223. številka
Ljubljana, v soboto 28. septembra 1901.
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dažala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu^ naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Poglavitna naloga.
Izid deželnozborskih volitev v kmetskih občinah je v tistih naprednih krogih, ki so zanesljivo računali, da pridobi naša stranka vsaj logaško postojinska mandata, obudil neki pesimizem, in kaj pcgostoma se čuje mnenje, da z našim kmetom itak ni ničesar napraviti, in da je škoda truda in stroškov, ki jih je treba za politični boj v kmetskih občinah.
To bolj iz čustev, nego iz hladnega preudarka izvirajoče mnenje je sicer psi-hologično razumljivo, ali napredna narodna stranka se temu ne more in ne sme nikdar pridružiti.
Volitev nam res ni prinesla pričakovanih uspehov, kakor jih tudi ni prinesla klerikalcem, ali vzlic temu ne smemo niti trenotek pozabiti, da je pridobitev kmetskega ljudstva za tiste narodne in politične ideje, ki jih zastopa naša stranka, najvažnejša naša skrb, da mora to biti poglavitna naša naloga. Šele kadar bode pridobljena vsaj velika večina kmetskega ljudstva za naša načela, kakor so že mesta pridobljena, šele tedaj bomo lahko rekli, da je našemu narodu dana tista podlaga, na kateri zamore — v kolikor je od njega odvisno — živeti in se razvijati kot slo venska narodna individualnost.
Ne sodimo našega kmeta zaradi zad-jih volitev preostro. Izkazalo se je sicer, da je na kmetih le malo značajnosti in zavednosti, ali lepi uspeh v idrijsko-vipav-skem okraju, znatne manjšine v notranjskih in v nekaterih dolenjskih okrajih pri čajo, da klerikalizem ni še vsega poteptal, in da bodo vestno obdelovane in oskrbovane kmetske občine še lahko zazelenele. Revščina je sicer v našem kmetu hudo oskodila notranje sile, in duhovnik ga je s sistematičnim poneumnjevanjem potisnil skoro pod nivo evropskega človeka in civiliziranih narodov, ali upanja na boljšo prihodnost vendar ne smemo izgubiti, ampak storiti moramo, kar je v naših močeh,
LISTEK.
Sobotno pismo.
Pretekli ponedeljek je imela jesen svoj oficijalni nastop, česar niso naznanjali le koledarji in razni »zeitungs-beisserji« po kavarnah, nego tudi dež, ki je pral po ulicah, da se je VBe kadilo. Zdaj je tudi v naravi vse narobe, kakor — v naših cerkvah. Mej tem, ko prero kuje stari Falb suho in prijazno jesen, mu pa vetrovi igrajo ves drug »can-can« — prav kakor naši politični hinavci. To, kar jim ukazuje Bog, jim je vse — klobasa, zdaj plešejo le politično mazurko sami ali pa s kuharicami, da se le škofu prikupijo! Potem pa hočejo ti klovni, da bi mi liberalci tudi še v cerkvi gledali njih komedijo. Nekateri hudo-mušneži pa trdijo, da je bilo ta teden zato tako »pasje vreme«, ker sta se priplazila v Ljubljano dva črna tuja »čuka«, tj.: celovški škof dr. Kahn pa dr. Mahnič s Krka, kar ne pomeni, kakor je trdil star Krakovčan, nič dobrega. Meni se zdi, da ima čisto prav! — In zato so se ljudje jezili nad tem vremenom kakor te dni »katoliško-deviški« Šentvidci nad pogrebom pevca Žirovnikovega zbora. Klan-farjev Tone in Kautmanova Johana sta neki kar z nogama  mencala, ko sta vi-
da osvobodimo kmetsko ljudstvo iz pogubnega objetja rimskega klerikalizma.
Naša naloga je težka, saj ima klerikalizem našega kmeta že stoletja na svojo verigo priklenjenega, in se je kmet teh okov navadil tako, kakor se suženj navadi batine, težka je ta naloga toliko bolj, ker ima klerikalizem v naši državi še velikansko moč, in se s pogumom obupnosti zanjo bori, ali kar se v obstoječih okolnostih da storiti, to se mora vse in v polni meri zgoditi.
Odprti so nam dve poti. Delati moramo pred vsem v osrednjem kakor v deželnem parlamentu, da se v javnem in v zasebnem življenju ljudstvu zagotovi prava svoboda. Pri zadnjih volitvah so je pokazalo, da ima ljudstvo sicer volilno pravico, da pa se te pravice ne more svobodno posluževati. Zmagal je najhujši duhovniški terorizem, duševni in materijelni. To kriči na ves glas po jamstvih za svobodno izvrševanje političnih pravic. Samo državni zbor nam zamore dati taka jamstva, in sicer s tem, da onemogoči zlorabo vere in cerkve v strankarske namene, in da vzame duhovniku iz rok tiste pomočke, s katerimi zamore strahovati posameznike in cele rodbine. Ven s postavo zoper zlorabo vere in cerkve v politične namene! N a d a n z re v i z i j o p o sta v e o zakonskem pravu!
Roka v roko s temi prizadevanji, treba je izvršiti še več druzih reform, katerih tu ne bodemo naštevali. Omenjamo samo deželni zakon glede odprave bere. Izvršitev tega zakona se odklada že desetletja klerikalcem na ljubav, dasi bi se ž njim kmetsko ljudstvo prav znatno razbremenilo. Nam se zdi, da bi bilo ne odpustno, ako bi deželni zbor še jedenkrat dovolil, da se izvršitev tega zakona odloži.
V prvi vrsti pa moramo delati na izobraženje ljudstva. »Slovenec« zasmehuje učiteljstvo, češ, volitve so pokazale, kako malo političnega vpliva ima učitelj na deželi. To nas no sme motiti. Ne gre
dela slovesni sprevod. Pa pogreb se je izvršil brez nezgode, čeravno človek pred šentvidskimi katoličani ni ravno brez skrbi, kar se tiče varnosti. Klanfarjev Tone je namreč v Šont Vidu nekak sub-stitut dr. Susteršiča, t. j. Peter Arbuez »en miniature« in bo neki kmalu izdana ordra Antona Bonaventure, da se mu mora roka poljubiti, in še celo fajmošter mu jo bo moral poljubiti, tako kakor jo je pred kratkim neki fajmošter s kmetov poljubljal nekje generalu liberalcev.
»Slovenec« bi seveda trdil, da je to izmišljeno, pa mož, ki si je brisal od neštetih poljubov mokro roko, bi mu pač lahko to dokazal, seveda prepričevalno, s tem, da bi ga oplazil po — ustih, kajti »Slovencu« je laž bolj sveta kot čifutu. Pa Židov se ljudje v »Katoliški Tiskarni« in »tiskovnem« njih društvu prav nič ne sramujejo, nego jih v nekaterih stvareh še nadkriljujeje. Papir, na kakršnem se zdaj tiska »Slovenec«, je tak kot cunja in ga ni čifutskega lista, ki bi bil tako nesramen proti občinstvu, kot je ta ljub ljanska klerikalna trobenta. In res zdaj hudomušneži po kavarnah ne zahtevajo že več »Slovenca«, ampak »farovško cunjo«. To je tista umazanost, ki se pričenja že pri papirnatem »Slovencu« pri postopanju napram revnemu ljudstvu ob pogrebih in drugih funkcijah pa neba!
se za osebni upliv učiteljev — merodajen je za nas vpliv šole, vpliv omike, ki jo razširja šola. In v tem oziru smo lahko zadovoljni, kajti izkazalo se je, da šola, da omika le ugodno vpliva, dasi duhovščina strupeno hujska zoper šolo in zoper učiteljstvo. Šolstvo in učiteljstvo mo ramo slej kakor prej negovati, kolikor je le mogoče in delati moramo, d a s e o d s t r a n ij o t ud i zadnji ostanki duhovniškega gospodstva v šolstvu.
Skrbeti pa je tudi na drug način za izobraženje ljudstva. Veliki Havliček je učil, da se mora ljudstvo najprej navaditi čitanja — potem se kmalu osamosvoji. Cehi so se ravnali po Havličkovem nauku in danes so razmere na Češkem take, da se klerikalci pri deželnozborskih volitvah ne upajo niti jednega samega kandidata postaviti. Omika osvobodi našega kmeta iz klerikalne sužnosti.
Umeje se ob sebi, da mora naša stranka poleg vsega tega tudi gospodarskemu življenju posvečevati vso pazljivost, toda to je stvar, ki ne spada v okvir današnjih naših razmotrivanj.
Cilj in namen vsega prizadevanja naše stranke je, narodno, kulturelno in gospodarsko življenje slovenstva postaviti na zdravo podlago, na tako, na kateri je mogoče resnično živeti in napredovati. V to je treba pridobiti tudi kmeta. Ako bo posvetno razumništvo — vsak v svojem delokrogu — storilo svojo dolžnost, potem ni dvomiti, da se končno tudi doseže popolni uspeh.
Konsum v Trnovem.
Konsumno društvo v Trnovem pri II. Bistrici je razvpito po vsem Slovenskem. Kaplan Rudolf nesrečnega spomina jo je kakor sploh z vsemi svojimi gospodarskimi podjetji, tako tudi s tem društvom silno zavozil. Provzročil je raznim kmetskim možem občutno škodo in tudi sam svoje imetje pri teh nesrečnih podjetjih zapravil.
Med tem, ko so na jedni strani strogi rimski katoličani, t. j. jezuviti in folio, so pa po hrbtu pravi židovski agentje! Ko so pretekle dni tiste device v administraciji »Slovenca« dobile slovenskega narodnega društva neki in-serat v priobčitev (za denar seveda!), ga »Slovenec« tudi za denar ni hotel sprejeti, židovske inserate pa sprejema kolikor jih dobi, da mu le namalajo gori kak mlečnat križ ali pa hinavsko frazo »prečastita duhovščina!«
Od klerikalcev pa do Pruskih vojakov je precej velik korak, pa če človek pogleda cele kupe nemških rojstnih in poročnih listov in pečatov, s katerimi uganjajo burke razni farni uradi po Kranjskem, je ta korak majhen, ker so klerikalci celo v 20. stoletji doma tako drzni, da tolčejo s svojim narodnjaštvom ob prsa kakor kozel z butico ob zid. Kar se tiče gostoljubnosti, jo znamo pokazati tudi Slovenci, v čast pruskim vojakom in častnikom pa se mora reči, s priznanjem, da imajo vrlo disciplino in lep takt, česar pa pri neke vrste naših Nemcih ni najti. Prusi so bili pri nas uljudno sprejeti in celo pogoščeni, za kar so se dostojno zahvalili. Morda povedo doma, da v Ljubljani vendar niso taki divjaški barbari, kakor pišejo \Volfovi listi! Pri nas bi bili seveda pritlikavi te-
Notorično je, da je vsa katoliška gospodarska organizacija v Trnovem na tako slabih nogah, da se sploh nikdar več ne more rešiti, a vzlic temu se ta gospodarski kadaver vzdržuje na umeten način, s pomočjo najbrezobzirnejšega izkoriščanja kupovalcev in s posojili.
Ako bi stalo trnovsko konsumno društvo le količkaj na solidni podlagi in ako bi postopalo reelno, bi moralo že zdavnaj zapreti svojo prodajalno, saj je konkurenca mej trgovci in obrtniki v Trnovem in v II. Bistrici dospela do skrajnosti, in je popolnoma nemogoče, da bi bilo kako društvo tej konkurenci kos. Trgovec in obrtnik dela sam ali z rodbino, se razume na svojo kupčijo in se mora takorekoč z obupom vojskovati proti drugim trgovcem in obrtnikom za vsak grižljej kruha, a proti takim tekmecem naj pošteno izhaja društvo z dragim aparatom? To je nemogoče!
Za vzgled, kaka je konkurenca mej trgovci in mej konsumom, naj navedemo le jeden primer. Olje stane danes v Trstu 80 vin. Trgovec mora razen te cene plačati še vožnjo in računati mora s tem, da se nekaj olja pri prodaji pogubi. In vendar se dobi v Trnovem olje po 72 vin., prodaja se torej z občutno izgubo. In kakor z oljem, tako je tudi z druzimi predmeti. Naravno je, da mora taka konkurenca enkrat konec vzeti, in sicer jej je konec takrat, kadar se kateri konkurent — izkrvavi.
Konsumno društvo ima baje kacih 1000 udov. Blago, ki se v tem društvu prodaja, je znatno slabše, kakor se dobiva pri druzih trgovcih, Zlasti manufakturno blago je pod vsako kritiko. Klerikalci sami priznavajo, da je blago, ki se dobiva v konsumu, slabše, kakor blago pri konkurenci in torej dražje, kakor drugod, a vendar kupujejo tam, deloma iz verskega fanatizma, ker jim duhovniki vce-pajo mnenje, da je to Bogu dopadljivo delo, deloma, ker dobivajo v društvu kredita, kolikor hočejo.
lovadni petelini radi skakali na »plote» in malo zakikirikakali, pa jih na ta plot niso niti pustili, in to še mene veseli! Kajti to je kaj primeren »tuš« za vročo črno rudečo-zlato pobarvano kri!
Ali — nekaj mi pa ne gre v glavo, gospod urednik, in kar klobuk bi vrgel ob tla kakor škof kapo, da bi potolažil jezo: Oni dan Vam ogledujem novi deželni dvorec, prostore od zunaj in znotraj, pa stopim nazadnje tudi v novo deželno-zborsko dvorano. Zatopljenega v ta lepi prostor, v katerem se bo shajal kranjski parlament, me dregne skušnjavec v rebra rekoč: Ali ni škoda deželnega dvorca in te-le dvorane, da bo toliko »političnih pokvek« posedalo v njej ? Jaz pa pravim na to: »Kakršni volilci — takšen poslanec«. Kravar bo imel pred dvorcem tri slame, da si bo črevlje obrisal, pred dvorano ga bo pa čakal ljubljanskega črev-ljarja vajenec, da si bo poslanec črevlje preobul, ker ga bo imel drugače sluga Baloh pravico po okroglih stopnjicah doli vreči! — To je seveda neizogibno, drugače bo šel ves rešpekt in ugled kranjskega deželnega zbora rakom žvižgat.
V »Katoliškem domu« je dr. Šušteršič žugal, da deželni zbor ne bo deloval, če klerikalci privolitvah ne dobe veČine; zdaj sem radoveden, na kaj je v duhu — seveda ne v I sv. duhu! — računal? Eni pravijo, da stav
In vendar je društvo v obupnem položaju in se bo moglo vzdržati samo z velikimi žrtvami cerkvenega denarja. Ovčar Očanc, ki je avanziral za pregle-dovalca društvenih računov, tega sicer ne bo priznal, pa je vendar tako in se da izračunati na prstih.
Le primerjajmo društvene stroške z
društvenim dobičkom. Stroški so na slednji:
na leto
Poslovodja mesečno 200 K    .   . 2400 K Pregledovalec računov Očanc mesečno 100 K....... 1200 »
Ta   »čotasta   kasirka« mesečno
90 K.......... 1080 »
Prvi komi mesečno 90 K .   .   . 1080 »
Dva učenca staneta mesečno GO K 720 »
Hlapec stane mesečno 60 K .   . 720 »
Stanovanje........ 1600 »
Druzih stroškov...... 500 »
Skupaj   . 9300 K
Ti stroški so bržčas še večji, kakor navadno pri vsaki trgovini, voznine, izgube pri blagu itd. pa sploh ne računamo. V poštev naj pride le samo režija.
Kakšen pa je čisti dobiček, ki ga naredi društvo?
Voditelji društva se samo bahajo, da prodajo na leto za 150.000 K blaga. Denimo, da je to res, dasi jo to jako veliko, in denimo, da ima društvo štiri odstotke čistega dobička. V tem, sicer popolnoma nemogočem slučaju ima društvo letnih G000 K čistega dobička, za 3300 K manj, kakor znašajo samo režijski troški!
A društvo niti štirih odstotkov dobička nima, ker konkurira s trgovci in določa nižje cene, kakor najhujši kon-kurentje, in ker razne vrste blaga prodaja z izgubo, samo da vzdrži konkurenco. Društvu v prid je le to, da pro daja slabše blago, kakor ga po isti ceni dajejo trgovci, kar pa ne zaleže veliko.
Ako se pomisli, da društvo deluje največ na kredit — saj bi se marsikateri klerikalec lepo zahvalil za slabo kon-sumsko blago, ko bi ga ne dobil na upanje — in da je velik del tega denarja naravnost neiztirljiv, si je lahko napraviti sliko o dejanjskem položaju konsuma v Trnovem.
Sedaj, ko je vsled izida deželnozborskih volitev popolnoma zagotovljeno, da so konsumna društva ne bodo reševala z deželnim denarjem, na kar so klerikalci z vso zanesljivostjo računali, je tudi izključeno, da bi se trnovski konsum rešil in naj se versko čustvovanje ljudstva še tako fruktificira, prišel bo vendar in no v predolgem času veliki krah.
Gorenjska kmetijska šola.
(Govor bivšega po3lanca J. Lenarčiča v dež zboru kranjekem.)
(Dalje.)
Usojam si gospode tovariše opozoriti na okolnost, kako imajo na Hrvaškem v Križevcu   urejen  nižji   kmetijski zavod.
dvorani zato dve galeriji, da se bodo na jedni zbirali sami klerikalci z gnilimi jajci v žepu, katere bo poslanec Jaklič za vsako sejo posebej rekviriral iz dobrepoljskega kon-sumnega društva, ki ima v zalogi plesniv sir, močnato mleko in pa gnila jajca. Na drugi strani pa bodo liberalci čakali na komedijo. Kadar bo treba inscenirati katero, bo dr. Šušteršič proti glavarjevemu sedežu z roko mahnil (iz jeze, ker ne bo nikoli na njem sedel!), klerikalne poslance pa bo z žlindro pokadil, da se jih rumenjaki jajc ne bodo prijeli. V kolikih dejanjih bo ta komedija, nevem, toliko pa lahko povem, da jo bo tudi škof pri-lomil notri, in če treba, tudi s palico . . .!
Da bodo tudi idrijski socijalni demokrati (pošteni Idrijčani jim pravijo »sodjal' dejmokrasti«!) — s klerikalci na galeriji za vsako značajnost aliirani, se umeje samo ob sebi. Kar seveda nič čudnega ni. — Idrija je zdaj bila le v grapi — (Šmarna gora je nekaj nad 600 ;// visoka, Idrija je blizu 900 m pod morjem,) zdaj pa je še nižje padla, če je res, da so socijalni demokrati z judi in hudičem v zvezi, potem so Idrijski volilci, ki so ž njimi Arkota volili, že blizu pekla, in danes ali jutri se jim more odpreti in vso pojde »ad inferos«, pa jih ne reši ne škof Bona-ventura, ne palica njegova, makari če jo še tako skup sešraufa.
Kako skrbe tam, da se učenci ne odtujijo svojemu poklicu? Ogrska, oziroma hrvatska vlada je predpisala, da učenci ne smejo hoditi v civilni obleki, marveč morajo ostati v svoji domači kmečki noši, oni morajo opravljati vsa dela, koja so združena s kmetijstvom; zato pa prejmejo tudi primerno dnevno plačilo. Učenci se toraj ne odtujijo kmečkemu delu, se istega ne sramujejo, kakor vidimo to, žalibog, pri naših grmskih absolventih, kateri se čutijo učene gospode. Jaz sam sem imel skušnjo, ko sem absolventu grmske šole ukazal opraviti neko lahko kmečko delo, da mi je iz sramu odrekel pokorščino, češ, jaz tega dela ne bom storil, jaz nisem za to tukaj.
Prvi pogoj uspešnosti je pač ta, da se učenci delu popolnoma privadijo, da jim delo preide v telo in kri. Potem je mogoče, da bo tak človek kaj dobrega storiti mogel.
Toraj tudi na gorenjski šoli sirarnici predstavljal sem si razmerje pri učencih tako, da bi oni bili plačani. Tako bi se lahko od učencev tudi kaj več zahtevalo, da izvrše vse opravke, in ne bi bilo treba loviti učencev z raznimi štipendijami itd. za pohajanje šole.
Povdarjalo se je od strani g. poročevalca, da je danes neobhodno potrebno, da se kmetijstvo industrijalizuje. Jaz v obče s tem soglašam, kjer so razmero take, da se sme tako postopati, da se jedna ali druga stroka intenzivno goji, ali v obče pa tako pravilo ne velja, kajti prav lahko se pripeti, da bi se z intenzivnim gospodarstvom ali intenzivno gojitvijo kake gospodarske stroke zašlo naravnost v pogubo. Kjer je pomanjkanje delavcev in je delo drago, nasprotno pa ni najti dobrih odjemalcev, tam bi bilo intenzivno gospodarstvo škodljivo. V tacih krajih priporočati se mora rajše ekstenzivno gospodarstvo, katero je tam edino opravičeno. Za vsa-cega gospodarja, bodisi kmetskega ali obrtnega, mora biti merodajen le končni gmotni vspeh. Kako pa se ta gmotni vspeh da doseči, je odvisno od tega, kako dispo-nira s sredstvi, koje ima na razpolago. Kakor že rečeno, velja pravilo: Za nekatere kraje je priporočati intenzivno, za druge pa ekstenzivno gospodarstvo.
Gospod poročevalec je omenil tistih 2 milijonov, katero je država darovala kmetijstvu s tem, da pobira toliko manj kmetskega zemljiškega davka. Res je dva miljona velika množina, ali na našo deželo odpade od teh le jako majhna svotica. Jaz sem tega mnenja, da zemljiški davek še tolikanj ne obtožuje davkoplačevalca, ako ima isti priliko zajemati od kod. Ta zemljiški davek ne znaša ravno Bog ve koliko, občuten je le zato tako zelo, ker kmetovalci nimajo prilike dobivati dohodkov, koji bi bili delu, naporu in denarnim žrt vam primerni.
Jaz sem popolnoma prepričan, da če bi se ta dva milijona no odpustila, marveč porabila v izboljšanje posameznih kmetijskih strok, bi se ta prihranek mnogo bolje porabil kakor pa tako, ko pride posameznemu gospodarju v prid morda lo kak goldinar, ali pa še isti ne. Davkoplačevalec še ne ve, kje je pravzaprav prihranil svoj delež na onih dveh milijonih.
Gosp.poročevalec je polagal posebno važnost na zadružno življenje. Jaz temu pritrdim popolnoma. Zadružno življenje je dandanes takorekoč v kmetijstvu edino mogoče sredstvo, da se kmetija povspe na višjo stopinjo, da se ona spravi v sklad z okolščinami. Kajti opozarjam na to dejstvo, da srednje kmetije nazadujejo ter se morejo ohraniti le prav velike kmetije ali pa takozvane pritlikave (»Zwergwirtschaf-ten«). Srednje kmetije, v kojih mora gospodar najemati delavce, ne uspevajo. One se moreje ohraniti le, ako se združijo ter se store tako deležne dobrot velicih, modernih gospodarstev. V tej zadevi opozarjam na panogo, katero nameravamo bolj gojiti v deželi, na živinorejo in mlekarstvo kot del te stroke.
Gospod poročevalec opozarjal je na Dansko in Holandsko ter omenjal, da so tam z intinzivnim gospodarstvom prišli na tako visoko stopinjo. Jaz to priznavam. Pri nas pa bi ne smeli tamošnje izglede kar ob kratkem na našo zemljo presajati, kajti lahko jo mogoče, da bi tako delovanje bilo za našo razmero škodljivo gospodarstvu.
Gospoda moja! Omenilo se je tudi, da ima blejska okolica premajhno množino mleka, in se je iz tega sklepalo, da to ni pravi kraj za osnovanje nameravane šole, zlasti ne sirarnice ali mlekarnice, kajti tam je že skrbljeno za odjemalce kmetskih pridelkov. Če bi razmere v blejski okolici bile stalne in ne samo prehodne, trajajoče morda le 2—3 mesece, bi bilo to prav, ali meni se zdi, da razun teh dveh mesecev vse drugo leto kmetovalci niso v tem prijetnem položaju, da bi tako lahko razpečavali svoje mleko, in mislim, da jim mnogokrati primanjkuje odjemalcev. Ako tam ustanovimo kako sirarno ali mlekarno, bi bilo vsem ustreženo. Taka mlekarna bi se morala popolnoma prilagoditi različnim razmeram v letu. O času navala tujcev v poletnih mesecih bi morda kazalo pečati se jedino le z oddajo finega svežega mleka ali smetane v raznih oblikah, ves drugi čas pa bi moralo morda se to mleko podelati v sir, da si poišče širši trg. Govorilo se je tudi, da je kmetijstvo na Gorenjskem le bolj postranskega pomena. V veliki večini jo morda res tako, in to me ravno napoti do tega, da tje ne spada neka občna kmetijska šola.
Poleg prej omenjene mlekarne ali sirarne skrbelo naj bi so pa tudi za prireditev uzornih gospodarstev, koja bi so morala popolnoma prilagoditi krajevnim razmeram.
Omenjalo se je tudi z nekako ne ugodnega stališča prevažanje tujega blaga »Frachterei«, katero pa jaz popolnoma odobravam, ker vidim v tem neki dober vir dohodkov. — Za mnoge kraje more to biti, rekel bi, edini tak vir. To seje videlo v krajih, koji leže ob glavn', državni cesti. Dokler so ljudje imeli mnogo prevažanja, se je vsem dobro godilo. Čo toraj v kakem kraju kaže lep zaslužek po prevažanji, se mora tudi g-Jiti.
Res je sicer, da se pri tem radi porajajo nedostatki in izrodki, tako n. pr. pride ljudstvo, koje se peča mnogo z prevažanjem, lahko do potratnosti. Ono si misli: kar na lahek način zaslužim, tudi lako v gostilni porabim. In koncem letani spraviti dobička. V obče pa more biti pametno izkoriščanje prevažanja lep vir dohodkov. Take panoge ljudskega delovanja kmetijska šola ne more gojiti, pač pa ga more gojiti kako vzorno privatno gospodarstvo.
Jaz toraj mislim, da naj se prevažanje kot tako ne izreče občeškodljivim, in mislim, da tudi gospod poročevalec je imel le izrodke pred očmi, proti katerim se je bil izrekel, ne pa prevažanja v obče.
Glede živinoreje, kakoršna je po Gorenjskem, se nekoliko strinjam z opazkami, katere smo slišali od strani gospoda poročevalca, da je namreč živinoreja v primeri z ono v drugih naprednih deželah še na nizki stopinji in da je treba povzdigniti jo.
Lahko jo namreč mogoče, vzlic temu pa se po raznih listih in knjigah bere, kako je živina dandanes edini vir dohodkov po kmetijah, da je ona vir pogube. Zlasti tam, kjer je živina lo nekak stroj za pridelovanje gnoja. — O tacih gospodarstvih se le premnogokrat sliši. Jaz želim toraj, da se živinoreja na Gorenjskem povzdigno, toda o tem, kako naj so povzdigno, smo različnega mnenja. Gospod poročevalec misli, da se to doseže s tem, ako se goji umna živinoreja na projektovani šoli. Nekaj se bo doseglo s takim poukom, bojim se le, da je na nameravanem šolskem gospodarstvu no bo mogoče z uspehom gojiti, vsaj se je naglašalo, naj posestvo ne bodi preveliko, ker preveliko šolsko posestvo že imamo. Pri majhnem posestvu se pa zopet živinoreja ne bo mogla uspešno gojiti. Zato pa pač opozarjam na pomen živinorejskih zadrug in mislim, da naj bi bila naša težnja, snovati kolikor mogoče take zadruge. — Na to je tudi meril moj predlog, kojega sem predložil združenima odsekoma.
(Konec prih.)
V Ljubljani, 28. septembra. O načrtih dr. Korberja.
Razni listi poročajo o velikih načrtih dr. Korberja, ki ima baje med svojimi podpiratelji tudi Mladočehe. Tako poročata vsaj »Berliner Borsen Zeitung« in »Ber-liner Borsen Courier«. Ta dva lista trdita, da ostane Korberjev kurs neizpremenjen, ter da ga bodo podpirali: konservativci, veleposestniki, Poljaki in Mladočehi. Ob-
strukcije ne bo. Parlament se snide 22. oktobra ter se loti najnujnejših državnih potrebščin. Glavno delo bo imel parlament z gospodarskimi vprašanji. Narodnim vpra šanjem se hoče Korber izogniti. »Politik« izraža sum, da so se Mladočehi zvezali i Korberjem o priliki cesarjevega poseta v Pragi. Za kakšno ceno, ni znano.
Senzacionalna poročila
iz Srbije so postala že nekaj navadnega Ne mine skoraj, teden, da bi se ne sporo, čilo kaj novega in če le možno, kaj škan daloznega o kraljevski rodbini. Nedavn se je sporočilo, da hoče razkraljica Nata lija na vsak način vreči s prestola sedanj i kraljico Drago. Natalija hoče baje doka zati, da je Draga navadna pustolovka, ki je z istim sredstvom hotela prisiliti nekega francoskega inženerja, da jo vzame za ženo, s katerim je prisilila kralja Aleksandra, da se je ž njo poročil. Nataliji hoče baje ves škandal priobčiti javnosti, kajti za svojo materinsko dolžnost smatra, da reši sina sedanje njegove žene. Nato se je poročalo, da jo kralj Aleksander obu pal nad svojim zakonom, ter da hoče ime novati prestolonaslednikom brata svoje žene, srbskega poročnika Lunjevico. Razn; listi so prinesli njegov životopis in sliko z izrecnim zatrdilom, da jo Lunjevicad«. ločen bodočim kraljem. Sedaj pa se to o! i -cialno prereka, češ, da vprašanje prestolo-nasledništva sploh še ni na dnevnem redu Toda italijanski listi pripovedujejo natančnosti, da so prišli ministri k avdijenci, ter da je prosil predsednik Vujie kralja, naj Lunjevice ne proglasi prestolonaslednikom Kralj in kraljica sta baje izjavila, da uve-Ijavita vsekakor sklep ter sta jezna od>'. i, Knez Murussi, bratranec Natalijin, se je pripeljal v Beligrad, da uredi bajo razmerje med kraljem in Natalijo.
Vojna v Južni Afriki. Angleške čete v Afriki se ne vračajo več domov, nego odideta celo dve novi kompaniji iz Londona v Afriko. Vlada ima radi obnovitve vojno veliko skrbi. 200.000 mož je tako razkropljenih in raz tresenih, da jih sedaj ni možno dovelj naglo koncentrirati. »Daily Graphic« poroča: Najresnejša poročila prihajajo gotovo o položaju v Kaplandiji. Dasi so vesti jako redke, se je bati, da stvar Burov v koloniji prej pridobiva kot izgublja. Bure podpirajo dejanjsko holandski farmerji ter dajejo novih rekrutov. Angleške čete pa m bojujejo kakor bi bile v sovražni deželi, dasiravno je Kaplandija angleška Glavna težava za Angleže je dovoz zadostnimi števila izvežbanih vojakov, kajti Buri bo porušili že toliko mostov in tirov, zasedli važne pozicijo, da železnice kmalu m* bodo mogle več voziti. Zato pa tare an gleško vlado huda skrb. Botha v Natalu, De\vet v Kaplandiji, ustaja na vseh koncih in krajih, tak je sedaj položaj. Buri E 1 prenesli torišče vojne zopet na anglešk tla, kjer imajo na razpolago dovelj živil Opustošeno pokrajine so prepustili Bari Angležem, zato pa so se sami po angleških. Kolik strah imajo Angleži, da se končno polasto Buri celo Kapstadta in drugih luk ob obali Južne Afrike, kaže dejstvo, da so zbrali ondi veliko število bojnih ladij. V Kaplandiji stoji 15.000 Ho* landcev ustašev pod orožjem. Zlasti mnogo ustašev se je pridružilo Burom v okraju Sutherland. Vojna se je s povratkom južno-afričanske pomladi začela z največjo silo iznova, in tajiti ni, da so Buri sedaj zopel na boljem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. septembra.
— Osebne vesti. Vladni kanceli^ v Krškem g. Ivan Lederer je premeščen v Beljak. V Krško pride na njegovo mesto vladni kancelist g. Danilo Mah-n i č. Vladni kancelist g. Primož R a g a z i pride k okrajnemu glavarstvu v Kranj, vladni kancelist g. Anton Šproc pa k okrajnemu glavarstvu v Novo mesto.
— Naši krajni šolski sveti. Da krajni šolski sveti služijo le našim preča štitim župnikom, da zdajpazdaj stresejo svojo jezico nad kakim učiteljem — ki )tf »slučajno« liberalnega mišljenja — to j« dejstvo! Toda ponekod so ti nepotrebni sveti, skoraj bi rekli, popolnoma podrejeni farški komandi. Navadno jo namreč žup-
&ŠT Dalje v prilogi. ~TSt£
grgoga „Slovenskomu Narodu" žt 223, dn6 28. septembra 1901.
nik predsednik, in torej on skliče sejo greta, t katerem pa sede tudi možje drugačnega mišljenja — v farovž. Naravno je, da se liberalci takih sej ali sploh ne udeleže, ali pa le prav neradi. Kajti dogodi se prav lahko, da zborujejo v kaki umazani farovški luknji, kajti naši popje se boje, da bi jim morda kak liberalec ne okužil »presvetoga« bivališča. Napodi jih pa tudi lahko kam drugam. Morda bi bilo vsem dobro, da bi slavni deželni šolski svet enkrat za vselej sklenil, da se imajo seje krajnih šolskih svetov vršiti v šolskih prostorih, oziroma v občinski pisarni. Upamo, da ta želja ne bo ostala glas upi-jočega v puščavi, in da bodo tudi drugi učitelji si ogledali malo to stvar.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 1. oktobra t. 1. ob petih po-poludne v mestni dvorani redno mesečno sejo.
— Reminiscenca izza zadnje volitve. Krški ravnatelj g. Lapajne je sicer veliko mešal in napredni stranki provzročil znatno škodo, ker je mnogo njenih volilcev tako zbegal, da se volitve niso udeležili, ali sam je vendar hudo pogorel. To mu je že pred volitvijo vsakdo prorokoval, ali verjeti tega le ni hotel. Lapajnetov poraz je pokazal, da v kranjskih bojih ni prostora za kandidata brez programa, pa bodi celo tak ženij kakor g. Lapajne. Ta kandidat se pa ni zadovoljil samo z agitacijo za svojo osebo, ampak je tudi nam in naprednim volilcem nastavljal zanjke, ki niso honetne. Naše uredništvo je dobilo 10. septembra naslednji telegram: »Združeni volilci neodvisnega Lapajna in naprednega Glo-bočnika bodo močnejši od Dularjevih Lapajne ima več glasov nego G 1 o b o č n i k , kateri se je naprosil, da odstopi. V tem slučaju pristopi Lapajne po izvolitvi kot hospitant h klubu napredne stranke. — Lapajne.« — Mi seveda nismo sedli na te limanice. Tudi svojemu najbližjemu sorodniku, bivajo-čemu tik Novega mesta, je Lapajne brzojavil, da pride najbrž do ožje volitve, in da se ista nagiblje na njegovo stran. Ta telegram je v sorodnikovi glavi napravil veliko zmešnjavo. Dobili smo z raznih strani pisma, v katerih je ta sorodnik pisal, da je Lapajnetu pridobil več sto volilcev, ter apeloval na pamet adresatov, naj gredo z večino, ki jo ima Lapajne. Na teh več sto volilcev bi bil ta sorodnik 12. septembra še prisegel. In izid? Klavrn! Gosp. Lapajne prosi tihega sočutja.
— Habetov Francelj je zares nesrečen in vsega pomilovanja vreden človek. Z občudovanja vredno udanostjo, ponižnostjo in potrpežljivostjo prenašal je vse gorje in vso sramoto nesrečne svoje kandidature, prav kakor voljno in udano že nad 50 let prenaša tiransko voljo in razne »muhe« svojega roditelja strica Štefana. Ali ker so ga naši popi in njihovi podrepniki v zvezde kovali in ga z vsemi mogočimi vrlinami obsuli, dasi so mu tako tuje kot španske vasi, domišljal si je siromak, da mu prinese vsaj 12. september sladko plačilo za vse pre-stano gorje. Stric Štefan je bil že »sko-mandiral« velikansko razsvetljavo na Go-čah, ki naj bi daleč nadkriljevala ono, ko se je kurat Ferjančič iz zapora vračal; pripravljeni so bili že piščanci in racmani in slavnoznani »putertoh«; povabljeni so bili adjunkt Jurij in kontrolor Čančili in vsi vipavski popi in vsi svetokrižki kapucini; skratka: velika reč ... in sredi nje stric Štefan. Toda proti večeru počil je usoden glas: naš Francelj poslanec ne bo, in Goče ostale so v črni noči temne in črne brez hrupa in brez lačnih črnih gostov, vse se je vilo v obupu in žalosti. Takrat se nam je ubogi Francelj zares v srce smilil. Ni se pa smilil siromak klerikalnim voditeljem pri »Slovencu«, ki sipljejo sedaj vso sramoto nanj ter ga v javnem glasilu prav nesramno obirajo Nedavno pisal je poštenjak »Slovenec«, da je bila treba le mala »personalna sprememba« t. j. drug boljši kandidat, pa bi bili klerikalci tudi v tem okraju zmagali; v svoji 220 štev. pa piše doslovno: »Za malo se nam zdi leto, ker i)i si bili lehko tudi tega osvojili, kobi se bilo za časa pravilno ravnalo. Uzroki so znani. V okraju, kakorje ▼ipavsko-idrij ski, naj nikdo ne pričakuje, da mu bodo mandat na
krožniku prinesli.« Ali razumeš to, Francelj ? — Ti si kriv porazu, ker si ae bal na katoliškem shodu volilcem pokazati se, ker si bil nesposoben kandidat, in ker si za pečjo čakal, da Ti mandat na krožniku prineso!! Bogme, Ti nisi kriv! Popje so Te že prej poznali, da ai boječ in tako nesamostojen, da ne smeš brez očetove volje niti ene kokoši od hiše prodati; vedeli so tudi, da klerikalni volilci volijo na njihovo povelje tudi krilo zadnje farovške kuharice, a kamo-li ne Tebe, ki si sin bogatega in vsled denarja vplivnega strica Štefana! Oni se niso varali v Tebi, pač pa Ti v njih. Sedaj vale krivdo in sramoto na Te, ki si nedolžen kakor volek; prav kakor bi ne bili ti popje vseh sil napeli za Tvojo zmago, prav kakor da bi bil pri klerikalcih izid volitve odvisen od kakega Franceljna Habetovega; kakor da niso vipavski popje ne le doma vse svoje cerkvene in posvetne moči zastavili, nego so šli celo po idrijskem okraju krošnjarit, da bi bila zmaga bolj gotova. Stranki, ki se po nesrečnem izidu volitve svojega kandidata sramuje: Fej! Veseli nas pa eno priznanje: »V okraju, kakor je vipavsko idrijski, naj nikdo ne pričakuje, da mu mandat na krožniku prineso«. Ponosni smo na to, da je tudi naše popovstvo prišlo do spoznanja, da je vipavsko-idrijski okraj že toliko zaveden, da se ne da več s peklom in hudičem ustrahovati, nego da je treba volilcem pokazati tudi sposobnega moža, ako se res misli na zmago; in vzlasti smo ponosni na to, da smo prvi izsilili iz klerikalcev to izjavo, ker je dr. Žlindra doslej mislil, da morajo zavedni Notranjci voliti Zelene, Drobnice in Fran celjne Habetove, ako jim on s svojim popovstvom tako zapove! Tebi, dragi Francelj, pa vse naše pomilovanje!
— Frančiškanke kot obrtnice. Ljubljana je tako dobro preskrbljena z vsakovrstnimi menihi in nunami kakor malokatero drugo mesto. Ti redovi pridobivajo čimdalje več hiš in posestev, in tudi njih denarne skrinje so vedno polne, tako da pošiljajo vsako leto velike žaklje polne denarja iz dežele. Naravno je torej, da silijo vedno novi redovi v našo deželo, kjer je zanje vedno v izobilju mleka in medu. Lansko leto so se na štev. 13 na Sv. Petra cesti naselile frančiškanke. Prišle so iz kolonije v Nemčiji in se ugnezdile v Ljubljani s pretvezo, da bodo bolnikom brezplačno stregle. Nekaj časa so hodile, po hišah in vlačile v deželno bolnico ljudi, ki spadajo le v hiralnico. Končno se je bolniško vodstvo naveličalo tega švindla in mu naredilo konec. Zdaj se bavijo frančiškanke s šivanjem in odjedajo kruh domačim šiviljam, ki morajo davke plačevati in imajo itak jako težavno stališče. Frančiškanke imajo cel šivalni arzenal. Za plačilo izdelujejo vsakovrstno šivilsko delo, novo in staro, vrh tega pa proti plačilu poučujejo vse polno deklet v šivanju. To jim seveda toliko več ne^, ker dotična dekleta zastonj šivajo in še. kaj plačajo. Taka grda konkurenca domačim šiviljam, ki se morajo tako boriti za vsako skorjico, je popolnoma nedopustna. Kako pride cel red do tega, da uničuje davke plačujoče šivilje? Če katoliška cerkev s svojimi milijardami frančiškank ne more preživeti, naj se te ženske etablirajo kot obrtno podjetje ali pa naj gredo služit.
— Društvo „Radogoj" je v svoji odborovi seji za šolsko leto 1901 1902 razdelilo podporo 10 visokošolcem v znesku 3600 kron. Te podpore je bilo deležnih 10 pravnikov, 4 modroslovci, 1 medicinec in 1 živinozdravničnik. Po kronovinah odpade 9 štipendij na Kranjsko, 3 na Štajersko, 1 na Koroško in 3 na Primorsko. Od podprtih studiralo bode !2 na Dunaji, 3 v Gradci in 1 v Pragi. Ker so letni prihodki le majhni in dostop k društvu i njega podpore pičle, moralo se je obilo prošenj zelo potrebnih in dobrih dijakov odkloniti. Zlasti starejšim, v boljših gmotnih položajih nahajajočim se akademikom in prijateljem šolske mladine polagamo tedaj tem potem na srce, da pristopijo k dobrodelnemu društvu in po moči žrtvujejo v prid v bedi nahajajoči se naši mladini. V Ljubljani nahajajoči prosilci oglasijo naj se pri društvenem tajniku nadinženirju Fran Žužek-u v Gradišču štev. 4.
— Splošno slovensko žensko društvo se lepo razvija. To kaže tudi predavanje, katerega priredi jutri,
v nedeljo 2 9. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Pričakovati je vsekakor, da se bode udeležilo tega ženskega predavanja kar največ občinstva različnih slojev. Izvedeti kaj o nalogi žene v družini in društvu, to mora vsakogar zanimati, in celo najhujši sovražniki ženske emancipacije ne bodo menda mogli ugovarjati srečno izbrani snovi. Predavateljica, goapica Zofka K veder, je dobro znana plodovita in samostojna slovenska pisateljica, ki živi sedaj v Pragi ter je tudi sotrudnica različnih čeških, hrvatskih in nemških listov. Člani društva so vstopnine prosti, nečlani pa plačajo 40 vinarjev. Pričakovati je, da si pridobi »Splošno slovensko žensko društvo« s tem predavanjem tudi še nekaj novih članov in članic.
— Pevski zbor ,,Glasb. Matice" prične svoje delovanje v pondeljek, 30. septembra, in sicer ženski zbor ob času od pol 6. do pol 7. ure, moški zbor pa od 8. do 9. ure. Opozarjamo slovenske pevce na današnji poziv pevskega odbora »Glasbene Matice«.
— Russkij Kružok. Zimski kurz ruskega jezika se prične v ponedeljek, dne 30. t. m. ter se bode vršil ob istih dnevih, kakor v minolih letih, t. j. vsak ponedeljek in četrtek, ozir. ako bo na ta dan slovenska predstava v gledališču, v petek od 8.—9. ure zvečer. Poučeval bode društveni predsednik dr. L. Jenko. Ako se zglasi primerno število udeležnikov za začetni kurz, otvori se ta tudi letos. Knjige se dobivajo pri tukajšnjem knjigotržcu L. Schwentnerju, in sicer si naj začetniki omislijo Volperjev učebnik, v nadaljevalnem kurzu se bode pa rabila Blossfeldova ruska slovnico in vadbe. Kdor bi se hotel udeležiti pouka, bodisi v začetnem ali pa v nadaljevalnem kurzu, naj izvoli priti omenjenega dne v malo dvorano Mestnega doma, kjer bode izvedel vse natančneje.
— Odbora Št. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sta
sklenila za dobitke k veselici, katero priredite podružnici v nedeljo dne 6. okt. t. 1. slavno občinstvo osebno ne nadlegovati. Da bode pa uspeh veselice tudi v gmotnem oziru v korist naše veleime-nitne družbe vendar povoljen, obračata se podružnici tem potom do slavnega občinstva, katero je bilo podružnicama do-sedaj vsikdar blagonaklonjeno, i. najuljud-nejšo prošnjo za prostovoljno poklonjenje darov, kateri naj bi se prijazno doposlali do sobote 5. oktobra gospej Mariji Trče-kovi na sv. Petra cesti štev. 76, katera jih bode z največjo zahvalo podružnic sprejemala.
— Nova šolska knjiga. Ces. kr. ministrstvo je z razpisom z dne 4. septembra 1901, štev. 25.562 odobrilo knjigo: »Latinske vadbe za četrti gimnazijski razred«, spisal dr. L. Požar, natisnila in založila Kleinmavr & Bamberg. V Ljubljani. 1901.
— Libretto in vsebina opere Židinja". »Dramatično društvo« je izdalo v lični brošuri libretto, oziroma vsebino opere »Židinja«. Brošuro je dobiti v knjigotržnici Lav. Schvventnerja in pri blagajničarki gospej Šešarkovi ter stane le 20 h.
— Pošta na Rakeku falirala. Poroča se nam: G. Matiji Klančarju, posestniku na Ivanjem Selu štev. 1 pri Rakeku, poslal je logaški notar g. Galle po nakaznici 1000 kron. Nakaznico prejel je dne 27. avgusta t. 1. Dasi je bil M. K. že dvakrat na raški pošti 27. avgusta in 12. septembra t. 1., še dober teden pozneje, ni bil v posestvi teh 1000 kron. Dejalo se mu je, da v poštni blagajni ni toliko denarja. Vzrok temu je tako znan, da ga ni treba omenjati. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu pa vprašamo, jeli pravično, da radi jedne osobe trpijo vsi trgovci in ž njimi vsa raška okolica?
— „Napredujemo." S štajerskega Posavja se nam piše: Te dni so obhajali Trbovlje slovesnost in banket ob priliki otvoritve nove šolske zgrade, ki spada mej najlepše na Štajerskem. K tej slavnosti došli so mimo mnogo učiteljev tudi celjski in breški okrajni glavar, ter znani Tau-benberg kot odposlanec štajerskega dež. šolskega sveta. Ne bodemo omenjali ničesa, kaj bo počenjali in govorili odra-iseni, pač pa hočemo pribiti dejstvo, da
so pri tej otvoritveni slavnosti, kjer naj bi se prav kazal značaj šole, slovenski otroci razven ene kitice cesarske pesmi peli in deklamovali zgolj nemško. To je uprav izivajoča demonstracija! No, čuditi se temu ni: vsaj je šolski vodja Gustav Vodušek ob jednem c. kr. okrajni nadzornik! Ta mož se kar trikrat prekopicne, če le sapica iz Gradca pripihlja. To je isti Vodušek, ki je pri letošnji uradni učiteljski konferenciji za brežiški okraj učiteljstvu zabičil, da ima uradne spise pisati le nemško. In naši prvaki? Tem je to vse malenkost, oni se ne ganejo; raje pri kartah sede. Zato pa tudi na vsej črti tako imenitno — napredujemo!
— Klerikalna posojilnica v Rečici. Iz gorenje savinske doline se nam poroča: Kakor znano, teče proti klerikalni posojilnici v Rečici pri okrožnem sodišču v Celju kazenska preiskava. Sodišče je tudi zaplenilo vse posojil-nične trgovske knjige in spise. Seveda je to prestrašilo posojilnične ude in še bolj tiste stranke, ki so, zaupajoč duhovniški suknji, naložili pri tej posojilnici svoj denar. Ljudje so vsled tega začeli odpovedovati deleže in vloge. Toda, kdor misli, da se tem ljudem ustreže, se jako moti! Članom posojilnica seveda ni dolžna takoj izplačati njihovih deležev, drugače pa je z vlogami. Vodstvo sicer še uraduje navadne dni ter sprejema tudi vloge, (seveda na častno besedo) če je kdo še tako kratke pameti, da tej posojilnici še kaj zaupa, toda ako kdo zahteva, naj se mu njegov denar izplača, se ga hitro odpravi, češ, da so knjige pri sodniji v Cel,u. Kako zamore posojilnica poslovati, ko nima nikakih knjig in se vplačane vloge zabeležujejo v navadnem notesu? To je uradovanje, ki se nikakor ne more dopustiti, ker se na ta način lahko zgode največje sleparije.
— Surov kaplan. S Ponikve ob južni železnici se nam poroča o veliki surovosti, ki se je tam zgodila 22. t. m. zvečer v krčmi g. Ošlaka. Kaplan Pintarič je prišel že precej vinjen v to krčmo in začel brez vzroka zasramovati tam navzočega 701etnega Jožeta Vrečka, očeta z raznih shodov znanega in obče čislanega naprednega kmeta Jakoba Vrečka. Stari mož se je potegnil za svojega jako vrlega sina, in ker je kaplan le še grdo in surovo zabavljal in rohnel, je stari mož dejal, da se ne spominja, da bi bili na Ponikvi kdaj imeli tako malo olikanega in surovega kaplana. Zdaj je bil ogenj v strehi. Kaplan je planil na 701etnega moža in ga zgrabil za obleko pod vratom. Bržčas bi ga bil dušil in ga udaril, a krčmar je to zabranil. Zdaj bodo torej kaplanje začeli ljudi že daviti in pretepa-vati, če se bo kdo drznil, jim povedati dati kako resnično v obraz. Tu se vidi, kaj pomeni klic »kmet z gospodom«: če kmet ne bo pokoren, ga bo »gospod« kar zadavil.
— Umesten predlog. V zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice je zbornični svetnik g. Fran Hren stavil samostojni predlog, ki je bil soglasno in s pohvalo sprejet, naj se zbornica obrne na, zakup mestne užitnine, da se pobiranje daca od užitnini podvrženih predmetov in preiskovanje prtljage pri potnikih, ki prihajajo z železnico v Ljubljano, ne bi vršilo pri mitnicah, ampak takoj na kolodvoru pri izhodu, kakor je običajno po vseh večjih mestih. Za pešce, kakor za one, ki se vozijo, je zamudno in nadležno čakati — zlasti ob slabem vremenu — na cesti, da se jim preišče prtljaga. Če se več potnikov nabere pri mitnici, ovirajo tudi promet. In zdaj, ko imamo električno železnico, mora električni voz čakati po več minut zavoljo enega, ki ima prtljago. Prav umestno bi torej bilo, da se temu predlogu ugodi.
— Nedostatki v Šiški. Sosedna. Šiška je pravzaprav nekak privesek Ljubljane. Administrativno je sicer še samostojna občina, a da pride čas, ko se združi z mestom, o tem ni dvoma. Za sedaj je Šiška v najtesnejši zvezi z mestom, prav kakor bi bila del mestne občine, a vendar se neče v nekih ozirih prilagoditi mestnim običajem in potrebam tako domačega in mestnega občinstva. Posebno velik in občuten nedostatek je, da ulice v Šiški nimajo imen, in da hiše niso primerno numerirane. Zgodi ae, da mora ta in oni po cele ure iskati kako hišo. V tem
oziru je pač nujno potrebno, da se poskrbi za imenovanje ulic in numeriranje hiš.
— Delavsko bralno društvo v Starem trgu priredi dne 6. oktobra
v prostorih g. A Sezona veselico.
— Blazen profesor. Pred nekaj dnevi je kolovratil po Ljubljani, zlasti po različnih uradih, neki tuji gospod, ki se je britko pritoževal, kako ga preganja neka dama, s katero je bil svoj čas bližje znan. Moža, ki se imenoval P. Zaharijai je že to silno razburilo, da je pred svojo sobo našel — prazen zavržen pisemski kuvert. Izkazalo se je, da je mož, ki je bil profesor na realki v Trstu, blazen. Opozorjeni sorodniki so prišli bolnega profesorja iskat in so ga odpeljali v Trst.
— Najdeni utopljenci. Pri Fužinah so našli v Krki truplo od 12. t. m. pogrešanega mlinarja Antona Travnika iz Vel. Globokega pri Krki. — V Senožeti pri Dolskem so našli v Savi truplo 40 do 50 let starega, neznanega moža.
— Promenadni koncert priredi »Ljubljanska meščanska godba« jutri^ v nedeljo od pol 12. do pol 1. ure opoldne. — Isti dan zvečer je koncert v areni »Nar. doma«. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 20 kr. Pri tem koncertu na stopijo nekateri na novo angaževani godci, tako da bodo zastopani vsi instrumenti, kateri so potrebni pri godbi na lok.
— Zadnji vojaški izgred, o ka
terem smo i mi poročali, je imel to posledico, da je dobil cel polk od srede na četrtek »Kassernarrest«, povrh pa se mu je za ta čas še kantina zaprla. Zajedno se je zagrozilo vojaštvu, da bo eventualno kaznovana cela garnizija, če bi se primerili novi izgredi.
— Samomor. Včeraj zvečer sta pri pregledovanji tovarniških prostorov predilnice našla delavec Anton Noliman in paznik Konrad Pavšek v podstrešji obešenega 35 let starega, oženjenega delavca Antona Wagerla, stanujočega na Stari poti št. 3 Pogrešali so ga že od 2. ure popoldne. Ko so ga našli, je bil že ves trd. Kaj ga je napotilo, da si je sam vzel življenje, ni znano.
— Tatvine. Natakarici A. K. pri Fantiniju je neznan tat ukradel iz stanovanja svilnato bluzo, služkinji B. K. pa nove čevlje. — TraGkantinji Mariji Megli-čevi v Prešernovih ulicah št, 52 je včeraj popoldne ukradel neki moški z mize denarnico z 18 K.
— Konj splašil se je včeraj zvečer na Starem trgu premogarskemu hlapcu Francu Rozmanu. Splašil se je električnega voza. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Skupaj trčila sta včeraj zvečer na Marije Terezije cesti dva kolesarja in sta oba padla na cesto, se pobila in si poškodovala kolesa.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21. septembra 1901. Število novorojen cev 31 (= 46-03 °/oo), umrlih 11 (= 16-34 %,), mej njimi jih je umrlo za otročico 1. za vratico 1, za jetiko 1, za vnetjem sopil-nih organov 2, za različnimi boleznimi 6 Mej njimi je bil tujec 1 (=909°/o)i lz zavodov 5 (=45*4%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico, 1, za ošpicami 5, za škarlatico 4, za tifuzom 1, za dušljivim kašljem 1, za vratico 1 oseba.
* Cerkev in kupčija. Češki listi se čudijo in so nejevoljni, ker je kaplan Riižička v Vodolki oznanil z lece, kdaj se bodo farovška zemljišča potom dražbe dala v najem. Ker so ta slučaj listi zabeležili, sklepamo iz tega, da je to kaj izjemnega na Češkem. Pri nas smo tacih rečij vajeni. Pri nas se z lece ne oznanjajo samo, kdaj se bode dalo kako zemljišče v najem, ampak oznanja se vse, kar je kake koristi za dotične duhovnike. Ko-likrat se je že na prižnicah razpravljalo o uredbi farovških svinjakov in farovških stranišč. Seveda, če se gre farovška kuharica »kuhat učit« — se to ne oznani.
* Odklonjen dvoboj. Dunajski župan dr. Lueger se je v obč. svetu žaljivo izrazil o advokatu, dr. plem. Ofen-heimu, ki ima neko pravdo z dunajsko občino. Ofenheim je vsled tega pozval Luegerja na dvoboj, a hrabri župan je dvoboj odklonil. Ali se je izgovarjal na svoja krščanska načela, ni znano.
* Viljem Teli prepovedan. V
gorenjefilezijskem gledališču v Gleiwitzu so hoteli igrati Schillerjevega Viljema Telia. Cenzura pa ga je prepovedala, češ da se v drami preveč naglasa svobodomiselnost!
* Vojni ministr in dunajsk* obrtniki. Vojno ministrstvo je zgradbo nekaterih vojašnic oddalo neki ogrski firmi. To je seveda v obrtnih krogih obudilo veliko in opravičeno nevoljo. Včeraj se je vršil na Dunaju velik shod, na katerem so davkoplačevalci, obrtniki in delavci odločno protestirali proti postopanju vojnega ministra. Ta stvar pride seveda še v parlamentu na razgovor.
' Ruska cenzura proti Tolstemu. Ruska časopisna cenzura je prepovedala vsem listom kaj povedati o Tolstem, njega potovanju in o izjavah somiš-ljenja. Dotična tajna prepoved je podpisana z imenom načelnika časnikarskega oddelka cenzure, Šahovskega.
* Car na Francoskem. Ruski car je bil na Francoskem tako od o t i c i j a I -nih krogov kakor tudi od občinstva z največjimi častmi in z velikim navdušenjem sprejet. Seveda so se oglašali tudi nasprotniki. V prvi vrsti so proti carju demonstrovali socijalisti vseh vrst. V Parizu je bil shod, na katerem se je protestiralo proti prihodu carja, sploh so pa socijalisti pri vsaki priliki pokazali svoje nasprotstvo do ruskega tirana. V pariških tingl-tanglnih se je te dni pelo samo o ruskem carju in sicer so se večinoma norca delali iz tega obiska. Klasičen je bil nastop župana v Reimsu. Ta župan je sicer jako olikan mož, tovarnar in milijonar, a pristaš socijalnih demokratov. Vlado ga je prisilila, da je carja pozdavil, a mož se je obnašal uprav žaljivo, kakor človek, ki nima prav nobenih manir. Besedica »Veličanstvo« ni prišlo čez njegove ustne. Govoril je s carjem, kakor z navadnim drugim človekom. Ko je car napil mestu Reimsu, je župan rekel: »Hvala, vi ste jako prijazni«, a odzdravil ni. Naposled se je poslovil od carja z besedami: »Zdaj vas ne bom dlje zadrževal, čas je denar. Pozdravljeni.«  In mož je šel.
* Dvojenec carjev. Na Ruskem je carju tako močno podoben neki grof, da ga je svoje dni nagovoril v Petrogradu celo vorski vojvoda kot carja. — »Grof,« pravil mu je nekdaj car, »zakaj ne spremenite svojega obraza? Pustite si vsaj brke obriti. S tem se ni šaliti. Ker ste tako čuda podoben svojemu nesrečnemu carju, ste vedno v nevarnost.« — »»Sir,«« dejal je na to grof, »»če je kdo toliko srečen, daje podoben svojemu milostnemu vladarju, rad prenaša potem druge neprijetnosti.««— »Torej prav« — odgovoril je car z britkim nasmevom. »Kadar nočete sami na sebi izpremeniti svojega obraza, potem le pazite, da tega ne stori enkrat kak nihilist s svojim samokresom.«
' Umorjena in sežgana šola-rica. Iz Prage poročajo, da je bila pri Nahodu neka 121etna šolarica iz cerkve grede v nekem gozdu umorjena in nato sežgana. Našlo se je le obžgano okostje in klobuk nekega znanega pijanca, ki je pa izginil.
* Mačeha morilka. V ponedeljek je bila pred porotniki v Lincu na smrt obsojena 201etna Katarina Lehnerova z Diirn-berga, ker 28 aprila t. 1. zadušila svojo triletno pastorko ter jo potem vrgla v 7 m globok studenec. Po umoru je baje bila zelo vesela ter si je godla na ustno harmoniko. Zdaj pa ji zapoje »štrik«!
* Umor sina. Zidar Avg. Starch v Freudenbergu pri Češki Kamenici je ustrelil svojega sina iz prvega zakona, ker se je potegnil za svojo mačeho, ko jo je pijani zidar hotel tepsti. Zidar je znan pijanec in razsajalec, njegov sin pa, ki se je ravno vrnil od vojakov kot desetnik, jako miren in priden človek. Zverinski oče je že pod ključem.
* Policijska zvijačnost. Meseca avgusta je bila iz cerkve Santa Sabina v Rimu ukradena Sasseferratova goreča slika Matere božje. Policija je prišla pač tatom na sled, ne pa tudi sliki, vsled tega ni tatov aretirala, ampak jim nastavila past, v katero so se tudi res ujeli. Tat, neki portir Felice, je v neki družbi, ki se je dlje časa zbirala okrog njega, izvedel, da je prišel v Rim bogat Anglež, ki silno dobro plačuje vsakovrstne umetnine. Felice seveda ni vedel, da v družbi, kjer je to
izvedel, so bili sami detektivi in da je bil tudi bogati Anglež — italijanski detektiv. Felice si je potom necega posredovalca izgovoril za sliko 10.000 lir, a ko je z ukradeno sliko prišel k Angležu, ga je policija prijela.
* 53 oseb gladu umrlo. Kakor kaže statistika, je umrlo preteklo leto v Londonu 53 oseb vsled lakote. Med temi žrtvami gladu so otroci, stari šele par tednov in starčki, ki štejejo nad 80 let.
* Burska razglednica. Pred no je prišel car v Compiegne, razprodalo se je na 100.000 burskih razglednic. Naslov se je glasil: »Njegovemu Veličanstvu carju Nikolaju II., pokrovitelju mirovnega shoda v Haagu.« Na drugi strani razglednice je bil od VVilleta naslikan KrUger, noseči na ramah križ. Pod podobo pa je bilo napisano: »O car, ki hrepeniš po miru, učini, da razcvete nadeja, katero si sprožil v Haagu. V triumfu prihajaš k nam, o reci le besedico, da je osvobojeno ljudstvo, ki umirajoče kliče druge narode pomoči. Nad bojnim poljem povzdigni belo bandero in narodi, oproščeni krvavega preganjanja, podajo tebi roke in hvaležno stisnejo Tebi desnico.« — Na to sledi podpis, časnikarji poročajo, da seje v Compiegnu govorilo tudi o burski vojni. Dal Bog, da bi bil pogovor venčan z uspehom.
* Umor Maca Kinleva — prorokovan. L. 1898 je baje proroko-val učenjak dr. Max Milhlenbach v listu »P h i 1 o s o p h i c a 1 Journal«, da vidi v VVashingtonu belo hišo zavito v črno. In to pomenja, da bo predsednik Mac Kinlev umorjen ter da bo žalovala po njem vsa Amerika. Leta 1900 je izdal Muhlenbach brošuro, v kateri je iznova trdil, da se je nekdo namenil predsednika umoriti ter da je njegovo življenje do novembra meseca 1901 v nevarnosti. — Sedaj, ko se je to prorokovanje izpolnilo, vzbuja seveda veliko senzacijo.
" Morilec Maca Kinleva na smrt obsojen. Anarhist Czolgosz je obsojen na smrt. Usmrtili ga bodo prihodnji teden in sicer s pomočjo elektrike.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. septembra. Častniki nemškega bataljona so bili včeraj vsi povabljeni na dvorni dine. Cesar je napil nemškemu cesarju, povdarjaje zlasti alijanco mej Avstrijo in Nemčijo. Zapovedniku nemškega bataljona, majorju Forsterju, je cesar podelil red železne krone II. vrste z vojno dekoracijo. Odlikovanja so dobili tudi vsi drugi častniki in 32 vojakov. Danes je cesar z nadvojvodi inspiciral nemški bataljon. Zvečer bo slavnostna predstava v dvorni operi.
Praga 28. septembra. Včeraj bi se imela pred takoimenovanim nemškim senatom višje sodnije vršiti apelna obravnava v zadevi, ki je bila v prvi instanci obsojena v Litomčficah, torej v kraju, ki se smatra kot nemško mesto. Dr. Baxa se je izkazal s češkim pooblastilom in je hotel češki govoriti. Senatni predsednik se je ustavljal, češ, da se mora pred nemškim senatom nemški pledirati, dočim je dr. Baxa zastopal stališče, da ne pozna nebenega nemškega senata, ampak samo c. kr. višje dež. sodišče za češko kraljestvo. Senat je, ker se dr. Baxa ni udal, po daljšem posvetovanju sklenil, preložiti obravnavo na nedoločen čas.
Neapelj 28. septembra. Bakteri-jologična preiskava je dognala, da je prava kuga v svoji najstrahovitejši obliki zanesena v Neapolj. Vlada razglaša, da se ni noben nov slučaj kuge primeril, in da je preskrbljeno za najstrožje profilaktične uredbe Koliko je na tem resnice, se ne da kontrolirati, faktum je, da se naznanjajo vedno novi sumni slučaji. Nižje ljudstvo roma trumoma h kapelici Matere božje v Valle di Pompei molit, naj Mati božja obvaruje mesto preteče grozne nesreče, na to pa, da bi se ti ljudje umili in očedili, ne misli nihče, čeprav bi snaž-nost več pomagala, kakor vse molitve.
Pariz 28. septembra. Iztiranje turških državljanov iz Francije se nadaljuje. Vlada je sedaj iztirala Chakrv-
beya, sorodnika turškega velikega vezirja, ki je vodja turške politične policije v Parizu.
Berolin 28 septembra. Zopet nov bankrot. Banka S Luck v AschafTen-burgu je propadla. Lastnik se je vtopil.
Bruselj 28. septembra. Rudarski strajk v Seraingu je zadobil nevaren značaj Z laj štrajka 4000 rudarjev, ali deluje se na generalni strajk. Izgredi se dogajajo vsak dan.
Bruselj 28. septembra. Trans-vaalski zastopnik, dr. Leyds, je pri dunajski vladi zopet protestiral proti temu, da oskrbuje Avstrija angleško vojaštvo v Južni Afriki s sedli. Leyds doslej še nikdar ni dobil odgovora na svoje proteste, pač pa nadaljuje Avstrija kršenje dolžne nevtralnosti.
London 28. septembra. Poročilo „Daily Nevvs", da odstopi lord Kitche-ner, se uradoma razglaša kot neute meljeno.
London 28. seprembra. Rusija je od kitajske vlade kupila za pet milijonov rabljev celo kitajsko vojno bro dovje, ki se nahaja v reki Peyang Brodovje šteje tri velike križarke, štiri torpedovke in nekaj oklopnic tretjega reda.
Pevski zbor »Glasbene Matice" v Ljubljani. P. n. pevke in pevci I
Letošnja koncertna sezona »Glasbeno Matice« se pričenja. Odbor pevskega zbora stopa pred vas s prošnjo, da zopet, oziroma na novo pristopite k mešanemu zboru »Glasbene Matice« in posvetite svoje moči v povzdigo glasbene pro-svete našega naroda.
Letos mislimo zopet slavna glasbena dela proizvajati, s katerim proizvajanjem se bo ugled »Glasbeni Matici« visoko povzdignil. A ta dela so težka in zahtevaj) močnega zbora in marlj ivega vež-banja. Pa vse to se bo premagalo in doseglo, samo če bi vsakega pevsko izobraženega Slovenca v Ljubljani vzvišena ideja »Glasbene Matice« in visoka kulturna pomembnost njenih koncertov tako prešinila, da bi z navdušenjem in z narodnim ponosom stopil v krog našega zbora. Naj bi vsakdo, ki ima pevske zmožnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost, biti član našega zbora. Živa zavest te narodno dolžnosti mora vsakemu vzbuditi goreče navdušenje za stvar in pravo v e s e 1 j e do požrtvovalnega truda. Kulturni vspeh vsega Slovenstva, ki se bo zopet dosegel z našimi koncerti, bodi vsakemu dovolj plačila za vse žrtve.
Pa še en moment se mora letos uva-ževati. Pevski zbor obhaja namreč v bodoči sezoni desetletnico svojegaob-stanka. Pridite toraj vsi in proslavite to desetletnico!
Pevske vaje se prično za ženski in moški zbor prihodnji ponedeljek 3 0. septembra.
Redne skušnje so: za ženski zbor ob p o n e d e 1 j k i h in četrtkihod \jC. do l(%7. ure zvečer, za moški zbor ob ponedeljkih in sredah od 8. da 9. ure zvečer.
Občni zbor obeh zborov bo 7. oktobra.
V Ljubljani, 26. septembra 1901. Matej Hubad,
koncertni vodja. Julija Ferjančič, t. č. načelnica ženskega zbora. Prof. Anton Stritof, t. 8. načelnik moškega zbora. Zofija Grum, t. č. tajnica. Dr. Ivan Orel, t. č. tajnik
Narodno gospodarstvo.
— Ravnateljstvo c. kr. državnih  železnic v Beljaku naznanja,
da se bo vršila 1. oktobra t. 1. v Beljaku ponudbena razprava za dobavo raznih predmetov iz bakra, cinka, brona, medi (Messing) svinca in železa. Podrobne pogoje, ponudbene vzorce i. t. d. je moči pri imenovanem ravnateljstvu vpogledati in se tudi na zahtevanje proti plačilu poštnine dopošljejo. Vsaka pola ponudbe jo kolekovati z 1 krono. Ponudbe se morajo najkasneje do 1. oktobra t. 1. do 12. ure opoldne vložiti pri navedenem ravnateljstvu. Množina in kakovost predmetov, ki jih je dobavati, se lahko poizve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
BjbT Dalje v prilogi.
§1
Mlad, vojaščine prost
ključar za strojno orodje,
ki je dovršil šestmesečni elektrotehnični tečaj z dobrim vspehom, slovenščine vešč, išče službe kakor monter, obratni vodja
ali kaj enakega. (2050—4) Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
ecijalna \wm za lm
Bdmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo Santo* dobrega ukusa po gld. 1— kilo Hieiljcli«»i*r9~ aromatično-
krepkega okusa .....
„     Flrald? najfinejega okusa
Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko lil u aro v najboljSi kakovosti. (12-184) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlslaia".
Eckertovažiahtnakupa
(EdelravLte) (871-12)
—Jh« dij etični
naravni liker
Iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Ka lovu ali pri izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno iloiiiHi-r sredstvo.
1-40 160
Ces. kralj.
tovarna za
dež. priv.
likerje
Aib.Eckert.Graflec.
rimski vrelec
najfinejša planinska kislavoda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (573-45)
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko In Primorsko :
Anto h Dltrich IJublJana, .71 a rije Terezije cesta t.
Oudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla 8 simili bri-Ijantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki }e sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S« Kohane, Krakove,
postno predalo 99,
(2057—2) Ako ne ugaja, se denar vrne.
Ljudevit Borovnik
m puškar v HorovIJah (FerSs*cV) na
c'i Koroškem
® se   priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
p? pušete za lovce in strelce po najnovejših
^ sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-
© deiuje stare samokresnice, vsprejema vsako-
§; vrstna popravila, ter jih točno in dobro
© izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-
© valr.ici in od mene preskušene. — Hnstro-
® vani ceniki zastonj. (38)
et; s 3&&©€>e©a€i&9«»&©es©*©©©©a©©©B©»
S. Goldschmidt & sin
Wels, Gornje Avstrijsko.
it*
Prenosllna stedllna ognjišča v navadni
opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, goBtilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaKi renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja.        i923 —22)
Veliki krah!
New-Y»rk in Lonilon nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da bo mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Tiktoria čačic za podklado;
2 kom. etektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj lin. sipalnice za sladkor.
komadov skupaj samo gld. 6*0O.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakšnl sleparij 1
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—35)
A. IIIRS€Ifff2EIl€2-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj! IL, Rembrandfstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoSlje.       0 Ka.
Čistilni prašek za njo IO kr. \ *
Pristno le z zraven natisnjeno varstr ^ B j£ vene znamko  zdrava kovina).
Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
trgovski vajenec
sprejme se takoj deček iz poštene hiše.
Vakoslav Sesek
(2090—3) Sodražica.
Glasbeno orodje
priporoča
*€  £i /    ADOLF V
JW5T0WA3SER^J;
, <ff, s0hn       Wt \
'lqy|f\ g raz.
Adolf Stcwasser & sh v Gradcu.
Trobila in godala
Izpričane dobrote za nizko reno.
Popravlja se hitro, dobro in ceno.
Novi ceniki brezplačno.      (1995 - 3)
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osobi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin,
carine prosto, izvrstno, 24 rjr točno idoco
{^£T uro T|&g
s triletnim jamutvom. Vrbu t«ga dobi vsak naroČiUij elegantno, fino faoonirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le (2105)
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu 2,
poštno predalo št. 29.
Kupi se takoj
dobro ohranjena oprava za manufakturno, galanterijsko in špecerijsko trgovino, isto tako železna zapora, kakor: vrata, okna itd. (2103-2)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Hiša
v Vel. Mengšu št. 28 obstoječa iz štirih sob z vsemi pritiklinami, z gospodarskim poslopjem in bližnjimi 4 orale merečimi njivami, vsled ugodne lego pripravna za prodajalno ali gostilno se pod ugodnimi pogoji proda ozirom.- odda v najem. Natančneje pri lastniku A. Kor-barju istotam. (2044—2.
C. kr. koncesijonirani zasebni učni zavod
za
risanje krojev in izdelovanje oblek
Eme Schlehan
v tjubljani, Židovska ulica it. t
Vpisuje se od 16. septembra vsaki dan od 9. do 12. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popoludne. (1999 - 4)
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se i mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
lu milijona tacih strojev v rabil
Uravnnjejo se pasterizšrske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi dragi stroji za mlekarstvo.
Popolne opravo za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ ■ Načrti
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ura In eksportna hlaa"z7atnln
flom (BrUx) Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... 580
Prava srebrna verižica....... _ 120
Nikelnasti budilec.......... "   195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate m srebrne medalje razstav ter tiso« in tisoč priznalnih pisem. (2611—82)
gg" Itustrovani katalog Mutenj <» poštnin* prtto.
proračuni.
(31)
<47°)    Akcijska d.užba
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Gauglbaiiergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
Pn žlezah, skrofelnlh, anflrikl bolezni, kožnih Izpuščajih, protlnu, revmaliziiiii. pri boleznih v vratu In na pljučih, starem kaslju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni in od zdravnikov veliko priporočani r
Lahusen-ov jedoželezuati
jetrni trsuaa
(•»lo lz kltovlh Jeter),
Ta jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novejša zdravila. Okus jako fin in mil, zato Ra jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga o^k^^renašajo- ZadnJe leto se jo porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Gena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupa na tvrdko tovarnarja apotekarja Imhusen-a v Bremah. V LJubljani se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Resljovi cesti št. 1, pri „Orlovi lekarni-, na Jurčičevem trgu St. 2, v lekarni pri Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri „zla-e m jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri „Jednorogu" na Mestnem trgu. 2106)
GraNka
trgovska akademija,
Sr Abiturijentski tečaj.
Jetlnoleten trjrovMUi tefaj za absolvente srednjih sol In enahih učnih zavodov, ki se hote' posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote kot velikošolci juristi) svoje vednosti razširiti.   Začetek  dne .». oktobra.
Obširne prospekte razpošilja ravnateljeva pisarna, Kaiserfeldgasse Nr. 25.
1474-6   Ravnatelj:      . BZ«^ *-cg «■>
Čnflezna svetlita.
Wnnd6rlafflpe.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 39
Lekarna
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane „l»unajske želodčne
kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Itaby-puder. priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 5') h.
ITIenthol-prasek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah k 60 h.
K temu Iflenthol zobna in ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zanesl|lvo močna, cista kemična
sodovlca in pokaliee.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
La s-tziiic: 39
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Biaž Jesenko
Izubijana, Stari trg št. 11.
Zalogfa vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 39
p«» na |nlž |lh cenah.
Mehanik m
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah.
Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 39 ■V Vnanja naročila se točno izvrše". ^|
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
LjuMjaua, Špitalske ulice it. 5
kjer se lahko prepriča o «-   »m i% Ba  hres primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je mano dobro in se prodaja po tovarniških cenah.
Sukneni ostanki
39
različnih vrat ca polotleo cene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
27
9417
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 223, dn6 28. septembra 1901
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-80. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno smamko in podpisom. 6 (2-13)
Gospodu Julija §chaumaniiu9 lekarnarju v Stockerauu.
Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 skat-Ijic po postnem povzetji pod naslovom: Josip Senft, kopelj Bartfeld (vila Karoly). 24. junija 1899. c (2517—11)
Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Sehaumannu •v Stoekerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za Skatljico, najmanj se pošiljati 2 skatljici.
Posebne antiseptične lastnosti prvin praškejra domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja V Pragi, so pogoj za uspešno zacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hlade" in olajšuje bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b I (12)
Zahvala.
Slavni odbor „Prve dolenjske posojilnice in hranilnice" v Metliki je, kakor prejšnja leta, tako tudi letos, daroval tukajšnji ljudski šoli 40 K, ▼ nakup šolskega blaga revnim šolskim otrokom. Za ta velikodušni dar se podpiranec najiskreneje zahvaljuje.
V Metliki, dne 27. septembra 1901.
Val. Burnlk, nadučitelj.
Meteorologično poročilo.
VISaa nad aaoijam SO«'S m. Srednji mrsdnl tlak 758-* mi
Stanje čaa opa- baro-zo vanj a ; metra
iv mm.
Vet rovi
Nebo
o a
27 18
9. zvečer
7. zjutraj
[2. popol.
7419    12-5 si. »vzhod
jasno n
l i s
743 0 9 2 al. sever del. oblač. o 742 9    20 0 sr. svzhod pol. oblač. o
Srednja včerajšnja temperatura 146', nor-malt: 13 3».
Dunajska borza
dne 28. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98!40
Skupni državni dolg v srebra .... 98 20
AvBtriiska zlata renta....... 118 85
Avstrijska kronska renta 4'/,  .... 9550
Ogrska zlata renta 4°/........ 118 35
Ogrska kronska renta 4'...... 92 30
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1627 —
Kreditne delnice   ......... 610 —
London Tista.......... 23912l/,
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*20
90 mark............ 2343
90 frankov   .  .  .  ,....... 1901
Italijanski bankovci........ 91 90
0. kr. cekini........... 1131
Zahvala.
Obitelj dvornega svetnika Dralke in sorodniki izrekajo za izkazano iskreno sočutje ob času bolezni in smrti svoje drage soproge in preljube mačehe, ozir. sestre in tete, veleblagorodne gospe
Marije Dralka
svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobite pa se zahvaljujemo za krasne vence, poklonjene spominu drage ranjke, obč. zastopu Radoljice za korporativno udeležbo pri pogrebu in ondotnemu pevskemu društvu za ganljive žaln.ce. (2122)
V Ljubljani, 27. septembra 1901.
—---aUwli*M kislina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (25—7)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Čokolada
I
Parls 1SOO. Cirand Prli.
(23-36)
Povsod na prodaj.
Cacao
I
			Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner V Ljlll>ljfllli.   (714 35)
	ITOVSOZNA •vito vri	i	
Povodom ureditve Resljeve ceste pri novem Franc Josipovem mostu, je bil uhod in veža pri moji hiši na novo in lično urejen, za kar se tem potom slavnemu mestnemu magistratu v Ljubljani srčno zahvaljujem. (2125)
V Ljubljani, 28. septembra 1901.
Jos. Iieuz
posestnik in trgovec z dežel, pridelki.
Spretnega krojaškega pomočnika
za žakete in salonske suknje, kakor tudi
(2121-1)
iz bolj Se rodbine aprrjmr takoj
v Ljubljani, na Kongresnem trgu* Ste v. 5.
Prodajalka
uže nekoliko izvežbana, ki je tudi dobra šivilja ter zmožna slovenščine in nemščine išče službe v večjem kraju na deželi.
Več se izve v mestnej posredovalnici za delo in službe. (2123—1)
Zobozdravniški in tehnični atelje.
RUVanje ZOb \ Noretilom duši-u kovim oxyduIom
(Lustgas) itd.
Plombe iZ Zlata, Porcelana.
7    in drugih
sredstev.
Zlate krone i« spone, zobovja
iz kavčuka, aluminija
in zlata. (2117—1) Zobozdravnik
Dr. Rado Frlan,
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr.
Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6 ure popoludi.e. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj.
Mlad trgovski pomočnik
želi vstopiti do 1. oktobra v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe pod ,-Z." na upravništvo »Slov. Naroda«. (2116)
JCiša se proda
na ugodnem kraju v Dobu štev. 97,
blizu Domžal, pripravna za vsako kupčijo ali prodajalnico, zdaj je v hiši mesnica. Pri hiši je velik vrt, prostorna klet in hlev. (2110-2/
Popolna in jako dobro ohranjena
uniforma (sn6)
za jednoletnega prostovoljca se
BaaF* proda. Salendrove ulice 6t 6,1. nstr.
(1912-7)
V celili vagonih po 100 meter-sklh stotov s Škal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099-1)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
doiUi
Slaniki   iz   baltiškega morja, Znojemske kumare, kavijar, Pfefferoni (španski poper), malinski hren, mareličen sok, sok iz brusnic.
Dalje se vsak dan prodaja od zdravnikov priporočano (2092—2)
pasterizovano čajevo maslo.
K ham & Murnik
trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom in vinarna.
Cbs. kr. avstrijska      tittim železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven e« dae 1. Janja 1901. leta Odaed is IdabUaa« j"*, kol. Ti •g* Trbll. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Celovee, Fraasenafeate, Inomost, Monakovo, Ljubno; eei Selathal v Aossee, Solnograd, Caa Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj Cez Anutetten. — Ob 7. uri 5 m ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec , FraoEensfeate, Ljubno, Dunaj, čoz Saksthal v Solnofrad, Inomost, cea Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jme vari, Heb, Francove vari, Karlova vari, Prago, Lip&ko; 6ez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m Dopoludne oitobni vlak v Trbii, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zenafeste, Monakovo, Ljubno, cez Selztbal v Solnograd, Lord-Oa^tein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, G ene »o Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Lic, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Hovouiesto ln v Kočevje. Obobii vlaki: Ob 7. uri 17 m ajutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludns istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Ljaoljano juž. kol. Proga ls Trbiža, Ob 3. ari 25 m ajutraj osobni vlak s Dunaja čez Amatetten, iz MonaLova, InomoBta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Aoaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak c Dunaja čez Amatetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Brogenca, Ino-mosta, Zella ob jezero, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m po-poladne osobni vlak i Dunaja, is Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&nzensfeste, Ponlabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ari 3tt m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.1 Proga ls Hoveg-a mest* in Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjatraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popo-ladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. — Odhod lz ljubljaše drž, kol. t Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešali vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, oj 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, por'cdnji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prvs vrste parobrodi. — Naravnost brei prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na Indiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gfirtel, na Dnnaji
ali (1115—14)
Ant. Rebek, konc agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Ženitna ponudba.
&va ovce, 29 tzK otaz, v (epenv ttau, s Go.OOO M pzc-mo&enja, oc ieti potočiti x> gospodično 20 do 30 Cel otazo.
OJetifio dana tja ni po-foevno, atnpa^ znanje v ao-*po3injč>tvi4., ptidnost in ve-oetje cb<x ttc^ovivio. (2083—2)
cRe^ne ponudve sstiko, ^a-teia $e> z>of>ct vtne, v(aaovofijo f\aj oc postati pod S. cft. ot. fo.oco
(571-29)
Kdor trpi na padavi bolezni, krča ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva bro&uro o tem. Dobiva ae brezplačno in poštnine prosto v Nrlitvaiirn-Apottielte, Frankfurt ». VI.
1 ali 2 učenca
■ f»v«* I s»m«"
TJ", o o t xri Bt n
trgovina s papirjem, v Ljubljani, Mestni trg. (2108—2)
Nova prodajalnica
s stanovanjem se odda s 1. novembrom na Krakovskem nasipu št. 26.
Ker je stavba ravno v delu, se najemniku lahko po njegovi volji zida.
Več se izve istotam. (2004—3)
s sedmimi stanovanji, z 2 velikimi kleti, hlevom itd,, se prostovoljno proda na Javorniku it. 2. (2u«4-3)
Več pove Anton Zumer, posestnik in trgovec na Javorniku št. 9.
"CTrauđja-o đ.OT7-ol*«2a*, (2112)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice 6t. 6
1 *•    «- n ii 111 <» i
3 hlilne za Ljubljano, Reko in Trst; vrr bolj-Mih kuliarlr, 12-15 ^ gld. place, za Tulj, • Gradec i. t. d.; korljnza v jako fino hiSo. spretna lorajna ali bufVtnai hl»KuJni-«a»rle«a s spričovali: vff prodajalk za motano trgovino; dekleta za vsakovrntiia dela priporoča. Več v pisarni.
Prlniano naravna
istrska vina
pošiljata po nizki ceni (2010—5)
Bebec & Zalaznik, Pulj.
Scim naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako se jim daje
Fattlnger - jeve patentne kolače iz mesnih vlaken
za krmo — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Fattinger & Co.( Dunaj, IV.,
\% ledener Hauplstratme 3.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik. (1901-22)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet
3. okt.   Rijndam        50O popoldne. 10. okt.   Statendam   12-00 popoldne. 17. ok».   Potsdam      4-00 popoldne. 24. okt.   Rotterdam    10-30 dopoldne.
Nov parniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1472—12) Cene v prvi kajiti od 380 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 240 K     „    j niSča HI. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za m. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Av8tr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Prodaja posestva.
Posestvo v Špičniku, pošta Pesnica (na Štajerskem), prej Miklautz-ovo zemljišče, se proda pod ugodnimi pogoji zelo ceno. Posestvo obsega 52 skupaj se držečih oralov zemlje. Tega zemljišča pa je: 8 oralov vrta, črez 3 orale vinograda, 12 oralov gozda, 18 oralov njiv, 10 oralov travnikov, zraven pa še gosposko stanovanje, gospodarska poslopja, žgalnica, eno poslopje za svinjerejo in ena vincarija, vse v dobrem stanu. Zadnje more so kupiti z inventarjem ali tudi brez njega. Od okrajne ceste je oddaljeno 10 minut. Cena 10.500 sld. (2097-D
Kdor želi kupiti, naj se sam zglasi pri posestniku ▼ Špičnlku, pošta Pesnica.
6679
Izjava.
Izjavljam, da Emil Pirnat
ni več opravičen zime sprejemati naročila, sploh ga nisem pooblastil, da bi smel zame prejemati denar.
V Kranju, dne 18. septembra 1901.
Ivan Pr. Lampret
2060—3) tiskarna, Kranj.
Viljemina Pressl
državno  preizkušena učiteljica francoskega jezika
prične poučevati s prvim oktobrom. — Plača jako zmerna.
Vprašati je: S V. Petra cesta 81.12 v pritličju. (2063-3)
Proda se hiša
v kateri ae nahaja že ved desetletij stara trgovina z mešanim blagom in žganjem ter žganj etoč. — Proda se ob jed nem
vsa zaloga blaga, vsa trgovska
oprava in sodi. (2071—3)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.».
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo (2007-2) Reseljeva cesta št. 1.
Kupujem po najvišjih cenah
suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, seno ln česmin.
^9
1
m
m S m
m
Velika zaloga pohištva
temnega in pol ranega v različnih slogih, dobro sušenega lesa po prav nizkih cenah
priporoča (1922—6)
tovarna pohištva
v Spodnji Šiški.
Proda se 600 hektolitrov
Plešiviškega grozdja ali mošta
raznih vrst, popolnoma zdravo in zrelo grozdje po 26 K, mošt po 32 K ponujata iz lastnega vinograda
brata Fran in Josip Horvat,
vinogradnika v Plešivici,
pošta Jastrebarsko (Jaška) na Hrvatskem. (2120-1)
v^ v^     Gfr v^ 4^ v^ v^ v^ v^
Feliks Toman
kamnoseški mojster
' Resljeva cesta št. 26.     Ljubljana     Resljeva cesta št. 26.
priporoča svojo največjo zalogo izdelanih
omili rx « {giroto nJLfa j3 ir*&*x*icl
iz avedakega granita, »IJeiilta in labradorja lastnega izdelka, kakor tudi
nagrobne spomenike in križe c^d
od različnih najtrpežnejših marmorjev; sprejema vsakovrstna naročila na stavbena iza umetna kamnoNe^ku dela in ima na skladišču robnike od franlta kakor tudi korke ln plošee od porfirja za tlakovanje trotovarja.
Floče za pohištvo od različnih marmorjev po najnižji ceni.
„Andropogron'
(Iznajditej F. Herrmami, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki ubrani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2124—1)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 R. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. "9
Glavna zaloga in razpošiljate v v IJ ubijani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tudi gg. E. .Ilahr in l . pl. Trn-koezj v ljub I Jani in g. A. Kant v 14 ran J i.
3Preprod.aJa.lci pop-ast.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten 1 vse od avstri pome trdote
Priporočila ln »pričevala
i* v vedno jednakomerni.
vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in od-)te daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2111-D ZZ Dunaj, I., UTasimllianstrasse 9. =
Kakor lansko leto, tako tudi letos obveščamo vse prijatelje dobrega grozdja in dobre vinske kapljice, daje letošnji pridelek naših glasovitih „Sveto Janskih" vinogradov uprav prekrasen z ozirom na to, da ni trpel, razun poznatih v mali meri zareznikov, nikake druge bolezni, in se more pričakovati še z ozirom na ugodno vreme ob „Sveto Martinskem" krščenju izborno vino.
Vsi oni, koji bi bodisi grozdje, bodisi mošt, ali kasneje vino dobre kakovosti kupiti želeli, se uljudno pozivljejo na nakup v Sv. Janu pri Jaški, kjer se bodo solidno postregli in si bodo točilci naših dobrih vin stekli dober glas pri kupcih.
Na željo bode informacije dajalo poglavarstvo samo, ako se pismu priklopi znamka za odgovor. (2C69-3)
Poglavarstvo upravne občine u Sv. Jani
dne* 18. septembra 1901. Načelnik: Bilježnik:
Sambol s. r. Dublć s. r.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|»0|o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica nama za vložnike plačuje. Uradne tire: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—39) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
m Založena 1847
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 40
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
4
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. ieleznlo uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejšin cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbtge vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 39
in?
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih oenah. iTo-voaitl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi 39 Popravila s« Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
39
Suknenih ostankov vedno veiko v zaogi.
m t ZiMo sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in^manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
xxxv Ljubjani x x x v Špitalskih ulicah it. 4.
39
i
Vzorci M zahtavanje poštnine prosta.
97
Ustanovljeno
Brata EberI
lata
1848.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. dri. in e. kr. priv. 39 jnžne ieleznlee.
Slikarja napisov.
Stavbiaska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in ftrnežev
na drobno in na debelo.
VelUra lzblrka dr. Sohoanfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
-*4»- Zaloga *»-
vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, Stedilnega mazila sa hrastove pode, karbollaeja Itd.
Posebno priporočava si. obćinst-ra najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo za likanja
sobnih tal pod imenom „Rapidol". PriporoCava se tndi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
A Alojzij Erjavec sfiL
ćnljarski mojstar v Ljubljani, Cravljarski trtica 3.
Po večletni akusnji, kakor tudi po dovršenem
strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem sahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rojavo obuvalo, ter rasne potrebščine sa to obrt 39
itn u thruijiijej«. — S mm jim utttiltm nuj m p/Hm nor*.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Cllncals št. f»«
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo utrucarsklh del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 39
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, za vsaki život in v vsaki fazoni p8   ®   @   ®   @   priporoča   i§)   ®   jg>.  ® 3§>
Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® ® 39
HENRIK KENDA
Skladišče zrn modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, avileno blago, perilo, a m & s e klobuke za dame, tkana in kratka roba na dabelo in drobno, a a m a »
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg st. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveie, ukusno, zdravo In slastno pekarako pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
*3£ržen kruh 33
hlebekl po tO, 15 In 9» kr.
V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofe in napolnjene zavitke. 39
t
I
Razpis službe distriktnega zdravnika
za faro Ljutomer in Malonedeljo s sedežem v Ljutomeru.
Občine tega distrikta plačujejo v ta namen od predpisanega direktnega
davka, kar znaša na leto okoli 460 do 580 kron.
Deželni odbor je podpiral do zdaj to mesto z K 400 na leto.
Prošnje za to mesto naj se vložijo pri podpisanem načelništvu do 30. oktobra t. I.
Pogoji: Predpisana sposobljenost za zdravnika ter popolnoma znanje slovenskega jezika.
Distriktni zdravniški okraj Ljutomer in Malanedelja.
(2094-1) Načelnik: Šijanec.
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
U8ojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blazo Je došlo.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k obiranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954 — 4)
nbiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.     Florijanske ulice 50.     Postajališče cestne železnice.
-m
JsatZ
*2
-ia|
Stanje hranilnih vlog:       ' Rezervni zaklad
15 milijonov kron. nad 300.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-eunila vlagateljem. (1856-5)
(^■T* Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo b ezplačno. *JBQ
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—39)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva c kr priv po vsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- asjF~ C!f TTovmftlon^f "*Jm sti pazi naj se natančno na moje Ima 0*F~ * *■ * crUUAGUUb. -ajsa
1
I
i i i i a— mi
Razglas.
Vsled nad varstvenega dovoljenja se ponudbenim potom najboljšemu ponudniku :
1. proda v zapuščino Helene Mally spadajoča zaloga mešanega blaga
prot. firme Herman Mallv & Comp. v Spodnji Idriji, toda ne pod cenilno vrednostjo, ki se je pri sodni inventuri zapuščine določila na 17.058 K 53 h ;
2. da V najem oziroma zakup za dobo 6 let za letno najmanjšo zakupnino 1600 K prodajalnica, gostilna in vse posestvo, obstoječe iz hiš st 17 in
46 v Spodnji Idriji z gospodarskimi poslopji in nekaj sveta.
Blagovna zaloga je dobro založena s kurentnim, ne obležanim blagom, ki je cenjeno pod nakupno ceno. Prodajalnica in gostilna ste v lepi novi hiši na najugodnejšem mestu za trgovino, na kar se opozarjajo podjetni trgovci, ki bi se hoteli ondi naseliti.
Ponudbe, ki naj obsezajo tudi način poravnanja kupnine in jim je treba priložiti tudi 10% cenilne vrednosti kot varščino, sprejema do vštetega 7. oktobra t. 1. pooblaščenec varuha dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji,
ki daje tudi nadaljnja pojasnila in vpogled inventarnega zapisnika, za kojega morebitne nedostatke se pa pri prodaji no jamči.
Dokler varstveno oblastvo ml. dedičev ne določi, čegava ponudba se sprejme, ne more nobeden ponudnik podane ponudbe umakniti. Ako se skesa ponudnik, čegar ponudba se je sprejela, zapade položena varščina. S ponudbo se ponudnik podvrže navedenim pogojem. (2089—2)
Za letošnjo šolsko sezijo
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih in šolskih potrabščin
za vse šole
kakor tudi 1993—3)
vsakovrstne tiskovine
03* po nizkih cenah. "SU
Akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem
Karol Till, Ljubljana.
_ #
Važno!
Za
Važno!
aospodiniBptrgovcB.živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, flotoarraflene aparate in po-(reliseine, klrurglčna obvezila vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla itd. — Vel'ka zaloga najfinajšega ruma in kenjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 40
O Jlastv. konces. oddaja strupov. Zam £ivrutoi*e|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno 1.1, d. Vnanja naroČila izvrsuie';o se točno in solidno.
Drogerija ^nton Kane
Ljubljana, SaJtri^urgara ulice it. 3
W*. ¥* Zajec 40
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih In stenskih ar. Nikelnasta remontoar tira. ... od gld. 1*9U. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ ar—• Trgovina vseh optičnih predmetov t očal« barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila aa Izvršujejo natančno in i Jamstvov.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 40 jopic in plaščev za gospe,
uepremočljivih havelokov itd.
Oblaka po mari se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno
Klobuke
najnovejši facone
priporočam m»c
J. S. Benedikt
40
Ljubljana, Stari trg, tik moje •lavne prodajalne na voglu.
^Priporočam svojo veliko
jesenskega in zimskega blag
vsake vrste.
^z&ici na zafitevanjc poSt-(2015-4) ninc pzosti.
Cene brez konkurence. Velika zaloga
jopic, ovratnikov in plaščev
za gospe in deklice. @hnsno narejene btaze. «8*-
ii^ fš do 300 goldinarjev na mossc llil ^ah'co zaslužijo osebe vsacega stanu v I J II vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-■p mM pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvlg Ostorrelchar, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1634—8)
V\ccolip,v.
Hiiiiiiiiiiiiiiiii
mcev sirup
lekarnarja Piccolija
so  prireja  kar aajskrb-nejše iz diSeCih gorskih •'iaDu^ malinovih jagod v srebr-
nem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepreMržne kako-vogli ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in tmlter.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1 30. Razpošilja so tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K T10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—45)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 5'30.
K sezoni
K sezoni
a. o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
P^r trocevne puške
katere izdelujem v svoji đeiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (1596—10)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.?»8" Gradec, posto restante (766—25)
KADILCI!
ZAHTEVAJTE POVSOD
0G/1RETISE PAPIRČKE
,V KORIST 0R0ŽBI SV (?RltA IN flETODA
^KflTfRl SO MAJ BOLJŠI OD VSen uRUGIM
Glavna ^aloga
JosStoka
Trst,
Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka (1929—7)
Tr*Tm Bonač :iljj-ia."blja,:n.i.
vinski mošt
za 10 gld, hektoliter od stiskalnice
prodaja
v Buzetu (Pinguente) v Istri
zaradi prevelike vinske letine, za katero primanjkuje sodov.
Gospode vinotržce in gostilničarje, ki se žele poslužiti te ugodne prilike, pa prosim, naj odpošljejo svoje sode na železniško postajo Buzet (Pinguente) in naj osebno pridejo, da sami polnijo pri preši svoje sode z moštom. (2001—3)
Grozdje ima kacih 14 °/0 cukrovine, daje potemtakem dobro in zdravo pitno vino.
S trgatvijo se prične 17. t m. in bere se do začetka oktobra.
se sicer nikjer ne dobi gotova obleka, teda zelo po ceni v
»Angleškem skladišču oblek"
v Ljubljani
vogal sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
P. n. občinstvo se opozarja, naj si ogleda velikansko zalogo gosposkih in deških oblek, prcvlcčiilkov. športnik in zimskih siikcnj, jesenskih in zimskili sukenj. Jesenskih in zimskili linve-lofeov jako fino izgotovljenih, dalje so v zalogi damske obleke : Jope. Doiiblc-ovratitiki. paletoth dežni plašči, kostumi, kožnšno blago (kolirji in muli) in bluze lo po najnovejšem kroju in vse po čuda nizkih tovarniških cenah« Pri tem ogledu ni nihče zavezan kaj kupiti.
Blago na Izbero se po želji povsod odpošilja brez poštnega povzetja. Naročila po meri izgotavljajo se na Dunaju točno, fino in jako ceno.
Spoštovanjem
(2119-1)
Oroslav Bernatović.
Zaradi preselitve pQZO£>
se bode prodajalo do 25. oktobra
ovini ,pri sv. Cirilu in Metodu'
Cingerjeve ulice, zraven loterije
ufakturno
(2050-2)
po tovarniških cenah.
Nihče naj ne zamudi ugodne prilike za cenen
GB
SX
= XIVIIvA =
MAGGI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
Največje važnosti za vsako rodbino. ^-<-
za
daie juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okua. = Malo kaplji? zadošča. =.
Stekletiičice od 50 b naprej.
v  « a 1» 1 « * a »m.
i m 1111111111111 d t i 11111111111.......urnimi.......
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi jeve inhe v tabletah omogočijo hitro Munio t.  vodo izgo-
toviti krepke in lahko prebavljive juhe.
-+4 19 razlirnili ir«l. i-*
5K Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
mL
r, 1 €'<iiimoiiiiii«;-IoIioI«*«* za 2 porciji najfinejše krepke juhe m) h. 1 Houlllon-toholer za 2 porciji krepke mesne juhe 16 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi jo gotovo.
Poskušnja prepriča boljo, nego vsaka reklama.
Dobita ae v vaeli kolonijalnih, delikatesnih In drogerljnitih Irsovluali.
(2104)
Dražba drv.
V torek, dne 1. oktobra t. 1.
prodajalo se bode
pod Rožnikom na posestvu gosp.
P. Lasnika (2107—2) licitacijskim potom
90=100 yozoy detel Jr?
(mej temi tudi dosti rabnega lesa). Interesentje se uljudno vabijo.
♦
I
: i
:
B
*
I
» B
i
% I
§
1 l B
B
fB»«aB*«BBN|M|
Tovarna pečij x
in raznih prstenih izdelkov I
B
I
B
:
B
i !
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
e—-nm     priporoča vsem zidarskim
mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
jptiolj
in najtr poznejših
Vsak dan
sweže   pi*awo bohin|ako
surovo maslo
(Theebutter) priporoča (2047—4)
IF1. ^Eer^cir^grer
trgoviua » špecerijskim blagom
Sv. Petra cesta st. 44. Stalno tu bivajoča rodbina išče
stanovanje
obstoječe iz o sob  in potrebnih postranskih prostorov. Ponudbe na tvrdko Ivan Perdan v Ljubljani. (2093-2)
'm
štedilnih ognjišč I
nnt.npcm izpita   in nioer m- 9
I
i
B
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
na|nlžjlh eenah. Ceniki brezplačno in pošt? (1260)   nine prosto. (16)
Lepo posestvo
obstoječe iz enonadstropne, z opeko krite hiše, v dobrem stanju, in male hiše poleg nje z gospodarskimi poslopji (hlevi, pod, svinjaki i. t. d.) in okoli 20 oralov zemljišča (njive, travniki in prav lepi gozdi z lesom za sekanje)
se proda pod ugodnimi pogoji.
Hiša je ob živahni cesti v lepem kraju Savske doline, pol ure od postaje Zidani most; za hišo je prostoren vrt. Hiša ima koncesijo za gostilniško obrt, pripravna je pa tudi za mesarijo ali trgovino.
Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (2082—2)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.)
V prihodnjem tednu od nedelje 29. septembra do sobote 5. oktobra
bo razstavljan drugi eiklus Interesantne
svetovne razstave v Parizu 1900.
Velezanimive palače raznih narodov in lepih umet-nostij je nalaSC za to fotografiral fotograf „Mej-narodne panorame" in pridejo v več ciklusih na vrsto.
Otvorjeno vtiak dan, tudi oh nedeljah In  praznikih,  od  O. ure  zjutraj do
O. ure zveeer. (2114)
ROUCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, klorosi,  poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo ir.
v lekarnah. (1906—4
Samostalen čevljar, črez 30 let star, z dobro obrtjo na Kranjskem, želi se seznaniti z gospodično od 20—26 let, dobro gospodinjo, ki bi imela 1000 do 2000 gld. premoženja. Pismene ponudbe do konca oktobra pod „Bodočnost št. 11." na upravništvo Slovenskega Naroda Za molčečnost se jamči.   (2102—i)
p
raslo domače mazilo
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po pcštl 6 kr. več. Baz pošilja te vsak dan.
Ako se vpošlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4 1 puSice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 2 30 6 1 puSic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže
G-la-sma zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ..pri eriiem orlu*'
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Plccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. 1742-23
'GLOBUS^-
PUTZ- S r Fntz Schulij^firna ..siote/.
rudeča
snažilna pomada
jtf nogo boljši 35
je
Rlobus snažilni ekstrakt
tvrdke
Najnovejše odlikovanje:   Fntz  SclllllZ JUn. Akt.-GeS.
zlata svetinja T „      „ , .
Leipzig, Eger (Heb). L2<ao66-i)
Svetovna razstava v Parizu 19
KoItitiTD« rantara kem. industrije.
^) o D 1^7-3, se povsod.
Pranja Meršol as;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-15; Mo 11 o grami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-3k keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
©|©|©|©|©l©l©l©l©l©l®
Blago za damske obleke
od najcenejše do najfinejše kvalitete
v veliki izberi.
Dalje: Zagrinjala, preproge, namizne garniture, platneno blago, svila za bluze, blago za gospode, barhanti, oksfordi, dežniki in solnčniki, kravate, bluze, srajce, belo blago in šlingerije
pod normalno ceno ima
(2113-1)
3(oitrad Schumi, £ j ubijana
Prešernove ulice št. 1.
M M M M M
Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.
592306
63