Številka 358 TRST, v ponedeljek 30. decembra 1907 Tečaj XXXII W IZHAJA VSAKI DAH •b nedeljah in'praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 sv6., (6 stotinki ▼ mnogih tobakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, žfc. Petru, Sežani, Nabrežini. Sv- Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CMNE OGLASOV ae računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2 V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k; fja. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov i o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-caijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč ! H ARO C NITJA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laročBijia la leđelisio iiiaiis .Eiiiosti' slane: celoletno 15-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gionrio Oalatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odeovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št 19. _ PoStno-hranllnični račun št. S41'(Ji2. - ___ Telefon itev. 1157 BRZOJAVNE VESTi. t Bivši finančni minister Dunajewski. KRAKOV 29. Nekdanji finančni minister Julijan Dunajevvski je sinoči umrl. Dr. Julijan vitez Dunajevvski se je porodil 1. 1822 v Krakovem. Po pravniških študijah se je posvetil akademični karijeri in bil izboren strokovnjak politične ekonomije. L. 1873 je bil izvoljen v državni zbor, kjer je takoj postal glaven govornik poljskega kluba zlasti v narodnogospodarskih in državnopravnih vprašanjih. Leta 1880 je vstopil kakor finančni minister v Taaffejev kabinet, v katerem je ostal do 1. 1891. Dunajevvski, ureditelj avstrijskih financ, je bil najodličnejši avstrijski finančnik v konstitucijonalni dobi. Bil je pa tudi odločen Slovan, in kakor naj-markantnejša oseba v Taaffejevem mini-sterstvu, je bil on duša one Slovanom prijazne politike, ki karakterizira Taaffe-jevo ministerstvo ravno do odstopa Du-najewskega. Vzgojitelj Viljema II. umrl. BIELKFELD 29. Dr. Georg Hinzpe-ter, vzgojitelj nemškega cesarja, je danes unarl. Trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko. BELIGRAD 29. Skupščina je sprejela proračunski provizorij za januar 1. 1908. Ministerski predsednik Pašič je izjavil tekom debate, da se kmalu ali posreči trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko, ki bode varovala srbske interese, ali pa da se sploh ne sklene nikaka trgovinska pogodba. Macedonske reforme. CARIGRAD 29. Na današnjem sestanku vseh poslanikov je bila dogovorena in podpisana skupna spomenica na sultana, katera odločno obstaja pri prejšnji zahtevi glede podaljšanja pooblastil reformnih organov. Amerikansko brodovje. PORT D ESPAGNE 29. Amerikansko brodovje je danes odplulo na Tihi ocean. Poljski poslanci in oktobristi. PETROGRAD 29. Poljski poslanci dume so sklenili z oktobristi kompromis, ker so ti poslednji obljubili, da bodo glasovali za poljski jezik v šolah. Rusija. Potrjena obsodba. VLADIVOSTOK 29. Poveljnik trd-njave je potrdil obsodbo 73 vojakov, ki so se bili spuntali na torpedovki »Mančur«. Pet vojakov je bilo obsojenih na smrt, 16 na dosmrtno prisilno delo, 29 v ječo, 6 jih je bilo odposlanih v kazenske batalijone, 20 drugih je bilo pa oproščenih. PODLISTEK BOMBA. I. Nikolaj Aleksandrovič Petrov, policijski šel v K.-u, je bil spremil svoje goste do hišnih vrat in se potem najljubeznjiveje po-»lovil od njih. Samo eden je bil ostal, grajš-iak Fedor Vasiljevič Zončev, ki je bil prišel iz znatne daljave v mesto, da se vdeleži slavlja svojega prijatelja, kateremu je bil podeljen pravkar višji red za njegove zasluge za javno varnost. Da. on je dobil red, Nikolaj Aleksandrovič, prvega v teku svoje še razmeroma kratke, a mnogo obetajoče uradniške karijere. Začetek bi bil torej narejen, no, zdaj pojde pa vc samo naprej... Zadovoljno si mencaje roke, je stopil v zakajeni salon, ki so ga bili ravnokar zapustili gostje. Njegov prijatelj Fedor Vasiljevič je »edel v naslonjaču in gledal zamišljeno v svoj prazni kozarec. Tuhtal je in premišljeval o lem, kako lepo bi se podal kakšen red na ajegovem čisto novem fraku, kako bi ga njegova žena potem veliko bolj spoštovala in kako bi nirgov kredit--a saj ni imel ne najmanjšega upanja, da dobi kdaj kakšen red, Drobne politične vesti. Bjurnson o Madjarih. Aradska ,.Tnbunau je priobčila razgovor enega njenih urednikov z norveškim pesnikom Bjornsonom. Bjornson je rekel: Kar delajo Madjari z narodnostmi, je v resnici sramotno. Ponavljam, kar se na Ogrskem dogaja, je sramotno. Pišem daljšo študijo 0 narodnostnem vprašanju na Ogrskem in jo v bližjem času objavim. Ceško-nemški sporazum. Iz Prage poročajo: Posl. Herold je razun spomenice o jezikovnem vprašanju izdelal nov predlog glede deželnega reda za Češko, ki se nahaja že v rokah minister-skega predsednika barona Becka. Obe spomenici bosta služili kakor podlaga za pogajanja o narodnem sporazumljenju na Češkem. Odklonjena državna podpora. Iz Budimpešte javljajo : Romunski list „Tribuna" poroča, da sta od 40 romunskih šol pravoslavne romunske škoiije v Temešvaru same dve prosili za državno subvencij. Ostalih 58 se ni obrnilo na vlado radi podpore, ker se nočejo obvezati, da bodo namreč intenzivneje negovali pouk v madjarskem jeziku. Predsednih francoske republike Fallieres obišče na spomlad španskega kralja Alfonza v Madridu. Italijanski vojni minister, odstopil. Rimska »Tribuna« poroča, da je vojni minister Vigano dal svojo listnico na razpolago ministerskemu pred-sednikn Giolitti-ju z motivacijo, da bi po njegovem osvedočenju bilo bolje, da se na čelo vojne uprave postavi kakega po-litika-civilista, mesto generala. Giolitti se je s tem strinjal in predložil kralju Viga-novo prošnjo. Deželnozborske volitve v Ga- 1 i c i j i. Iz Lvova poročajo, da se bodo volitve za deželni zbor vršile za kmetske občine 24. februarija, za mesta in trge pa 2. marca. General Drude odlikovan. Kakor javljajo iz Pariza, je bil general Drude, dosedanji poveljnik francoskih čet vCasablanki imenovan kom&nderjem častne legije. razun če bi bila kmalu vojna. In kdo bi začel njemu na ljubo vojno ? Torej čemu tuhtanje ? ! „No, prijatelj Fedor, zdi se da sanjariš," je zadonel zdajci glas Nikolaja Aleksandrovima od sobnih duri 6em. „Dajva streti še eni steklenici vrat in malo pokramljati, malo se te vidi zdaj. Hej, Ivan, ti lenoba, prinesi še eno steklenico „starega" in naloži še malo v peč !" Ko je bilo vino na mizi in je stal Ivan zopet na svojem mestu med vratmi, je vprašal naenkrat Fedor Vasiljevič svojega prijatelja : „Povej mi vendar. Nikolaj Aleksandrovič, na kakšen način si dosegel tako odlične uspehe v svoji službeni poziciji ? V šoli si se v svoji preveliki skromnosti potiskal vedno po zadnjih klopeh." „Tega ti ne razumeš, Fedor Vasiljevič. Šola in življenje je velika razlika. Toda da ti povem na kratko : za Bvoje zasluge se imam zahvaliti svoji hladnokrvnosti, odločnosti in temu, da znam v kritičnih momentih ravnati hitro in ob enem dobro premišljeno. Posebno se mora človek na mojem mestu znati obvarovati blamaže — kajti če se začne svet enkrat norca delati iz tebe, bodisi da si storil kaj nepremišljenega ali karsibodi že, potem poveži svojo culico in izgini na svoja posestvo, Če ga imaš seveda..." Potem ko je bil tako govoril, se je za- Mirovna konferenca in militarizem. Z velikanskim pompom, z najrazličnejšimi slavospevi vladnih krogov se je vršila leto3 II. mirovna konferenca v Haagu. Zbrali so se zastopniki skoro vseh vlad, da se posvetujejo, kako bi omejili neizmerno oboroževanje, ki tlači kakor mora budgete V3eh kulturnih držav. Seveda so ob tej, kakor tudi ob prvi taki konferenci, muogi listi namigovali, da taki sestanki niso druzega nego slepilo in varanje ljudstev. Mnogi so jim verjeli; vladna, oticijozna in poluoficijozna glasila najrazličnejših političnih tendenc pa so se trudila, da bi dokazala nasprotno : korist in pomen teh sestankov. Nihče ne prigovarja vzvišeni misli splošnega razoroževanja. Vsaki človekoljub jo mora braniti. Saj je ravno to neprestano pomnoževanje armad, brodovij in neprestano višajoči se vojaški proračun vzrok vedno rastoči nezadovoljnosti. Čuditi se mora človek, da ne potegnejo ta fakta množice v antimilitaristični tabor. Delavcev primanjkuje posebno kmetskemu stanu; v Ameriko gre na stotisoče ljudi, doma pa davi davčni vijak v imenu oboroženega miru in izžema posebno najrevnejšim slojem zadnji vinar iz žepov. j Da bi pa bile le vojašnice polne mladih moči, porok za svetovni mir, o tem mora dvomiti sleherni zrel človek. Par ministrov in politikov igra z vso maso evropskih narodov grdo igro. Ne bom razvijal tu te žalostne in za prosvitljeno našo dobo sramotne politike, oboroženega miru, ki producira vadno več vojnih sredstev, aničev&lnih za Maginjo in kulturo. Le nekaj številk naj navedem, naj naštejem nekatera dejstva, ki kažejo, da se vlade sestajajo na te mirovne sestanke le s pretvezo, da morejo reči pozneje : „Ker ni imela ta konferenca vspehov, moramo toliko bolj oboroževati se, da bomo pripravljeni na vse eventualnosti.44 Mirovni deiegati so odšli domov odlikovani seveda za „vspešno" porabljene tisočake ljudskega denarja. Vojske na kopnem se v tem letu ne pomnože znatno v številu moštva, le orožje zahteva vedno več denarja. Izlasti mornarska politika, ki je povsod priznana kakor najvažnejši iaktor, razvoja velesil, požira ogromne svote. Do zdaj so gradili ladije 5—12.000 tont ki so veljale do 36.000.000 K. Zdaj pa, po rusko-japonski vojni, delajo kolose po 16 do mislil in ni rekel nekaj časa ničesar, tako da ga je pogledal njegov prijatelj začudeno in opomnil : „No, v tvoji definiciji se menda nekaj ne vjema, gledaš me tako čudno !" „Da, tako čudna stvar je to ! Med tem ko dosezam v svoji službi uspeh za uspehom, mi kradejo tu doma, da je joj... In jaz, odlični policijski šef K.-ški. ne morem zalotiti zločincev, kolikor tudi prežim in pazim. Skoro sleherni dan mi kaj izgine..." „No, tedaj pokaži tudi tukaj svoj ženi j in razkrinkraj zločincev," je rekel Fedor Vasiljevič. „A zdaj poj diva počivat, jaz bi rad odrinil jutri zarana. Moja žena... saj veš, ona voha takoj izdajstvo in hadobije, če se vsake kvatre enkrat peljem v mesto — torej lahko noč !" „Prav imaš, Fedor ; pozno je, dobro spi !" n. Sluga Ivan je pospravljal steklenice in kozarec z mize, zabavljal na tihem, da je egiptovskih cigaret samo nekaj malo jih estalo, ugasnil svetilke in šel. V predsobi ni pozabil tistih dveh steklenic vina, ki ju je bil djal na stran, ko je prišel iz kleti. Tako preskrbljen je šel počasi skoz vežo in potr- j kal na neka vrata. Tu je bila čumnata nje- j govega prijatelja in zaveznika Sergeja, kuharja policijskega šefa. i 22.000 ton, ki veljajo 50.000 000 in več mi lij ono v kron. V prvi vrsti so seveda udeležene pri tem Anglija, Francija, Zjedinjene države severne Amerike in Japau. Druga mirovna konferenca je zaključena, v Angliji pa grade sledeče oklopnice : Dreadnought 17900 ton, dodelana na Bel-lerophon 18ti00 ton v delu |od 3. decembra ^ 190fc. Temeraire 18000 ton, v delu od 1 januarja t. 1. Superb 18000 ton, v delu od 1. februvarja t. 1. St. Vincent 19300 ton, tudi že v delu Collingwood 1930 ton, isto. Seveda je deplacement zadnjih dveh gotovo namenoma podan v teh številkah, da preslepijo ostale države. Saj so preslepili svoje sosede tudi pri sledečih oklopnih križarjih : Invincible 17250 ton v delu od 1. aprila 1906. Inilexible 17250 ton v delu od 5. februarja 1906. Indomitable 17250 ton v delu od 1. marca 1906. Razglasili so, da imajo po 14—15000 ton in zavistni Nemci so brž dali delati podoben tip križark, da bi bil vreden konkurent angleškim. Seveda je zdaj razočaranje veliko in —3000 ton deplacementa več po-menja v modernih vojnah mnogo. Francija gradi zdaj šest oklopnic • Dan-ton, Mirabeau, Diderot, Tondorcet, Vergniaud, Voltaire po 18000 ton. Dve sta v delu od decembru, druge pa vse od letos. Nemčija gradi oklopnice : Ersatz Sach-;en 17960 ton, Ersatz Baden 18700 ton ter oklopna križarja „E" 14760 in WFJ 18900 |ton. Številke niso pri teh nemških ladijah zanesljive, ker jih je objavil angleški list, ki jih ie najbrže z namenom razkrinkati nemško nenasitnost in grabežljivost še povečal. Ta list je rArmy and Navv Gazette''. Japan zgradi v kratkem dve oklopnici po 21'ltOu ton, v delu sta križarki Kurama 14620 ton in Ibuki (?) ton. V Zjedinjenih državah grade oklopnici Delaware in Nor t h Dakota po 20000 ton od avgusta t. L Rusija ima projektirani dve oklopnici po 22000 ton. Križarka Rjurik 15170 ton pa je dodelana. — To je pregled ladij, ki so najnovejšega tipa, zgrajene po : izskušnjah zadnje vojne. Večina jih je bila oddana v delo med mirovnim kongresom samim. Razen teh pa je še cela vrsta ladij, ki so že po več let v delu, tako na Francoskem oklopne križarke Edgar Quinet, Jules Miche-let, \Valdek-Rousseau, v Angliji ravno tako „Pozno prihajaš nocoj, Ivan, prijatelj moje duše, vendar ne prihajaš s praznimi i rokami, zato naj ti bo odpuščeno!" Tako je govoril kuhar, a Ivanu se nocoj očividno ni ljubilo zbijati šal. „Jaz mislim," je dejal, „da so najini dnovi v tej prijetni hiši šteti." „Iz česa sklepaš to, pripoveduj ! A preje dajva pokusiti eno teh-le steklenic." Ivan je jel pripovedovati, kaj sta gospoda Še pred kratkim govorila, in je zaključil : rKo bi imela le še nekaj sto rubljev, pa bi lahko uresničila zdaj svoj načrt in šla v Ameriko. Sit sem, da bi ta šema delala z menoj kakor s psom..." „Prav imaš, Ivan : najbolje bi bilo, da obrneva temu lepemu mestu hrbet, dokler ni prepozno. A denar — denar Dolgo sta še sedela skupaj, pila, kadila in šepetala med seboj. Konečno sta menda imela svoj načrt, kajti Sergej je vzkliknil naenkrat : „Tako pojde ! Če se najin načrt posreči, dobiva morda lepe denarce v roke in tahko narediva eno temu ošabnemu klečeplazcu !" „Da, če se porreti, potem ne dobi Nikolaj Aleksandrovič nobenega reda več," je dostavil Ivan. Potem sta se blagi duši ločili. (Konec prih.) Itran II »EDINOST« 6t. 358 V Trstu, dne .°>0. decembru 1907 kaj oklopnic in križ&rk že znanih tipov. V Rusiji sta ▼ delu oklopnici Andrej PrTOzvani in Imperator Parel I po 16900 ton ter oklopna križarka „Bajan", 8000 ton. T Italiji so v delu bojne ladije Pisa, San Giorgio, Amalii in San Marco po 9800 ton. — Razen teh še dve ali tri oklopnice. Celo daljna Brazilija je naročila tri klopnice po 1,800,000 funtov Sterlin vsako. Kdo bi pa preštel množico torpedovk in drugih manjših vojnih ladij. To so sadovi mirovnih razsodišč in sestankov. Italija nima za svoje Kalabreže niti suhe polente, a za 4 nove oklopnice je pripravljena izdati 200.000.000 lir, Za šolstvo, za kulturne namene izdajajo priznaš kako bagatelo ; v militaristične svrhe pa izdaja Francija 555,000.000, Nemčija 646000000 mark za vojsko na kopnem. V naši monarhiji in v Italiji požira stalna armada po 300000000 K letno. Anglija izdaja za armado okroglo 500,000.000 K. Se veči pa so stroški za mornarico. Sledeči pregled naj pokaže, koliko je koristila prva mirovna konferenca: Mornarični budget 1. 1898. I. 1906/7. Anglija 615.000.000 K 765.505.390 K Francija 278.880.000 „ 308.827.874 w Zjed. drž. 282.840.000 „ 504.236.951 „ Rusija 179.640.000 „ 262.280.103 „ Nemčija 146.520.000 „ 298.065 062 „ Japan 207.480.00# „ 96.875.375 „ Italija 107.400.000 „ 182.291.273 „ Avstrija 30.120.000 r 30.897.410 „ Skupno so izdale imenovane države v tej dobi nad 30 miljard kron za bojno bro-dovje. Lep napredek. Iz te preglednice bi se Človek skoro vprašal, da-li ni morda Japan, začel razoro-ževati se, ali pa celo Avstrija ?! Toda to je le radi tega. ker Avstrija nima v tej dobi nobene veče ladije v delu. Japan pa v letu 1898 ravno začne graditi celo eskadro ladij. Te številke govore dovolj jasno. To so milijoni ki bi lahko neizmerno koristili človeštvu. Će pa hočejo ljudstva doseči kdaj ideal svoj. ko se zmanjšajo ti troški na minimum, morajo ljudstva voliti delegate k mirovnim kongresom iz svoje srede. Vlado morajo dobiti v roke res ljudstva, ne pa peščica diplomatov, ki žrtvujejo svojim interesom milijone, da miljarde narodnega, ljudskega premoženja. Čas je že, da se pretiranemu militarizmu omeji oblast nad kulturnimi narodi. Spectator. Dnevne vesti. Predsedništvo politič. društva „Edinost44 vabi najuljudneje vse p. n. gg. odbornike k odborovi seji, ki bode danes zvečer ob 7. uri v pisarni d.ra Gregorina in d.ra Slavika. Rodoljubi ! — Ko pošiljate novoletna voščila, ne zabite jih kolekovati z narodnim kolekom. To je sicer prav majhen dar naši šolski družbi, toda ako se ga bomo posluževali vsi Slovenci, donesel bode družbi lepo svoto. Narod, kolek prodajajo : gospa Ivanka Krsten tobakarna na vogalu Aquedotta in ulice Stadion, g. Lavrenčič na trgu Ca-serma, g. Stanič v ulici Molin Piccolo. Kdor pa želi še vzeti kolek v prodajo, naj ga naroči pri glavnem vodstvu v Ljubljani ali pa pri g. Vinko Engelman-u, družbenem učitelju pri Sv. Jakobu. Narodna delavska organizacija javlja, da je v soboto ob ii. uri zvečer umrl po dolgi mučni bolezni njen član R u s t j a Ivan, star 35 let, zapustivši udovo z 4 malimi, nepreskrbljenimi otroki. Pogreb ranjcega bode danes popoludne ob 2. uri iz mestne bolnišnice. Vodstvo N. D. O. prosi vse svoje člane, ki jim dopušča čas, da skažejo blagemu pokojniku zadnjo čast. N. v m. p.! Tržaška mala kronika. Požar. Gasilcem je bilo včeraj popoludne ob 4. uri in četrt telefonirano iz kavarne Milano v ulici Giulia, da gori v skladišču morskih gob tvrdke Klarin «Sc Comp. v ulici Carpison št. 26. Gasilci so šli takoj s tremi brizgalnicami v ulico Carpison. Našli so, da se je bil radi prehude vročine prihajajoče od peči vnel pod v rečenem skladišču in da je že gorelo kakih 15 štirjaških metrov tega poda in da so se modile tudi tam nakopičene morske gobe. Po 3 ure trajajočem napornem delu, se je gasilcem posrečilo, da so pogasili. Skoda da je precejšnja, vendar se je ni moglo še natančno oceniti. II-leten tat. Krošnjarka Terezija Stoss, stanujoča v ulici Malcanton številka 17, je bila včeraj predpoludne v ulici Vin-cenzo Bellini izročila nekemu 11-letnemu dečku svoj voziček se zabojem, v katerem je bilo za 400 kron raznega blaga. Dečku je velela, naj ji pelje voziček v njeno shrambo v hiši številka 2 na starem trgu (Piazza vecchia). Dečko je vzel voziček in odšel. No, mesto peljati voziček, kamor mu je bilo rečeno, ga je peljal proti sv. Jakobu. In tam nekje ga je slučajno srečal prižigalec plinovih svetiljk Ivan Vidmar, ki pozna Terezijo Stoss in njen voziček. A mesto da bi mu odgovoril, je dečko popustil voziček in pobegnil. Na to je Vidmar poskrbel, da je Terezija Stoss dobila nazaj svoj voziček. A ta je konstato-vala, da manjka iz zaboja za 24 kron razglednic in pa za 29 kron raznega druzega blaga. Izgnanec in tat. 36-letni Ivan D., ki je zgnan iz Trsta, je predsinočnjim ob 6. uri ukradel celo obleko z izložbe na vratih trgovine z manufakturnim blagom g. Mihaela Mustachi v ulici di Riborgo št. 18. Obleka je bila vredna 22 kron. - - No, g. Mustachi je videl Ivana D., ko je bil snel obleko z vrat, ter je skočil za njim in ga dal aretovati. Društvene vesti. Silvestrov večer priredi Tržaški Sokol jutri ob 9. uri zvečer v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Sodelujejo člani slovenskega gledališča in „Čitalnica" pri sv. Jakobu. Za Cirilo-Metodijski ples. Opozarja se gg. odbornike, da bo d r e v i ob 8. uri sestanek v zgornji dvorani resta vracije „Balkan". Zasedanje porotnega sodišča. Morilka lastnega otroka pred porotniki. Kakor smo včeraj obljubili, podajemo tu nekoliko obširneje poročilo o razpravi, ki se je vršila v soboto proti 25-letni Emiliji Furlan, doma iz Kobdilja. Emilija Furlan je dne 4. januvarja t. 1. rodila otroka moškega spola. Deček je bil krščen za Josipa. Kakor nezakonskega očeta je Emilija prijavila pupilarnemu sodišču 18-letnega Josipa Petelina, doma iz Komna. In ta se je bil pred pupilarnim sodiščem tudi sam priznal očetom nezakonskega Josipa Furlan, vsled česar je bil obsojen v plačevanje mesečnih 10 kron za alimentacijo otroka. Vendar je pa pozneje Emilija Furlan povedala nekterim osebam, da ni Josip Petelin oče njenega nezakonskega otroka, pač pa Petelinov stric, 68-letni Vincencij Hmeljak, pri katerem je bila ona v službi in s katerim je bila baje v intimnih ljubezenskih odnošajih. Varuh otroku je bil 38-letni Herman Dreos. Otrok je bil na hrani pri zakonskih Rudolfu in Katarini Battista. Emilija Furlan je plačevala za to zakonskima Battista 16 kron na mesec, katere pa da ji je dajal Hmeljak. Emilja Furlan je bila v službi pri Hme-ljaku od 1. 1905 pa do prvih dni meseca avgusta t. 1. Tekom tega časa je bila Hmeljaku vmrla žena. No, da zaključimo. Dne 20. oktobra t. 1. je šla Emilija Furlan k zakonskima Battista. Preoblekla je malega Josipa, ki mu je bilo 9 mesecev in pol, in ga vzela seboj, rekši, da ga nese na sprehod. Ni je bilo več nazaj. Dne 24. oktobra t. 1. so pa našli v nekem vodnjaku na Vrdeli mrtvo truplo malega Josipa. Ravno istega dne je pa Josipov varuh slučajno srečal Emilijo Furlan, in ker so mu bili povedali, da je ona odvzela otroka od zakonskih Battista, jo je vprašal, kam da je nesla otroka. Ker mu ni dala jasnega in zadovoljivega odgovora, jo je on dal aretovati. Na policiji je ona priznala, da je ona vrgla otroka v vodnjak ter je rekla, da je to storila ker jo je bil na to nagovoril otrokov oče, Vincencij Hmeljak. sj^jjsss Peter Jeraj is^i^i^s ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste ■■ in do jako nizkih cenah. __ Poskusite + „O L L A" + izvrstno novo olje katerega dobite v zalog! olja, jesiha in mila iT^tatoči 1 j v Trstu, ulica Giulia štev. 14. priznau kakor najbolja in neprekoslji-va vrsta vseh gumijevih higijeniraih predmetov in ribjih mehurjev — DVELETNA GARAiCUA — PttSiljatve fo gld- 2, 3, *, •»• Delalnica pasov, kilnih pasov, elastičnih nogovic. Obvez, ravnodriajev. ber-gelj in bidet Srigatorji od fll.r20 naprej. Toplomeri za vročioo K 2, nav. K — i>u. ' Z istim prihranite mnogo, vsled njegove izvr etne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in fin« ga apnene in kristaltnlne soda pspelika in solika (klo ra Cene zmerne. Tovarna pohištva ulica detla Česa št. 46 ZALOGA; Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. podpirnjmo „nor. del. organizacijo. f.Pertot urar ž Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tovarn Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. Skladišče vinin likerjev A. RENNER di LUIGI Prodaja na dobelo in drobno. Trst; ulica Belvedere Št. 40 SPECIJALITETA Crema in Italija, Vermontii tip Torino Neprekosljivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropinovec, ogrski slivovec, BUM JAMAICA. Direitna uvažauja. Zastopstvo in zalogi MARAŠKK CHERRY LIOIJOR (Maraška \Vhisky Distillerv Established 1SG7) Posebni popusti preprodajalcem. ■ilje^ij iu}sud ireuijteN •Tr5[(pinq OS-S °P 08-T P* ^fuo^ OS P° umM W 'BtpejU ^oipi emefuaBz-M Fi ii Haii Gioriio Aiii TRST, ui. Cassa di Risparmio št 6. TELEFON št. 1587. Veliko skladišče turških in perzijskih preprog. EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI ženskih in moških oblek giorgio Jcss TRST ulica Barriera vechia št. 15. m W\ i »h * • JI ' • rs J Ženslca Ma . Žensfci jcnici . Zsnsfc pa.etot. 2, 2*50, 3*80, 5-50 4*50, 6-50, 8*50 7*50, 9*50,12-50 ■' i m Milje, poursniki, nepremoeniki, bluze, tudi za deklice in otroke, f „Alla Citta di Trieste" TRST, ulica Giosue Carducci štv. 40 (ex ulica Torrente) Nov dohod za zimo. Paletots od si. 8 do 26 Lanene obleke „ „ 7 Obleke za dečke „ 5 25 12 1 Jope s kožuha-tim ovratnikom od ti gl. do 12 j Lanene hlače „ 2 10 i V. Skladišče blaga la obleke in lastne krojačnice. Izvršuje so naročila po meri. Bogata izbera hlač, srajc za delo samo v prodajalnici ALLA CITTA' DI TRIESTE Ulica Giosue Carducci št. 40 (e* ulica Torrente) v Trstu, dne 30. decembra 1907 »EDINOSTc štv. 358 Stran Uf Toženka je na razpravi najprej izjavila, da bi rada govorila slovenski, ker d a ne pozna dovolj italijanskega jezika. A na prigovarjanje predsednika razprave se je vdala in govorila italijanski. Najprej je irdila. da se ne spominja ničesar več, vsled česar je bil na predlog zastopnika državnega pravdništva prečitan zapisnik njene izjave pred preiskovalnim sodnikom. Še le na to je ona začela odgovarjati na vprašanja, ki jih jej je stavil predsednik. Priznala je, da je vrgla otroka v vodnjak, a to da je storila zato, ker ji je bil Hme-Ijak rekel, naj vrže otroka kamor hoče. Ne Petelin, ampak Vincencij Hmeljak da je bil oče njenega otroka. Hmeljak da je bil Petelina le podkupil in nagovoril, naj se on prizna otrokovim očetom. Ko se je imel Hmeljak na novo oženiti, je to pred njo skrival. Onega dne, ko se je oženil, je bil rekel njej, da gre držat h krstu nekega otroka in da ga ne bo nazaj tri dni. Prišel je pa po štirih dneh in pripeljal seboj svojo novo ženo. Osem dni pozneje je zapodil njo od hiše. Radi otroka da ji je većkrat obljubil 2000 goldinarjev. Vincencij Hmeljak, zaslisan kakor priča, je tajil, da bi bil on oče nezakonskega sina K. Furlan. Zvedel da je, da so bile nektere sosede navadile E. Furlan, naj trdi da je_on oče njenega otroka, ker je on premožen mož in bi ji to lahko koristilo. Priznal je, da je plačal 3 mesece za otrokovo hrano, a to z denarjem, ki mu ga je bil dal za to njegov nečak Josip Petelin. On da ni rekel tmiliji Furlan, naj vrže otroka kamor hoče. Varuh otroka, Herman Dreos mu je bil pisal zahtevaje za otroka 10.000 kron. Herman Dreos, varuh otrokov, zaslišan kakor priča, je povedal, da je bil od raznih oseb zvedel, da Petelin sam pripoveduje okrog, da ni on otrokov oče, ampak njegov stric Hmeljak, in da mu je stric obljubil eno hišo, če se on prizna otrokovim očetom. Priča Josip Petelin je to tajil in trdil, da je W1 res on oče nezakonskega otroka Emilije Furlan. Priča Fran Kršovan je povedal, da mu je Petelin sam pravil, da mu je stric Hmeijak obljubil hišo, če se prizna za očeta nezakonskega otroka E. Furlan. Odvetnik dr. Anton Tarabocchia, zaslišan kakor priča, je povedal, da je bil prijel k njemu Dreos kakor varuh otroka in mu povedal, da oče otroka ni Petelin, kakor je bilo prijavljeno sodišču, ampak Vincencij Hmeljak. On je bil vsprejel pravdo. Pozval je bil v svojo pisarno Emilijo Furlan, ki mu je dala pisano izjavo, da njenega nezakonskega otroka pravi oče je Vincencij Hmeljak. Emilija Furlan se mu je zdela slaboumna. Frančiška Zollia, rojena Furlan, sestra toženke, je povedala, da ji je sestra Emilija pravila, da ima spolno občenje s Hme-liakom. Emilija da ji je povedala, da je njen Josip Hmeljakov in ne Petelinov otrok. Emilija da je otroka imela jako rado. V istem smislu je pričala druga to-ženkina sestra Alojzija poročena Lauderski. Josipina Battaglia, zaslišana kakor priča, je izjavila, da ji je bilo znano spolno občevanje mej toženko in Petelinom. Ko je bila toženka noseča, je ona — priča — vprašala Petelina, da li je on oče, a Petelin ji je to potrdil ter ji povedal, da ga je sram to priznati. Rudolf Battista in njegova žena sta povedala, da je imela toženka svojega otroka jako rada. Otrok je že stopical in klical: rPapau in ..Mama". Žena je pa povedala, da ii je Petelin nekega dne priznal, da ni on oče otrokov, ampak njegov stric Hmeljak. Priča Prančiška Gropajc je ona, ki je na-la trupelce malega Josipa v vodnjaku. Mej drugim je povedala, da je slišala do-poludne, ko je razprava pričela, pogovor mej Hrreljakom in Petelinom 11a hodniku pred dvorano. Hmeljak da je rekel Pete- linu: »Ti trdi vedno, da si ti oče otroka, ker drugače prideva še midva v zapor!« Na tozadevno vprašanje je pa Hmeljak tajil, da bi se bil vršil tak pogovor mej njim in njegovim nečakom. Isto tako je to tajil tudi Petelin. Zadnji so bili zaslišani kakor priče ; policijski kancelist Fran Logar in redarja Jakob Marega in pa Andrej Ralka. Za tem so bili prečitani razni spisi, a slednjič sta bila zaslišana zdravniška ' zaprisežena izvedenca dr. X.ydias in dr. Vragnizzan. Povedali smo že včeraj, da se mnenje enega ni strinjalo z mnenjem druzega: dočim je trdil dr. Xydias. da je bila toženka v nenormalnem dušnem stanju, ko se je pripravljala na zločin in tudi ko j je istega izvršils, je pa dr. Vragnizzan J trdil, da je bila v nenormalnem stanju le, ko se je pripravljala na zločin, a ko je zločin izvršila, da je bila popolnoma »pri sebi«. Vsled tega je zastopnik drž. pravdništva zahteval, da se poskrbi za mnenje kake psihijatrične klinike in sodišče je sprejelo njegov predlog, vsled česar je bila razprava odgodjena na nedoločen čas. Vesti iz Istre. Obstreljen tat. V petek po noči je v selu Piferi na Žminjščini več lupežev z revolverji napadlo hišo posestnika Ivana Pulić-Miličića ter mu hotelo odvesti živino. Streljal je tudi gospodar z revolverjen ter ranil nekega Ivana Bačič-a iz Nove Vasi pri Poreču. Bačića, ki se je zgrudil, so pozneje našli orožniki, ki so prišli na lice mesta ter ga ukazali prepeljati v puljsko bolnišnico. Drugi tatje so zbežali. Hrvatsko pjev. društvo rLovor{ v Opa-tiji-Voloskem priredi jutri na Silvestrov večer v prostorih čitalnice »Zore« v Opatiji koncert s plesom. Tujci V Opatiji. Od 1. sept. do 25. decembra 1907 je prišlo v Opatijo 7538 tujcev. Od 19. do 25. dec. 1907 je na novo došlo 254 oseb. Dne 25. dec. 1907 je bilo I v Opatiji 1156 tujcev. Snrvpm janu7arjem 8e odda v najem me-prvem blirana eoba z& 2 osebi v bližini hotela „Balkan-. Kje ? pove In»eratni oddelek Edinosti. 1655 Delavci! Podpirajmo Narodno delavsko organizacijo! i JRKOB S. KULJIŠ Posestnik in /alairatHj najboljših viških in istrskih \i». Postrežba na dom. Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Električna vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6 '»■tr^stfJ^ Skladišče. Transit. Pošilja tvs. £rst, u!. Hettori štv. (Kosario). Slovenci! Lastniki krčm, gostiln, hiS in *tano?anj. kupu; evropskih morjih ; 11 velikih naj mode rnejih parnikov v delu ; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortoia. ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra. F Za informac je in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppma I. Glejte, to je vsa skrivnost, izogniti se previdno. To pomaga vedno v življenju, to pomaga predvsem v zdravstvenih vprašanjih. — Kdor ee hoče v mrzlem vremenu obvarovati pre-hlajenja, ta se ne vara, ako rabi pristne FAY-ove rudninske p a s t i 1 j k e. Ako pa je prehlajenje že tu. tedaj je naravno, da treba rabiti takoj pristne F A Y-ove sodenke, katere se kupi v lekarnah, mirodiluiaah ter prodajalnicah mineralnih^ vod ; a varovati ae je pred ponarejanjem. — &katljica stane K 1*25. — — — — TELEFON štev. 20-68. * Sci v bogati izberi' neprekosJiive I lu lljJEIltnjE J^ede "M™* ipnriel!^a!lcii! (nasletoii G. Daiia Torre Iffacerata alica flelT Acpaoilo 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. "^E** SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI .v H prodajatnic * • 6 @ o® &rst ul S. finlonio št. 4 (hiša ariciin kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. ^Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Si ran IV »EDINOST« štev. 358 V Trstu, 30. decembra 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej I L MERKUR -I Odhod iz Trat ?>b 1) Herpelje-7.20 »i Herpelje-i.ftO t. Herpelje-.15 0 Herpelie-7.40 fi Herpeije (Kanfanar Trsta (Campo Maržo) —Rovinj—Pula (Dnpaj) Rovinj—Pola. Divača—Dunaj. Kovinj—Pula. Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). ■Divača—Dunaj—Puia. Rovinj : b.50 9.20 4, a 15)_ J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Ob nedeljah in praznikih: 2.15 Boršt—Draga— Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. »1.10 0 Koper—Buje—Foreč in me'-'pođtaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Komisije. - Zastopstva. - jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonija«nesa iti družeča blaga. - ZAHTEVAJTE CENIK - Tn t—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak — Monakovo >.45 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 8.47). T.25 B Gorica (Prvačina—Aidovščina 8.47) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane. J-.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.—Dunaj j. ž 12." J 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.2' B Opčine (vlak ne vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga 5.1 -5 H Opčine—Gorica —Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj—VVestbhf.—Praga. 7.; > 0 Opčine—Gorica i.Prvačina—Ajdovščina 9.21). I0.3U 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak.__ Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 ao Gorice._ ODHOir iž Gorice ^Ajdovščino: 8.00. Z05. 8.3.) Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). ".45 3 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. !'.4«> 9 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3.40 0 iz Pule—Rovit.ja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7.25 •« iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 8 iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) He» , 4 Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj i" Divače.____ Poreč Buje—Trst. S.O^ 0 iz Buj, Kopra :"n medpostaj. 12A* i ' iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj Mode kovo—Praga- -Celovec — Jesenice — Gorica —Trst. 5.30 3 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja VVestbh Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10 00 0 iz Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan. 2.05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin, 6 .50 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8 10 B iz Prage. Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, Opčin _ Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami)._ Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione).! — y Italijo preko Červinjana In Benetk. i. 47 S preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 11.50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad), 5.30 S preko Červinjana v Benetke, Milan. Rim (ae ] zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vitima. K25 B preko Xnbrež. v Kormin, Videm, Milan, Rim : i- 00 u v Kcrmin (se zvezo na Červinjan in Ajdov ^SES ščlno), Videm, Benetke. ;--- 4.18 0 ▼ Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd 8.00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormina—Ćerviajana. t.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj dovščino). 1.00 0 do Kormina preko Bivia. 9o5 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Rekn-Zagrcb-Budlmpesta Ostende. 7.55 B v J jubljano, Dunaj, Reko.Zagrfb. Budimpešto j i* 55 0 v Ljubljano, l>ucaj, /'ak,rt;b. Budimpešto. 1 Prodajalna jestvin Ulica Industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST Dr, Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne g bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) jr3 Sprejema od IS. do 1. in od 5. tu pol do 6. lu pol pop Liniment Capsici Ca uadomestck za Anker-Pain-Expeller P: i nakupovanju tega priznano najizvratapj*eg;i bolublažujcčega mazila, ki si,- dobi v vseh lekarnah nat o<£ vedno pazi na znamka »SIDKO«. Lekarna dr. RICHTERJA v prag ™ m Podpirajmo Dijaško podporno društvo v Trstu. Naj se ne naroča na Dunaju! Za novoletna daril a po zmernih oenah ln v bogati izberi 1 a. od i liteJjnate ure od i i npr. sretne are „ 9 Zlate m „ 2o „ Zlati jrstaii < U Kar.) „ b Zlati prstan i demanti „ 10 „ Budilke igarantir.) 3'90 „ Obrniti je Ju n<»vf prodajalo« G. KEHiAYAN CORSO 23. OOOOOOOOOOO&OO O Dl^nffn tO obešala» postelje, opra-riUUU A& vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion', moza'ćno umetniško mizico, vodno 1200 - Izvršuje naroćbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. xxxxxxx.xxcxxxxxxx KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Susiavo Tasslni & FžgHo 'MVis Forpcrells fi. 5 - ogei Via Selia Saniia ---———— r Dr. A. Barkanović T j s specijalist za notranje in živčne ! bolezni SVOJ AMBULATORIJ | v Trata v ulici danita štev. 2 ORDINUJE: vBak dan od 10.'/, do 12.*/« ure zjutraj in 4.—5. popol. Prej, nego kupite otrobe, drobne otrobe, oves, p Veg) ve(3 vgp vee ygg vee vee veg vUL!, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prenašanje pcblštra na vse. kraje tu- in inoco^iBtva. r zaprti/a patentnih ves ovi a za pohiStvo, dolgih C do S metrov. --iMliuiie ti i£3lieio u Doia?o]e in pmiiaiie ttm aa vse priiisj Sprejema se tudi pohištvo & iinifi« predirtais v shramba v lastna za to pripravljena suha skladiica. Sdini triažki Savcd sa = „VACU^-GLLANEf?4. I Boaaia izbera pohištva ČIŠČENJE in OHRANJEVANJE FKEPRCO ^ ■ ■■ ^ * Trst, trg Belvedere ftTev. 3 Točna postrežba in ais&c cene. W j Lastna delalnica. ul. Ruggero Marina V zalogi ima vsakovrstnega poliiltva. Ceae zmerne w in postrežba poStena in natančna. OOOOOOOOOOOOOOOO 3kaka A. Bergant Trst, ulica S. Lazzaro 13, I V* Česalka xa valovite lasi Negovalka za roko Se priporoča cenjenim go»pem. Opazke: Dtbele Številke značij^ popofadne. Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstre 0 = Osebni vlak in B =Brzovlak. 1 __ _--. _____1- ———r—;—r-- m nUfA prve vrste po cenah ---podpirajmo - - - JSLmSm V W brez konkurence Telefon 1182. ^(»Tm* BALiMJkM saa HOTEL balrai