IU. tortk. i U*m t pM li JhI|i M. ____________--------^-^—^—_______________________ III. Ml. _____________ ________ ^ ^| ^—'" w^ . m ------~^ " ■—w ^.ii ^^—— ■ ^ •*■• ■»•<■• »w»^w A^^^H^hI^B ^V^I^B^E ^I^I^B ^^^V^B^B^I^ra B^E^^^B^Bflltt^lfl flSj^s^s^^siflA^fe A^k ^^^^^^^^^^^m^L ^^ ^^^^^^^^"H^^ ^V^V^H^BB ^^HIHBV ^h^F V^^^^^V^P ■ ^^^V^F ■^^PJ^Pj ^Pfl^OT^PJ^P^P^B^H S^PS P^P^PzT^P^P^^P^P^^P^Ep^Pa »•s **mM i Prostor 1 m/m X 54 m/m za undne tu male oglase 40 vtiL, u uradne razglase 60 vta, za poslano In reklame 1 K — Pri narodla aađ 10 objav popust Vprašanjcm glede iaseiatov na] se prilozi znamka za odgovor. Opr'Tatttvo nBlov- Maro4aa< ia „Varotaa Tiskaru" Saatls-va ■lica *t 9, pritlftCM. — Tslaloa ftt S0. „liniijkl ftar*-i" t#1|* v &i«M|a*l te p+ pc*tl i v Jm§MUvi|li V laiSMStwo i celoletno naprej plačan . K 84— celoictno......K 95 — polletno . , . , . • . „ 42-— poli etno.......n 50-— 3 mcscčno......„ 21*— 3 meseČno......m 26*— 1 « .......7~ « .......9- Novi naročniki naj po51je}o v prvič naroZnino vrcdno M" po nakaznid. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. WrsaaJitvo pjltov. Naroda" SnaHora alio* it 5, L naistroBjt. Telefon fttev« 34« Bopiss »proloma to podplsane lo sadootao fraakovaa«. flSF~ Rokoplsov n#j vraZa« ~VQI Posameina itevilka velia 40 vinarjev. ta oi *S e § ■a M * I ta ■ "■ BI B M £2 Puh u tan l« ii uei (Pošilja dr- Fran Windischer> Švica je kot nevtralni teritorij in po svoji centralni legi zadobila med dolgoletno vojno prvoredno važnost-Od nekdaj že dežela s preživalnim tuj-skim prometom je za vojske postala internacionalno seetajališče živopisa-ne družbe- Vrata goetoljubne dežele z veliko svobodo so bila široko odprta-Zatekali so se tam politični preganjan-ci in kovarji, da čakajo boljših časov in prevrata v domovini ali da snujejo dalekosežne naklepe za nove državne tvore- Prihajali so sem hladovinarji in refrakterji. ki iz strahu ali iz nasproi-3tva do vlade nišo marali za vojnik o suknjo. Sastajali so se dinlomatje. emi-^arji, pooblnšf-enci raznih vrst, poleg reh v obilnom številu špioni za politične in gospodarske evrhe- Po sanatori-"in in zdravi li.S£ih je rorgolelo bogatih l'Olnikov. ki so se rajši podvrgli naj-^trožjim hišnim redom samo, da se ne izpostavijo nevarnosti vojnske službe. Kad^r je bil mir na vidiku, so se hitro curili boljše- Po preinirju so kmalu dali slovo varni strehi- Velika mesta kakor Bern. Ziirich. Ženeva. Bazel so zapla-vili internacionalni špekulante in ne-dosežno i^najdljivi premik^'i zr> vse-mo^oče blagovne vrste- Stoprav pozno ?o Švicarji zapazili, kako nevarno je. ako puš^a gospodar vrata odprta in vsakomur dopušča vstop v hišo- V de-želi. kjer je prej vladala idealna svo-boda gibanja in potovanjja. so morali uvesti kontrolo tujeev in omejiti priha-tanje no^im firostom» Prihajale so vedno oštrejSe odredbe tako. da je dandanes že zelo težko dobiti dovoljenje za po-tovanje v Švico ćelo bolnikom* Dočim so zadnja leta ovirali prihajanje iz ozi-ra na prehrano, ker je Svica navezana na import živil. zlasti žita in moke, je sedaj odpor proti vseljevanju tujcev utemeTien na eni strani v dejstvu. da se švicarsko delp.vstvo boji vsled nara-ščajoeesra pomaniikanja dela za svoj zasinžftk* Veliki kontingenti delavcev iz Nem^iie silijo v debelo. Na drugi strani prihaja odpor odtod. ker švicarskim trgovcem in industrijalcem preti re<=na nevarnost poplave od strani fn-jih pođjetnikov zlasti iz Nemčije- Po velikih mestih je tekom zadnjega leta Izredno hitro naraščalo snovanje novih firm. ki so bile ali odkrito tuja last ali pa so si na znnaj iz prozornega name-na nndele švicarsko odelo- Proti potujčevanjn Svioe so đelo-đajalci in delojemalci- Domači delavci in uslužbenci vedo, da tuji podjetniki dajejo pri nameščanju preradi prednost svojim sorojakom« Podjetnikom naravno ni prijetna nova konknrenca z ve- likimi sredstvi, zlasti se pa gospodarski krogi v Švici boje, da ne bi trpela celotna švicarska importna in eksportna trgovina, ako bi se v Nemčiji so-vražnem inozemstvu zaznalo, da pod švicarskim imenom prihajajo v promet efektivno nemške provenience- Svica hode ohraniti svoj švicarski prapor Čist rudi v trgovanju- Projektira se ćelo v varstvo švicarske nacionalne produkcije uvedba nacionalne marke za đoma-če produkte- Obramba proti invaziji tuje zlasti nemske podjetnosti je zelo teža\Tia. Navzlic oviram od strani švicarskih oblastev je število novousta-novljenih tujih, zlasti komisijskih firm v Zurichu nenavadno veliko- Prve čaše vojske, ko se je vojna sreča se smeiala centralnim državam. ie bila mala Švica. navezana na import zlasti premoga in železa iz Nemčije zelo popustljiva, često pač contre coeur — in tako je bilo parno pri nemškem posinništvu namesčenih nad 1000 (reci tisoč) oseb za vsakovrstne potrebe- Kaj vse so ti dodeljenci počeli!? Premika-čev je v Švici mrgolelo in se mrgoli. tihotapil je, kdor je mogel- Sedaj ko je zlomliena sila nemškegra imperializma tuđi Svica laže diha. in se brani in upira. da bi prepredli deželo z velikimi gospođar3kimi napravami nemški kapitalisti ter bi iz in preko Sviće dogegali v eksportni trgovini, ker za en-krat se pod svojo marko >Made in Ger-manvc ne morejo- Svicarji vedo, da je nemška gospodarska in produktivna sila navzlic vsemu še v jedru nezlom-Ijena- Kakor dobe duška, bodo zopet na delu. zakaj pridnosti in delavnosti jim ni odrekati- Njih dežela ni trpela, naprave so nepokvsrjene- Navzlic odškod-nini, ki jo dobi Francija, je Francija tepena gospodarsko. Pređno popravi indnstrialno skođo. bodo Nemci že dol-f^o na đelu- V Svi ci to dobro čiitijo-Nemec po svojem bistvn ni revolucionar, tuđi repnblikanec ni- Seđanji nemiri se bo^o polegli* Sedaj imajo repn-bliko. ki že izdaja nov papirni crno obrobljeni novec, znan v Svi ci pod imenom >Totenscheinc, ali repuhlikr.ncov manjka- Jnko dinastični so. in se dane? navzlic vsej nesreći spoštujejo Viljema visoko, želi si tuđi mnogo prebivalstva. zlasti meščan^ki krogi cesarja nazaf Kronr»rinca pa že prej nišo posebno obrajtali, odkar se je pa ćelo izvedelo. da je svojo devizo >feste druf< (udri ga!) praktično nveljavljal tuđi na svoji zoni. zelo popularni Ceciliji, se pa prav trdo izražajo o njem in ga zavračajo-Golant gospod res menđa ni bil nikdar. Orientacija duhov je tedaj v Svici ođločno proti zanadu- Simpatično je Ču-stvovanie z novimi slovanskimi drža-vami* Svicar je tako vzgojen, da je proti vsakemu tlačenju in nasilstvu- Vpliv nemškega časopisja in nemške propagande je pa v Svici zelo velik« Pripo-ročali bi, da se od naše strani o naših prilikah in interesih redno piše v nem-ško pisane švicarske liste- Zelo raz-širjena je v centralni in vzhodni Svici >Xeue Ziiricher Zeitungc, mnogo se Či-tajo >Basler Nachrichtenc NaS kore-spondenčni urad bi moral redno poši-ljati svoje vesti v Svico- Hvaležno de-lo bi bilo, rodilo bo dober sad. Nas tuj svet tako malo in slabo pozna- Kar pri-haja sedaj v švicarske liste, so neznatne drobtinice, ki se izgube in lahko prezro- Italijanom, ki od svojega uspeha bolni, zabavajo svet z opevanjem svojega nedosežnega junaštva, so tuđi v Svici gorki- Spoštovanja no vživajo, smatrajo se za malo možate in nezanes-Ijive- V vzhodni Švici jim pravi jo >činldente<- Ker n© vedo, kaj bi vse reklamirali zase in za svojo varnosi, so pisali po svojih nacionaiisttČnlti listlh ćelo za zaokrožbo Italije s Švicarsko zemljo in sicer z okrajem Posehiavo* So se seveda osmešili kakor z begom "iz Pariza- Eazen tega pa Italija ni ravno obzirna napram Svici gospodarsko. Davno plačano tekstilno blago, M je leta ležalo v Italiji, ćelo po sklenjenem pre-miriu, ni prišlo v 8vico, 5eS da manjka vagonov- Za citrone, oranže pa so imeli veđno dovolj vozil, ker so pa5 dobili za to robo takoj novo plačilo v Švicarskih frankih- In teh rabijo- LaSka valuta je slabokrvna, papirja je nad me-ro, Ura ie bila že na 40 pađla, (sto lir je normalno enako 100 frankom), pa JI je stric iz Amerike pomagal sa schwizer dtitschc, tuđi inteligenca se v občevanju poslužuje tega čvrstega narečja- Svicarji so zelo ponosni na svojo švicarščino- LISTEK. 0 iitti Ini tnliniu SIS. (Koaec) In slednjiS nam ostanelo na itimi ge Arnavti, katcrih politična bodoč-nost ie za cnkrat še popolnoma neso-tova. SodeC z upravičenjem po nretek-losti in po vseh nadionalno-političnih, plemenskih in verskih okolnostih nam ne bodo postali prijatelji ter bo v njih naš zunanji nasprotnik bržkone nasel saveznike. Vidimo torej, da obstoiajo tuđi da-res vse tište nevarnosti centralne zem-liepisno - politične le*c ki so v pretek-losti tolikokrat zmartle nad namt ne-bistveno spremcnjene. Vsak naš na-sprotnik bo naSel vedno za našim urotom pripravljenejra naravnefirajgivez. nika. Taka ie situacija danes. taka ali vsaj ne bistveno spremenjena pa ostane tuđi v bodočnosti: naša zunaniapo-litika stoii torei pred težkimL v^cmn nalojrami. Ozreti se mora DO zjv«™: kih, katere veželo z nam! isti interesi in katere vežejo na nas skupni — »*-sprotniki. Zveza z drugim! narodi - đrfav»-mi nam ic torei življcnjsko potrebna vsled skicirane zunanjepoJitiči* teflft. Potrebna pa nam je tuđi v srečnem slučaju, da se sklenc trdna zveza naro-dov, ki bi nas mosrla Sčitfti Dred zloho-teČimi sosedi. Zakaj pri obravnavanju raznih zadev. političnih, trjrovsko-iro-spodarskih in prometnih, je pač vse kaj drugero, ako nastopamo kot sred-njevelika država zase poleg dni^ili enako velikih držav in vsemoKočnih svetovnih velesil, ali pa ako nastopamo kot Člen močne, več enako velikih srednjih držav obsesrajoče federacije, kl bi mosrla postaviti se velesilam kot enakomosročen faktor ob stran. Kako in iz katcrih držav se da stvoriti federacija, da bo služila našim potrebam ter borno z njo dosegli zastavi jene smotre? Ob takem razmisljanln se pač ro-tovo najpreje spomnimo na svoje slo-vanske zaveznike. s katerimi smo se še pred nedavnim skupno j—vsai parlamentarno — borili za svofe osvobo-jenje. S tem v zvezi nenote posefetno nazaj na dobo pred vojno, ko Je tvorila ideja vseslovanske vzaiemnostl v splošnem smernico naše nadjonalno-politične orijentacije. Slovani smo se-da] svobodni: koliko življetiiske sile bo torej sedaj pokazala ta toHkokrat po-vdariana vseslovanska misef? Ce prededamo ob kratkero zro-dovino panslavistične Ideje. Imamo pri-Hko konstatirati, da Ie Ie tam noemala fdoblje korenine, kjer ie bila v idi «i-popadeat res rtsJaa narjjommj poi- tika ter so nadionalni interesi res v nji našli oDoro in zaveztiika. Tak pomen je imelo slovanstvo za nas Slovence, enako za Čehe, Hrvate. Srbe in Bolsca-re. v kolikor ie ?lo proti Turkom: vsem tem ie na^nnitcv na drujre Slovane bila velika moralna, večkrat tuđi de-janiska pomoč v nacijonalnem boju proti Neslovanom. Panslavistični ideii pa so bili tuđi naklonjeni Rusi, ker se Je pri njih zla^ala s tendencami, razŠi-riti državno ali versko - kulturno moč Rusije, pa naj to tenđenco vzamemo kot *robi državni imperiializem ali kot Klobljo duševno smer ruske intelisrence. Priznati moramo, da nam ie bil panslavizem večkrat v znatno moralno oporo. Očitali pa so mu od nraoffotere strani, da je imperijalističen prav tako kakor nemškf panjrermanizem. Na-sproti temu moramo povdarjati, da je bilo vsesiovar.stv o za vse zsror. naštete Slovane skozinskoz defenzivneica značaja ter da' je imelo za cilj osvoboienje Slovanov, ne pa osvoirtev ali pa nadalj-no obvladanie tujih liudstev. dočhn je slednje t>ač res veljalo pri pansrerma-nizinu. Tuđi nisko razumevame vseslo-vanstva je bik) pri vsej imperUaltstični crti ruske državne politike vendarle dejanjsko tendenca za osvobojenjeih tlačenih Slovanov; v osvoboteniu Sr-hov In Bolnarov imamo primer za to. TakŠne osvobodilne tendence oaneer-manizem nikier in nikoli ne more oo-kazatL Imamo pa slovanske narode, kate-ri so imeli svoje nacnonalne opore z drueimi slovanskimi narodi. Pri teh se vseslovanska ideja ni ukoreninila in pri njih na praktično politiko ni imela ali nikakee:a ali Ie neznaten vpliv. Poliaki so imeli svoj življenski spor z Rusi, zato jim vseslovanstvo ni mo^lo nuditi nikake pomoči, nikake opore in se za-tecradelj tuđi nišo brijali zanj. Iskali so ćelo proti slovanski Rusiji pomoči v zvezi z Nemci in Madžari, zlasti velja to o avstrrlskih Polfakih. Rusini-Ukra-jinci v Galiciji so stali v najostreišem boju s slovanskimi PoJiaki ter v enako neizprosni borbi proti Velikorusom, zato so panslavizem Ie za sm eh ovali. Dalje so se tuđi Boleari pridružili pro-tislovanski koaliciji, ko je bil končan boj proti srlavnemu sovražniku Turkom. zakaj stali so zaradi Macedonije v srditi borbi s slovensko Srbijo, ki pa je naposled proti njim iskala zveze pri neslavanskih Grkih in Romunih. Vrh teza opazujemo v Đolgariji ves čas vsled ponovnih političnih sporov z Rusi, zlasti pa Se s Srbi, močno protislo-vansko orientirano strujo. Ce izpopolnimo zs:oraj§njo konstatacijo o vseslovanski ideii še s nastavkom, da nam v preteklosti ona ni mocria pomagati reševati medslovan-skih sporov. temveČ da je bila napram njim naravnost brez vpliva in brez moči, imamo v tem. sodim. v bistvu na splošno točno perspektivo tuđi za bo- dočnost. Slovanske narode bo tuđi še zanaprej vezala ideina skupnost: realna politika pa bo to idejno skupnost mogla v toliko vzeti za konkretno osnovo svoje nacijonalne politike, v kolikor bo lahko dajala realnim nacijonalnim interesom trdno in zanesljivo oporo. Ustvariti si torej moremo slovansko federacijo, zvezo samostojnih slovan-skih držav. ali dokler bodo eksistirali spori med slovanskuni narodi.bo ta Žrv-ljenia zmožna Ie tedaj, ako bo družila take slovanske narode, kateri ne bodo imeli medsebojnih razdorov. Torej ne bo nas prvi cilj federacija vseh slovan-skih narodov, temveč Ie zveza enako orijentiranih slovanskih držav. V tem oziru pa so nam za enkrat Kotovi Ie Ceho - Slovaki, zakaj njih politična lega je naši zelo slična. Kakor mi, se nahajajo v zelo ofcroženem cen-tralnem položaju; imajo pa z nami skupne glavne nacijonalne nasprotnike Nemce in Madžare, dočim sodimo, da se bo njih spor s Poliaki zaradi tešin-ske Šlezije končal brez večjih disonanc. Navezani bodo torei na našo zvezo na življenje in smrt. zato bodo brez dvoma naši najzanesljivejši zavezniki kliub temu. da ie trenutno nastopilo navidez-no nekako odtujenje. Poljaki imajo z nami Jn Cehi skupne jra nasprotnika v Nemcib. s katerimi bodo imeli vsled teritorijalnih sporov prav gotovo tuđi v bodočnosti napeto razrnerje, zato bi jih nasprotje do Ncoh Stran 2. »SLOVENSKI NAROD** dne 13. junija 1919. 138. iteir. V Brici je dane« slasti po velikih mestih in zdraviliščih vse drago* Take raelike seveda v oenah ni proti mirnim časom kakor se kažejo t kronafr. De-narna enota je frank- Po tem se vee računa- Kdor se tu t kupčijah vedno spominja, da je avatrijska krona le V« franka, ne priđe daleS* Inozemci s slabo valuto naravno tožijo o stiski, v kateri se nahajajo zaradi valutne propasti* ter se omejujejo kolikor le morejo v svojih izdatkih. Švicar zopet pozna v notranjem prometu le svo] denar, v frankih kalkulira, prejema in plačuje, za slabo valuto tujih držav ne more Svica nositi odgovornosti- Kdor živi v Bvici, se mora navaditi na frank ali pa oditi nazaj čez mejo- Briga vsake države mora biti, da pripravi nacionalni novec z delom, štedljivostjo, eksportom, finančnimi ukrepi zopet do mednarod-nega spoštovanja in vrednosti- Laatno : valuto v internem prometu je pač treba ; ločiti od valute v intemacionalnem prometu- V Nemčiji je enota vedno marka, dasi je njena kupovalna sila zelo padla tuđi doma- Ako ie nemska marka danes vredna v Švici le 36 cts, slanina na pri-mer, ki danes stane prekajena v Švici 15 frankov. na Nemškem nikakor ne stane 53 mark kg. Ce jajce stane v švici 60 cts, se v Avstriji ob bazi 6kratne vrednosti ne more jajcu nastaviti ceno 3 K 60 v- Kdor prodaja 100 avstrijskih kron v Švici, dobi danes 18 frankov- če pa želiš kupiti 100 kron. ti računajo 23 fres 50- Na vsak način ne-upravičena napetost. Menjalci si jcm-ljejo pač premasten >meseanski do-biček«- švica ima sama danes interes?, da se valuta v državah. ki ž njo tržijo. iz-boljša, zakaj v sedanjih razmerah je visok stalež švicarske valute trda ovi-ra za švicarski eksport, na drugri strani pa slaba na primer nemška valuta pospešuje nemško eksportno industrijo k importu v Švico- Blasro, ki se na Nem-škem prodaja recimo po 100 mark, more Nemec v eksportu v Švici prodati za JVO frankov, pa je se vedno na bolpem, ker dobi za 50 frankov rez 150 mark-Tako plah đenar ueinkuje praktično kot eksportna nagrada- To dejstvo tuđi že Francozi obcutevajo v prometu z Nemčijo- Ventilira se možnost prisilne-ga kurza za eksportni promet. Kako se živi po Švici ob koncu vojske? Podražitev je občutna. dobi pa se vse, kar si človek želi, resnična te-žava je le za slađkor in surovo maslo-Spomladi je bil uveden najprvo pošten teden in potem postnih 14 dni- Konsum mesa je bil prevelik, cene mesa so pre-hitro narašeale- V miru je namreč Švica eksportirala plemensko živino, im-portirala pa vedno klavno živino. Import za voj>ke ni bil mogoc- Zaukazan post je bil seveđa neprijeten. ali lahko zmagljiv. ker je obilno dobrih, ne la-šlcih konserv- V hotelu stane po mestih čedna soba 4—7 frankov, zajutrek (čaj, kavo, kakao, šokolada s kruhom in marmelado) 1 frcs 50, obed 4—5 frcs, večerja 5—7 frcs- Vino odprto po 4 frcs liter, na drobno se daje */io množina-(Dve mehko kuhani jajci 1 frcs 50 do 2 frcs- Mo?ka obleka po meri 300 frcs iz angleskega blaga, čevlji 40—60 frcs. Meso stane 6—9 frcs kilo- V Švici je mnogo blagostanja, premoženje je lepo razdeljeno, strašne razlike med beračem in milijonarjem kakor v Italiji v Švici ni- Kraj i so lepi in snažni, ljuđje pridni in stremeči* Investicije v hotelih, železnicah, cestah so kolosalne. Švicarci so družabno radi veseli in zelo Iju-beznjivi- Radi zapojo tuđi v vagonu kakor Slovenci* Vedejo se nepriailjeno. donečih naslovov po nemškem modelu a la tajni, dvorni svetnik. ekscelenca ne volijo- Svojo sodbo izražajo zelo re-aervirano in previdno napram tajcu-Ce se sprijateljiš ž njimi, so zelo uslužni, potem se jim tuđi jezik razveže. od-kritosrčnb ti potem povedo evoje mne-nje in često zelo drastično- mat tm mm i m t mm t wm (Konac) Ostaja nam ie posledja stranka, ki ie novejšega datuma, ki je maoj znana. Dobro znano pa je vsej slovenski javnosti ime njenega vod je. To je sarajevski odvetnik Danilo Dimović. Ime tega političarja je ozko zvezano z vsem političnim življenjem. Clovek velike in moćne intele^ence, si je v svojom r^Klicu stckel ime najboljseera branitelja Niti jedne politične tožbe ni v Bosni in Hercegovini, katere bi ne bil zašto pat ta po rasti mali ali po duhu in energiji veliki clovek. Pod krepkimi besedami nje-govega obrambnega govora so padale vse obtožbe. spuščal se je čest kr.t v svojem govoru do smelosti. ča ie oč.t-no povedal svoje politične l/kušnje v Bosni in Hercegovini, ćesar bi se mno-£: izmed opozicijonnln h pos'ancev ne bili drznili. On je zastopal toliko pol č-nih procesov in zlasti politični proces v Banjiluki leta 1916., ki ga je vlada in-sceniraki t ti 156 Srbom, osumlienim zbog veleizdaje. Trebalo je takrat poslušati njega in uveril se je vsakdo, da je jaka individualnost. Ime! je pretek-lost. ki ga je dobro držala pri oblastih in imel je sedanjost, ki mu je defala ugled med naro-.:om. Rodom je iz Slav. Broda, dolgo vrsto let živi v Bosni in Hercegovini. Poskušal je pri prvih saborskih volitvah, da bi nrišel on in njegov intimni politični tovariš dr. Jojkić (tuđi iz Ogrske) in ostali do saborske-ga mandata, ali takratno mnenje bosanske inteligence ie bi!.> ^roti njemu, smatrali so ga za eksponenta srbo-hnratske koalicije, grupa okoli »Naroda« pa je bila najbolj nasprotna srbo-hrvatski koaliciji. AH Dimović ne stoji, on dela, njega zove Beč, njega išče Budimpešta, čeprav nima mandata, ven-dar ga izprašujejo ori vseh naših političnih vprašanjih. Njegovo pogosto po-tovanje v Beč in Budimpešto je dalo povoda njegovim protivnikom za sumnjo, da ni čist in dober Srb. V času, ko so vse srbske stranke stale v opoziciji proti oblasti, ko se je narod, zavednost dvigala do svojega vrhunca, po balkanski vojni, je bil ta clovek tako smel, da je osnoval med Srbi \iadno stranko, ki bi stopila z muslimani in Hrvati v delovni vladni blok. Takrat. ko nismo smeli dovoliti, da bi dobil baš bosenski težak prenričanje, da mu vlada dobro želi. ni bilo oportuno, osnovati tako stranko. Vse se je dvignilo nroti njemu Ali on prične s svojim listom »Istino« in prodre s svojimi tovariši v prvi kuriji. Ko je prišel v sabor, je bil imenovan podpredsed. bos.-herc. sabora. Z večim programom ni nikdar stopil pred narodom. Ako bi ne bila iz-bruhnila vojna, bi se bilo izkristalizira-lo tuđi delovanie te stranke, ki bi bilo rrilično isto. kakor ono srbohrvatske koalicije, ali s tn razliko. da bi se v tej bosanski kaoliciji ne združilo toliko ljudij z različnim preprićanjem kakor v Hrvatski. Morda bi bila to koalicijo zrušila mlada inteligenca Srbov in Hr-vatov, ki je kazala vedno bolj znamenje narodnega edinstva Srbov in Hrvatov in borbe proti upravnemu sistemu. Dimović je začetkom vojne izdajal list »Istino«, ali zavedajoč se, da kot Srb ne more tako dalje, je ustavil svoje delovanie in porabil svoj vpliv, da se je zavzel za veliko število interniranih Srbov in prevzel skoro vse, obtožene veleizdajstva v Banjiluki. katerih je bilo 156. Bil je to tako oeromen materijal, da je trebalo nekoliko advokatov, da se preštudira tako težKa stvar, kajtl državni pravdnik je zahteval smrt za 156 najboljših ljudi in prvakov v Bosni in Hercegovini. Dimović je obvladal vse to s svojo znano žilavostjo in pod njegovim moćnim govorom je ostal državni pravdnik brez moči. vsa mržnja pa, katero je moge! nokazati. je bila ta. da je rekel, da ni smrti, s katero bi treba-io umoriti vse nas. Po obsodbi se je Dimović trudil potorn političnih faktorjev, da izprosi amnestijo za politične obso-jence. To mu je uspelo, ker se je od ob-sodbe do propnda Avstrije dve tretjini političnih obsojencev nahajalo na svo-bodi. Z jugoslovanskim pokretom se na-haja Dimović med prvtmi boritelji v Bmai fei Hwceawtai. Ob 1» pe^piml tmH majsko deklaracijo v Zagreba. V tem Časa Je kandidira! na prosram« koalicije ▼ kotara Srb. kfar je bfl lavo-Uent kasaeje izbraa tnđi arn delefata na skupnem brvatskooffrsken sabora. Na-ivnež bi mislii, da ie hotel s tem dose* či svoj prejšnji poloiaj pri političnih fak-torjih, po podpisu majske deklaracije ali to miSljenje pade z dohodom Tisze v Sarajevo in izročttvijo glasovitega »memoranduma« Srbov in Hrvatov 20 septembra 1918. leta. O tej spomenici in onih, ki so jo podpisall, v prihodmem srnu. Interesantno je. da ie Dimović v Bosni, kjer so bile težke politične raz-mere in kjer je bil ooglavar dežele ba-ron Sarkotić največii njegov prijatelj, radikalen v vprašanm naSih aktualnih po'itf^'h razmer, delal zajedno z radi-kaii Uni JuKOslovani v Hrvatski, kjer je bilo ustavno stania, kjer so politične raztnor: M'e lažje in znosliivejše, je opr>>Tuiiist in Član vladne stranke ozi-rr »na srbohrvratske koalicije. Dimović je $.->vek, katerega bo ime še nadalje uvažavano v politiki in gotovo je politično življenje Bosne in Hercegovine ozko zvezano z imenom Danila Dimovi-ća. Ta stranka v času vojne nj bila preganjana. To je zgodovina srbske politike in razvjtne stranke med Srbi v Bosni in Hercegovini, ki nam daje pravico, da nazivljamo Srbe za naikiiltur-nejši del našega naroda v Bosni in Hercegovini, ker z razvitkom poUčnih strak se o^tri politična zavest in družabno življenje in odnošaj pojedinca v tem življenjn. kar ie neobhodno potrebno za nadalnii kulturni in nacionalni na-predek v<;akecra naroda. STt Ulfct— toprl|aUMMil Politične vesti. Pozor pri današnjem shodu! Čujemo, da nanieravajo prj danaSnjem shodu »rudeči« asltatorii odvrniti udele-ience velikega narodne^a shoda s Kon-gresnega na shodlč na Trgu pred Mest-nlm domom, da tako napeliejo vodo na svoj ntifn. Takšnih a^ltatorjev in niih eventualne^a hujskanja ne poslušajte, ampak je zavrnite, ce bi prese*lo dovo-llene meje. Predsedstvo ZJ2. pozivlla vse svo-fe člane, da se polnoštevllno In zanes-Ijlvo udeleže manlfestacljskeffa zboro-vanja, kl se vrši v petek, 13. funija ob pol 17. uri na Kongresnem trgu pred! dežefnim dvorcem. Proti Slovencem ata otvorila sistematično kampanjo >Obzor< in >Hrvat«. Skoraj ni dneva, da bi se ne spominjala v bolj ali manj Ijubeznivem tonu nas SlovencGT- Ta zbadanja, ki izvirajo po-največ iz jeze. da se slovenski politiki ne dado vpreči v telige takozvane starčevićanske politike, nas ostavljajo docela hladne, ker se ravnamo po načelu, da je treba mirno prenašati lajanje, ker je to" samo dokaz, da — jašemo« Zato tuđi nimamo namena in ne volje, da bi odgovarjali na vsak posamezen tak izpad, pač pa hočemo te bolj ali manj otrovane pužiće, ki lete na nas iz Zasrreba, na kratko registrirati v informacijo in ravnanje naše javnosti* Tako piše >Obzore z dne 11. t* m- v uvodniku to-le: >Vsakomur so padli v oči neraz-merno večji izdatki za Slovenijo- Po-trebgčina za Slovenijo, ki je po površini in po številu prebivalstva dokaj manjša od Hrvatske, presega potreb-ščino za Hrvatsko za 57,525-513 K- Dober del tega povička je nastal na ta način, da je Slovenija ob prevratu proglasila vse ljudske pole in bolnice za državne, tako da država vzdržava- iz svojih dobodkov sole in bolnišnire. Tsto je bilo že preje v Srbiji- V Hrvatski je ostalo pri starem, to je Sole vzdržavajo občine, a bolnice se morajo vzdrževati pame po sebi ali z draffimi besedami: državljani morajo plačati stroŠke za bol nisko oskrbo, a za siromake jih plača pristojna občina- Hrvatska torej vzdržava 8 svojimi davčnimi prispevki. odnosno priepeva za vzdrževanje Sol in bolnic v Sloveniji in Srbiji, a svoje sole in bolnice mora vzdrževati sama, nalagajoč svojim državijanom občinske cev stavilo na našo stran. Vendar rja nam Poljaki nišo zanesliivi ožii zavez-niki, to pa ne le z ozirom na spor s ČehL Poljaki namreč tvoriio že del vzhodnoslovanskega problema, ki pre-življa ravno sedaj svojo naikritičneišo fazo. Nič se ni zaneslivih znameni, kak-šne državne formacije se bodo slednjič izobličile iz sedanjega ruskes:a kaosa, zato pa rudi ne moremo z zaneslnvost-jo pričakovati politične orijentacije niti pri enem »obrobnih« državnih orsraniz-mov bivše Ruske. Od forme, v kateri priđe obnovljenje Rusije, je odvisna politika Poljske, politika Romunije. pa tuđi mnogih drugih držav. Dokler se ne bo ćela. Vzhodna Galicija osvobodila poljske oblasti, toliko časa ne bo res-nične sprave med Poljaki in Malorusi, •pa naj so slednji organizirani v samo stojnl ukrajinski državi, ali pa kot federativni člen Velike Rusije. Če bo obnovljena Rusija (ali Ukrajina) res po-polnoma pozabila na etnografsko, pač ne povsem romunsko Besarabijo, o tem 5e pač upravičen dvom. Toda od te*a je odvisna politična orijentacija Romunije in posredno sosednjih držav. Tako smo torei jdede svojih bodo-čih političnih zvez na vzhodu doooI-noma na negotovem, ker ie vse odvis-no od nadalinejja razvoja dogodkov na razvalinah Rusije. Ker pa sem mnenja, da ima ta veliki slovanski narod §e veliko bodočnost sodim, da bomo iskali In naSi pr^ ali sld ud sicm Usto vft- I liko oporo, ki jo rabimo, da si zavaru- : jemo vzprico težavnejra političneea ! položaja svoj hrbet. j V najbližji bodoČnosti pa to pač §e ! ne bo aktualno vprašanje, zato bo ostal | tuđi problem velike slovanske federa- < čije se nerešen. Naša zunanja politika j bo morala zategadelj gledati, da se za- varuie v dani situaciji z zvezo z drža- | vami, kakor so nam dane do skicira- ; nem razmotrivaniu kot naravni zavez- niki. Da nam bodo slovanski nrijatelii enako mili, kakor neslovanski, s kate- ! rimi nas vežejo isti interesi in že nre- izkušeno zavezništvo, o tem se mi zdi da ne bo dvoma. Pojavljajo se znova jđasovl o n^-kaki obdonavski federaciji, ki nai se ustanovi. V kolikor bi bila ta federacija identična z zsroraj citirano zvezo enako orijentiranih držav v Podooavju, se mi zdi misel realna. Kdor t>a misli ori tem na zvezo sploh vseh obdonavskfli držav, vključrvši na pr. avstriiske Nemce, Madžare, Boljfare, ta pa dela po mofem mnenju isto napako, kakor vsi tlstl mnoffoStevilnl politiki, k! so trdili, da le srospodarski moment tako močan. da bo oremajcal divergentne nadjonalne težnie v stari Avstriji. Vsi tišti zavest-ni ali nezavestnf prista§l materijalistič-nesra svetovne*a nazora, ki so do sv5-tovne vojne podcenjevall notranlo silo nacilotialne Ideje, si tuđi sedaf mislilo, da nudi geojrrafsko - ekonomska enot-nost obdonavskeca ocemlia ai vsaj razpoloženie k isti dovolj tehten moment za nastanek močne obdonav^ke federacije, ki bi družila iz geoKrafsko-ekonomskih razlosrov tndi naciionalno-politično sprte narode. Kako slabo se obnese koalicija takšnjh nolitično - nsi-hološko različno orijentiranih držav, nam kaže dovoli jasno politika Italije v trozvezi, pa rudi politika Bolsrariie ali Romunije. Vprašanje. v kakih zvezah bomo z zapadnim! državami, zlasti s Trartcijo, pa tvori že poglavje za se. Uteenil bi kdo usovarjati, Ceš. da se jdblie vse zgorajšnje razmotriv*^je 5e oopolnoma v starem stilu. Poudariam, da le naša dolžnost in ne dvomlm, da bo tud! naše najodkritosrCnejše stremljenje, da Čim-preje realiziramo bratsko vzajemnost med narodi brez ozira na lezik in pleme. AH bojimo se, kakor rečeno, da nas* evropski vzhod Še ni na tei točki razvoja, — kakor tndi zapad Se ni — da M bilo že takoj mogoče občno mimo in složno sožitje. Ravno naši dnevi iasno razkrivaiio ^onflne sile današnje ztma-nje politike v Evropi: dokler se te ne soremene, vella opreznost in čuiečnost. Tndi na5a dolžnost le, da se borimo za drnjračne metode nacitrmalneea zava-rovanja, ali ne na ta način, da se nai-orej sami razorožimo in oslabimo, vera v notranfe ODlememtente evropske cfvt-ttzacfje je t>ač 5e oreslaba. «ato ne sme-mo tverati v predobri veri sv>|e*a na-ci^i^lntgn Ah^tffflk^7 A* HL — I« doklade, doftim »o Slovenci in Srbi teli doklad oproščeni-« — Ne prih&ja nam na misel, da bi polemizoTali • temi lx-vođi, tamo to-lo TpnuUnje bi si dovo-lili, šakaj i Hrvati ne nvedo te^a, kar Že odavna velja ▼ Srbiji in kar je bilo uveljavljeno ob prevratu tuđi v Sloveniji? Cesa so vse krivi Slovenci po mne- ! nju »Obzoro?r-mct je razvidno i« te-le notioe, priobč ih* v (t-m lis u 11- junija I-od na«l votti ^Slovtii^i pri \Vilponuc: iSa, drui^m moštu prnaša; o poroci lo o poseti -kofh Joglič in Slovonnev pri Wilsonu Prav v trenutku, ko je Wil-son sprejel Slovence, je imela naša parlamentarna delegacija, ki je bila v Bruselju. namen. da se napoti k Wil-sonu s posebno tendenco, da ga o tem kritičnem trenotku uveri, kako delajo vse stranke složno na organizaciji nove države. Eer 90 bili tuđi FIrvati v ti delegaciji, so leti osobito zahtevali, da naše poslaništvo posreduje avdijenco pri Wilsonu, a žalibog nišo u-peli ter so se tako vrnili iz Pariza- Talvšne pogreško bj se vzpričo italijan^ke kampanje ne smele dogajati< — Ti prekli-cani Slovenci delajo zares napoto vse povsodi! So slučaji, ki nišo več sluca-ji- Prav gotovo so prišli v Pariz in se napotili k "VVilsonu samo radi tega, k^r so izvedeli. da hoće k .Wilsonu tuđi parlamentarna komisija, z ooitnira na-menom, da to preprečijo. No, prihod-njič bodo že Slovenci krivi, ako kdo . izmed gospodov pri >Obzoru« ne bo moprel kihniti- (>Obzorc zares že dela konkurenco >koprivamc še uspešneje, kakor doslej, čeprav neprostovoljno)- Prihajajo zopet na površje? Iz Št- Vida nad Ljublljano se nam poroča: Naš Sokol je razvil po petlet-nem vsiljenem počivanju znovič svoja krila, eamozavestnejše, kot pa mu je bilo mogoče za starega avstrijskega režima. V maju se je ustanovil pri Sokolu ženski telovadni odsek, ki §te|e da-nee 54 članic. od teh 20 telovadkinj- — Ker tukajšnji Sokol nima laetnega do* ma, mu je delovanje olajšano, ker srne na dovoljenje vlade porabljati t ljudeko-šolsko telovadnico v telovadno vzgojo. Prepričani smo, da bo v najkrajšem času tuđi dozdaj ovirano vprašanje na-ražčajove telovadbe kmalu rešeno* Tukajšnji Sokol se je zavedal svojega kulturno - vzgojnega pomena že pred vojsko, za to pa je imel že takoj ob ustanovitvi pod zaščito Sokolstvu nenaklonjene Avstrije dosti o d k r i -tih sovražnikov« Nepozabni ostanejo napadi, preganjanja in bojkotiranje članov od strani elementov, ki so našli vedno svojo zaslombo pod okriljem tedanje deželne vlade in pa đeželnega glavarja- Posebno slast so začutili ti ljudje ob izbruhu vojne- Denuncijacije, ki so imele predvsem smer, da stro v St« Vidu sokolsko misel, so se pošiljale na avstrijsko vojno poveljništvo proti osebam. ki so zakrivile le to, da so bili elani Sokola in nišo klonili glav tuđi takrat, ko se je šio za živeti ali pa po-giniti- Temeljito pa se je list obrnil, ko so se izpolnili nekateri ideali Sokola in je tem mogočneje in samozavestnejše povznesel let v svobodni svoji Jugoslaviji. Sokol je postai v svoji lastni državi činitelj, kateremu se ni treba boriti več za obstoj, ampak si je svest svoje neizčrpne življenske sile v uver-! jenju. da nar>oči kmalu oni Veliki dan, j ko bomo vsi bratje, vsi Jugoslovani Sokoli. Kot tak narod si bomo ustvar-jali uspe^no bodočnost- Trenotno nas greni le to, da so se prelevili za avstrijskih časov o d-kriti neprijatelji, ker jih je danea strah, v zahrbtne rušilce tega, kar je našemu narodu najsvetejše: bratstva, svobode, enakosti. Vsako sredstvo jim je dobro, da ovirajo delovanje tnknjšnjega Sokola- — Tako so zakle-\ nili enostavno §ol««ko telovadnico, v kateri je gojil đozdaj Sokol svojo telo-Tadbo! Toda bodite prepričani rušilci, da ! bo prebolel Sokol tuđi ta udarec- Ne " kloni, ampak pocetje Vaše vžiga v njem jekleno voljo, da to kar vsled Va-j še krivde zamudi, v najkrajšem času ! izpopolni- — Vemo rudi odkod vse to« Kakor so izsrinili nekateri šuštersičovci s površja. tako gotovo priđete na vrsto tuđi vi drugi, da prejmete svoje zasluženo plači lo- — Kako dolgo naj gledamo takega šolskega vodjo kot je Bajec in kako dolgo nam bo nagajal dekan brez dekanije, ki je imel svojčas pod svojo streho grofa Chorinskega, (da* nes nima prostora niti za enega pri-morskega ali koroškega begunca), s katerim je romal po Ljubljani in Du-naju samo za to, da bi uničil v St- Vidu narodno zavednost *in predvsem Sokola? Prva naloga naša bodi, da se od-pravijo strankarski boji, da ee bomo mogli razvijati in napredovati, zginiti morajo iz javnega življenja v St- Vidu, vsi tišti, ki imajo za sebo] crno pretek-lost. — Poskrbeli za bomo, da se ključ od telovađnice kmalu zopet najde* Mmrodl Yw\m trohođm ni fetolBAf dtUtr Uvi to m feral i t*i top* |amMiI 1 Slomdd svet SLOVAŠKI SOCIJALISTI NIŠO PROTI NARODU. LDU. Prasa, 12. junija, (CTU.) Slovaški socialistični poslane! so objavili poziv na ljudstvo, da se mora predvsem nastopiti % vso silo proti Madžarom in da morajo biti v tem postopanju vse stranke solidarne, O znanom generalnom avditorjo BoubliKn r;zpravljajo češki listi in kritizirajo zlasti dejstvo, da se ni uvedla proti njemu kazenska preiska-va- >Cesk£ Denikc objavlja dolg čla-nek, v katerem med drugim izvaja: >število juslifikacij v sožki annadi je doseglo pod justičnim referentstvom generalnega avditorja Boublika neveiv jetno visino- Justifikacije so se izvrše-vale na ljubljnnskem strelišču, kjer je v času Boublikovega poslovanja nastalo ćelo pokopališče- Ni potekel teden, da bi ee ne pomikal bil dva do trikrat po ljubljanskih ulicah kare z nesrecnimi obsojenci v sredini. Justifikacije. to je bilo njegovo življenje, samo kadar je bil kdo ustreljen, se je ču-til zadovoljnega- Kakor da bi krvoločnost srednjeveških inkvizitorjev slavila v tem človeku svoje vstajenje in kakor pri onih v večjo čast in slavo božjo, pri tem pa >v večjo čast in slavo Avstrije-< Kdor izmed Čehov je imel priliko ga spoznati, je imel samo ču-stvo studa nad tem rojakom in odkrito je treba priznati, da je nas bilo tega človeka tako sram pred Jugoslovani, da smo se zarekli, da ga po vojni no-tolčemo in naj si o tem ljudje mislijo, karkoli hočejo — a bili smo to samo akademično izobraženi in lahko trdim tuđi zelo finočuteči ljudje* Tako je torej bilo! Kako vroče smo si želeli, da bi se izpolnila njegova čestokrat izražena želja: >Je to sramota biti Čeh. Ako bi le vedel kako, takoj bi izstopil iz tega prokletega naroda« Dva čast-nika, ki sta v oficirski obednici govorila češki, je nahrulil, da bi se sramo-val govoriti ta jezik* Svojega češkega pokolenja se je tako sramoval, da bi se rad iznebil ćelo svojega imena in da je Ijudem pripovedoval, da je on prav-zaprav franeoskega pokolenja in da se je njegovo ime prvotno glasilo >pou-blique* Zalibog, da se njegova želja ni mogla izpolniti- Ostal je član češkega naroda in sedaj ga imamo i v naši re-publiki« Gotovo bo zanimalo našo javnost izvede ti, kaj se je s tem možem zgodilo. SvojeČasno je vzbudila pozornost vest, ki so jo z izrazom zadošče-nja priobčili skoro vsi oeški listi, da je bil Boublik, vračajoc se na češko, aretovan na kolodvoru v Horaždovicih in prepeljan v Prago- Toda zanimanje za to stvar so je žalibog skoro poleglo in v zadnjem času se je nanjo docela pozabilo- Naši republikanski uradi so ta slučaj uredili docela na tihem in na njem se je uveljavil, kakor se zdi, stari avstrijeki birokratizem. proti čegar poslovanju v naši republiki se vedno češće čujejo oštre pritožbe- Poudarjalo se je, da ni mogoče preiskati posamnih slucajev, da ni možno dokazati, da je vedoma kršil zakone itd., da se je vse ono godilo izven naše republike, da Boublik ni aktiven član naše armađe in da vsled tega tuđi naša sodišča nišo kompetentna ga soditi- Iz teh razlogov so ga izpustili in đanes mn češko - slo-vaška republika ćelo izplačuje generalsko pokojnino, dočim plačuje Nemška Avetrija generalom, tuđi takim, ki nišo ničesar zagrešili, samo penzijo polkovnika! • - • A kaj je s protizako-nitim vplivom na avditorje, izmed katerih je vsakteri naravnost izjavil, da bi bil prav pred prekim sodom lahko dosegel drugo kazen kakor kazen smrti, ako bi no bilo nad njim brezobzirne-ga Boublika, da pa je tako moral, iz-ročen na milost in nemilost Boublika, predlagati in glasovati za kazen smrti in javiti tuđi ostalim sodnikom-laikom ferman, da morajo glasovati samo za najostrejse kazni- To vplivanie je bilo odlocno proti zakonito! A kaj selo ta strašna morija 142 Srbov dne 18. av-gusta 1914-! Ta umor se je izvršil brez vsake preiskave in brez vsake sodbe, samo na ukaz Boublikov, a pri tem so bili obešeni ljuđje, mlajši od 20 let • • . Najrazumnejše se nam zdi Macharjevo stališče, ki je rekel: >Samo one velike grehe, ki se ne odpuščajo niti v tem, niti v onem življenju, samo te sodimo-RazloČujmo Petrovo slabost od Jude-ževe izdaje* Odpuščajmo Pilatom, za Judeže pa imejmo samo vrv, vsaj mo-ralno< A Boublik je zagrešil pravcato izdajo Judeževo in izvršil dejanja, ki se ne odpuščajo niti na tem, niti na onem svetu, za to se mora £ njim obračunati* DoH x UiUmI vo\wlml kaplte-Miti! DoH x roparJI ■■!• trobode! Brn Trsim uia swoboda ni popolaa! Eoroikl brat]« io alio wil reienl! Prskmuo! •Impu ftakal« rt-«Ut#! štev. 138. .SLOVENSKI NAROD*, ćm* W. Jtmfj« ifrlfr Stran S. Primorski Sokolski Krofak. Vabimo vse sestre ta brate na sestanek, kl se vrsi v soboto, dne 11 t m. ob 30. uri v klubovi sobi re- stavracije pri »Zlatorogu« v Gosposki ulici. Qrc z* tz-volitev delesratov za občni zbor S. S. Z. in za ustanovni sabor Sokolskeea Saveza S. H. S. v Novem Sadu. Prosimo pol-noštevilne udeležbe. Odbor. Slovenska Sokolska Zveza. Teh-mčni odsek. Glasom sklepa tehnične*a odseka S. S. Z. se morejo udeležiti izleta v Novi Sad upje* delesratov oni telovadci in telovadkinje, ki jih pod Ia5tno od^ovornostio preskusi žuonl načelnik o predpisanih vajah in vidira njih lesritimacije. Brat je župni načelniki izvršite vestno in brezobzirno svojo dolžnost in javite nemudoma Ifsto telovadcev in telovadkinj: ime, stan, na tehnič. odsek S. S. Z. Kdor priđe v nedeljo na zvezni občni zbor, naj vzame telovadno obleko seboj. Ljubljanska Sokofska Župa. De-!esatje (odposlanci) za Sabor v Novem Sadu iz društev ljubljanske Sok. župe 5e zbereio v nedeljo, dne 15. juntfa 1919 ob 8. uri v telovadnici »Ljublj. Sokola« na razgovor o delu na Sali nru. Na pomoć mnlrajoilm Oorf-čaaom! Primorci! Notranld! Vaša dolžnost |e, da prihitite vsi kot en mož na protestni shod. k| se vrši danes ob po! 17. uri. Vsi begunci se zberemo ob 16. uri pred Prešemom in gremo skupno na shod. Vsi, brez izjeme na shod!!!!________Tržaška mladina. Režimo toptano Istro I Dnevne vesti. Gosti- Danes prispe v Ljubljane naš finančni minister dr- Momčilo N i n č i č« Ravnotako prispe znani ruski nacionalist grof Bobrinjskij- Čevljarska zadruga v Lfubjani opo-zarja svoje člane. da naj danes ob 16, uri zapro svoje delavnice in trgovine ter se udeleže shoda na Konjrresnem tr-gu. — K. K o r d e I i č. Jelena Lazarevlćeva v krosu SIo-venk. V torek popoldne se je na povabi-lo »Splošnega slov. ženske^a društvac zbralo v mali dvorani Narodnega doma okoli 60 Slovenk, zastopnic različ-njh organizacLJ, da pozdravijo iz Beograda došla Rosta, gospodično Jelo Lazare vićevo, profesorico socialnih ved in juristko, gospodično Jovanovićevo, hčerko bivšega srbskega ministra v Beogradu. Gosta sta pozdravili pred-sednica ga. Franja Tavčarjeva in gdč. Manica Komanova, na-kar je v prisrčnih besedah odgovorila gdč. prof. Lazare viceva ter poro-cal a o svojem posredovanju v korist naše nedeljene in neokrnjene iugoslo-vanske domovine pri angleškem kardinalu Bourneju, ki je v Beogradu stano-val v njeni hiši. Svoje poročilo je zaključila s pozivom, naj tuđi Slovenci nikar ne obupavajo, ako nam pravkar preti Luda krivica iz Pariza, češ\ da se je tud i njena ožja domovina srbska morala boriti stoletja. dokler ni končno sijajno zmagala. Vseh Jugoslovanov, to-rej tuđi Slovence^ dolžnost pa ie res-no delati, delati za kulturni in gospodarski napredek ter za čfm živejšo zavest, da smo Slovenci. Srbi in Hrvati močm in nepremagljivi le v najpopolnejši slogi in edinstvu. Nato se je razvila neprisi-Ijena zabava, h kateri so prispevale posebno ga. Pipa Arko - Tavčarje-v a kot pevka, gdčna. Renata M i 1 e t i -ćeva kot elegantna plesalka solistka. Slovenke so postregle s čajem, zakuski in drugim. V torek dopoldne in v sredo dopoldne Jn popoldne sta si srbska gosta v spmnstvu tajnice »Splošnega slo-venskega ženskega društva« ogledala Marijanišče, Lichtentumični zavod. Eli-zabetno bolnišnico, JožefiŠČe, hiralnico, Mladjko (licej) in gluhonemnico. Gospodična Lazarevićeva se je poklonila tuđi z. knezoškofu drju. Jegliču, ki jo je jako prijazno sprejel. V sredo zvečer je predavala gdč. profesorica v veliki dvorani Narodnega doma pred izredno mnogobrojno zbranim občinstvom o muke-polnem. nad vse požrtvovalnem delo-vanju srbske žene tekom sedemletnih voin. Naposled je z živimi bese dami bodrila tuđi Slovenke, naj vztrajajo do končne popolne zmage. Povabila jih je v imenu vseh srbskih ženskih društev, da se udeleže dne 14. julija t 1. v Beo-mdu ustanovitve Zveze vseh jugosio-vanskih ženskih društev ter da se združimo v skupnem velikem domo- in ro-doljubnem delu. Gdčna Lazarevićeva je bila tuđi v Kamniku in Radomljah, kjer se je takoj seznanfla z našim ljudstvom; danes pa se je odpeljala na Bled. Stanovanjska beia v Ljubljani- Do-?ti uradnikov in uslužbencev, zaposle-nih v Ljubljani, imajo svoje družine So v Trstu, ker za te nišo mogli dosedaj najti v Ljubljani, oziroma v njeni okolici, stanovanja- Z regulacijo valute- v Trstu je pa to uslužbenstvo sašlo t skrajno kritičen denarni položaj, ker mora pošiljati družinam lire, za katere se mora v Ljnbljani plaćati po S K 70 vin. do 3 K 90 vin- Ako pomislimo, da se mora sedaj v Trstu za stanovanje Plačati toliko lir, kolikor preje kron in da to razmerje velja tuđi sa žUtUm in druge potrebfičine, todaj «1 Uhko vsak predstavlja^ kake žrtve zahtera otetoj tek draftU; in rrojm ▼ Trate, kakor tuđi ▼ Lrfttfcljud jreUnj« le esm ndeel in skrb, in ts> Je: mm ka* mila dobiti stanovanja ▼ Ljubljani* Ker ba sedaj ▼ Ljubljani ftallbog ni nnom, ke-mor bi ee pHzadeti v tej stiski eanogn zateCi, in kar je t tem oijru obstoJf«B uradov, so vsi brez pozitivne vredno-s-i, opozori se slavna vlada, osiron* poverjeiiištvo za socijalno akrbetvo. da uve'javi vaaj v toliko svojo avtoriteto, da bi posretiov >lo, da se vsaj prva sta* nov a nj a, ki bodo sedaj v Ljubljani prazna, odkf>?*io v prvi vrsti uradnl-kom in nslažbenoem, ki imajo svoje družine se v Trstu- Ni veliko teb, a vsi ti postanejo v kratkem žrtev obstoječib razmer- Vemo, da poverjenistvo za socijalno skrbstro ne more delati ftude-žev, zato opozarjamo tuđi hišne pb-sestnike na te razmere in jih prosimo, da jih upošterajo in da dajejo v prvi vrsti tem revežem prazna stanovanja na razpolago- Vprašanle stanovan). Vsi uradniki, uslužbenci in delavci državnih, dežel-nihf žeiezničnih in drugih avtonomnih uradov, ki i<čejo v Ljubljani stanovanje, so naprošeni, da do 18. t m. izpolnijo poizvedovalno polo in jo izroče stano-vanjskim zaupnikom svojega urada. Tiskovina se dobi brezrlačno pri zauoni-kih in pri vratar ju dekli^ke^ra liceja na Bleiwefsovi cesti fn se izpolnjena odda istotnm. »Narodni dom« in priredjtve v njem. Naprošen? od »Mestne hranilnice ljubljanske« rade volje objavHamo. da se ona ni njkdar potrajala z nobenim pod-jetnikom radi prodaje »Narodne^a doma« in tesra tnd| staviti ni mos:Ia, ker n; lastnica te zrradbe. Lastnik je mar-več društvo »Narodni dom«, čegar društveni odbor, izvolien 6. aprila 1918, tuđi edini oddaia prostore in je oddal tuđi reprezentacijsko dvorano. — K no-tici v včeraišnjem »Napreiu«, da bt se moral za razne Drireditve in izrablja-nja teh prireditev »že kdo pobrisrati«, samo konstatiramo, da se je pobrigata za stvar mestna obč:na. kl je v posebni vlogi opozorila policijsko ravnateljstvo na te prireditve. Tu^i naš list je zadevo že obravnaval. — Kar se pa tiče trđit-ve, da napravlja neki »liberalec« U. spri-čevala plesneara pouka, bi mi lahko popravili, da je ta »U.« socijalni demokrat »Naorejeve« vrste. Ce to mnenje »Na-preju« ne uffa.ia. nai se sam odvadi kovati iz takšnih afer političen kapital, če-prav mu je potreben. »Laski vojaki — tatovi«« Iz Kranjske gore na Goreniskem se poroea, da je zadnji Čas izginilo več glav goveje živine, ovac in konj, ki so se pasli v blizini demarkacijske crte- Začeli so takoj iskati tatove, in krvava sled jim je pokazala, da so to italijanski vojaki Ved posestnikov iz Kranjske gore ima vsled tega občutno škodo- — To le po-trjuje dejstvo, da so Italijani, četudi imajo na jeziku vedno besedo kultura, v resnici Še daleč od nje- Najbrže se je Italijanom zahotelo po dobri govedini, vsled česar nišo mogli premagati svojega poželjenja. da ne bi iztegnili svojih dolgih prstov po tuji lastnini- In poleg tega je meso v okupiranem ozem-lttu redka in silno draga stvar. Italijani imajo res prevelik apetit po tuji lastnini. Turistovski hotel »Aljažev dom« v Vratih je »Slov. planinsko društvo« otvorilo dne 8. junija t 1. Turisti in iz-letniki dobe v hotelu vso oskrbo, ka-kor je bila pred vojno. V hotel se sprei-mejo tuđi crost? zadaliiši cas. Takjm gostom se priporoča Čas do sredi julija ali pa mesec sentember. ko je turistovski promet mnniš;. Koča na Veliki Planini nad Kam-nikom se otvori v soboto/ 14 tm. Vojnik, pošta. Stev. 554/ prez. Vse stranke. kater • so vnbčale od dne 21. do vštevši 28. tnajnika t. 1. pri tem uradu kakšen znesek bodisi potom na-kaznic, bodisi poJožnic, se naj nemudoma zglasrjo s sprejemnicami pri pošt-nem uradu Vojnik. V Ljubljani, dne 11. junija 1919. Višji poštni ravnatelj dr. Debefak. Na nstanovnem zavoda za sluhone-me v Lhtblfanl se bodo s pričetkom šolskega !eta 1919/20 vnovič spreje-mali gluhonemi Soloobvezni otrod na prošnjo rediteljev in njih namestnikov. Pokoji za pripust k pouku, oziroma na sorejem v zavod so: 1.) Oluhonemost ali takšna stopnja, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovne^ jezika; 2.) izpolnjeno sedmo in ne Se pre-koračeno dvanajsto leto življenja fn 3.) primena telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejema so torej izključenf bebasti, slabomnni in božjastni otroci, potem otroci, ki imajo nalezljjvc bolezni in druge telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprefetf otroci, katerih govorila nišo zmožna, da bi se priučili glasovnes:a jezika, nadalje otroci, ki so v velik] meri kratkovidni aH daljnovidni in ld močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizknšnlo, ki Jo ie prebiti v zavodu; dan in ura te preizkuSnfe 9e razglasita ob svojem času. Oojcnci mo-rajo v dobi svojega izobraževanja v zavoda dobivati stanovanje fn hrano proti pladln letnesra zneska 300 K. Ako se uboStvo dokaže, se preskrbovalni stro-ški lahko znižajo ali popolno izpregle-dajo. Notranii jrojenci dobivalo vso pre* skrbo v zavodu, vendar JA morajo tišti, ki so Jih dolžni prežfvfjati. preskrbetl s predpfsano %rbnio oMefco In s potrebnim perifom. Notranji gojencl moralo prinese s seboj v zavod ta-le oblačila v dobrem stanju fn zaznamovana, in sicer dečki: 2 gornji oUeki, klobuk in zimsko suknjo* dvoje čevfev, 6 arafob 6 snodn* htoč. 6 piMf ■»▼*?• • **-tdk robc«v in đtirifcs d*2k%Jj*%$ co» dvoje čevljev, 6 «lc 6 tpniiih ML 6 alat 3 mpi»J*&£*"*£ Mt^jif, ^ parov nocavte, 6 iepnfli rob- cev in ddEnik. ProinU «a pripust k po-uk«, osirona *a spreN« «Wriiift fCK ieacev v tavod. oal it ćo dne 25. ft. niia 191» vlože rrt ravMtelJstv« u$u-novnegi savoda za fluhoneme v Ljubljani. ProSnie je opremiti z nastppniml llstinami: a> z rojstnim listom, b) z iz-pričeval *n o cepljenfli kezah. c) z zlravnišim izpriCevalom o Rluhonemosti, z n?roved:o, kako je nastala, In o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskiml naznanili, če jih dotičnik ima. Kadar se prost, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je vrhu tesra priložiti izkaz o premoie-nju vV zavezno Pismo, da bo plaćeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na I eto, ali pa r.ai se priloži ubožno izpri-čevalo, napravljeno v zakoniti obliku Ixpr«4 novom«&ke poroto. Kot prvi ]e prižel na vrsto pri tem porotnem zasedanju 27 let stari Jože Medveftcek zaradi hudodeletva tatvine- Dozdaj te ni bil kaznovan- Med vojno je bil šofer in je zaćel barantati in trgovati- Po preobratu je prifeel domov in nadalje-val > trgovino* z mesom, maatjo in bIIo-nimi predmeti- Rer ni imel sam denar-ja, ata mu posodili mati in seetra glavnico 2200 K- Za vse je nakupil blaga, toda oblast mu je zapleniia vse blago in na mah je postal siromak- Ko se je vrača! praznih rok domov, sta ga vjela na veliki petek letos nevihta in no6-6el je spat v hlev Apolonije Mrežar na Cimernem. Ko se je ogrel in prespal, je začel premišljevati o izgubi 2200 K-Sklenil je odpeljati Mrežarci par volov in jih prodati v Celju, da priđe zopet do obratovalne glavnice. Sklenjeno, storjeno- Gnal je oba vola, vredna 10-000 K, čez Radeče na Zidani most in od tam proti Celju- Ravno pri mostu v Lažk em trgu so pa čakali nanj orožni-ki, ki so bili obveščeni brzojavno- Pri-znal je na mestu- Njega so saprlit vola pa oddali Mrežarci- Medvešček prizna-va odkritosrčno in skesano- Porotu i ki so potrdili njegovo krivdo soglasno in sodišce je obsodilo MedvešČka na eno leto ječe, pooštrene s trdimi ležieči, vendar se mu bo štel v to kazen tuđi preiskovalni zapor od 19- aprila 1919 naprej- — S sodbo je zadovoljen. — Drug slučaj zoper Fero Stezi nar ja in tovari še zarp.di c^olinfije je preložen- Hranilnica kmečkib občin v Ljubljani tem potom ponovno vabi vse zz. upravnejra odbora, katerim so se vabila na X. sejo, katera se vr§i 16. junija ob 15. uri v sejni dvorani »Ljudske posoiilnice«. že odposlala, da se blasovolijo si^rno udeležiti seje, da ne b! bila nesklepčna, ker je veČ esr. upravnega odbora iz okupacijske jra ozemlia in v Beograda, kateri se ne bodo mogli seje udeležiti. Ravnateljstvo* Koncer se vrSi v eedeiio. 15. L m. na vrtu Narodnesra doma ob 15. uri. V slučaju slabega vremena pa v prosto-rih restavracije. Svira orkester »Da-Iibor«. Kino Ideal opozarja slavno občin-stvo, da se vrši danes vsled velikega protestnejja shoda na Konsrresnem trgu samo večerna predstava na vrtu ob spremljevanju jtfedališke srodbe. Pred-vaja se zadnjič zanimiv osrrski film »Smrt — maščevalka«. krasna drama v 5 delib ter burka v 1 dejanju >Ce le kdo predebd«. — Jutri v soboto. ako film pravočasno dospe prvi del senza-cijonelne filmske drame »Kajnc z Erick Kaiser - Titzom v kI. ulojd. Umri H v Budimpešti c AIlik M a 1 i t s^_h. N^v m. p.!_____________ dorfika Brte *•*•!• Mtell Valno sa galiste. Po sklepa »Internationale Liqul-dierungakommissionc se morajo % 28-febrnarjem 1919 vpokojiti vsi gažisti bivše avstro - ogrske vojne mornarice, inkluzivno gažisti brez čina* Izvzeti so samo oni, kateri ao ie prevzeti v državno službo jedne na novo nastalih driav- Ker potemtakem >Liquidierendes Kriegsministerium * Marinesektionc od 1* marca pocen§i ne izplačuje već akti-vitetnih pristojbin, je le v lastno korist vseh gaSistov, osiroma gažistov bres čina bivše avstro - ogrske vojne mornarice, ako prijavijo ▼ proteci na >Liqu-Kr- Min-Marineeektionc vse morebitno Se potrebne podatke sa ođmerjenje po-kojnlnskfn dohođkov. Za tosadevne protaj« m nm raspo-lago tiskovine, katere •* dobivajo pri >Liqu. Kr* Min- Mar* Sektion«, pri >U-kTidaturi ratn« mornarice sa mirovine « Zagralm, Rwk>tfova vo|nfmmc te p* pri podpiaanemu uradu* Oni gažisti bivše sunarie* katari so *• pr0vm«a v drtavno almibo J*4m na bovo nairtalih drlav te katerife so vslođ toga sodnj ne moro mpoMoviti so vpokojitev morajo vpoolmti >Uqu- Kr-Min* Mar. Sektionc alntbeoo potrđilo, da so od drtave namesfieoi* Prošnje te potrdilm sjorajo dospod aajkasnols do 90* JvilJ* >UkviđalaTi ratne mornarico sa mirovino « Zagro-b«€, katora jih bode potom akupno poslala na Dona}* Profalo te potardila sa faiiste (sja* Hm broa dtea) is Slovonii* sprojoma t svrao iHuialfo udpromo podplaanl ara4 ako so ▼poiljojo do oafkasooja m> JaBiJa 191» * Evidančni te inlor-amtivai urađ sa aornarico, Ljubljana, Danajska eosta SI-__________________ tlfUisiH___________ Roltorn. Pcvsko druirvo Liubl|ansld Zvon« raspisuje tri nagrade v znesklh po 500, 300 in 200 kron za tri najboljše izvirne, še ne objavljene možke zbore, na bese-dfla domaćih pesnfkov. Komponirani morajo biti v modemem duhu, a ne v pretežkem slogu. Društvo bo nagrajene skladbe dogovorno s skladatelji izdalo in si pridrži pravico prvega izvajanja* Nagrade bo prisodRa en mesec po raz-pisanem roku posebna strokovnjaška jury. Skladbe naj se posije najdalje do 3C junija 1919 na naslov: »Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, z imeni skladateljev v priloženih zaortih kuver-tah. Svet uje se, da ne pošiljajo skladatelji skladb v rokopisu. temveč v pre-pisu. — Odbor »LJublJanSkega Zvona«« T »FoUkaas« Ja rosni g» ta pl Mllotieova is Zagroba IgnN la Gordo- Utoloftanjo StrtediMrfOviB ienakih tipov Jo proiakooano murilo s« nmetnifiko potenoo, kar no šahtova sa-' mo mnisolno poglobitvo v njih dmoHi vprav nevorjotno ali vaaj safonotna notranje gibe, nogo tuđi so dotro utr-jeno rutino, ako naj stopijo glođaksi blizo kot živi, no pa kot sgolj misogin-sko prikrojeni tvori* Dasi saSotnica, Jo gospodična pL Miletieeva Ispričala) zmožnoet sa inteligentno oblikovanje, kar ji gre v tem večjo pohvalo, kor je bila njena Gerda ponajvoč samobitna atvaritev* Ako so odstoje nekaj nepotrebnoga patosa, je odela svojo vlogo z vpoštevnlmi vrlinami, pri domar sta ji uspešno služila i prikupna sunanjost I pregibni, zvočni organ* Konenl prizor je sezal do srca z nepotvorjeno prirod-nostjo in čustveno nožnostjo- — Gospodični pl- Miletičevi sta bila Izročena dva krasna čopka, občinstvo pa jo Je po vsakem dejanju nekolikokrat pokli-calo pred zastor. — n — lahtavMBO Dalmaeqo i otoU! Nainoveiša poročila. Naša posebna brzojavna porodila. DESAVOUBRANI HERRON. Pariz, ll.iunija. Prosluli profesor fierron se je zadnji čas vedno bolj od-likoval z napadi na ameriško politiko y predavanjih, člankih, intervjuvjh in izjavah. Švicarsko' ameriško poslani-štvo je izdalo svojo uradno izjavo, da zastopajo vse te Herronove izjave samo njegovo zasebno mnenje, da v ni-čemur ne obvezuieio ameriške vlade in da mož ta čas ni v nikakršni zvezi z ameriško delegacijo. To izjavo je med drusrim oovzrocilo tuđi ajdtatorično de-lovanje Herrona proti Jusroslovanom. RAZNI NEMIRL London, 10. junija. Sedaj so se do-znale podrobnosti o raznih revolucijo-narnih jrfbanjih, o čemur se pa ni smelo javljati. V Egiptu so nastali nemiri med angleškim okupacijskimi četami, ki se upirajo vednemu odlas*anju demobilizacije. Njifiovi volaški sovjeti so po-slalf vojaskemu guvernerju neke vrste ultimatum, v katerem zahtevajo, da demobilizacija konca avgusta 1919. — V Kanadi je mvietska vlada v Wmnipegu vladarica skoro vsega zapada. Pričetkom iunija se je pridružfl pokretu tuđi otok Wancouver. NEMIRI V ITALIJI. Mllan, 11. junija. Revolucijonarna razburjenost preveja vso Italijo. V Ne-apoliu in v Kampanji traja še vedno generalna stavka. V Neapoliu je došlo do krvavih spopadov med vojaštvom, ki je demonstrante razgnalo. Do krvave-srn spopada je prišlo tuđi v Varese. V Rimu je delna ministrska kriza. KRIZA? Lacern, 12. junija. Laska in nemška propaganda slikata položaj, ki je nastal v Parizu vsled stavk raznih strok de-lavstva, za precej opasen. Depeše, ki jih dobivamo, pa to odločno zanikajo. Težko je napraviti jasno sliko o obse-gu in dalekosežnosti teh stavk, ker fran-coska cenzura ne dopušča objav. Izgleda pa, kakor, da bi se bi i žal a medna-rođna kriza, ki je v zvezi z dolgotraj-nim mečkaniem na pariški konferenci in z nezadovoljnostio z raznimi polo-vičnimi rešitvami. LAffl IN RADIČEVE SPOMENICE. Mllan, 10. junija. »Corriere dela Sera« javlja, da so Hrvati poslali na konferenco memorandum, v katerem zahtevajo, da se Reka priklopi Italiji. Ne moremo verjeti, da bi ćelo nevrastenik Radić bil zmožen takšnega izdajstva. Izgleda, da so Lani falsificirali večji del sličnih izlav in memorandum mogoce v zvezi s kakšnimi plačanimi induviduji in da je Radić s svojim hujskanjem samo dal povoda Lanom za takšno po stopanje. ZASTOJ KONFERENCE. Pariz, 12. junija. Jadranski problem Je stacijonaren. Novih posvetovanj o njem ni bilo, isto velja za celovško kotlino. V ospredje je stopilo zopet poga-janje z Nemčijo in referati raznih komi-sij ter boliševiško vprašanje, admiral Koičak. vojaške operacije okrog Petro-grada, eventualni pohod armade na des-nem bregu Rena, vojna odškodnina in madžarski napad na Čehe. V naših vprašajnih se med tem nadaljuje z obeh strani obdelovanje raznih odločujočih faktorjev. V splošnem se opaža neko krizno rarpok>ženje, ziasti tuđi radi vesti o raznih stavkah. »Journal des De-bats« v mestoma konficlranih uvodni-kih oštro napada Italijo radi koketiranja zNemčUo. NOVA »TROZVEZA«. liMora, 13* junija* Veliko pozornost vsbuja Članak, ki ga objavlja v da-nafiujl jutranji >Noae Zuricher Zei-tange grof Voltolini, znani zaapnik Avstrijskega sananjega urada in snan političar bivše Avstrije, prijatelj Chlu-meckega, Aarenthala, Berchtolda, Czer-sJna in dr- Ta goepod priporoča za bo-đočnost tesno kooperacijo Ogrov, Av-strijoBV in Lahov. (Francozom bo še solo iai da so stavili sedaj vse na la-ftko karto!) NEPOPUSTLJIVI FRANCOZI- WHr 8ON SE UDAJA- Farsv 1» fsslja- Razne komisije, kl so hnolo noloc^ dsi noiooajo o nonv ških protipredlogih. so koncala svoje delo, izvzemši komisijo o ekonomskih zadevah. Loucheur objavlja, da pridobiva na terenu franeosko staliide glede reparacij, v smislu, da se imajo vse* kakor vzdržati prvotni pogoji in da ne srne pritl do nikakršnlh olajšanj* Wilson je pripravljen na kompromis, da se ima v najkrajšem roka plaćati kar le mogoce, ziasti svota Ifi5 mill-jard, ki bi jo morala plačati Nemčija sa' reparacije- Presežek naj M se isplatel v poznejsi dobi na druge načine, vendar tuđi ta v skrajšanih roMfch ZOPET »PREZGODNJB« VESTI- Pariš, 12. junija* >Ldbertec satr|n-je, da so vse vesti o plebiscita v Zg-Šleziji prezgodnje in netočne* Glede oelovške kotline se bavijo seđs} % into-lijo posebne države ali plebiscita ali de-litve- (!) Isti list pravi, da je Četvorica izđelala odgovor Nemcem In da je ta odgovor že tiskan. — Francija sahteva od Američanov, da pristane|o na to, da ostane desni breg Bena oa pet let sa-seden* ANGIiEŽI OPOZARJAJO NA ZVEZO MED NEMCUO IN OCOtfiKIU DO- GODKI. London, 10- junija* >DaĐy Mallc prinaša uvodnik >Svarimo<, kl vzboja pozrnost in v kterem pravi: >0rni oblak i se zbirajo na mejl OehoslovaJke-Naj bodo Zaveznikom pravočasno svarilo pred neizbežno novo nenriko ofenzivo, s ktero sknSa NemČija ▼ saidhijl uri onemogociti Antantin mir. Bela Kunove boljševižke legije so udrls ▼ Čehoslovažko, v ta važni elan zdrav-stvenega kordona, ki smo ga ustvari!!, da brani zapad pred kugo istoka* Mirovna konferenoa je sicer poslala Madžarom takoj grožnjo, đa se bo proti njim poslužila skrajnih sredstev, ce takoj ne preneha napad proti Cehoalova-kom* Obseg grožnje in nevarnosti no-vega srednje-evropskega bloka moramo pregledati- Da li imamo posla s si-stemnim poizkusom madžarskih boljse-vikov, da sežejo ▼ roko> Nemeem, ali je istočasnost samo slučajna, se bodo Nemci madžarskih dogodkov vsekakor poslužili, da prisilijo Antanto k bolj-šim mirovnim pogojem. Nemški >Draht-zieher«-ji, junkerji in Židovi, bodo gotovo porabili priliko, da namecejo polena med kolesje kompliciranoga stroja mirovne konferenoe-< LAHI SO PRICEM ŽE S FALSLPK KATI. Pariš, 12- junija- Pred kratkim Je ziasti v krogih jugoslovanske delegacije v Parizu vzbudila veliko ogorčenje bolgarska spomenica, pisana v ne-sramnem tonu in pođpisana med drugim tuđi od Gešova- Kakor se sedaj iz-ve, so to spomenico sastavili in razši-rili brez vednosti pođpisanih v zuna-njem ministrstvu v Rimu. (PoročUa iz Zagreba!) FRAKCIJE IN ZVEZE NA HRVAT-SKEM. Zagreb, 13- junija- >Hrvatc javlja, da je >Hrvatsko Koloc v Osjeku 11- t-n> imelo glavno skupsčino, na kateri se je razšlo, ker vstopi đel teh (izveči-ne frankovskih elementov) v takozvano »napredno« starčevicansko koalicijo, đel pa v ljudsko stranko. >Hrv* Obra-nac bo izhajala kot neetrankarsko glasilo Se v nadalje • • . DELO NA AGRARNI REFORMI« Zagreb, 13- jnnija, > Jutr- Liste jar-Ija, da deluje v kotaru Križevci že 8 dni agrarna komisija v smislu prece-nitve in dodeljenja zemlje kmetom, v skladu z ljudskimi interesi vkljub vo-likemu srdu prizađetih veleposestni-kov* BOLOARI V AMERIKO- Zagreb, 13. junija. Beograjska >Pravdac javlja, da so Gešov, Moga-nov in Zlatar ođpotovali v Ameriko-Pred vkrcanjem je Gešov izjaril, da Jo Bolgarija vedno pripravljena podpisait vsakrion od ^-*—** iol AktfniBi sšs& ftran 4« »SLOVENSKI NAROD", *m 13 junfja 1919. ■r"V 135 *tev. kl Je t sklada s 14 Wilsonovimi toS-kami* RATIFIKACIJA MIROVNIH PRELI- MNARJEV- Zagreb, 13- junija- >Berl- Tagblatt« javlja, da bo mir ratificiran v avgustu-(Da bi bil že podpisan!) PREDAVANJE O PARIZU- Zagreb, 13. junija. Včeraj je ime! t Zagrebu informativno predavanje ekspert naše pariške delegacije, prof-dr> Barac skupaj z glavnim predscuni-kom >La Srbie< dr- Lazo Markovićem o delu delegacije in o pogreškah, ko so jih doelej napravile v našem vprašanju javnost, časopisje. vlada, delegacija in dr- v prošlosti vsled napačnega preso-janja položaj a- OBSODBA USKOKA- Zagreb, 13- junija- Dne 10. t. m- se je vršila v Kostajnici velika skupština volileev. ki so pozvali pozvali po-slanca dr- Dušma Pelena, (ki je svoje-časno izptopil iz Demokratskejra kluba, ker se ne strinja z agrarno reformo), naj odloži mandat, ker nimajo volilci vanj nobenega zaupania- MISTIFIKACIJA, — OROŽJE PROTI AGRARNI REFORMI! Zagreb, 13- junija- Minister dr- Po-Iiak ie iz.iavil ćonisspikn >"Rijeoi SHS<, da je brodara, ki jo je isđalo *aloinftgt¥O grofa Bombelles »Hermes« v Zagrebu, z naslovom »Minister dr- Poljak o agrarni reformic, prosta mistifikacija, ker so važni in bistveni odstavki ii ne-kega dr. Poljakovega govora izpudfe-ni, drugi pa naravnoet izpremenjeni, tako da je smisel popolnoma izkrivljen in docela drugačen, nego je dr. Poljak res govoril- (Takšno orožje je torej ie tuđi dobro za nasprotnike agrarne reforme !) Zafetewamo aamoodloftbo Primorja ! GMPOtlnntvtL AGRARNA REFORMA. LDU. Beograd. 12. junija. Dne 17., 18. in 19. iuniia se hodo posvetovali interesenti in strokovnjaki pod predsed-stvom ministra za agrarno reformo o zakonskem nacrtu glede nameravane ure-^itve acrnrn Ih odno^ajev, o katerem bo v kratkern r?opravljalo tuđi Narodno prestavništvo. Kot podlaga anketi bodo služile prehodne odredbe ministr-skega sveta za pripravo agrarne reforme z dne 25. februar ja. Prićetek posve-tovan?a bo 17. iuniia ob 16. Prostor po-svetovarna se bo se naknadno naznanil. Predvscm Je povaMJeaa k poavetova-nju glavna Zveza Kmetfjskih Zadrug kraljcstva Srbov, Hrvatov ta Sloveo-cev( ki bo imela svoj kongres zastop-nikov iz vse države v Beogradu nekoliko dni prej. Pocvani so brzojavno mnogi strokovnjaki, zastopništva fnte-resiranih skupin iz vse države, zastop-niki malih poljedelcev, srednjih in velikih posesti, zasebnih in cerkvenjh. Pri sklicanju ankete vodi ministra miselt da se zakonski .nacrt o agrarni reformi ne srne prej predložiti Narodnemu pred* stavnjštvu, predno se ne zasliši mnenja vseh interesiranih skupin. Promet LDU. Beograd. U. junija. Ozkotir-na železniška proga Stalac - KruSevac-Uzice ie i7r?vena prometu. Brzojavna pristoibina. LDU. Zagreb, 12. juniia. »Narodne Novine« prinašajo razglas poštnega in brzoj a v-nega ravnateljstva, da znaša v tuzem-skem prometu brzojavna pristojbina za vsako besedo 6 par ali 18 vinarjev. Minimalna pristojbina Je 60 par ali 180 vinarjev, Pristojbina za nujne brzojavke ie trojna. Uvoz iz Čehoslovaške. Centralna uprava za trgovački promet sa ino-siJtanstvom v Beodradu ie sklenila 30. niarca t. 1. s Ćehnslovaško rerubliko po-Kodbo, Klasom katere nam Čehoslova-ška dobavlja nastopne predmete: Sipe, stelrienino, porcelan, keramiČne proizvode, rotacijski papir, trgovski papir, tekstilno blago (sukno), konfekcijo, go-nilne jermene, mineralne barve, lake in kit, kemične proizvode* beli lim. polle-delsko orodje. kuhinjsko posodo, druge proizvode iz jeki a, železa in drugih ko-vin, elektrotehničnj materijal, poljedel-ske stroje. druge stroje in motorje. — Trgovci, ki žele uvažati kateri predmet, morajo prijaviti j£entralni upravi za tr-govstvo z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, vrsto in množino blaga, približno vrednost. po možnosti na-tančni naslov dobavitelja in obenem navesti, da bi se obračun naj izvršil v zmislu dogovora z dne 30. marca 1919. Te vloge se naj vložijo takoj. tltte I«goslovaaikl Jadran! Društvene vesti in prireditve. Ćebdarska podružnica za SavinJ-sko dolino priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri prYdučno predavanje o čebe-loreji pri g. 2j??nku ali Klincu v Seščah pri Št. Pavlu. Ker bo ob jednem zbor podružnice, pričakuiemo prav obile udeležbe. — Tajnik. Citalnica v Rogatcu naznanja, da je likvidacijski odsek kluba naprednih slov. akademikov v Celju podaril svojo javno ljudsko knjižnico v Rogatcu z omaro vred novoustnnovlfeni »Citalni- ci« v Rogatcu. Ornenjeno druStvo Izreka tem potom Klubu naprednih slov. akademikov v Celju najsrčnejso zahvalo in obljubila, da bo služila knjižnica kot dosedaj svojemu zvišenemn namenu. to je, izobrazbi ljudstva, — Predsednik: Velikonja Josip, poštar.__________________________ Poizvedbe. Dotična gospoda vojaka, ki sta bi« la v mesecu oktobru 1918 v Trstu v hotelu Volpič, ko sem kupil od nekega nadporočnika avtomobil, nujno prosim, da se zglasita. Rudolf Rumpold, Slom-škova ulica 21- Manjša svota denarja Ie bila naj-dena. Izgubitelj dobi denar pri ge. Mariji Turkovi. Sv. Petra cesta št. 6. Kdo mi ve poročatl o usodi mojega moža Anton Gradišnika, ki se je nahajal v Albaniji v mestu Draču leta 1917. in se vrnil od tam bolan na malariji meseca listopada leta 1918.. Zadnji-krat mi je pisal iz bolnišnice z Reke (Rume) 6. prosinca leta 1919. Prijazne-ga. sporočila prosi proti vrnitvi stro-škov njegova žena Karolina Gradiš-nik. v Bistru p. Borovnica, Kranjsko. Izdalatel] In odgovorni urednik: Valentni Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskmrna«. Vnni fn mlad hud pe» zi na verigo, nU|ll Vi Uun Knralt, Đomi?le. 598S Dcliro ofiranliii lacdausr 'P°-j?T; Mengša, pivovarna. 5897 KlD00P6T3ltT]3 treznega, z letnimi iz-pričevali, sprejme Fran Kraut v Plibeiku na KoroŠkem. 5965 SlSflDB IBUrOIlB!. porcaelan,°knjigVitđ! Jonke. Kongresni trg 16 L Vsak dan med 12 in 1 aro opoidne. £958 firtn nnu un7 na °ijna*e osi in novo UMU UUI lUt rjavo konisko orremo proda Ivan Černe, sedlar« Zg. Siska 5933 tio?a flvonadstropna hi!a „vila" 2 vrtom v Sp. Siški se croda. Več se izve v gostiint pri „Zvz&i" v Sp. ŠiŠkL 5949 Dobro obranjeno dams^o Kolo je za 1000 K naprodaj. — Poizve se : Skofja ni. 12/11. leio, od pol 5 do col 1 6 urp. 5962 TrflflVOr ^elezninske in mešane stroke lljjUlhl z dobrimi izpričevali želi pri-nerne službe v dobri hi§i za takoj Pisma na upr. »Slov. Naroda« pod .Trgofec-/5W2. 5v42 Intelloentna go^odkna 5e,^rei^uk Gospodične z znanjem francoščine imaio prednost. Ponudbe: Valjak, Maribor, Bavarca Central. 5927 MŽiTzaiiKilii kravar, vkseVsp£ darske posle, ae ii49 za malo imenje. More biti oženjen. Obširne ponudfce z zahtevano plačo je poslati na: grad Miljana, pošta Podčetrtek. 5917 llaZIUl ODSPIUI s^rn 6 i 5 godina i 7 mjeseci, koja hrvatski i njemački govori. Nastop odmah ili po dogovoru. Ponude ozn2kom plaće slati na: Emil Ćeliković, Osijek, OnndalićcTa ulica 3, Hrvatska. 5974 Do 200 vapov IidM drv in 5 vagonov lspoga ogija _ ee1?; oglje da,odiemalec. Vprašanja tismen ; na Jaako Božič, Celje, Rotovika nlica 15. 5849 Oniforme in šKornjI 'A i^f^sr. cesta 25 1. od 12—1*; ure 95 Hi?;« v sredini mesta, pripravna za tr-iid govino, se kupi. Posredovalci iz-kliučeni. Ponudb? pad .Hiša s srečo 59$4* na upr. Si Nar. »5^4 UldiCjSu SlJUiSillil, trgovine z meSa-nim Dlagom, sprejme firma Norbert Zanier & sin, Sv. Peter ? Sav. Ui!. 58so Oipfjfi ffrni najbol'eg sestuva. sasma rlsttll illu!, nov ili maio rabien ž - l;mo ku?iti. Ponude tvrtci Schwareii drug, Zagreb. Preradovtćeva 1. 3347 nOklim zc*r:!va »n poštena, se sprejme L*LMllU, za domnča hišna deia. Prednost imaio one, ki so že v tej stroki služile. Naslov pove upravništvo .Sl^v Naroda*. 5So9 BlaoalĐitar^a "jfHm ^.š- nost imaio reflektantinie, ve5^e -Jeoisia- Pismene ponudbe na lekarno St. Sušnik ? Ljubljani. Marijin trg. 5C81 Llctjđlllllil llituluVCiJa teuA razsvet-liavo, če megoće v sredini me^ti zr dva tehn'ka, se i5če. — Pcnudb" d ^ „Visokošolca" na upr. SI. Naroda. 5979 Ifanrftftai 150 — 200 m^ jelovih desk, n«Muua< 4- 6 tn dol^e, 20, 25. 30 in 40 m m debc.e, kct tuut deske za zabole, na postaji ležece. Dobiti so takoj. Ta-kojbnje ofe.t^ se prosi nasloviti na Parro žago v Sivnici ob Savi. 5f 71 K' inn.Tl vsa množina v svrovini (več l iUii.iil hektolurov) priđe tud! v !e-tošn;em letu v prodajo od ždezniške postaje Sevnica ob Savi. Kupci na vsj množino na] se blagrvciro obrniti na Parno žago v Sevnico ob Savi. 5972 Traiim jednu dobru potpuno zdravu ku-llutllll h ricu, koja bi inače kučanstvo vodila, suorazi smo brez djece. Plača mjes. K 80"— i besplatna obuća prama vremenu službe i marljivosti. Nastup c:■ cimah. Odšteta za putni trošak u gotovom Ponude izravno na potpisanog. Vfe!:3-«lav Siaz'ć, trgovipa kotom, Sisak. 5855 LlmiM {iSUuDOd. kmetiistvu in trgov-sf.u izobrazbu, 34 let star. z nukaj tisoč kron premoženja, se želi v svrhe 2enitve sezr.^niti z gosDodično ali vdovo z gostilno ali trgovino. Tajnost se jam*i Le resne ponudbe s sliko na upravn^tvo »SiovensKega Naroda" pod Šifro , Resnost 5922«. 59^2 Vsem sočutečim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je moj ljubi brat I po dolgem težkem trpljenju in sprejemu svetih zakra-mentov za umirajoče dne 26. maja 1919 v Budapešti umi) in bil tam pokopan. Mapi. Bonta-RiDit»l. _ Zahvala. I Za vso tolaibo, sožalje in zadnje spremstvo povodom smrti naše predrage mame, gospe MARIJE ČIK httne posetlniM izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo« LJUBLJANA, dne U. junija 1919. talnloči ostalL 1 Snonfl fllill v ve-'' množini naoroda«. LdiiCliU UilC Panudbe r-od „F. S.'5%»0J ni uprav. »S ov. Naroda«. S980 tešem io itrojnsia o!|a ?■£■ iih cenah vsake množine. Ponudbe • Cement poštM leteće Kranj. 5976 DUre priiililDO 309 litrfte SODE kupi Strojilaa tovarna Karka & Wildi aa Polzeli pri Celju. 5918 Đrflffa r«l nova salonska obleka, sred-rlUUa it nje velikosti, žaket s telov-nikoni, in nekaj malo ponoSene ohleke Po-zvp se: Kolizejska ni. 12., podpritticjc vila, Roz«, 5977 Tropinie za im žiii hborne tuđi za med rezanico korrem, ,imi naorođai do 40 vinarjev kileg. Ssvor ft E9*np,t L'nbl^ans Vzorce pobijemo na zahteva zaston , ^T ĐR¥H Tf meterska, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. 5567 10 do 20.0001 posolilo i«če podjeten obrtnik ozir trgovec z dobro voeljano trgovino B'a^ohotne. r^sne ponudbe se pros: v~o-.lati do 18. t m. na naslov: ZoaCaien 35 Llubli&na — poštno ležeče. — 5982 i----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- bukova in mehka, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe pod »Drva« na I. Jnjeos'ovarski an)n?ni in informačni zavod B se!"^k & Požmc. Ljubljana, Fran-ćevo nabrežje 5. 5937 jajca /a čaj ftemno rumena) 90 v. la 'ajca (Čez 50 ^ težka) 80 v. Ha jajca 75 v. Plavci {Scluvimmer) in umazana 70 v. en komad, se prodaiajo v originalnih rabojih pri EH SUPPANZU v Ro^atco. Siovensko Štajersko. 591^ lara, benelneTa iokotnobiU 10 HP, pisala! strol Sehralđ!- Premlar ceno pri Aa BI !w Cr C Rf Haosmiiinstattei bei Oraz. 5921 Nudjamo četiri vagona lijepog izabranog V krumpira ~^Mi na promptnu otpremu. Upiti: Naiička psropila, GjirgjCMTac 5966 1.Z00 K nnsrnđe dobi, kdor ođda uli preskrbi mirni stranki stanovanje 3—6 sob z električno razsvctljavo in parketom koli-kor mogočc v sredini mesta, za takoj ali tuđi pozneje. Cenj. ponudbe rod .1Ž0O/5MS" na upr. SI. Naroda. 5963 Inženir (nierflec), kateri ina prakso v trasiranju azkottailh Selezniikih prog, se tprejse. Delo za 1—2 meseca. Nastop takoj. Plača po dofovoru. Orodje potrebno. Ponudbe aa: Sest|aaiki areaafftkM A. hUL Knsdj (MajJsU). S968 Odda se hiia [x 2 sobama ▼ Meogs«. V Proda •• ~WB Mi ii Itaai ria a am KiC pove uprav. Slov. Naroda. 5956 fiflfIMIfl v *esni tigovini dobro t vež-UUi|IUU ban in zanesljiv t«H vstO?]ovec Kremo za čevlje. vaselino za čcvlje, ci- Iš5«i 5923 garetni papir, cigaretne tulčice, pišem- • • . ___ -• m ski papir v mapab, fino toaletno milo iZUFJCIlC SlCIlOgraiinjC n drugo blago dobite pri Mahler i Oplatka izurjCnega koncipijenta iacjenturni i komisionaini posao Zagreb * ** m M Jeiičičef trg 28 (po!cg Narodne kavarne) Ponudbe na gora]! naslov. Vsega zdravilstva "ir. Živko Lapaine se je nastanil \i UubSjani, Kongresni trg I114, I. nadstropje. SmlliS xnamke ^rtlS j w mm Ili |«aj——i pl HM | ne doseie in ao prekoai nobano araao milo. j Tvornica mila in sode IGNAC FOCK, Krani. Jaifaa dražba ^azaega kmetljs^ega orođja In afrolav sa opravljanje sc^a, p!nfovy tozov, kotlf, aanl, tehtnlc Itd« se vrši v po-nedeljek, dne 16. junija t. 1. v žrebčami na Selu pri Ljubljani. Dražba se prične ob 10. uri dopoludne. Poverjeništtfoza kmetijstvo dež. vlade za Sloveniio v Ljubljani, dne 7. junija 1919. Načelnik: Prelat Kalan 1. r- Glasom naredbe Št 3045 ministrstva za trgovino, je izvoi suhih sliv, pekmeza, starega krompsrja in suhega,sadja prost. Tozadevne kolekovane prošnje se naj vložijo na podružnico Centralne uprave za trgovački promet