jih navaja Zavod, gotovo držijo. Ne drži pa zaključek, da bi bilo letos za naše trgovce najbolje, da bi izvažali jabolka v zabojih. Ne drži iz enostavnega razloga, ker se izvoz v zabojih vsaj trenutno (velja za celo zgodnjo sadno sezono) ne izplača in je baš radi tega nastal v sadnem izvozu usodni zastoj, ki je povzročil samo v obeh mariborskih okrajih — torej precej malem delu letošnjega sadnega področja na Štajerskem. — nad 6 milijonov škode. Zakaj zahtevajo sedaj trgovci izvoz jabolk v razsutem stanju, kaže naslednja kalkulacija (izračunano nakupna cena 1 Din za kg ter nemška marka 16.50 Din): Izvoz jabolk v zabojih: Din 10.000 nakupna cena za vagon po 1 Din za kg. „ 2.100 tovornina fco Passau „ 2.000 nagrada prekupcem „ 1.200 prevoz sadja z tovor, avtom na postajo „ 2.100 300 zabojev po 7 Din „ 300 prevoz zabojev iz tovarne na postajo. „ 500 stroški za nakladanje „ 182 carinska manipulacija v Avstriji „ 550 fitopatološki pregled na nemški meji „ 11,550 carina po 7 RM 600 6% kalo „ 800 8% pristojbina za komlsijonarja „ 200 špediter i, 400 obresti kapitala „ 2.500 zaslužek 34.982 Din stane torej vagon jabolk, kupljenih pri nas po 1 Din za kilogram fco obmejna nemška postaja (Passau). Če od tega sedaj odračunamo premijo v iznosu 6000 Din od vagona, ima izvoz-ničar še vedno 28.982 Din stroškov. Cena jabolk je bila dosedaj 16 RM. Izkupil bi torej za vagon 26.400 Din. — Ker smo že zgoraj pri stroških zaračunali zaslužek 2500 Din pri vagonu, ima izvoz-ničar kljub temu še pri vagonu samo po papirni kalkulaciji 82 Din čiste izgube. V praksi se seveda številke še nekoliko drugače raztegnejo, stroški ponavadi presegajo v kalkulaciji navedene, dasi nekatere postavke cesto odpadejo, tako na primer stroški za dovoz sadja na postajo, kadar se kupec pogodi za prevzem na postaji itd. Še vedno pa izvoz v zabojih pri sedanji ceni ni rentabilen. Nasprotno pa izgleda kalkulacija za ala rinfuza (razsuto) naložena jabolka: Din 10.000 nakupna cena za vagon po 1 Din za kg „ 2.100 tovornina fco Passau „ 2.000 nagrada prekupcem „ 1.200 pirevoz z tovornim avtom na postajo „ 500 stroški za nakladanje „ 182 carinske manipulacije v Avstriji „ 300 fitopatološki pregled „ 3.300 carina po 2 RM „ 600 kalo „ 800 pristojbine za komisijonarja „ 200 špediter „ 400 obresti kapitala „ 2,500 zaslužek 24.082 Din. Če odštejemo relakcijo 1 RM, ki jo plača Nemčija za razsuta jabolka (skupno pri vagonu 1000 Din), potem so stroški za vagon ala rinfuza uvoženih jabolk 23,000 Din. Odpade visoka carina, stroški za zaboje in dražji fitopatološki pregled, nekoliko se morda zviša postavka za kalo. še vedno pa se izvoz razsutih jabolk izplača. Razumemo popolnoma, da je pravzaprav v interesu našega sadjarstva, da se izvažajo čim lepše in bolje pakirana jabolka, ker si bomo le na ta način lahko obdržali trg. Vendar pa so letos razmere take, da je izvoz v zabojih pakiranega blaga zaenkrat nemogoč. Kakor so nam zatrjevali nemški trgovci, je njim popolnoma vseeno, ali izvažamo jabolka v zabojih ali razsuta. In tudi so nam zatrjevali, da Nemčija ni stavila pri trgovskih pogajanjih kakih zahtev glede uvoza v zabojih. Avstrija izvaža letos jabolka v Nemčijo ves čas razsulo naložena in brez zabojev, pa je njen izvoz dokaj močnejši, kakor naš, istotako Madjarska. Kljub pojasnilom Zavoda je iz navedenega jasno, da je izvoz jabolk v zabojih nerentabilen in bi se dala dotična klavzula po izjavah iz merodaj-nih krogov tako izpremeniti, da se nam dovoli večji del kontingenta izvoziti ala rinfusa. Vprašanje je sedaj, zakaj do tega ne pride? Kdo ima interes, da moramo izvažati v zabojih? — Trgovec? Ne, ker ima izgubo. Celo kljub temu, če spravi refak-cijo v svoj žep, dasi bi jo po pravem moral vrniti pridelovalcu. Pridelovalci? Še manj, ker jim sadje sedaj gnije in ga morajo prešati. — Morda ima pa interes kdo drugi? Premija, ki jo Nemčija plača in katere dobršen del ostane Prizadu, znaša pri izvozu v zabojih 5 RM, pri izvozu ala rinfuza pa 1 RM. Zaposlenost v julija (Po statistiki OUZD v Ljubljani) Od vseh industrij izkazuje tekstilna še vedno najvišje stanje (12.807 zavarovancev) in največji letni prirast + 2546 delavcev. Tekstilni industriji sledi gozdno-žagarska industrija s stanjem 7.093 zavarovancev in letnim prirastkom + 702 delavca. Pomembnejše nazadovanje izkazujejo samo tri industrije: pridelovanje kože z letnim padcem — 233 delavcev, gradnje nad zemljo (zidarstvo) z letnim padcem —291 delavcev in kovinska industrija z letnim padcem — 312 delavcev. Sezijsko naraščanje zaposlenosti je najpomembnejše pri gostilničarski obrti (letoviščarji!); prirast znaša napram prejšnjemu mesecu + 344 oseb ali 10.90 odstotkov. Stanje posameznih industrij z zadnjimi enoletnimi spremembami je razvidno iz sledeče tabele: Industrij, skupina Julij 1934 Julij 1933 Tekstilna industrija 12.807 + 2546 Gozdno-žagarska industrija 7093 + 702 Trgovina 3828 + 478 Industr; kamenja in zemlje 4471 + 311 Gradnja žel., cest, vod, zgradb 2693 + 292 Obiskovalci velesejma imajo 50% popusta na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši p°'i. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 1. do 9. septembra zaključno, za povratek pa od 2. do 10. septembra t. 1. zaključno. 2a razstavljalce velja popust pri dopotovanju od 28. avgusta do 1. septembra, pri povratku pa od 10. do 14. septembra. — Permanentna sejmska legitimacija stane za izvenljubljaoske posetnike 20 Din. Kdor je namenjen v času velesejma večkrat potovati v Ljubljano, si samo enkrat nabavi sejmsko permanentno legitimacijo, polovično voznino pa izrablja lahko v času od 1. do 9, septembra neomejeno. Treba je le vsakokrat kupiti na odhodni postajni blagajni železniško izkaznico za 5 Din. Na podlagi sejmske legitimacije mu uprava velesejma vsakokrat brezplačno potrdi v železniško izkaznico obisk velesejma Ako v vašem kraju sejmskih permanentnih legitimacij ne bi bilo na razpolago, zamorete to legitimacijo nabaviti tudi pri blagajni ob vhodu na velesejem. Revizija rudarskih koncesij se pripravlja za vso državo v ministrstvu za šume in rude V ta namen je že imenovana posebna komisija. Komisija bo preiskala tudi delo bratovskih skladnic. Sklenjene in odobrene poravnave. Okrožno sodišče v Ljubljani objavlja, da so odobrene poravnave dolžnikov: Uran Josip, lastnik parfumerije v Ljubljani, Mestni trg 11, Lenarčič Stanko, r>sestnik in trgovec v Novi vasi na Blokah ter aljevec Izidor, stavbenik v Ljubljani, Močni-kova ulica 4. Poravnalno postopanje. »Service«, Petrovič Emil, specialna trgovina pribora v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5. Poravnalni sodnik g. Avsec Anton, poravnalni Kemična industrija 1887 + 219 Občinski obrati 1565 + 197 Hišna služinčad 8244 + 158 Gostil., kavar., krčme, prenoč. 3501 + 116 Javni promet 599 + 93 Industrija papirja 1961 + 90 Industrija kože in gume 1650 + 90 Industrija hrane in pijače 3582 + 78 Higijena 1793 + 74 Gradnja prevoznih sredstev 328 + 65 Gledališča, svob. poki. in razno 1144 + 31 Grafična industrija 1125 + 11 Centrala za proizv. sile 499 + 8 Rudarstvo 6 + 3 Denarni zavodi in samost. pis. 510 — 8 Ind. za predelav, lesa in rezb. 3397 — 44 Tobačna industrija 892 — 54 Poljedelstvo 553 — 56 Oblačilna industrija in čiščenje 4059 — 66 Zasebna prometna podjetja 735 — 94 Predelavanje kože 2696 — 233 Gradnje nad zemljo 5156 — 291 Kovinska industrija 6061 —• 312 Skupaj 82.835 + 4403 upravnik dr. Krapež Josip, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 25. septembra, poravnalni narok 6. oktobra ob 9 dopoldne pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Ponuja 40% kvoto, plačljivo v štirih enakih zaporednih tromesečnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo v treh mesecih po pravomočnosti sodbe. Izvoz v Češkoslovaško. Za mesec september je Češkoslovaška dovolila, da se sme iz naše države uvoziti 15.000 prašičev, 150 vagonov masti in 50 vagonov jajc. Kontingente bo dajal poseben oddelek ministrstva trgovine in industrije. Obtok zlata iz Italije se nadaljuje. V dobi od 31. decembra 1933 pa do 31. julija 1934 je padel zlati zaklad italijanske Narodne banke z devizami vred od 7.397 milj. lir na 6.399 milj., torej za 1 milijardo lir. Devizni zaklad je ostal avgusta v glavnem neizpremenjen. Pač pa je še zlati zaklad v prvi desetini avgusta padel za 24.4 milj. lir na 6.338 milj. lir. Borza Dne 29. avgusta. Denar Neizpreinenjeni so ostali tečaji Bruslja, Curiha, Pariza in Prage, narasel je le Berlin, dočim so ostali tečaji popustili. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal v Ljubljani neizpremenjen: 8.—, v Zagrebu pa se je neznatno učvrstil na 7.90 zaklj. — Grški boni v Zagrebu 29 den., v Belgradu 28.65—29.35. - Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.95 zaklj. - Angleški funt je mednarodno popustil, pri nas pa je bil zaključen v Ljubljani po 227, v Zagrebu je naraste! na 226.37, v Belgradu pa na 225.75. Ljubljana. Amsterdam 2298.74—2310.10, Berlin 1325.14—1335.94. Bruselj 797.18—801.12, London 169.14—170.74, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 3319.39—3347.65, Pariz 223.90—225.02, Praga 140.90 do 141.76, Trst 290.79—293.19. Curih. Pariz 20.2025, London 15.28, Nevv York 302, Bruselj 71.90, Milan 26.28, Madrid 41.875, Amsterdam 207.375, Berlin 119.50, Dunaj 72.72 (57.15), Stockholm 78.80. Oslo 76.80, Kopenhagen 68.25, Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.8325. ča ueodločeno. Naslednjo rundo pa si je lzvojeval Sehineling v svojo korist, tretja pa je prinesla Ncuslu zmago. Nato pa jc bila borba vedno ostrejša, Schme-lingova [ireinoč postaja vidnejša, katerega udarci so bili kratki, a tem izdatnejši. V poti rundi jc začel napadati Neusel, toda zmagal je v peti in v šesti rundi zopet Sehineling. Zlasti jc njegov udarec v šesti rundi močno pretresel Neusela. Moč. Schmellnga, ki ga občinstvo zelo vzpodbuja, raste. V sedmi rundi je Neusel zopet zbral svoje moči ter jc potisnil Sohuielinga nu stran. Todu la ga je s hitrimi in učinkovitimi udarci po obrazu podil irrcd seboj, dokler ni bil popolnoma izčrpan. Po kratkem odmoru so sc Neuslovi pomočniki brezuspešno trudili dvigniti ga, tako, da v deveti rundi sploh ni nastopil in sodnik je razglasil Sehnielingovo zmago s tehničnim knockoutom. Spodnja razpredelnica kaže nekaj zanimivih podatkov od omenjenih dveh hokserjev. Starost Teža Velikost Vrat Prša (pri vdihu) Prsfl (pri Izdihu) Sehineling 28 let 77.02 kg 1.85 m 44.5 cm 115 cm 107 em Neusel 2ii let 80.18 kg 1.91 m 44.5 em 117 em 107 em Nova zmaga Jugoslavije. Na vojaških športnih tekmah, katerih se udeležujejo vojaške reprezentance Male Antante, je. /miugahi Jugosla- vija s 43 točkami. Na drugem mestu je Romunija z 41 točkami, na tretjem pa jo Češkoslovaška s 40 točkami. Kulcsaiska podzveza 'Ljubljana' v Ljubljani. (Iz seje u. o. 28. avgusta.) Ker jc /.a nedeljo, 2. septembra od Jugoslovansko nogometna zvezo določena v Ljubljani ligina tekma zn državno prvonstvo Primorje—Gradjanski, Je upravni odlK>r podzveze sklenil, da so preloži podzvezuo kolesarsko dlrkaliSčno prvenstvo na kasnejši termin. — V nedeljo, 9. septembra se ho vtSIIo državno dirkaliSčno prvenstvo na igriSču 2SK Herinesu v Ljubljani. Po nalogu zvezo sc poziva uprava igrišča, da čim najbolje uredi dirkališče. — Vse verificirano dirkače klubov podzveze »IJubljana« opozarjamo, da se vrti trening od ponedeljka, 3. septembra dnljo in dn imajo pravico Ireniratl le vertflelra/ni dirkači, ki se morejo izkazati z licenco za leto 1984. — Ker se 1» povodom državnega prvenstva vršila tudi medmestna tekma Zagrni)—Ljubljana, odreja podaVe.za obvezen trening za četrtek, li. septembra točno ob 17. Javiti se morajo sledeče skupine: Skupina A: Oblak, Abnlnar, Gartner, Oregorlč; skupina 11: Grabeč, Trobec, Močnik. Avbelj; skupina G: fttirn, Homberger, Stefaneič, Prlmar. — Radi navodil naj se javijo tudi vsi ostali verltioirnni dirkači. — Na znanje so vzame poročilo o klubski dirki KD Zarja z dne 26. avgusta. — Hazpls tekem zn državno prvenstvo ho objavljen do 2. septembra. SK Knratan (Ljubljana). Nocoj oh 20 redna seja poslovnega odbora. Vsi ^llinrnfki ual hh se ie golnvo udeleže. Tajnik 1. Vrednostni papirji Danes so ostali tečaji državnih papirjev ne-izpremenjeni z nalahno tendenco k popuščanju. Promet je srednji in je znašal na zagrebški borzi! vojna škoda 700 kom. in begi. obv. 100.000 nom. Ljubljana. 7% invest. pos. 72 den., agrarji 40 do 41, vojna škoda 356—359, begi. obv. 63 den., 8% Bler. pos. 67 bl„ 7% Bler. pos. 58 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 72 den., agrarji 40—41, vojna škoda 356—358 (356, 359), 9., 10. in 11. 355 den., 12. 358—359 (358, 360), 6% begi. obv. 62.50—63.50 (63), 8% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. pos. 58 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 214—219 Osj. sladk. tov. 100—120, Bečkerek sladk. lov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 90. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72 den., agrarji 40f50—41.50 (41), vojna škoda 350—362 (358), 9. 361 zaklj., 6% begi. obv. 62.75—63.25 (63.25), 7% Bler. pos. 57.50—58.50 (58). — Delnice: Narodna banka 4090 den., Priv. agr. banka 216 do 217 (217.50, 217). ^ Žitni trg Položaj za pšenico je neizpremenjen in je prjv za prav trg v mrtvilu. Vse čaka na zadržanje inozemstva, kako bo kupovalo naše blago. Cene so trenutno neizpremenjene, kot smo jih včeraj navedli. Izredno čvrsta pa je stara koruza, ki je tudi v ceni narasla. Kupujejo jo za švicarski račun. Kot znano, imamo s Švico velik klirinški saldo, ki presega 4 milj. frankov. Za zmanjšanje tega salda kupujejo Švicarji več blaga pri nas. Nakupne cene za koruzo se gibljejo od 92—95. Obiranje nove koruze se je že začelo in kaže ua blago dobre kakovosti. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 107.50—110, bč. okol. Sombor 105-107.50. srbč., gbč. 107.50—110, bč. ladja Tisa 117.50—120, bč. ladja Begej 116—118. srem. 105—107.50, gbn. 105 do 107.50, slav. 106—108, bč., ban. ladja Donava 115—117.50. - Rž: bč. 85—87.50. - Ječmen: bč., srem. novi 65—66 kg 104—106, bč. poml. 67 do 68 kg 120—122.50. - Koruza: bč. 87—89, bč. okol. Sombor 88—90, ban. 84—86, srem. parit. Indjija 87—89, bč. ladja Šid 92—93, bč. ladja Tisa in Donava 93—94. - Moka: bč., ban. Og in Ogg 185-205, št. 2 165—185, št. 5 145-165, št. 6 120 do 140, št. 7 105—110, št. 8 105—107.50, srem., slav. Og in Ogg 185—195, št. 2 165—175, št. 5 145—155 št. 6 120—130, št. 7 105—110, št. 8 105—107.50. -Fižol: bč. in srem. beli brez vreč 3% 132.50 do 135, bč. beli brez vreč ladja 135—137.50. — Ten denca: mirna. Promet: srednji. Hinelj V Savinjski dolini je zadnji čas sicer že nekaj več povpraševanja, vendar se nudi za letošnji pridelek le 40, izjemoma z napitnino tudi do 45 Din za kilogram. Pri teh cenah pa do večjih zaključkov ne pride in se le semtertja, če je sila za denar, proda nekaj stotov. Živahnejše kupčije pa zaenkrat še ni. Prav tako poročajo iz Češkoslovaške, da se kupčija še vedno ni mogla prav razmahniti. Hmeljarji še oklevajo s prodajo in upajo na boljše cene. Vkljub temu pa domači in inozemski nakupovalci nakupijo dnevno po več stotov letošnjega žateškega pridelka ter plačajo za slabše blago do 31 Kč, t. j. 56 Din, za srednje do 34 Kč, t. i. 61 Din in za najboljše blago do 36 Kč, t. j. 65 Din za kilogram. Tudi v tJštčku in Roudnici se že nekaj malega trguje in plačuje do 32 Kč, t. j. 57 Din za kilogram. Obiranje bo v kratkem končano. Pridelek je precej različen, vendar je precej tudi zlasti v barvi prvo vrstnega in celo boljšega blaga kot lani. Zaključna tendenca je mirna. Lanskega žateškega pridelka se tudi še proda semtertja kaka manjša partija in doseže 28-30 Kč, t. j. 50-54 Din za kilogram. V Nemčiji obiranje prav dobro in hitro napreduje. Iz Nurnberga poročajo, da je bila na tamkajšnjem tržišču dne 27. f. m. prevzela prva bala letošnjega pridelka, in sicer po 5.60 RM, i. j. 96 Din za kilogram. Iz Tettnanga pa poročajo, da postaja kupčija polagoma že živahnejša in da je bilo prodano že nad 300 stotov letošnjega pridelka jx> 4.60—6.40 RM, t. j. 79—110 Din za kilogram. Kakor zHano, je trgovina v Nemčiji zaenkrat zopet svobodna, vendar so uradno določene najnižje in najvišje cene, in sicer 4.20—6.40 RM, t. j. 72—110 Din za kilogram. (Najnovejša telefonska poročila) Žalec (ČSR), 29. avgusta, p. Nemška sekcija hmeljarskega društva v Žalcu je predložila češkoslovaški vladi, da se naj ustanovi takoj sindikat, ki bo imel nakupni monopol hmelja, da se »ako pre preči oškodovanje producentov. — Nakupovanje je nekoliko oživelo ter se je okvir cen nekoliko povečal. Sedanje cene so |xj kvalitetah naslednje: la blago 1800- 2000 Kč za 50 kg, srednjedobro blago 1700 1800 Kč, srednjevrstno 1600—1700 Kr in slabo blago 1500—1600 Kč za 50 kg. Naznanila Ljubljana 1 iVzajcmnost<, druStvo duhovnikov ljubljanske Škofije, ima v čotrlok, 27. soptembra ob 14 v posveto-valnioi Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani svod redni letni občni '/.bor. Duovui rod: 1. Cltnnje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo uadzomtva. 5. Odobritev letnega računa. 6. Volitev odbora. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob določeni! url no bil zaradi nezadostnega Slovita navzočnih članov sklepčen, so bo z oziram na % 8 društvenih pravil pol uro pozneje vršil drug obi>ni zbor, ki moro veljavno sklepati brez ozira nn Število navzočuib članov. Odbor. 1 Nočno službo imata lekarni: mr. SnSntk, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Oosposvetuka ceata 4. Celie o Pevkam in pevcem tCeljskega zvona*. Na Škofijskem ovliarističnoin kongresu v Mariboru se bo izvajat 7. in 8. septembra Hiindlov oratorij »Mesija«. Da bomo za ln pevski nastop doslojuo pripravljoui, pozivam vse pevke in pevce, da so prihodnjih pevskih vaj točno in poluošloviluo udeležujejo. Prva pevska vaja za meSau zbor je danes. 1'evovodja. c Abiturientom celjske gimnazije. DruStvo jugoslovanskih akademikov v Celju vabi vse abitunente tukajšnjo gimnazijo na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek, 3. septembra ob 20.311 v Celjem domu. Več referentov 1» pojasnilo vso pogoje Študija na ljubljanski, 'Zagrebški, belgrajski, praški, brnski, dunajski in inomoški univerzi. Za vsako fakulteto posebej bo mogoče zvedeti za dolgost študija, koliko približno Študij stane, o akademskih ustanovah, o izgledih za nastavitev in končno o akademskih druStvih. Pridite, od-zovito so povabilu domačega akademskega druStva, ki vam bo pokazalo pot v akademsko življenje. Drugi hraii Zagorje. Strelska družina bo imela v nodeljo. dne 2 septembra slavnostno otvoritev strelišča, katerega je postavila na idiličnem prostoru v Toplicah nad g. Pot-co.m. Dopoldne bo navadno streljanje, ob 14 slavnostna otvoritev, združena s tekmovalnim streljanjem in s prosto zabavo. NojlioljSa strelca prejmeta diplome, ki jih jo izdelal domači umetnik g. Stane Tanfer. Najboljši prejme naslov: Strelski prvak Zagorja za leto 1934. Šolske vesti Na Glasbeni Soli v Kranju bo vpisovanje od 1. do 5. septembra od 10 do 12 v pritličju realne gimnazije. Na meSdanski Soli Šolskih sester v Mariboru bodo popravni Izpiti 31. avgusta. Vpisovanje bo 1. septembra. Začetek pouka 6. septembra. Vse učenke naj prinesejo s seboj potrdilo o davkih. ____ Šola Podružnice Glasbene Matice v Novem mestu. Vpisovanje nčencev od 3. do 7. septembra od 9 do 11 v Šolski sobi. Pouk prično 15. septembra. Poučeval se bo klavir, gosli, flavta, solopetje, glasbena teorija, mladinsko petje, slednje brezplačno. Ker je nadaljnji obstoj šolo rndi finančnih tožkoč odvisen od Števila vpisanih nčencev, se starSi iu njih namestniki vljudno vabijo, da priglase čim večje število učencev. Državna realna gimnazija v Novem mestu. Vpi-sovaujo učencev v I. razred bo 5. septembra dopoldne, vpisovanje učencev z drugih zavodov pa 2. septembra od 10. do 12. K vpisu morajo učenc4 prinesti točno izpolnjeno, s 50 Din koikovano in od starSov podpisano prijavo, zadnje letno izpričevalo, rojstni list in potrdilo o višini nei>osrednega davka. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra, redni pouk se bo pričel 11. septembra. — Ravnateljstvo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 1. soptembra ob 18.30: tSlehernikt pred Marijino cerkvijo v Colju. Nedelja, 2. soptembra ob 16 in 18.30: uSlehermk« pred Marijino cerkvijo v Colju. — V primeru neugodnega vremena bodo vso tri predstavo v celjskem Mestnem gledališču. — Prodprodnja vstopnic v knjigami »Domovina«. OPERA (Začetek ob 20) Sobota, 1. septembra: tPles v Savojn«. Izven. Znižano cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 2. septembra: *l'oljska krit. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 3. septembra: Zu.prto. Torek, 4. soptembra: Zaprto. Sreda, 5. septembra: Simfonični koncert Opernega orkestra v filharmgnični dvorani. Četrtek, 0. septembra: Češka vaSka svatba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Izven. Znižane cene. KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in ture v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) MALI OGLASI V malih oglaath valja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 5 mm vleoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltl znamko. I Vajenci ii Urarski vajenec se sprejme. Jakob Mula-vec, Maribor, Kralja Petra trg 1. (v) Trgovsko učenko pridno, pošteno in močno, sprejme takoj Leo Sket, Stojnci, Ptuj. (v) Po t« k Najbolj uspešen in strokovno najboljši je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Čentrum mesta, odlični profesorji, nizka šolnina, (u) Restavracija v Ljubljani sprejme pridno in pošteno dekle v kuhinjo kot učenko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9839. (v) Denar Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. (d) Knjižico Zadr. gosp. banke 20.000 Din dam za enako Ljub. kreditne banke. Ponudbe pod »Enakovredne« 9841 na upravo »Slovenca«, d Kupim knjižice Banovinske, Ljubljanske, Kmetske posojilnice na Vrhniki in Mestne hranilnice v Kamniku, večje zneske. Navedite ceno in višino vloge. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kompas« 9848. (d) Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodaiamo. Hitro in točno poslovanje. Pucka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino ie: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka uli- Pri poroča j te povsod dnevnik^^9' SLOVENEC Službodobe Mlado dekle boljše, se sprejme k otrokom čez dan. - Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »R« št. 9854. (b) Samostojno kuharico sprejmemo za večji pen-zijonat na severnem Jadranu. Nastop službe 1. novembra 1934. Reflekti-ramo samo na dobro iz-vežbane osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijona-tih. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo penzijonata, odnosno vse po obrtnem zakonu predpisane pogoje. - Ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov za delo v času sezone in delo po sezoni, naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »Jadran« št. 9842. (b) Dijaki Dijakinjo do 14 let staro, sprejmem za 400 Din mesečno v dobro oskrbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9828. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje z dobro oskrbo in skrbnim nadzorstvom. Nižje-šolcem pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9853. (D) Dijakinja ali šivilja se sprejme v čisto, zračno stanovanje. - Jerele, Orlova ulica 7. (D) Stanovanja IŠČEJO: Dve sobi za pisarno v predmestju se iščeta za 1. okt. 1934. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod» Predmestje« št. 8931. (c) ODDAJO: Gostilna najbolj idoča, v sredini mesta, se radi selitve takoj odda v najem. Maribor, Rotovški trg 8. (n) Posestva Prodamo posestvo v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice, vsega 760 m2 zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak obrat, javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini. V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal štev. 72. (p) Posestvo blizu mesta Laško prodam za 25.000 Din. Poizve se pri Štefan Novak, Harje 37, Laško. (p) Krasno parcelo 560 ms veliko, prodam takoj za hranilne knjižice, deloma za gotovino. Poizve se: Podmiljščako-va 11, za Bežigradom, p " :šo hišo kupim ' Mjani. Plačam v f - Naslov v upravi pod št. 9851. (p) Kupimo Majhen voz enovprežen, na vzmeteh, lahko tudi rabljen, toda v dobrem stanju, kupim. Feiertag, Maribor, Bet-navska 43. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, iuvelir, Liubl'ana Wol£ova ulica St. 3. Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaia iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi dvorišče. (II Telefon 30S9 ✓N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica Sj. 5. Naprodaj imam cca 400 komadov patentnih obešalnikov po 10 Din komad. Nabavna cena je 25 Din kom. Radi preselitve jih prodam tudi za hranilno knjižico kakega večjega denarnega zavoda v Ljubljani. -Ugodna prilika za ljubljanski velesejem. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 9827. (D Bakren kotel za žganjekuho, kompleten, in sadno prešo proda ABC, Ljubljana VII, Medvedova cesta 8. (1) Pletilni stroj 8/70 dobro ohranjen, poceni naprodaj. Florijanska ul. št. 17/L, desno. (1) Objave I Izjaval Podpisani preklicujem obdolžitev z dne 12. avg. 1934, da pomaga g. Tržan Martin, pos., Vel, Pire-šica št. 27, za Pajenka in Srebotnjaka goljufati pri lesu, ker za tako obdolžitev nimam najmanjšega dokaza, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona zoper mene. — Stajner Valentin, pos., Vel. Pire-šica. (o) PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM. To ie doba, ko mora imeti vsako dekle fako in zdravo kri, močne in zdrave živce in lz-boren tek. To daje »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka. »Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollltrska steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba*, naročate inserate In dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 z|u-trai do pol 1 popoldne is od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Mag. št. 35.431/34. RAZPIS Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo težaških in zidarskih del, mizarskih del, pleskarskih del in napravo centralne kurjave za adaptacijo trakta šentpeterske vojašnice v policijske zapore. , Zmanjševalna licitacija se bo vršila v četrtek, dne 6. septembra 1934 ob 11. dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2/II. Elaborati za razpisano delo se lahko dobe v gradbenem uradu od petka 31. avgusta dalje med uradnimi urami. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1934. MESTNO NAČELSTVO LJUBLJANA. Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc L r. Dobro in poceni se oblečete pri Preskariu. Sv Petra cesta 14. ŽENINI! NEVESTEI V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo: Vole: otrok I. in II. del Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju.. Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod. Knjiga stane I. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi pri H. NIČMAN - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2 Alja Rahmanova: 15 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene »Alja, tvoja je zdaj Natašina postelja, Otmar bo pa prevzel Irinino! Vidva, otroka, bosta pa spala v prednji sobi!« se je obrnila mati najprej do naju in potem do iTine in Nataše. Glas ji je bil zdaj kar energičen, hkrati pa vendar jarnejii in bolj pomirjevalen nego prej, in začeli smo vstajati. To je bila odrešilna beseda, ki nas je rešila spon, držečih nas kot zaklete okrog male mize. Končno! Irina in Nataša odideta v »prednjo sobo«, to Je v oni del vagona, ki ga pregrada loči od ostalega prostora. Jaz sem vstala zadnja in sem se skrbno Suvala pogledati komu v obraz, zakaj zardela sem in lica* so mi žarela od trenotka do tre-notka močneje. Nobenega ne morem pogledati* zakaj Lrinina in Natašina postelja stojita v »zadnji sobi« za pianinom druga pri drugi! Še vedno stojim ob mizi neodločena in ne vem. kako bi se kretala, kaj storila, kaj rekla. Mati ugasne luč. Tema je ko v rogu... Prvič je mati nocoj oda likala električno luč, kajti vedno hodimo pozno spat iti brž po polnoči se itak vse vagonsko mesto odklopi od električnega omrežja. Nekaj trenotkov stojim sama, tako sama, kot (ia razen mene ni dragega človeka na svetu. Tesno mi je, silno lesno... »Maljulka (ljubkovalno ime), pridil« mi za-Sepeče Otmar na uho, z rokami me objame iu usta se dotaknejo mojega čela. Vsa tesnoba je iz-ginila. Topel val me objame, ovljem mu roke okrog vratu. Počasi im tipaje greva skoz temo, srce mi hoče počiti od sreče. Samo za hip se še zavem resničnega sveta. Nataša se obrača za pregrado in glasno zdihuje, potem zaslišiin tiho ihtenje, ki prihaja od materine postelje. Čemu neki joče ljuba mamica? Ko sem vendar tako srečna! Le trenotek in zopet se pogrezne vse okrog mene. Še tesneje se privijem k Otmarju. Poča6i me vodi s seboj; vse okrog mene izgine, čas se ustavi, nič več se ne zavedam. — Otmar! — Otmar! — 8. februarja 1924. T osja je prišla danes popoldne po navadi zopet k nam, pa je vsa zmedena, in še preden je pozdravila, 6e je spustila v jok. »Igorja 60 zopet zaprli. Moj Bog, kaj bo z njim?« je tarnala. Pravkar prihajam od njegove matere, ki je popolnoma obupana. Obljubila sem ji, da jo bo Nataša potolažila in V6e storila, da ga osvobodi.« Nataša je '.ežala kot navadno na tapčanu. Obraz ji je malce bolj pobledel, pa to je bilo tudi vse. »Zakaj misliš, da ee bom zanj pobrigala?« je vprašalo Tosjo. »Še na misel mi ne pride!« »NatašaI« je rekla Tosja. »To bi bilo prav za prav po sebi umevno... Toda k njegovi materi pojdeš vendarle?« »Tudi ne, sicer pa natančno vem, da ji ni nič do mene.« »In njega obiskati na vse zadnje iudi ne maraš?« »Tudi ne. Čemu neki? Saj me bo ljubil, tudi, i če ga ne obiščem! Če hočeš ti, da bo tebe ljubil, j moraš zanj delati in k njemu letati, mene pa ljubi prav takšno, kakršna sem zdaj!« Zadnjim besedam je dala Nataša poseben pov-darek; nekaj čudnega, težka bridkost je zvenela iz njih in prišlo mi je na misel, da smo 6e v Nataši morda vendarle vsi prevarili. Morda pa le ni samo »lepa punčka« brez srca, morda ji le ni tako malo-važen, ampak ona pozna svojega Igorja in se zaveda, da bi uelišati ga pomenilo isto kot izgubiti ga... »Nataša, ti si strašna!« vzklikne Tosja. »Človek brez srca!« »Ne sodi me, Tosja,« de Nataša mehko. »Prepuščam ti brez boja, kar bi druga že iz 6amoljubja pridržala sebi. Zdaj imaš priliko, da ga s pozornostjo in brigo privežeš na se. Prepuščam ga tebi. Ne odpusti mi moje breasrčnosti, kot ti to imenuješ, in potem ga boš lahko imela!« Tosja ee vrže Nataši v naročje z vzklikom: »Nataša, hvala ti! Saj ga imam tako rada, neskončno rada!« 9. februarja 1921. Danes sem prejela plačo: 2500 rubljev. Naravnost iz knjižnice sem šla na baraiholko (starinski trg) med velikanski dirindaj ljudi, ki bi vsi radi prodajali prnje in kupovali. Nisem si še bila na jasnem, kaj naj kupim: slano kumaro, skledico kislega zelja, steklenico mleka ali nekaj omrzlih krompirjev. Kar zapazim žensko, ki je prodajala cvetlico v lončku, prekrasno belo hijacinto, ki 6e je ravno začela razcvetati. Povsem nenavaden, edinstven pojav: cvetlica na baraholki v Omsku I Ustavila sem ženo in jo vprašala, koliko zahteva. Cvetlice zelo ljubim in s lo bi rada Otmarju naredila veselje; hotela sem, da bi v tem srečnem času cvetele cvetlice okrog naju. »5000 rubljev!« je rekla žena. »5000? Imam jih samo 2500! Dajte mi jo za toliko! Več nimam!« »Za 2500 rubljev tako cvetlico? Kaj vam je prišlo na um? Saj mene stane več! Zdaj sploh ni več cvetlic! To imam slučajno. Moj mož je bil vrtnar, pa si je pridržal nekaj čebulic.« Žalostna sem odšla, sanje o cvetlicah so se razblinile! še ničesar si menda v življenju nisem lako zelo želela kot te hijac.inte ... Kar začujem za seboj: »Graždanka! Nate! Kdo pa dane« kupi cvet- lico, saj je itak ne bi mogla prodati. Vzemite jo v božjem imenu za 2500 rubljev!« Vzela sem hijacinto, jo pritisnila na prsa in na vso moč tekla domov. Veselo sem planila po stopnicah v vagon. Notri je bilo pa drugače nego v mojem srcu. Žena inženjerja Kornilova, ki je včeraj umrl, je sedela na stolu in jokala. Še včeraj zjutraj, ko sem šla v knjižnico, mi je dejal: »Aljenčka, zimirom ste tako čila in vesela. Kdor vas reča, eme pričakovati sreče!« Dve uri pozneje je bil mrtev, nenadoma ga je zadela 6rčna kap. Ko me je torej zagledala, je rekla: »Hijacinta! Odkod jo imate, Aljenčka? O kako žalostno je, da za krsto svojega Volodje iiimam cvetlic, niti ene! Odkod naj jo vzamem, v vsem mestu je ne dobim, in če bi jo dobila, bi je ne imela s čim plačati.« Žalostno je pogledovala mojo cvetlico in vedela sem, da je za njo zdaj hijacinta prav tako važna kot za me pred nekaj trenutki na baroholki. »Razume se, da cvetlico prepustim vam!« »O, hvala vam! Ko bi vedeli, kaj ste mi s tem storili!« je šepetala uboga Nina Mihajlovna v solzah. »Nate še to srajco,« je rekla mati, ki ni mogla zadržati solz. Pravkar sem jo naredila z roko, brez stroja, za svojega moža. Vedno sem čakala, da 6e kmalu vrne; pa Bog ve, če ga bomo še kdaj videle I« »Moj Bog, kakšna nesreča!« je ihtela Nina Mihajlovna. »Dvajset let je moj mož služil pri železnici, deset let je bil predstojnik ravnateljstva, in zdaj nima kaj obleči za v grob!« Spremile smo Nino Mihajlovno do njenega vagona, kjer leži njen mož na mrtvaškem odru. Postavila sem mu hijacinto k glavi. Lepšati bi morala srečo dveh ljudi; naj bo zdaj zadnji nakit možu, ki je pal kot žrtev našega strašnega časa ... Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; liarei Cct, izdajatelj: ivan Rnkovec. Urednik: Loiie Golobič.