Poštnina plačana v gotovini
Izhaja Tiak dan ajutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna Jtevilka Din 1—, na 16 straneh Din 2'—s mesečna naročnina Din 20 —, aa tujino Din 30’—» Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičevo ulica 23. Telefon uredništva 30*70, 30-69 in 30-7L
Jugoslovan
Cena Din !•—
Rokopisov ■# vračam«. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Upravo
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta it 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg Stev. 4.
St. 111
Ljubljana, Četrtek, dne 9. oktobra 1930
Leto L
Zadnji slovenski lisi v Maliji ustavljen
»
Popolo di Trieste« javlja, da |e goriški »lovi lisi« pretekli četrtek zadnjič izšel - Preiskava radi umora učitelja Sottosantija se nadaljuje - Aretacije po vsej Vipavski dolini - Med aretiranci je tudi
en urednik »iovega lista«
Trst, 8. oktobra. v. Kot smo poročali, je pričela policija takoj po umoru fašistov-akega učitelja Sottosantija strogo preiskavo, ki se je že naslednji dan razširila na vso Vipavsko dolino. O poteku preiskave poročajo današnji tržaški listi, vendar se pa njihova podrobna poročila v marsičem ne strinjajo.
»II Popolo dl Trieste« se zaganja v župnika Papeža, ki baje ni dovolil, da bi po nesreči zvonili vrhpoljski zvonovi, in ki se je branil, da bi umirajočemu učitelju dal poslednja tolažila, in je to storil šele na vsiljive zahteve učiteljevih znancev in sorodnikov. Župnik Papež, kot pravi list, se je izrazil, da noče dati poslednjih tolažil človeku, ki je po lastni volji samega sebe umoril. >11 Picoolo« dementira v svojem poročilu vesti, da bi bil vrhpoljski župnik aretiran, in pravi, da je dala policijska oblast v skrbi, da bi župnika ne napadli tujerodni (slovenski) fašisti, celo varno zastra-žiti njega in njegovo stanovanje.
Policijski agentje in karabinerji z vso vnemo preiskujejo vso Vipavsko dolino in Hrušico, da bi izsledili vsaj sledove atentatorjev. Kot znano, vodi preiskavo gor iški kvestur Modesti. Odredil je, kot poročajo listi, mnogo hišnih preiskav in policijski agentje so tudi aretirali celo vrsto ljudi, ki so na sumu, da so bili v zvezi z atentatorji ali pa da so splošno protiitalijanskega in protifašistovskega duha. Mnogim ljudem, ki so imeli lovske puške, je bilo
orožje zaplenjene ali pa vsaj pregledano. Karabinerski in miličniški oddelki so pretaknili vse gozdiče in boste, da bi morda našli kakšno sled. Med drugimi so aretirali tudi bivšo šolsko služkinjo na vrhpoljski šoli, ki jo je učitelj Sottosanti pred petimi meseci odslovil, ker ji ni več zaupal. Tržaški listi pripisujejo atentat teroristični organizaciji in se pri tem oslanjajo na okol-nost, da so v Gočah oktobra zapazili pet ljudi, ki so bili turistično napravljeni in ki so tistega dne izginili v bližnjem gozdu, pa jih pozneje ni bilo več videti. Listi pravijo, da je bil atentat skrbno pripravljen in d so atentatorji celo udrli v klet šole ter si jo ogledali, kar baje dokazujejo sledovi stopinj, ki so jih našli v kleti in ki so bili docela enaki ornim, ki jih je bilo opaziti na blatnih in mehkih tleh okrog šole in na poti proti Colu in proti Ajdovščini. Po teh sledovih sklepajo, da je en atentator zbežal mimo Cola in Črnega vrha preko meje, drugi pa da je izginil v smeri proti Ajdovščini. Vsekakor pa je rezultat preiskave ta. da doslej atentatorjev še niso izsledili.
Na podlagi okolnosti, da je pet ljudi izginilo pred šestimi dnevi v gozda okrog Goč, sklepajo listi, da so bili ti ljudje člani zarotniške organizacije, ker se je ta organizacija posluževala takšne taktike. >11 Popolo di Trleste« ve celo povedati, da sto pred atentatom v Vipavi opazili nekega znanega voditelja zarotniške organizacije, ki hi naj bil prišel nalašč zato
Volilna borba v Avstriji
Težkoče pri ustvarjanju bloka dr. Schobra — Heimwehrovci posta*
vi jo povsod lastne kandidate
Dunaj, 8. oktobra, n. Davi se je vrnil na Dunaj bivši državni kance Utr dr. Schober. Odšel je takoj na predsedništvo državne policije. V političnih krogih govore, da je Schober danes začel pogajanja z zastopniki kmečke zveze in Velenemcev. Schober je stavil kot pogoj za svojo kandidaturo, da se postavijo skupne kandidatne liste po vsej Avstriji in ne samo na Dunaju. Vele-nemci pa nikakor nimajo volje za to, ker se na deželi boje sodelovanja s kmečko zvezo, ki je nasprotnica .uredništva. Oni go za to, da se samo na Dunaju postavijo jku" >c meščanske liste, med tem, ko naj
bi na deželi delala vsaka stranka zase.
Na snočnji seji voditeljev Heimwehra je bilo sklenjeno, da Heimwehri povsod postavijo svoje lastne liste in da ne pojdejo v volilni boi skupaj s krščanskimi socialci. Ta sklep se spravlja v zvezo z močnejšim vplivom majorja Pabsta na taktiko Heim-wehra, ker je Pabst sploh proti vsakemu sodelovanju z meščanskimi strankami. Ta sklep pa nikakor ne pomeni izstopa heim-wehrovskih ministrov iz vlade, ker oni smatrajo notranje in pravosodno ministrstvo za naj zanesi ji vej Še orožje za svoje na-daljne . mene in za dosego svojih ciljev.
Položaj vlade kancelarja Briininga
Socijalni demokratje bodo glasovali proti nezaupnici —
najbrže imela večino
Vlada bo
Berlin, 8. oktobra. A A. Kancelar Brii-ning je imel v zadnjem času številna posvetovanja s političnimi voditelji. Odločitev o bodoči vladi še ni padla. Kakor izgloda bo vlada imela večino v državnem zboru. Te vesti se opirajo na sklep nacijo-nalistov, da bodo glasovali proti komunistični nezaupnici vladi. Tako bo Briinin-govo ministrstvo rešeno.
Na raznih pokrajinskih socijalističnih Skupščinah so se delegati izrazili proti sodelovanju socijalistične stranke v vladi.
Politični krogi menijo, da bodo imeli socijalistični voditelji v rešitvi vprašanja
o	sodelovanju z vlado velike težave, ker se je pojavila v socijalističnih vrstah močna struja, ki je odločno proti vstopu socijalistične stranke v Briiningovo vlado.
Druga plenarna seja impe-rijalne konference
London, 8. okt. AA. Danes se je sestala v zunanjem ministrstvu druga plenarna •eja imperijalne konference. Pričela je •plošno razpravo o problemu medimperijal-nih gospodarskih odnošajev. Prvo poročilo »a angleško vlado je podal tajnik za domi-nijone Thomas. Na vsak način bo skušala konferenca zaključiti debato že danes. V primeru, da bo to nemogoče, bo nadaljna seja jutri. Kakor poročajo, bodo govori delegatov objavljeni v celoti.
Smrt najslavnejšega ameriškega detektiva
Newyork, 8. oktobra. AA. Altan Pinkerton, Šef državne detektivske agencije, je umrl na posledicah ran, ki jih je dobil tekom svetovne vojne. Pinkerton je bil najslavnejši ameriški detektiv.
Proces proti morilcem Pundeva v Sofiji
Sofija, 8. oktobra. AA. Danes se je pred sodiščem v Sofiji začel proces proti morilcem Pundeva. Centralni odbor vrhovne ma-kedon. revolucijoname organizacije (VMRO) objavlja danes skoraj v vseh listih deklaracijo, v kateri pravi, da je bil Pundev ubit, ker je rušil edinstvo Makedoncev. Silobran, v katerem se izražava zmiisell vse makedonske borbe, je naletel po nesreči na različne sankcije bodisi v Pragi, Dunaju ail Milanu.
V	deklaraciji pravijo dalje, da Vanče Mihaj-lov ni dal niti pismeno, niti ustmeno naročila za umor Pundeva. Pundev je bil kaznovan na način, kakor to zahtevajo statuti VMRO. Na kraju deklaracije je dalje rečeno, da je proces proti Mihajlovu drzen političen akt proti osvobodilni borbi Makedoncev. Makediongi bodo nadaljevali svojo borbo po sedanjih potih in metodah.
iz Ljubljane. Na tej točki se pa poročili »Piccola« in > Po pola di Trieste« najbolj oči-vidno nasprotujeta. >Piccolo« namreč pravi, da so policijske oblasti dognale, da so atentat ivili člani one tajne protidr-žavne organizacije, katere del je sodilo fašistov. ’ posebno sodišče pred mesecem dni v Trstu. Do tega zaključka so oblasti prišle zaradi tega, ker so teroristi kmalu pc tržaškem procesu napovedali, da bo minilo točno mesec dni, ko bo v Vipavski dolini umorjen eden izmed fašistovskih -o-diteljev. >11 Popolo di Trieste« pa pravi, da so sicilijanskega učitelja ubili člani neke nove tajne organizacije, ki se je ustanovila, potem ko je bila prejšnja tako imenovana >organizacija« uničena.
Listi nadalje dokazujejo, da sta morala izvršiti umor najmanj dva človeka. S tremi besedami povedo, da so fašistovski >squa-dristk (četrtki) udrli v urad slovenskega odvetnika Birse v Ajdovščini in ga razdejali. >11 Popolo di Trieste« pa objavlja pon naslovom >Novi list« ne bo več izhajal« naslednje vrstice iz Gorice: >Upamo, da je slovenski tednik >Novi list« poslednji četrtek izšel zadnjikrat in da ga v Gorici ne bo več videti bodisi zato, ker se mudi njegov odgovorni ravnatelj v inozemstvu, bodisi zaradi tega, ker je eden'njegovih urednikov že nekaj dni na varnem v zaporih naše policije.«
Rim, 8. oktobra, n. >Tevere< zahteva povodom atentata v Vrhpolju stroge repre-
salijo. Liet napada Francijo, kd bi naj zar tirala svoje narodne manjšine, dede slovanske in nemške manjšine v Italiji pa pravi, da uživajo popolno državno zaščito. To priča tudi okolnost, da je v Gorici izhajal slovenski list, ki so ga fašisti te dni razdejali. List pravt, da so postali Slovenci in Hrvatje v Julijski Krajini v zadnjem času pravi volkovi, medtem ko so v Jugoslaviji ponižna jagnjeta.
Radi bi izgnali naš jezik tudi is cerkr.
Trst. 8. oktobra, v. V svojd današnji številki je objavil >11 Popolo di Trieste« dopis, v katerem se >župljan od svetoivanske fare« pritožuje nad svetoivansko cerkvijo in župnikom. Med drugim pravi, da se vsi cerkveni obredi opravljajo v slovenščini in daruje le ob nedeljah in praznikih po ena maša z italijanskimi molitvami. Na vratih in stenah v cerkvi so povsod dvojezični napisi. Najbolj pa draži dopisnika kip sv. Cirila in Metoda na glavnem oltarju. Neznani faran zahteva, da se odstranijo napisi in predvsem kip slovanskih svetnikov. Vse to zelo draži italijanski element, ki, kot zatrjuje dopisnik, pri sv. Ivanu prevladuje.
Zanimiva pa je pri vsem tem najbolj tale dopisnikova pripomba: >Absolutna italijanska večina v tej župniji pa je glede vsega tega indiferentna.«
Razvoj romunske vladne krize
Mironescu dobil mandat za sestavo nove vlade
svoje d emisije
Maniu o vzrokih
Bukarešta, 8. oktobra, n. Dr. Maniu se je snoči vrnil iz Sinaje v Bukarešto. Na postaji so mu priredili njegovi prijatelji navdušen sprejem. Tekom noči se je Maniu posvetoval z dr. Vajdo Vojevodom in Mihalakejem. Maniu je zaprosil Mihalake-ju> naj sprejme mandat za sestavo nove vlade, ker bi to bil najboljši in najhitrejši izhod iz krize,
>Cuventul« pravi, da bo Mihalake sprejel mandat edinole v slučaju, da ostane trgovinska minister Madgearu še nadalje na svojem mestu. Politični krogi menijo, da namerava odločiti, komu bo izročil mandat za sestavo vlade. Narodno-kmetska stranka je imela včeraj sestanek, na katerem je dr. Maniu poročal o politični situaciji. Stranka se je odločila, da bo čakala razvoj nadaljnjih dogodkov.
>Lupta« prinaša izjavo nekega intimnega Maniujevega pristaša, ki je dejal, da je Manoilescu odgovoren za krizo vlade. Ma-noilescu je imel v okviru vlade svoje posebno stališče. Poleg njega bi naj bila tudi dr. Vajda in Panhalipe zakrivila sedanjo krizo.
Liberalna stranka je včeraj brzojavno pozvala v Bukarešto Vintilo Bratianua in Duco, vse pa kaže, da liberalna stranka ne bo sodelovala pri reševanju vladne krize. Podpredsednik Avarescujeve ljudske stranke Goga je danes dal zelo pesimistično izjavo o bodočem političnem življenju v Romuniji. Dejal je, da se mu dozdeva, kot na se je Romunija znašla ob koncu kakšne vojne in pred začetkom revolucije.
. Rukarešta, 8. oktobra. 1. Danes dopoldne jt prispel v Sinajo prometni minister Mi-r uiescu. Popoldne ga j sprejel kralj Karol v daljši avdijenci in mu poveril mandat za sestavo nove vlade, ne da bi mu postavil kakšnih posebnih pogojev glede oseb, ki naj bi sodelovale v novem kabinetu.
. Minister Mironescu se je takoj po avdijenci spet odpeljal proti Bukarešti, kjer se namerava takoj po svojem povratku sestati z voditelji nacionalno-kmetske stranke ter jim predložiti listo novega kabineta. Verjetno je, da bo nova vlada Še tekom noči sestavljena in da jo bo že jutri kralj Karel potrdil.
Bukarešta, 8. oktobra, d. S poučene strani zagotavljajo, da bo Mironescu, ki je bil danes popoldne dvakrat pri kralju, predložil tole ministrsko listo:	predsedstvo
Mironescu, zunanje zadeve Vajda, notranje zadeve Junian, trgovina in industrija Manoilescu, promet Madgearu ali Mirto. Druge portfelje bi obdržali sedanji ministri.
^ Bukarešta, 8. oktobra, d. Na konferenci ki so jo imeli člani odstopivšega kabineta, je podal Maniu o zadnjih dogodkih poročilo, v katerem je vnovič poudarjal, da mu jo radi njegovega zdravja potreben daljši dopust in da je samo iz tega vzroka podal ostavko. Maniu je zatrjeval, da se kralj strinja s programom in delovnimi metodami nai jdne kmečke stranke in da ni bilo nobenih nesoglasij med kraljem in med šefom vlade o načelnih ali personalnih vprašanjih. Njegova ostavka nima nobenega drugega vzroka kakor njegovo zdravstveno stanje.
Milica se spreminja v udarne bataljone
Pariz, 8. oktobra. AA. Havas poroča 1* Rima, da je 48 bataljonov fašistične milice sprejelo obvezo, da se za 20 let pridružuje enotam črnih srajc, ki so sestavni del divi-ziij redne vojske in ki imajo v primeru vojne naloge, da izvršijo najtežje naloge. Veliki fašistični svet bo v kratkem sprejel statut z zakonsko osnovo, ki se z njim jamčijo dobrovoljoem te vrste velike moralne in materijalne koristi po ods'uženem roku. Italijanski listi poročajo, da se bodo tudi drugi bataljoni fašistične milice ravnali po tem primeru in se priključili pokretu, ki jih trajno druži z ducejem in s fašistično revolucijo.
Povodenj zahtevala 70 človeških žrtev
London, 8. oktobra. AA. Po najnovejših vesteh iz Mehike je našlo v Pachuci smrt v valovih 70 oseb. Škodo, ki jo je povzročila poplava, cenijo na en milijon pezov. Več hiš se Je zrušilo. Valovi so poškodovali mnoge trgovsko obrate in odplavili razstavljeno blago. Poslanska zbornica je izglasovala podporo 20.000 po-zov.
Potovanje ministrov po Vardarski banovini
Sijajno uspeli sestanki v Bitolju, Prilepu, Velesu in v Kočanah
Balkan balkanskim narodom!
V	življenju narodov se je žal le prepogosto pokazalo, da je bila pravica vedno jna strani močnejšega. Kar so na raznih konferencah sklenile velesile, to je obveljalo in naj je njih sklep še tako težko zadel manjše narode. Običajno je pač bilo od nekdaj tako, da so imela vsa mednarodna posvetovanja le ta namen, da so zadovoljila interesom velesil, dočim so se mali narodi morali zadovoljiti s tem, kar je še ostalo. Da tega ni bilo dosti, ni treba še posebej povdarjati.
Napačno pa bi bilo vsled tega delati velesilam kakršnekoli očitke, ker je pač naravno, da vsakdo skrbi najprej za sebe in svoje interese in šele takrat, kadar so !i popolnoma zasigurani, skrbe nekoliko tudi za druge. Pač pa se sme očitati manjšim narodom, da se niso znali združiti v večje skupine in tako dvigniti veljavo svojega glasu in s tem tudi zasigu-rati svoje interese. Ta očitek je tem bolj utemeljen, ker je zgodovina več ko enkrat dokazala, da so take združitve mogoče in vselej uspešne, Na neštete države in državice razbita Italija je bila brez moči, ujedinjen Apeninski polotok pa je postal velesila. Prav tako je bilo z Nemčijo, prav tako je bilo tudi z drugimi državami in prav tako mora postati tudi z Balkanom.
Vsi balkanski narodi združeni so tako impozantne velesile, da ne more nihče teptati interesov balkanskih narodov in da morejo ti čisto sami odbirati sebi svojo pot. Razjedinjeni in sprti balkanski narodi pa so takoj samo objekt tuje politike in tako slabotni, da se ne morejo upreti niti najbolj brezobzirnemu gospodarskemu izkoriščanju tujca. Pa čeprav je ta resnica tako jasna, da bi jo moral zagrabiti slepec, vendar še vedno ni prodrla med vsemi balkanskimi narodi zavest balkanske solidarnosti. Nekateri balkanski narodi še vedno ne uvilevajo, da je slaba ona politika, ki se rodi v smislu želj I izvenbalkanskih držav. Ti narodi so še vedno zaslepljeni od strasti in mržnje in tej so tako slepo udani, da pozabljajo na lastne interese. Podobni so onemu zaslepljenemu človeku, ki je speljal čez njive svojega soseda iz škodoželjnosti hudournik, pa čeprav ta pozneje ruši tudi njegovo zemljo.
Pameten sosed pa postopa čisto drugače. V slogi s sosedom bo uravnal hudournik in s tem rešil sebi in sosedu zemljo. In prav tako bo šel sosedu tudi v vseh drugih vprašanjih na roko, ker je pač tako, da so sosedi navezani drug na drugega in da brani sosed svoje interese, če brani tudi interese soseda. Večen spor med sosedi je še vedno spravil vsako kmetijo na boben in neprestan spor med sosednimi narodi je vedno prizadejal težke izgube obema narodoma.
2e celo pa je ta spor med sosednimi narodi napačen, kadar vse te narode tlači ena in ista bolezen, da se ne morejo prav razviti, ker je vsak zase preslab, da bi se uprl političnemu in gospodarskemu izkoriščanju. Irt ta bolezen tlači balkanske narodel Svoje surovine morajo pošiljati v tujino za slepo ceno, kupovati . pa morajo tuje izdelke, da morajo sto in stotisoči v tujino za kruhom. Brez kapitala so tako dobili balkanski narodi pro-letarijat, ki mora odhajati v tuje rudnike in tovarne, da za nizko ceno množi v drugih državah blagostanje. In še celo vrsto drugih težav bi mogli našteti, ki so vse posledica neenotnosti balkanskih narodov.
Dalekovidni balkanski politiki so zato že opetovano opozarjali, da je za balkanske narode edina rešitev v ozkem in složnem sodelovanju. Ti dalekovidni ljudje so ustvarili geslo: Balkan balkanskim naro-doml in temu geslu podredili tudi svojo politiko. Takoj so imeli uspeh in takoj so postali balkanski narodi svobodni, čim so se združili leta 1912 v balkanski zvezi.
Žalibog pa je trajala ta zveza le malo časa in skoraj je bil Balkan zopet torišče najtežjih medsebojnih bojev. Misel balkanske solidarnosti je zopet enkrat padla in posledica je bila takoj tu, da je zope tuje vmešavanje zavrlo razvoj bankanskih narodov. Tako doživljajo ti danes zopc težko gospodarsko krizo, dočim bi se moglo povsodi razvijati najbujnejše življenje, če bi vladala med balkanskimi na-’ rodi solidarnost.
A pravilna misel zmaguje in tako pričenja prodirati tudi zavest balkanske solidarnosti Atenska konferenca je zgovoren dokaz za to in najsi bodo njeni uspe-
Bitolj, 8. oktobra. 1. Ministri U*unovi<, Maksimovič, Sernec, Kum&nudi, Radivoje-vi< in Frangeš so včeraj popoldne prispeli v Bitolj. V »Grand Hotelu« so se udeležili se<9ti 'ka, na katerem se je zbralo zelo veliko število uglednih oseb iz Bitolja in okolice. Sestanek je otvoril bitoljski žuoan i daljšim govorom. Najprej je pozdravil ministre, nato pa govoril o potrebah oi-toljskega mesta. Za njim so govorili še nekateri gospodarstveniki, nato pa mi..i-stra Frangeš in Sernec. Ta poslednji je razpravljal o vpialanju gozdov. Dejal je, da se svet bavi s tem vprašanjem že 300 let, pa dr ~a še =sdaj ni rešil, ker je težko ugoditi različnim potrebam ljudetv*' in krajev, v katerih se ljudje pečajo z gozdarstvom. Obljubil je, da bo s posebnim pravilnikom rešil vprašanje o sekanju gozdov. Končno je govoril še minister Uzu-novič, katerega govor so vsi prisotni burno po- xvui. S sestanka so ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču odposlali pozdravno brzojavko. Ko se je sestanek ob 18. uri zaključil, so se ministri pomudili v dvorani še nekaj časa v razgovoru s posameznimi veljaki iz mesta in okolice. Podrobno so se zanimali za položaj in potrebe ljudstva. Ob 20-30 so ee udeležili ve-
London, 8. oktobra. AA. Snoči pozno v noč so prispela v domovino trupla žrtev katastrofe zrakoplova »R 101«.
Na vsej poti od Beauvaisa do Boulogna je francosko prebivalstvo sledilo pozivu francoske vlade in izkazovalo čast mrtvim zrakoplova »R 101«.
Vojna ladja >Tempest< je prepeljala trupla v Dover, kjer so jih pričakovali sin ministrskega predsednika Macdonalda Mal-colm Macdonald in zastopniki letalskega sveta in armade.
Trupla so prenesli v poseben vlak, ki je prispel davi v zgodnjih jutranjih urah v London.
Tu sta pozdravila trupla ministrski predsednik Macdonald in njegova soproga. Mrtve je pričakovalo 24 vozov letalske bojne sile in častna straža 50 mož. Na postaji je bila rezervna straža zrakoplova »R 101« ln več sorodnikov in prijateljev ponesrečenih v žalnih oblekah.
Zunaj postaje je stalo na tisoče ljudi v dežju in odkritih glav, ko so vozovi z mrtveci krenili proti mrtvašnici.
Kralj je dovolil, da se uporabi westmin-sterska dvorana za mrtvašnico ponesre-
Balkanska
Atene, 8. oktobra. AA. Balkanska konferenca uspešno nadaljuje delo v vseh komisijah. Posebno z velikim uspehom dela gospodarska komisija, v kateri med vsemi delegati prevladuje zmisel vzajemnega sodelovanja, ki ga narekujejo interesi balkanskih držav. Isto velja tudi za intelektualno komisijo, ki je sprejela že nekaj važnih sklepov, med drugim, da se ustanovi Balkanski institut za podpiranje kulturnih vezi, kakor tudi Društvo balkanskih novinarjev.
Resolucija politične komisije ia ohranitev miru na Balkanu
V politični komisiji je delo zastajalo, ker so Bolgari otvorili vprašanje manjšin; z njimi so potegnili tudi albanski delegati.
V zvezi z današnjim razpravljanjem je predsednik politične komisije Romun Pela prečital predlog za definitivno resolucijo, v kateri so izražene naslednje želje:
1. da se ministri zunanjih zadev vseh balkanskih držav sestanejo stalno vsako leto v enem izmed središč omenjenih držav z namenom, da se pogovore o svojih stališčih, da si zagotove prijateljske zveze med omenjenimi državami;
2. da se začne izdelovati pakt balkanskih narodov na podlagi teh-le tez:
a) postavitev vojne izven zakona,
b) ureditev vseh spornih vprašanj 8 pacifističnimi sredstvi,
c) vzajemno podpiranje vseh delov za primer pogaženja njihovih obvez v tem zmislu, da ne
Zasedanje velikega
Rim, 8. oktobra, v. Sinoči ob 22’ uri se je, kot smo poročali, pričelo v palači Venezia zasedanje velikega fašistovskega sveta. Sejo je otvoril ministrski predsednik Mussolini, ki je pozdravil senatorja Marconija, ki je obenem član sveta, kot novega predsednika italijanske akademije znanosti ter nove člane nove člane sveta Ciana, Cortelazza, De Štefanija, Rossonija in Turatija.
Nato je Mussolini poročal o Turatijevi ostav-
hi še tako pičli, bo vendar konferenca za vse balkanske narode nad vse pomembna, ker jih bo zopet enkrat združila v skupni volji, ki je najjasnejše izražena z geslom: Balkan balkanskim narodoml
čer je, ia nte* je bilo povabljenih mnoj odličnih gostov.
r~vi ob 630 so ministri krenili proti Prilepn, kjer jih je nato svečano sprejelo meščanstvo. Tu se je vršil sestanek v osrovni šoli. Ministre je pozdravil prilep-ski župan, zttem pa so zastopniki prilep-skega gospodarstva sporočili ministrom svoje lje ia , trebe. Govorili so n-inistri Frangeš, Radivojevič, Sernec in Kumanu-di, ki je poročal o delu in načrtih vlade ter o namenu potovanja in sestankov.
Takoj po sestanku so ministri nadaljevali svoje potovanje in ob 12,30 prispeli v Veles, kjer jih je sprejela množica naroda.
V	dvorani čitalnice so se zbrali zastopniki mesta in okolice in župan je otvoril sestanek ter poročal o položaju ln potrebah ve-leškega mesta. Odgovoril je minister Frangež z daljšim govorom.
Ob 14-50 so se ministri udeležili banketa, na katerem je govoril minister inž. Sernec o vtisih tega potovanja. Za njim je govoril minister Uzunovič in še nekateri drugi.
Po banketu so se ministri odpeljali v Kočane, od tam pa v Štip, kamor so dospeli ob 18. uri. Zborovanje v Stipu se bo vršilo jutri.
čencev. Ta dvorana je eno glavnih središč angleške zgodovine. Poslopje, v katerem je ta dvorana, je bilo zgrajeno leta 1099 in je tvorilo del parlamenta. Več stoletij je bila ta dvorana sedež vrhovnega angleškega sodišča. V poznejših časih so to dvorano le redko uporabljali. Maša za-dušnica bo v petek v katedrali sv. Pavla. Kralja bo zastopal waleški princ, dočim bo skupni pogreb žrtev v soboto. Pokopane bodo na pokopališču Saint Mary v Car-dingtonu. Vsi sorodniki ponesrečenih so privolili, da se pokopljejo žrtve v skupnem grobu. Pogrebni sprevod bo šel skozi London v soboto zjutraj, nakar bo vlak prepeljal trupla v Bedford, od koder se bo vršil pogrebni sprevod do vasi.
London, 8. oktobra. AA. Reuter poroča: Macdonald je poslal Tardieuju sledečo brzojavko: Vi in francoski narod, ki ste videli našo bol, ste nam izkazali globoko sožalje. Veličastna počastitev, ki ste jo izkazali včeraj žrtvam katastrofe »R 101«, znajo rodbine umrlih pravilno ceniti in so izzvale v vseh slojih angleškega naroda najglobljo hvaležnost. V imenu vlade se vam zahvaljujem iz vsega srca.
konferenca
pride do vojne;
3.	da svet konference naloži posebnemu odboru, da prouči predhodne predloge balkanske konference in prouči vse težkoče pri sporazumu med balkanskimi narodi.
Ta odbor bi moral na prihodnji balkanski konferenci o tem poročati.
O	resoluciji bodo jutri sklepali.
Predlogi gospodarske komisije o rešitvi gospodarske krize na Balkanu
Gospodarska komisija konference balkanskih držav pod predsedstvom našega delegata Gjor-gjeviča je končala nocoj svoje delo in izdala komunike, v katerem ugotavlja poljedelsko in splošno gospodarsko krizo ter priporoča ustanovitev po enega narodnega odbora v vsaki balkanski državi, ki naj daje informacije in gospodarske podatke; dalje ustanovitev centralnega balkanskega instituta, v katerem bi bili zastopani vsi nacijonalni instituti. Po tem predlogu bi nacijonalni odbor sestavljal te-le ustanove: trgovske zbornice, industrijske zbornice, poljedelske zbornice in bančna podjetja.
Komunike dalje zahteva, da se v trgovskih odnošajih med trgovci balkanskih držav ukine načelo največjih ugodnosti glede taks in da se uveljavi enotna politika v vprašanju obrambe balkanskih proizvodov in da se ustanove posebne komisije v posebno zainteresiranih državah za zaščito in zavarovanje takozvam ga vzhodnega tobaka.
Na koncu naglaša komunike potrebo politično-gospodarske solidarnosti balkanskih narodov.
fašistovskega sveta
ki in o imenovanju predsednika poslanske zbornice Giuriatija za generalnega tajnika fa-šistovske stranke. Za podtajnika sta bila imenovana poslanca Starace in Bacci, za upravnega tajnika pa poslanec Marinelli. Imenovan je bil tudi novi centralni direktorij stranke. Njegovi člani so poslanci Scorza, Parolari, D’ Ad-datto, nadalje Klinger, Marpicati in De Martino.
Turati je poročal o svojem delovanju v tajništvu fašistovske stranke, Giuriati pa o svojem načrtu dela. Fašistovski svet je nato sprejel resolucijo, ki je zanimiva, ker označuje osebnost novega tajnika Giuriatija. Resolucija pravi med drugim: »Veliki svet pozdravlja tovariša Ivana Giuriatija, intervantista (pred vojno se je boril za intervencijo Italije na strani zavezniških sil op. ur.), invalida, legionarja na Reki, voditelja črnih srajc ob pohodu na Rim.«
»Delavski sanatorij Nj. Vel. 1 kralja Aleksandra
Beograd, 8. oktobra. A A. »Suzor« v Beogradu je kupil v Vrnjački Banji sanatorij, v katerem se bodo zdravili člani tega okrožnega urada in ostalih uradov v vsej državi, ker je to edini sanatorij te stroke v naši državi. Delavci bodo mogli stanovati v njem tudi čez zimo, ker e sanatorij tako urejen, da traja zdravljenje vse leto.
»Suzor« v Beogradu je zaprosil Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da bi se sanatorij po njem imenoval. Na to prošnjo je dobil komisar »Su-zora« od maršala dvora tole pismo:
»Gospodi
Maršalatu dvora je čast obvestiti vas, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odobriti, da se bo novi sanatorij v Vrnjački banji, last »Suzora« v Beogradu, imenoval »Delavski sanatorij Nj. Vel. fralja Aleksandra I.< — Maršal dvora gene-ralštabni brigadni general A. Dimitrijevič.«
Zahvala predsednika vlade
Beograd, 8. oktobra. AA. Na obletnico proglasitve naše države za kraljevino Jugoslavijo je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Zivkovič prejel brzojavne čestitke iz vseh krajev kraljevine. Ker mu je nemogoče, da bd vsem posameznikom odgovoril, se predsednik ministrskega sveta tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu poslali čestitke. Centralni presbiiro).
Imenovanje čsl. konzula v Ljubljani
Beograd, 8. oktobra. A A. Češkoslovaška vlada je imenovala za konzula češkoslovaške republike v Ljubljani 'g. Jožefa Ševčika.
Novi zakoni
Beograd, 8. oktobra. AA. N j. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarice v soglas-,u s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o orožništvu.
Beograd, 8. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o likvidaciji odstopljenega vojnega plena.
Francosko odlikovanje SKJ
Beograd, 8. oktobra. 1. Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo SKJ, da je francoska vlada odlikovala z zlato svetinjo za telesno vzgojo zaradi sijajnih uspehov, ki so jih dosegli naši Sokoli o priliki izleta v Beogradu, katerega se je udeležil kot zastopnik francoske vlade g. Morinaut.
Premestitve
Beograd, 8. oktobra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil premeščen za predmetnega učite-telja 2 — 1 na državno dvorazredno trgovsko šolo v Požarevcu Jurdan Srečko, predmetni
učitelj državne trgovske akademije v Mariboru.
Z odredbo ministrstva za javna dela je bila premeščena na poštno direkcijo v Beograd Emilija Babič, poštna uradnica v Ljubljani I.
Politična oporoka ministra Grandija
Pariz, 8. oktobra. 1. Povodom vesti o politični oporoki italijanskega zunanjega ministra, katera bi se morala objaviti šele 50 let po njegovi smrti, so se izrazili njegovi znanci, da minister Grandi v tej oporoki zvrača s sebe odgovornost za današnjo zunanjo politiko Italije. Zanimivo je, da vest o oporoki ni bila demantirana in da ni bila demantirana niti govorica o vsebini oporoke. To pomeni, da bo treba glede italijanske zunanje politike dajati nekoč odgovor in da bo ta odgovor težak. Grandi je kot minister zunanjih zadev sledil Mussoliniju samemu. Zunanja politika Italije se z nastopom ministra Grandija ni spremenila. Po tem takem je za italijansko zunanjo politiko odgovoren edino Grandi jev predhodnik — Mussolini. To potrjuje še prav posebno vest, da je prišlo v zadnjem času do nesporazumlje-nja med Grandijem in Mussolinijem.
Močan potres v južni Nemčiji
Miinchen, 8. oktobra, d. Potres, ki so ga pro-šlo noč čutili po vsej južni Nemčiji, je bil najmočnejši potres, kar so jih tukaj opazovali. V Miinchenu so v mnogih mestnih delih ljudje v spanju popadali s postelj. Po sporočilu mUnchen-ske zvezdarne so igle obeh tam postavljenih seismografov takoj pri začetku potresa izskočile, tako da aparati niso mogli beležiti nadaljnih tresljajev. Po dosedanjih poročilih izgleda, da je bil potres najmočnejši v alpskem ozemlju. V Erwaldu so se postelje odmaknile od sten. Ljudje, ki so bili na ulici, so baje videli svetlobne pojave, ki so napravili vtis, kakor bi meteor padel z neba. Tudi iz Garmiseh - Par-tenkichena javljajo o treh močnih potresnih sunkih. Kake posebne škode potres ni napravil.
Trupli dveh Jugoslovanov v reški luki
Reka, 8. oktobra, n. Predvčerajšnjim so v reški luki našli neko truplo v sumljivih okol-nostih. Ugotovilo se je, da gre za truplo Petra Pavletiča, ki je rodom iz Istre in ki je bil svoj čas gostilničar na Reki.
Davi so iz mrtvega kanala potegnili truplo drugega utopljenca Marka Bobana iz Ogulina, ki je bil nastanjen na Reki in je bil tam pre-mogar. V obeh slučajih so reška fašistovska oblastva na hitro roko izvršila formalnosti in izdala kratek komunike. Po Reki pa se širijo vesti, da so bile roke Pavletičevega trupla zvezane, med tem ko je bilo Bobanovo truplo strahovito izpačeno in je imelo sledove težkib udarcev po glavi.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 8. oktobra. Dunajska vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Vnovič poslabšanje vremena, s padavinami in viharnimi vzhodnimi vetrovi. Skraja bo še milo vreme, med dnevom pa bo temperatura padla.
Genljiv sprejem žrtev z »R 101« v Londonu
Skupna mrtvašnica v zgodovinski westminsterski dvorani — Pogreb se bo vršil v soboto
Vprašanje balkanskega mirovnega pakta — Gospodarska komisija
končala svoje delo
Razveseljiva bilanca zdravilišča Rogaška Slatina
Prizadevanja banovine za čim modernejšo ureditev - 7780 gostov iz vseh držav - Razvoj v znamenju jugoslovanske akcije
Rogaška Slatina, 7. oktobra.
Rogaška Slatina
Ko je ob zaključku sezone dne 30. septembra zdraviliška godba zasvirala svoj zadnji komad
—	državno himno, je napravil ta svečan treno-tek na še navzoče goste, predvsem pa na nas Slatinčane globok vtis. Sezona je minula za nas vse tako naglo, da smo se komaj zavedali njenega konca, šele zaprta vrata kopališč in zdraviliških domov so nas morala prepričati, da se Rogaška Slatina devlje zopet v svojo zimsko obleko. Končano je vrvenje po parku, vse je tiho in mirno in ravno ta hitra sprememba napravlja na nas Slatinčane in na vso okolico tako nenavaden, melanholičen vtis.
Blagodejna posledica 6. januarja
Letošnja sezona je potekla v znamenju miru In sprave. Plemenski in strankarski incidenti, ki so se sicer pojavljali v eni ali drugi obliki ikoro vsako sezono, so letos izostali, kar smatramo kot blagodejno posledico jugoslovanske akcije, katero je s tolikim pogumom in s toliko ljubeznijo započel naš vzvišeni vladar in ki si |e vcepila že vsakemu izmed nas v dušo in srce.
Trije, ki so služili pol stoletja
Kratko pred zaključkom sezone smo še praznovali v zdravilišču posebno slavlje. Ravnateljstvo je priredilo trem najstarejšim nameščencem zdravilišča, ki so Stopili v pokoj, poslovilni večer, h kateremu so bili povabljeni uradniki in delavci zdravilišča, 80 po številu. Vsi trije vpokojenci, že starčki čez 70 let, so ob tej priliki spoznali, kako jih je spoštovalo delavstvo in uradništvo, videlo se je pa tudi, kako ve ceniti zdraviliška uprava zvestobo in vdanost. Gg. Hajnšek, Slane in Ogrizek bodo preskrbljeni od zdravilišča, kateremu so skoro pol stoletja posvetili svoje moči, lahko v miru uživali leta, ki so jim še določena.
Rekorden obisk
Obisk pretekle sezone je po številu prekašal copet vse dosedanje in je znašal 7780 oseb.
(Lani 7583 oseb.) Največ domačih gostov nam je poslala Savska banovina, potem Beograd z Dunavsko banovino, precej gostov smo pa v letošnji sezoni dobili tudi iz Primorja.
Gostje ii vsega sveta
Od inozemskih držav nam Je kakor vsako leto poslala največ gostov Madjarska, potem Avstrija, Grška, Italija in poedince skoro vse ostale evropske države. Manj zadovoljni so bili s sezono tukajšnji podjetniki, ki so bili mnenja, da so letošnji gosti preveč štedili. Sicer se jim to ne more oporekati, toda precej resnice je tudi na tem, da se posamezni podjetniki v zdraviliščih in letoviščih ne morejo uživeti v sedanjo dobo, ko vlada skoro v vseh državah večja ali manjša gospodarska kriza in ne morejo pozabiti na lahek in dober zaslužek, katerega jim je nudila povojna doba. Sprijazniti se bodo morali z mislijo, da je treba gostom tudi več nuditi, da se sme od njih več zahtevati.
Kar velja za podjetnike, velja tudi za zdravilišče samo. Zastoj v napredovanju ima slabe posledice predvsem v zdraviliščih. Ta zastoj, ki se je pojavil v letih po preobratu, se je v zadnjih letih s podvojeno delavnostjo izenačil s hitrim napredkom v vseh svetovnih zdraviliščih.
Tudi v Rogaški Slatini se je v teku zadnjih let marsikaj spremenilo, zboljšalo in izpopolnilo, vendar je zaostala zaradi vednih sprememb v upravni oblasti ona večjepotezna akcija, ki je za vsako zdravilišče po poteku določenih let neobhodno potrebna, če noče stalno in rapidno nazadovati. Sele z novo ureditvijo države smemo upati na stalnost v upravi in sedanja lastnica zdravilišča Dravska banovina je v tem kratkem času obstoja pokazala trdno voljo, zamujeno popraviti in pristopiti k velikopotezni akciji, ki bo zdravilišče Rogaško Slatino za dolgo dobo let ohranilo na mestu, katero zasluži kot prvo zdravilišče naše države. Zato za zdraviliško upravo ni odmora in velja za njo znameniti izrek: Sezona je mrtva, živela sezona! — -er.
Vseslovanski kongres zdravnikov
V Splitu se je nadaljeval kongres jugoslovanskih in vseslovanskih zdravnikov. Ponedeljek je bil posvečen znanstvenemu delu v raznih sekcijah. Medicinska sekcija je razpravljala o revmatizmu, dočim so na seji kirurške sekcije poročali razni zdravniki o ehinokokusu. Razpravljajo se je ves dan in je bilo končno sklenjeno, da se mora uvesti o 'anizirana borba proti širjenju ehinokoka v igoslaviji. Pred vsem velja to za Hercegovino in Dalmacijo, kjer se je opazovalo največ primerov te bolezni.
V torek je bila zaključena debata o revmatizmu.
Vršila se Je tudi seja centralnega komiteja vseslovanskega zdravniškega saveza, na kateri sta bila izvoljena za častna člana dr. Vladislav Syllaba iz Prage in dr. Momčilo Ivkovič iz Beograda. Sklenjeno je bilo, da se izda slovanska revija »Acta Slavica«. Odprto je ostalo še nadalje vprašanje osnovanja zdravniškega saveza vzhodne Evrope, ker niso bili navzoči Grki in Romuni, ki so sprožili to vprašanje.
Radi odsotnosti Bolgarov se o kraju prihodnjega kongresa ni sklenilo ničesar. Odsotnost Bolgarov gre samo na račun političnih in društvenih prilik v Bolgariji. Sklenilo se je počakati leto dni, kako stališče bodo zavzeli bolgarski zdravniki v pogledu vprašanja prihodnjega kongresa. Definitivno se bo o tem sklepalo septembra meseca 1931.
Govorilo se je o potrebi, da se razne organizacije slovanskih zdravnikov, kot so kirurško internistična, ginekološka, dermatološka in rent-genološka, priključijo savezu zdravnikov.
Radi lažjega razumevanja številnih tem, je
centralni komite predlagal, da se sestavi besednjak slovanske terminologije.
Mestna občina je priredila na čast zborovalcev v torek družabni večer, kateremu so prisostvovali poleg velikega števila zdravnikov tudi ban dr. Tartaglia, podban Zdravkovič, msgr. Bulič, general Naumovič i. dr.
Nekaj o zemljiških mejah
Kdonlcoli ima globlji pogled v idilično življenje in delovanje naših kmetskih gospodarjev, uvidi, da so pogostokrat vzrok raznih tožba in z njimi vred združenega sovraštva slabo omejene parcele njiv, travnikov in zlasti gozdov, posebno če se večkrat menjajo lastniki. Meje posameznih parcel so večkrat slabo zamejičene ali pa sploih nimajo mejnikov in tako je mnogo gospodarjev, ki svoje meje niti ne poznajo dobro. Vsled tega pride pogostokrat do nepotrebnega medsebojnega sovraštva in do dokaj dragih in nepotrebnih tožba. Sovraštvo, ki tako nastane se vleče pogostokrat skozi več rodov in je velikokrat ovira napredka in medsebojnega složnega življenja.
Sedaj, ko se polagoma pozablja stara doba polti&ie mržnje in sovraštva, ko stopamo v povsem novo dobo skupnega sožitja in nacijo-nalne skupnosti, bi bilo povsem na mestu, da se tudi v tem oairu napravi red. Seveda bi morala tu posedi vmes državna oblast ali banska uprava s tem, da ukaže, da se morajo vse parcele točno omejiti z vidnimi mejnika po medsebojnih razgovorih. Potrebno bi bilo, da se posamezne posestnike, posebno take, ki so zelo vznemirljivi in prepirljivi z dobrim nasvetom do tega, da se mirno pogovore.
Mnogi so, ki bi radi imela mir pri svojem posestvu zlasti gozdovih, pa radi prenapetosti svojega nestrpnega soseda ne morejo priti do
tega, ker se v drage tožbe nočejo spuščatil. Taiko se vleče stvar dalje, ki bo preij ali alej pripeljala do tožbe.
Taka odredba, kd bi jo vsekakor morali Izvesti naši geometri t banovinsko podporo, bi bila velike važnosti, s katero bi bilo odvzeto naSim sodiščem, ki so že itak prezaposlena, ogromno dela, naše kmetsko ljudstvo hi bilo pa obvarovano mnogih tožb in odstranjen bi bil vzrok mnogih sovražnosti med sosedi in sovaščani.
Pogreb Josipa Zurca
Novo mesto, 8. oktobra.
Zadnja pot pokojnega Josipa Zurca Štemburja je bil pravi triumfalni sprevod. Vse mesto ga je spremljalo k večnemu počitku. Iz Ljubljane in drugod so prihiteli številni njegovi prijatelji in znanci, ki Jih je imel širom Dravske banovine vse polno. Opazili smo ministra dr. Kulovca, dvornega svetnika Šukljeja, ljubljanskega podžupana Jarca in več znanih ljubljanskih političnih in gospodarskih osebnosti. Sresko poglavarstvo v Novem mestu je zastopal sreski načelnik dr. Logar in glavar Krajšek, prisotni so bili nadalje zastopniki vseh novomeških uradov, okoliški župani z občinskimi odbori. Sokol v civilu, gasilska društva v Novem mestu, Šmihelu, Toplicah in v okolici, druga društva in korporacije. Vencev se je trlo.
Na šmihelskem pokopališču počiva Stembur v bližini Primčeve Julije. Pri odprtem grobu sta se od njega poslovila načelnik gostilničarske zadruge v Ljubljani g. Kavčič v imenu gostilničarjev ter predsednik novomeškega društva UJU mestni učitelj Viktor Pirnat v imenu šolske mladine in učiteljstva. Pred hišo žalosti in ob grobu so mu zapeli mestni pevci pod vodstvom g. Streinerja ganljive žalostinke. Nekako ob 5. uri popoldne je mladega pokojnika in velikega rodoljuba zagrnila prst. Lahka mu zemlja in večni Bpomin.
Blagoslovitev palače Vzajemne zavarovalnice
Ljubljana, 8. oktobra.
Na Masarykovem trgu so po treh letih dokončali impozantno zgradbo palače Vzajemne zavarovalnice. Krasna stavba bo s svojo mogočno zunanjostjo gotovo mnogo doprinesla k povzdigu lica nove Ljubljane. Stoji v neposredni bližini kolodvora na začetku najlepše ljubljanske ulice in pade vsakomur v oči, ki pride k nam. Korak mu zastane, ko mu pogled obvisi na mogočnih stebrih lepe fasade.
V	torek 7. t. m. dopoldne se je vršila svečana otvoritev. Pričela je z mašo, ki jo je daroval ob 8. zjutraj predsednik kanonik Sušnik. Ob 10. uri so se zbrali številni gostje v slavnostni dvorani, ki je bila napolnjena. Prisotni so bili zastopnik banske uprave dr. Marn, usta-novnik Vzajemne zavarovalnice nadškof doktor Jeglič in ljubljanski knezoškof dr. Rožman, voditelji centrale in podružnic, uradništvo ter zastopniki delavstva, ki je gradilo palačo.
Slavje je otvoril predsednik kanonik Sušnik in podal pregled razvoja zavarovalnice od naj-skromnejših začetkov do sedanje visoke stopnje. Za njim je govoril stavbeni vodja palače arh. inž. Tomažič, ki je razlagal, kako je stavba nastala pod rokami domačega delavstva in izključno domačega materijala. Za njim je govoril še knezoškof dr. Rožman. V imenu banske uprave je čestital dr. Marn. Nato je nadškof dr. Jeglič ob asistenci gg. kanonikov blagoslovil nove prostore.
Ob 1. uri popoldne se je zbralo 220 gostov v veliki dvorani hotela »Union« k slavnostnemu obedu. Na galeriji je svirala godba dravske di-
vizijske oblasti. Pri desertu je kanonik Sušnik dvignil čašo na zdravje Nj. Vel. kralja, nakar je godba zaigrala državno himno. Sledile so Se številne napitnice ob lepem razpoloženju, dokler se niso, ie proti večeru, gosti razšli.
5V a/fppcžn e/sa
in najbolj higijeniSna je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s žeieznino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
Vprašanje marenber-skega vodovoda
in ureditev kopalni« ter škropljenja cest M najnujnejši za našo občino.
Marenberg, 7. oktobra.
Eno najvažnejših občinskih vprašanj, ki jo bo treba v kratkem rešiti, je vprašanje trškega vodovoda. Marenberški trg si je zgradil že pred vojno vodovod, kateremu pa zadnja leta stalno primanjkuje vode od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Posebno občutno pa je to pomanjkanje v vročih poletnih mesecih, ko je voda odprta samo zjutraj in zvečer, pa še takrat največ samo 1 uro.
Občina Je že razmotrivala o vprašanju vodovoda, ki postaja vsako leto aktualnejše ter je obenem najvažnejši občinski problem. V spomladi je najela občina nekega podjetnika, ki je kopal ob Dravi vodnjak, da bi tako dobili podtalno vodo Drave, katero bi pa morali še filtrirati, da bd bila uporabna za prebivalce, kajti, če bi vode ne čistili, je treba še posebnega vodovoda za nečisto dravsko vodo.
Toda delo ni uspelo, ker so dqlavci globoko v Jami naleteli v živo skalo ter so z delom morali prenehati
Kakor pa se sliši, bo občina ponovno ponovila poizkus, to pa zato, ker po zatrdilu ljudi, ki so pregledali izvirke na obronkih Kozjaka, ti ne zadostujejo, da bi dovajali trškim prebivalcem zadostno množino vode.
Ce se občinski odbor odloči za dravsko vodo naj ima predvsem pred očmi to, da reši z vprašanjem vodovoda tudi vprašanje škropljenja ceste in pa kopalnice.
Marenberg leži ob glavni cesti, ki veže Maribor z Dravogradom. Dan na dan drvi po tej cesti na stotine avtomobilov in motorjev, ki dvigujejo ves dan in vso noč neznosen prah po trgu, tako, da prebivalci podnevi sploh ne morejo prezračiti svojih stanovanj.
Vsled tega bi bilo nujno škropljenje ceste, kar pa je v sedanjih razmerah nemogoče, ker primanjkuje vode še za druge važnejše potrebe. Kako pa, če nastane v trgu požar? Hidranti vodovoda so sicer ob cesti, da bi se lahko gasilo, toda vode bo pri sedanjih razmerah hitro zmanjkalo.
To je gotovo najvažnejši problem in z ozirom na to je treba hitre rešitve. Pa tudi kopalnica bi bila trgu zelo potrebna, ker je Drava precej oddaljena, skrajno nevarna in vedno zelo hladna — taiko, da je kopanje v njej vedno nevarno. Kopalnica v Marenbergu bi se gotovo v par letih renti rala.
To so problemi, ki jih bo morala občina v najbližji bodočnosti reševati. Todo reši jih naj ugodno, ker so življenske važnosti za vse prebivalce našega trga.
Dolenjske Toplice
Huda nevihta. V ponedeljek 6. t. m. se Je proti večeru nad Toplicami razbesnela huda nevihta. Dež je s presledki domalega padal ves dan, a proti večeru so se jeli kopičiti temni oblaki. Pričelo se je neprestano bliskati in grmeti, ulila se je huda ploha, med katero je padala precej debela toča. Ker so poljski pridelki večinoma že pospravljeni, ni naredila toča posebne škode. Največ se pozna pač le na ajdi, katera še ni požeta. Vedno deževje zelo ovira preskrbo nastilja, katerega bi si kmetovalci radi preskrbeli za zimo.
Predavanje. Preteklo nedeljo je predaval v osnovni šoli v Toplicah banov, strok, nastavlje-nec pri sres. ekonomu v Novem mestu o trgatvi in ravnanju z moštom in vinom. Strokovnega predavanja se je udeležilo dokaj vinogradnikov, ki so z zanimanjem poslušali za vinogradnike potrebna navodila.
Gasilska vaja. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je imelo zadnjo nedeljo zopet gasilsko vajo z novo motorno brizgalno. Pri tem pa se je motorka nekaj pokvarila, kar bo potreba pač takoj popraviti. V kratkem se bo vršil slovesen blagoslov nove brizgalne.
Kultura
Koncert mariborske Glasbene Matice v Celju
Ze pred leti nas je mariborska Gl. M. seznanjala s svetovnimi glasbenimi deli velikega formata, z Haydnovimi Letnimi časi in z Dvofako-vim Mrtvaškim ženinom. To pot se je odločil pevovodja g. prof. Vasilij Mirk za grandijozno skladbo a cappella, namreč za Aleks. Greča-ninovo Demenstvennajo liturgijo, ki nam otvar-ja vpogled v pri nas še tako malo znano rusko cerkveno glasbo, ki se je preko Bizanca tako samosvoje in mogočno razvijala na ruskih tleh. Skladba, sestoječ Iz 11 delov, nas zadivlja po svoji velikopoteznosti, notranji sili in globini. Nenavadni melodični okreti, presenetljive modulacije in zaključki so za naša bolj severno in zapadno orientirana ušesa nekaj povsem novega. Skladatelj operira z vsemi sredstvi, da skladba navzlic svoji dolgosti ne utruja. Daljše solistične partije, katere spremlja zbor v učinkovitih kontrapunktičnih domislekih ali v širokih harmonijah, basi ostinatl, ležeči toni, razne grupacije glasov — vse to dela skladbo silno zanimivo. In to pesniško, globoko verno besedilo. Zbor 70 pevcev in pevk je delo prav dobro, mestoma odlično izvajal. Zlasti se Je uveljavila Trosveta pesem, Kerubslca pesem in Pričasten. Želel bi si v zboru Se izdatnejših
basov in altov. Dinamično je zbor silno tenkočuten in se je odlikoval tako v najnežnejših, kakor tudi pri dramatično razgibanih partijah. Solisti gg. Živko (tenor), Vlah (bas) in Faganeli (bariton) so rešili svoje naloge zelo častno, le bariton solist je nekajkrat malo distoniral. Ker se je intonacija dajala na previsokih orglah, so prišli zlasti tenorji mestoma v previsoke lege. A to so malenkosti nasproti celotnemu izvajanju, ki dela zboru in njegovemu pevovodji vso časti Bolelo nas je. da Mariborčani za svoje idealno kulturno delo ob naši severni meji to pot v Celju niso bili deležni tistega obiska, kot doslej. Kje tiči vzrok? — C. P—lj.
Andrejev v naši Drami
Ljubljana, 8. oktobra 1930.
Nocoj se je vršila premijera znane lepe študentovske drame Leonida Andrejeva »Mlado-letjec v režiji ravnatelja Golie. Središče večera sta bila gdč. Juvanova, ki je od kraja do konca živela nesrečno Olgo, in Jan, ki je kreiral študenta Gluhovceva; oba sta bila obdarovana s cvetjem. Izmed ostalih so najpomembnejše like podali ga. Medvedova, Cesar, Kralj in Levar. Drama je pred polnim gledališčem doživela lep uspeh.
Druga repriza Shakespearejeve komedije »Sen kresne noči« v ljubljanski drami bo jutri v petek dne 10. t. m. v premijerski zasedbi in v režiji g. prof. Šesta. Pri predstavi sodelujeta
baletni zbor in muzika dravske divizije. Dirigent: višji kapelnik dr. Josip Čerin. Predstava se vrši za abonma reda E. Na to opozarjamo abonente, ker se Je moral datum preložiti.
Gospa Zlata Gjungjenac, gost v naši operi. Prihodnjo nedeljo in torek nastopi v naši operi kot gost članica beograjske opere gospa Zlata Gjungjenac-Gavella. V nedeljo bo nastopila v Čajkovskega operi Evgenij Onjegin, v torek pa poje naslovno partijo Puccinijeve opere Madame Butterfly, v kateri je lansko sezono dosegla tako lep ušpeh.
Vse posetnike našega gledališča opozarjamo na izišle številke Gledališkega lista. Za dramo so izšli listi: Sen kresne noči, Pravljica o rajski ptici, Mladoletje in v soboto zjutraj izide Kraljična Haris. Za opero pa je izšel list >Knez Igor«, »Vesela vojna« in ponatis lanskega Gledališkega lista za »Lohengrin«. Prihodnji operni Gledališki list izide za premijero Verdijeve opere »Moč usode«.
*
»Ženski svet« prina&a v svoji oktobrski številki sledeče stvaTi: Marjana Kotalj-Zeljeznova, dr. Ksenija Atanasdjevič; Umropoljska, Moja pesem; Anka Nikolič, Gospa Marina; dr A. Pirjevec, Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi; Gustav Strniša, Sumica zelena; Villiers de 1’Isle-Adam-Ru&a Zidarjeva, Sentimentalnost; Ruža-Luoija, Utrinki za naše dete; V. A., Dve drami; Ksaver Mešiko, Jesen; Angela Vodetorn, Zakonita zaščita delovne šole; Marjana Hainisch, O svobodi moderne žene. — Po ženskem svetu.
Materinstvo. Higijena. Kuhinja. Gospodinjstvo. Krojna priloga. — Ženski svet stane za vse leto Din 64'— in se naroči pri upravi v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12/11.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 9. okt.: »Sen kresne noči«. Red E. Petek, 10. okt.: zaprto.
Sobota, 11. okt.: »Kraljična Haris«, premijera Red D.
Nedelja, 12. okt.: »Mladoletje«. Izven. Ponedeljek, 13. okt.: »Sen kresne noči«. Red 0 Torek, 14. okt.: zaprto.
OPERA Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 9. okt.: »Knez Igor«. Red C.
Petek, 10. okt.: zaprto.
Sobota, 11. okt.: »Dolarska princesa«, operet«.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 12. okt.: »Evgenij Onjegin«. Gostuj« gospa Zlata Gjungjenac. Ljudska predstav# pri znižanih cenah. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBOR«
Četrtek, 9. oktobra ob 20. uri: »Sveti plamen«;
Ab. C. Premijera.
Petek, 10. oktobra: zaprto.
Sobota, 11. oktobra ob 20 uri: »Skrjanoko* gaj«.
Dnevne vesli
Učni program za učiteljišča. V zmislu Klenov 15. ip 90. zakona o učiteljiščih in do končne sestave učnega načrta in programa za učiteljišča
!"e minister prosvete predpisal za Šolsko leto .980/31 začasni učni načrtni program. V pr-Vem, drugem in tretjem razredu ostane v veljavi dosedanji učni načrt. V četrtem ln petem pa bodo poučevali: Psihologijo, občo pedagogiko, zgodovino pedagogike, Šolsko delo, filozo-Ijjo, šolsko organizacijo, upravo, narodno gospodarstvo, osnove socijologije, srbsko-hrvatsko-s6lovenski jezik, tuje žive jezike, občo in narodno zgodovino, zemljepis, prirodopis, mate-atiko, higijeno, poljedelstvo, gospodinjstvo, sanje, petje, glasbo, ročna dela in telovadbo. Skupno 33 ur tedensko v četrtem razredu in 'jgl ur v 5 razredu. V slovenskih učiteljiščih se to učila srbohrvaščina eno uro tedensko. Gradivo prvega, drugega in tretjega razreda je treba predelati v teku šolskega leta 1930/31. Pri pouku naj se pazi na popolno obvladanje gradiva, pri čemer je treba vpoštevati, da je bil •Žolski pouk na učiteljiščih podaljšan za eno leto in da imajo za to učenci priliko obdelati jgradivo enega leta v prihodnjem razredu. Podrobnosti učnega načrta za četrti in peti razred jUčiteljišč so prav obširne in jih bo zato ministrstvo prosvete izdalo v posebni knjižici.
— Učni načrt za srednje šole. Minister prosvete je na podstavi zakona o srednjih šolah ipredpisal učni načrt za realne gimnazije, realke ;Jn klasične gimnazije od prvega do osmega razjeda. Po tem učnem načrtu bo odslej v srednjih Jolah trideset tedenskih ur v teh-le predmetih: jV realnih gimnazijah: veronauk, srbsko-hr-Jatsko-slovenski jezik, francoščina, nemščina, latinščina, zgodovina, zemljepis, prirodopis, fi-tika ,kemija, matematika, higijena, temelji filozofije, risanje, pisanje, petje, telovadba in ročna Sela. V realkah: veronauk, srbsko-hrvatsko-slo-Venski jezik, nemščina, zgodovina, francoščina, jjsemljepi8, prirodopis, fizika, matematika, opisna geometrija, higijena, umetnost, risanje, pihanje, petje, telovadba in ročna dela. V klasičnih gimnazijah: veronauk, srbsko-hrvatsko-[Slovenski jezik, francoščina, latinščina, grščina, jegodovina, zemljepis, prirodopis, fizika, kemija, taiatematika, higijena, umetnost, osnove filozo-Sije, risanje, petje in telovadba. V šolah 8 slovenskim učnim jezikom odpade pisanje, a mesto tega je v prvem do četrtem razredu dve uri ta teden srbo-hrvaščina. i — Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana objavlja: Na podlagi soglasnega sklepa starešinske seje z dne 4. oktobra t. 1. preneha s tem 'dnem delovanje »Kongresnega odbora« JGZ [Ljubljana in vseh njegovih odsekov, ker je ta dan zaključil »Finančni odsek« svoje račune, Odslej sprejema vse zadevne dopise, nanaša joče se na bivši »Kongresni odbor«, predsed stvo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana.
— Največji turistični parnik Jugosl. Llojda. fV Beograd je prispel glavni ravnatelj Jugosl. Lloyda g. Božo Banac, da se zahvali Nj. Vel. kralju, ker je dovolil, da bo nosil novi parnik 'ime »Kraljica Marija«. »Kraljica Marija« bo naš majvečji in najlepši parnik in bo oskrboval samo turistični promet na Jadranu. Vozni red je že izdelan. Voziti bo začel 2. marca 1931. Izhodna luka mu bo Sušak. Vozil bo ob naši obali do Pireja. Parobrod bo imel samo I. razred s ceno 8600 Din. Te dni bo Lloyd prevzel parnik in ga bo pripravil za naš promet. Slovesno krščenje se bo vršilo v drugi polovici februarja.
— Planinci, obiskujte še Golico! Spodnja koča na Golici je še odprta do vključno 15. t. m. in bo oskrbovana še nadalje ob lepem vremenu ob nedeljah in praznikih in dnevih pred nedeljami
in prazniki.
— Enomesečni pletarski tečaj. Uprava banovinske kmetijske Sole v Rakičanu pri Murski Soboti priredi enomesečni pletarski tečaj za kmetovalce sreza Murska Sobota in Dolenja Lendava. Tečaj prične 10. novembra t. 1. točno ob
8.	uri. Tečaj bo trajal najmanj mesec dni, po potrebi bo uprava tečaj podaljšala. Število tečajnikov je omejeno. Sprejeto bo 20 tečajnikov. Tečajniki se morajo vzdrževati ob lastnem stro-6ku. Marljive tečajnike bo uprava primerno nagradila. Zanimanci, toda le oni, ki nameravajo tečaj stalno obiskovati, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno najdalje do 1. novembra t. 1. Po-enejše prijave se ne bodo upoštevale. Sprejeti bodo obveščeni pismeno. Istočasno bo uprava priredila vsak drugi večer tekom enega meseca dveurni večerni tečaj za orne zaniinance v neposredni bližini Sole, ki so po dnevi zaposleni. Tudi li zanimanci naj se javijo do 1. novembra ustmeno v pisarni kmetijske šole.
— Potres v Sarajevu. V torek zjutraj okrog 1 ure so občutili v Sarajevu in v bližnji okolici potres, ki je trajal več sekund, s 3 do 4 močnejšimi sunki. Večina Sarajevčanov se je zbudila. Seizmološki aparati v Sarajevu so zabeležili potres, ki je trajal 40 sekund. Dolžana amplitude je bila 5 cm. Potres je bil tektonske narave in samo lokalen.
— Silna nevihta v Sisku. V ponedeljek popoldne je besnela v Sisku silna nevihta. Vsled silnega naliva so bile vse ulice poplavljene. Strela je udarila v veliko skladišče trgovcev Reis & Ilirschler, kjer se je vnelo seno in so morali nastopiti ognjegasci.
— Rodbinska tragedija. Okrožno sodišče v Bihadu je obsodilo kmeta Suljo Beganoviča na 14 let ječe, ker je na živinski način z nožem zaklal svojo ženo, ki ga je varala.
— Iz zaporov v Subotici je bil 7. t. m. izpuščen proti kavciji 150.000 Din občinski zdravnik iz Bajmoka dr. Bela Matjakovski. Gotovo je
še v spominu, da je bil približno pred mesecem aretiran, ker je umrla neka služkinja, kateri je odpravil plod. V zvezi s tem dogodkom, ki je vzbudil veliko pozornost, Je izvršil samomor u-gledni subotiški kirurg in lastnik sanatorija dr. Imbre Wilheim.
— Volna, 1 ombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Zagonetni klici na pomoč pri mostu na Sušaku. V ponedeljek Je tudi na Sušaku ves popoldan in večer lilo. Ko so okrog ll1/«. ure ugasile vse luči, so se zaslišali v bližini mosta, ki vodi na Reko, na italijanski strani obupni klici na pomoč. Očividno se Je nekdo utapljal v »mrtvem kanalu«. Italijanska straža, ki je odšla na lice mesta, je s pomočjo ognjegascev preiskala vse, vendar ni mogla najti nič drugega kakor klobuk v vodi. Kdo je bil nesrečnež, se ne ve in tudi ni bilo mogoče dognati ali gre za samomor ali pa nesrečo. Tudi trupla še niso našli.
— Nepreviden kolesar. V torek popoldne se je neznan kolesar na oglu Meljske ceste in Plinarniške ulice zaletel v go. Ano Dolenčevo in jo vrgel s kolesa na pločnik, da se je občutno poškodovala po obeh nogah in jo je moral mož z motornim kolesom s prikolico prepeljati domov.
Vreme. Barometer se je začel zopet dvigati. V Ljubljani je kazal zjutraj ob 7. uri 764. Relativna vlaga je še vedno velika, tako v Ljubljani 92, v Mariboru 90, v Zagrebu 90 in v Be-og-~ Tu 90. Megla je bila včeraj naj večja v Ljubljani (10), v Mariboru 5, drugod pa od 0 do 7. Deževalo je samo v Zagrebu. Padavine znašajo tu 3 2 mm. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 16 2, najnižja pa 4-2. V Mariboru je bila najnižja temperatura 10 stopinj C.
LjttMjama
Četrtek, dne 9. oktobra 1930., Dionizij. Pravoslavni: dne 26. septembra, Svetina.
Nočno službo imajo lekarne Leustek na Resljevi cesti, Bohinec na Rimski cesti in Kmet na Dr ajskl cesti.
*
_ Komorni koncert čelista Pavla Griimmerja
in pianista Aleksandra Čerepnina, ki se je imel vršiti v petek, dne 10. t. m. je preložen na petek 17 t. m. Prosimo, da velecenjeno občinstvo to upošteva. Vstopnice, ki so bile kupljene za petek, 10. veljajo za petek 17. Program ostane isti, kakor je bil že naznanjen.
■ Ljubljanske pevce prosimo, da pridejo danes v četrtek k vaji moškega zbora, jutri v petek pa k vaji mešanega zbora v dvorano Glasbene Matice obakrat ob 20. uri.
■ Svojo 601etnico je obhajal te dni znani gostilničar g. Franc Zupančič, lastnik slovečega vinotoča pri »Blagaju« nasproti šentjakobske cerkve. Stalni gostje so g. Zupančiču priredili lep spominski večer, ki je potekel v najlepšem razpoloženju.
■ Plesni odsek Atene naznanja, da se otvorijo v beli dvorani Uniona z današnjim dnem, četrtek 9. t. m. otroški in naraščajski ritmični tečaji in plesni tečaj za naraščaj (samo deklice). Istočasno se sprejemajo novi priglasi od 16. do 20. ure.	568
■ Lahek potresni sunek v Ljubljani. Meteorološki zavod nam sporoča, da so seizmografi na univerzi zaznamovali v noči od torka na sredo lahek potresni sunek ob 23. uri 28 minut in 2 sek.
Drevi pri Ražmu sveže morske ribe in zajec.
■ Glas iz občinstva. Razveseljivo je, da se v ‘Ljubljani grade hiše že na najmodernejši način, da se kar vidi, kako hiše rastejo. Manj razveseljivo pa je, da se pri tem dostikrat povzroča ropot, ki je čisto nepotreben. Tako mislimo, da ni nobene ovire, da bi se mesto silno ropotajočega bencinskega motorja vršil pogon s pomočjo električnega stroja. Delo bi se prav tako izvršilo, samo ljudje, ki stanujejo okoli novih stavb, bi ne trpeli od ropota. Ali se to ne bi moglo izvesti?
■ Prodaja prašičjega inesa. V mestni klavni ci ljubljanski se bo v četrtek dne 9. t. m. ob 15. uri na prosti stojnici prodajalo prašičje meso.
‘M.fneibcv
m Načelnica tukajšnjega dečjega dispanzerja zdravnica dr. Valerija Valjavčeva, se je vrnila s svojega Studijskega potovanja v Parizu in je nastopala službo.
m Gostovanje Djuke Trbnlioviča v Zagrebu. G. Djuka Trbuhovič, bivši prvak beograjske opere in sedanji režiser in tenorist našega gledališča, bo v letošnji sezoni absolviral vrsto gostovanj v Narodnem kazalištu v Zagrebu. Njegovo prvo gostovanje bo v torek 14. t. m. v opereti »Cirkuška princesa« m Nova slovenska drama. Pisatelj dr. Ivan D o r n i k je napisal trodejanko »J u t a«, ki nam predočuje zgodovinske dogodke o priliki ustoličenja zadnjega koroškega vojvode Otona Habsburškega. Krstna predstava, posvečena 10 obletnici koroškega plebiscita, bo v petek 17. t. m. v Narodnem gledališču.
m Vesoljni potop. Znanstveniki si 8e danes niso edini o skrivnosti vesoljnega potopa, filmska režija pa je iz nič ustvarila veličastni zvočni film »Noetova barka«, katerega bo od 11. do 17. t. m. predvajala v kinu »Union« tukajšnja prosvetna zveza. Film Je stal 112,000.000 Din.
in Poiiv pevskim zborom. Jutri ob 20. uri bo v prostorih Glasbene Matice skupna vaja vseh moških pevskih zborov iz Maribora in bližnje okolice. Note za peeem »Lepa naša domovina« naj prinesejo vsi seboj.
m Tombola protituberkulozne lige, ki je bila določena na 12. t. m., je zaradi tehničnih tež-koč preložena na poznejši čas.
m Pritožba v procesu proti pisatelju Kreftu ln tovarišem. Državni tožitelj je vložil pritožbo zoper sodbo v procesu proti pisatelju Bratku Kreftu zaradi prenizke kazni. Prav tako se je pritožil tudi radii oprostitve soobtožencev ravnatelja Josipa Ošlaka in odgovornega urednika »Delavske politike« Viktorja Eržena. O zadevi bo sedaj še odločalo višje deželno sodišče v Ljubljani.
m Zaposlitev odpuščenih delavcev. Tovarna za dušik v Rušah je te dni sprejela zopet večino delavcev, ki so bili nedavno odpuščeni.
m Zagoneten napad. V ponedeljek je neznanec
o	belem dnevu napadel na cesti med Gornjo Kungoto in Sv. Jurijem ob Pesnici 261etnega posestniškega sina Josipa Pukšiča in ga dvakrat zabodel z nožem. Pukšiča so spremili v tukajšnjo bolnico.
m Miren dan. Torek je bil eden izmed najbolj mirnih dni v Mariboru. Policija je aretirala samo nekega moškega zaradi potepuštva. Prijav pa je prejela tudi samo 6, eno radi karambola, eno radi prestopka proti pasjemu zaporu, eno radi vožnje brez luči in tri radi prestopkov proti predpisom za avtomobile.
m Tlakovanje Kopališke ulice. Dela pri tlakovanju Kopališke ulice naglo napredujejo. Ulica bo s tlakom iz granitnih kock dobila docela drugo lice in bo postala glavna zveza med Aleksandrovo cesto in Glavnim trgom.
m Ribji trg. Na včerajšnjem ribjem trgu so bile samo sardele, ki so se prodajale po 18 Din kilogram.
m V prisilno delavnico. Te dni je policija zopet aretirala trgovskega potnika Zorka Lihte-nekerja, ki je znan radi neštetih sleparij. Lihte-neker bo kot nepoboljšljivec oddan v prisilno delavnico.
m Še en karambol. V torek popoldne je privozil trgovec Ludvik Pinter iz Selnice ob Dravi s svojim avtomobilom po Ruški cesti na Kralja Petra trg, kjer mu je prišel nenadoma nasproti neznanec z ročnim vozičkom, kateremu se ni mogel »gniti in je zavozil vanj. Pri tem se je avto poškodoval in je nastala škoda krog 600 dinarjev. Na policiji so ugotovili, da je nezgodo zakrivil nek 171etni gluhonemi fn slaboumni mladenič, ki je v oskrbi mestne občine, pa njegova identiteta še ni ugotovljena, ker je šele nedavno prišel od neznanokod v mesto.
m Nezgoda v delavnici. V delavnici državnih železnic je včeraj padel 421etneniu kovaču Josipu Gašperiču na glavo kos železa in ga tako težko ranil, da je moral v bolnico.
m Nezgoda v Slovenji vasi. V Slovenji vasi na Dravskem polju je v torek padel 271etni Anton Vazerič tako nesrečno, da si je razbil glavo. Rešilni avto ga je prepeljal v tukajšnjo bolnico.
Celje
* Odkritje spomenika pok. učitelju Antonu Zdolšku bo v soboto 11. t. m. Zbirališče pri cerkvi sv. Duha, kjer bo ob 7.30 maša zaduš-nica.
* Davčna uprava objavlja, da je dostavila davkoplačevalcem opozorilne položnice za 3. četrtletje oziroma 1 polletje zemljarine.
* Dve mavrici hkrati sta se pojavili na nebu po nevihti v torek popoldne. Obenem se je dvigal rdeč oblak, kot da bi v njem kaj gorelo. Ljudje so iz hiš hiteli na ulice gledat ta redek prirodni pojav.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla 7. t. m. 42-letna Cecilija Belina, žena kovača iz Zreč. — Na Jožefovem hribu je umrl 7. t. m. čekostavcu Francu Margesiču sinček Franc, star 21 mesecev.
* Borza dela v Celju potrebuje 3 konjske hlapce, 1 hlapca za gov. živino, 3 poljske de lavce, 2 kamnoseka, 1 kamnobrusača, 1 pečarja,
1	lončarja, 1 kovača, 2 mizarja, 2 kolarja, 2 so darja, 1 žagarja, 8 čevljarjev, 1 krojača, 1 prodajalca slaščic, 2 raznašalca kruha, 1 strojnika, 12 vajencev, za Francijo 50 rudarjev, 3 kmečke gospodinje, 26 kmečkih dekel, 1 pletilko, 1 gostil. kuharico, 2 navadni delavki, 2 sobarici, 1 postrežnico, 3 varuhinje, 4 vajenke.
* Požar na Ljubečni. V torek zjutraj je nenadoma začela goreti hiša posestnika Goriška p. d. Mastnaka na Ljubečni. Zgorelo je vse pohištvo, gospodarski stroji in krma, le živino so rešili. Prišli so gasilci iz Gaberja, Ljubečne in Trnovelj. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino. Požar je bil baje podtaknjen.
* Izgube. V parku je bila izgubljena športna čepica. — V avtobusu, ki pripelje zvečer iz Vojnika, je neki gospod pozabil svoj dežnik. Ko se je vrnil, dežnika ni bilo več.
* Sledovi tatvin, toda ne za tatovi, so se našli v veži peka g. Kača na Glavnem trgu. V torek je g. Kač na stopnicah, ki vodijo v klet, našel dve denarnici, črno in rjavo. Obe sta bili prazni in ju je tat menda vrgel tja, potem ko je izvršil svoj posel zunaj na trgu in v veži vzel iz listnice denar.
* Tatvina kolesa. Ves teden ni bilo nobene tatvine koles. Pa so kolesarji le zopet šli na delo. Delavcu Pangerlu v VVestnovi tovarni je izginilo kolo iz shrambe za kolesa. Kolo je črno pleskano, znamke »Ipag«, številko ima 338532.
Listnica uredništva
Maribor. Odgovorili bi Vam glede dopisništva pismeno, pa žal ne moremo prebrati Vašega podpisa.	.
Krško. Sporočamo Vam, da je rokopis prispel v Ljubljano pravočasno, objava se je zakasnela samo zaradi pomanjkanja prostora.
Trbovlje
Prošnja vsem naročnikom! Dasiravno izhaja dnevnik »Jugoslovan« šele 4 mesece, si je v na-Si dolini utrl pot med vse sloje prebivalstva. To pa ne zadošča, kajti nujna potreba je, da se »Jugoslovan« kot glasnik nove dobe čimbolj razširi med narodom ter ga prepoji z novim jugoslovanskim duhom. Zato prosimo cenjene naročnike, da kot iskreni poborniki jugoslovanske ideologije pomagajo širiti svoje glasilo med prijatelji in znanci ter s tem aktivno sodelujejo pri izgradnji novih, granitnih temeljev naše uje-dinjene Jugoslavije. Vsak iskren Jugoslovan naj ne bo le naročnik »Jugoslovana«, marveč naj bo tudi agitator in propagator novih idej, inav-guriranih v najvišjih manifestih z dne 6. januarja in 3. oktobra 1929 ter kasnejših deklaracijah kraljevske vlade. Prepričani smo, da bo vsak naročnik našo prošnjo pravilno razumel ter si prizadeval, da pridobi »Jugoslovanu« vsaj enega naročnika in s tem novega člana jugoslovanski narodni miselnosti.
Gradbeno gibanje. Avtopodjetnik g. Zemljan si gradi nad svojo garažo, ki je zgrajena iz že-lezobetona, stanovanjske lokale. Poslopje bo potem sličilo onemu avtopodjetnika g. Kačnika, ki si je letos na isti način zgradil nad avtogaražo lepo stanovanje. — Radi premogovne krize je še vedno nedovršenih več velikih 18 družinskih stanovanjskih hiš na Tereziji, kar bi sicer precej omililo občutno pomanjkanje stanovanj v rudniškem revirju.
Bled
Premestitve. Z odlokom banske uprave, prosvetni oddelek v Ljubljani, je bila te dni premeščena s tukajšnje osnovne šole učiteljica gospodična Terezija Šlibar v Gorje pri Bledu, kjer je zasedla mesto pred kratkim umrle učiteljice gdč. Terezije Jalnove. Na blejsko šolo pa je premeščena učiteljica gdč. Minka Kalinova, ki je prišla iz Litije ob Savi, kjer je poučevala že nad 20 let.
Novi gosti. Dne 6. t. m. je prišla z večernim brzovlakom zopet skupina tujcev, broječa nad 80 oseb. S postaje Lesce-Bled so jih pripeljali avtomobili do Park Hotela, kjer jim je direkcija priredila pozdravni večer. Tujci so prišli v okrilju potovalne družbe iz Nemčije ter ostanejo, kakor zatrjujejo, do nedelje na Bledu. Želimo jim čim ugodnejše počitnice.
Toča. Danes okoli tretje ure popoldne so se pripodili s Karavank temni oblaki, spremljani s pogostimi bliski in gromi. Med nalivom je nekaj časa padala precej debela toča, ki pa ni napravila posebne škode.
Kamnik
Petrovičevo dramo »Mrak« so nam diletanti društva »Kamnik« podali prav dobro in bi jo gotovo še boljše, ako bi občinstvo pokazalo več zanimanja za prireditev. Kamničani se le preradi izogibajo iger, kakršnih 80 najbolj potrebni.
Novotrzni jez. Jez, ki je bil zgrajen za varstvo novotržkega mosta, je Bistrica v zadnjih nalivih na desni strani močno izpodjedla in je nujno potreben popravila, sicer ga bo prvi večji naliv še občutneje poškodoval in povečal stroške.
Cerkveni koncert. Za veliki cerkveni koncert, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. v dekanijski cerkvi, vlada v Kamniku veliko zanimanje. Na koncertu sodelujejo:	Pevski	zbor »Gorenjci«,
pod vodstvom akademika g. Cerar-ja, orkester društva »Kamnik«, pod vodstvom g. J. Heyl>ala in fr. Kanizij Fricelj (orgle). Kei* je prireditev strvgo cerkvena, ni vstopnine, pač pa so se ob raznašanju vsporedov pobirali prostovoljni prispevki za potrebno prenovitev velikega oltarja v župno-dekanijski cerkvi.
Rakek
Javna dražba. Direkcija za brzojav in telegraf bo dne 23. oktobra oddajala na javni dražbi v zakup prevažanje pošte na progi Rakek—Planina za dobo enega leta s pričetkom prvega januarja 1931. Vzklicna cena je 7400 Din na leto. Dražba se bo vršila v občinskem uradu v Planini, in sicer ob 11. uri. Vsak ponudnik se pa mora zglasiti že od 10. ure dalje. Položiti mora kavcijo 370 Din. Ostali pogoji so na vpogled pri županstvih in poštah, ki leže v območju te poštne vožnje.
Vrhnika
Silna nevihta. V torek ob petih popoldne je besnela silna nevihta nad Vrhniko in bližnjo okolico. Med nevihto je padala tudi toča.
Letošnja jesen in zima bo na Vrhniki, kot vse kaže, pusta in dolgočasna. Drugi kraji pišejo v svojih novicah, kako so dobro preskrbljeni, da ne zaspijo čez zimo. Sokol ne bo mogel nastopati tako uspelo kot je nastopal prejšnja leta, ker nima odra. Baje pa pripravlja vrhniška prosveta Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Igral pa bo tako kot prejšnje leto kino v Rok. domu, ki pa je žal omejen le na gotove filme. O plesni šoli, ki je lani ob takem času že začela, pa ni letos ne duha, ne sluha.
Formularji za popis zgradarine se dobe v glavni trafiki. Ti se morajo do konca tega tedna izročiti na občini.
Cankarjev odbor je poskrbel za lično železno ograjo pri Cankarjevem spomeniku, saj je bila že zdavnaj potrebna.	»	.
Inventurno prodajo koles in šivalnih strojev je priredil mehanik A. Kogoj po zelo znižanih cenah. Trajala bo do 12. t. m. ‘
»Jugoslovan« počasi pa gotovo prodira tudi pri nas. Vrhničani, zahtevajte najcenejši dnevnik v vseh javnih lokalih, tako gostilnah kot brivnicah! Dolžnost javnih lokalov je, da pomagajo s tem dnevnikom ustvarjati krepko in močno Jugoslavijo.
Zagorje
Pomotoma smo včeraj poročali, da je daroval g. Hriberšek od 3000 Din, ki jih je zadel v tomboli, Sokolskemu domu 100 Din; naknadno do-znavamo, da je daroval Sokolskemu domu 300 dinarjev, a 1000 Din je podaril svojemu asistentu g. Kolterju, ki je prisostvoval s srečkami g. Hriberška tomboli in kateremu je obljubil, da mu daruje 1000 Din, ako zadene glavni dobitek. Svojo besedo je moško držal.
Dva velika čebelnjaka uničena
Zlobnež je podtknil ogenj, ki je uničil nad 20 panjev
Rakek, 7. oktobra.
V torek zjutraj okoli 5. ure je vse tukajšnje prebivalce zbudil iz sladkega in globokega spanja gasilski rog, ki je naznanjal, da nekje v bližini gori. Med tem so se že čuli klici: »Gorile in »Na pomoč!« Preplašene prebivalce je pomirila nekoliko vest, da gori čebelnjak na šolskem vrtu in da hiše niso v nevarnosti.
Ko je čebelnjak že dogoreval, se je nenadoma posvetilo izven Rakeka pri koncu lesnih skladišč. Gasilci, ki so z uspehom gasili prvi požar, so takoj odhiteli k drugemu čebelnjaku v plamenih. Z brizgalno pa niso mogli gasiti, ker je hidrant preveč oddaljen od tega mesta.
Začeli so reševati čebele in res se jim je posrečilo, da so potegnili iz čebelnjaka nekaj panjev. Mnogo praznih in polnih panjev Je pa zgorelo.
V prvem čebelnjaku je pogorelo nad 20 panjev, ki so bili polni medu in čebel.
Ogenj je bil najbrž podtaknjen. G. Cascio Vid, ki je bil lastnik uničenih čebelnjakov, trpi nad 60 tisoč Din škode. Orožniki z vso vnemo iščejo požigalca.
Dva kosmatinca z mladiči fe srečal
Kako so medvedki zašli med podturnške otroke
Dol. Toplice, 7. oktobra.
V topliško okolico se je priteplo od nekod nekaj medvedov. Pred nekaj dnevi jih je srečal zidar Garbeis, ko je šel po svojih opravkih po gozdu. Od daleč je čul neko mrmranje in misleč, da so pred njim ljudje, je pospešil korak, da bi šel dalje z družbo. A godrnjanje je bilo čimdalje glasnejše, ki se je od njega oddaljevalo. Ker je vsled tega še nekoliko pohitel, je kmalu zagledal nedaleč od sebe dva stara medveda z mladičema. Preplašen nad nenavadnim Brečanjem, se je hitro vrnil ter razglasil novico po okolici. Mogoče je, da je v strahu videl več, vendar je gotovo, da se po topliških in njim sosednjih gozdovih že nekaj dni sprehaja medved, kar kažejo sledovi, ki segajo do neposredne okolice Toplic oziroma topliškega polja.
V kočevskih gozdovih je medved navadna prikazen, ki pride večkrat prav v bližino človeških bivališč. Tako na pr. so preteklo leto nabirali otroci iz Podturna pri Toplicah nad vasjo po drevju lim kot krmo za prašiče. Nenadoma zapazijo pod seboj mlade medvedke. Otroci so mislili, da so to mlade lisičice. Splezajo z drevja ter začno ogledovati male živalice, kar se prikaže nedaleč izza grmovja mrmrajoča starka. Otroci so jo hitro popihali vsi prestrašeni in bledi domov, kjer so v strahu pripovedovali o nenavadni prikazni. Ko so se nekoliko pozneje odrasli odpravili pogledat za medvedko, seveda oboroženi s sekirami, je že niso našli več. Tako bo najbrže tudi kosmatinec kmalu izginil iz tukajšnjih gozdov ter se preselil v svoje varnejše kraljestvo.
■»ob«
Bz kriminalnega predala
Konj ga je brcnil
Pekovski pomočnik Krafter Josip se je peljal 7. t. m. dopoldne s kolesom po Prešernovi ulici. Padel je s kolesa v bližini konja, ki je bil vprežen v voz in je stal na ulici brez nadzorstva, kjer ga je pustil kočijaž Malovrh Josip. Konj se je splašil in brcnil Krafterja v glavo. Krafter je moral v bolnico.
Konj podrl dva kolesarja
Brata Ivan in Josip Pipan sta se peljala 5. t. m. popoldne s kolesi po državni cesti skozi Skaručno. Ko sta privozila mimo hiše posestnice Žgajnar Frančiške, je pridirjal s travnika poleg hiše na cesto konj in podrl oba na tla. Konj se je pasel na travniku, kjer so ga podili otroci sem in tja. Oba sta se lažje poškodovala na nogah. Na policiji sta prijavila nesrečo in zahtevata odškodnino za raztrgano obleko, Ivan 1200 Din, Josip pa 1250 Din ter za kolesa 60 Din in 100 Din. Nadalje pa tudi za 33 pobitih jajc in zmečkano košaro gob, ki jih je imel Ivan na kolesu.
Tatvina površnika
Brivec Franchetti Vili je prijavil na policiji, da mu je bil 30. 9. ukraden površnik vreden 2000 Din iz predsobe v hiši Šubičeva ul. št. 15 v pritličju.
Kovčeg je izginil
Šteparica Kržan Neža iz Globokega, ki je nastavljena pri Krisperju, se je selila 5. t. m. iz Most v Frankopansko ulico št. 11. Ko je spravila stvari v novo stanovanje, je morala na žalost u-gotoviti, da ji manjka usnjat kovčeg, v katerem je bilo razno perilo v vrednosti 1000 Din. Najbrž je bil kovčeg ukraden medtem, ko je stal voz nekaj časa brez nadzorstva pred hišo. Mogoče je pa tudi, da je padel med vožnjo z voza. Kržanova obljublja najditelju kovčega 500 Din nagrade.
Prijave
Zaradi raznih prestopkov je bilo prijavljeno veliko število oseb, in sicer zaradi kaljenja nočnega miru 2, izgredi 2, nedostojno vedenje 3, beračenje 1, sviranje brez dovoljenja 2, prodajanje nemoralnih razglednic 1, kršitev obrtnega reda 1, kršitev predpisa o odpiranju in zapiranju trgovin 1, kršitev avtopredpisov 8, kršitev eestnopolicijskega reda 6.
Soren/sfea ~ naša Švica r
Pri Begunjah je bil letos na oddihu naš zunanji minister dr. Marinkovič
obiski
Visoki
Begunje, 7. oktobra.
Bogata slikovitost tal, preprežena tja od Radovljice dalje s prekrasno panoramo holmov, gričev, trat in logov, vzpenjajočih se kot neme straže gorskih velikanov Karavank in Julijskih Alp; plodna polja s pisanimi travniki in srebrnimi potočki, žuborečimi iz tajnih šum, združenih v prelepo harmonijo stvarstva z ugodno
slovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič s svojimi, malone preko vsega poletja.
Naša slika nam predstavlja miren dom, ki človeka oživi, okrepi in mu daje novih moči in sil za dneve dela.
Z naselitvijo visokega gosta, so bile seveda Begunje deležne mnogih izrednih obiskov. Prijazno naselje je imelo opetovano priliko, po-
klimo, so ustvarili, da postaja gorenjska zemlja ime mednarodnega slovesa.
Ne le Bled, ves prostrani svet okoliške solnč-ne ravni oživi v poletnih mesecih, tja do pozne Jeseni.
Tudi Begunje, ki so si postavile svoj dom malone tik opasno'grozečih skalnih čeri so imele letos dokaj, da mnogo najodličnejših gostov v svoji sredi. Tam, kjer se lomi cesta v pokojne spomine slave rodu Lambergov in prehaja v drugo stran proti Tržiču je domoval letos jugo-
zdraviti v svoji sredi Nj. Vel. kralja Aleksandra, ministrskega predsednika Pero Živkoviča, mnoge člane vlade, diplomatskega zbora in razne druge odlične osebnosti.
Tihotno bivališče, vila, ki je v ostalem last trgovske hiše g. Vinka Savnika iz Radovljice, hrani v svojih sobanah kot izrednost orla raških višav, ki je bil v letih svetovne vojne plen lovcev pod Stolom.
Naša Gorenjska stopa na široko pot tujskega prometa; na pot jugoslovanske Švice.
0 zagonetnem blejskem požigalcu in zločincu
Na Bledu ali v okolici živi najbrž abnormalen človek, ki požiga iz naslade vsevprek - Napravil je že ogromno škodo -- Njegov
zadnji požig
Bled, 7. oktobra.
Bled Ima zadnja leta glede zagonetnih požigov pravcato zgodovino. Številni požari na Bledu In okolici so se pripetili nekako na enak način, kar da sklepati, da gre pri vseh za istega požigalca.
Zločinec ima svoje dneve
Požigi so se doslej namreč pojavili vsi v določenem časovnem razdobju ter vsi v noči od sobote na nedelje, ali pa v dnevu pred praznikom, ali na praznik. Značilno za zagonetnega požigalca je nadalje, da se poslužuje vedno najbolj rafiniranega načina pri požigu. Ali polije hišo in gospodarsko poslopje s petrolejem in nato prižge, ali pa vtakne v seno gorečo svečo.
Kdo je zločinec, je še vedno zagonetka
Vsa dolgotrajna in požrtvovalna prizadevanja blejskih orožnikov, da bi zločinca izsledili, so bila doslej brez uspeha. Neznan zločinec vrši svoje delo nemoteno naprej. Požiga in uničuje s svojo zločinsko roko imetje Blejčanov. Loti se zdaj kake stare bajte, potem pa lepega gospodarskega poslopja in ga zažge s pridelki in stroji vred. Vse pa vedno kaže, da je požigalec vedno isti in da požiga kar v seriji.
Patološki tip
Čemu požiga in kakšne koristi ima od tega, je težko povedati. Če bi uničeval stare bajte, bi človek mislil, da hoče, da Se Bled olepša in da dobi nove hiše, toda ne prizanese tudi najlepšim in najmodernejšim gospodarskim poslopjem.
Lani je vpepelil posestniku in grajščaku gospodu Kendi gospodarsko poslopje, hlev in vse poljedelske stroje in mu je napravil ogromno škodo.
Še najbolj verjetno se zdi, da je zločinec egocentričen patološki človek, ki požiga iz naslade in užitka. Domačini mu nikakor ne morejo do živega. Lani so začeli stražiti svoje domove. Prečuli so cele noči in trepetali od strahu pred požarom.
Ker od velike noči ni gorelo na Bledu, so se domačini nekoliko pomirili in prenehali s stražo ponoči. Zdaj se je pa zločinec zopet pojavil in izrabil to priliko ter zopet začel svoje zločinsko delo.
Zrimčev skedenj in hlev v plamenih
Preteklo nedeljo, ko so petelini oznanjali novo jutro, ko so se vračali zakasneli fantje proti domu v Grad, so zagledali skozi zelene kostanje gost valeč se dim in švigajoč plamen, ki se je že visoko spenjal v nebo ter razsvetljeval sosedne hiše. Hitro so stekli proti omenjenemu mestu ter jeli klicati gospodarja gospoda Zrim-ca, ki ima v Gradu znano gostilno in mesarijo.
V	najvačji naglici je vstal gospodar, ki je v nesreči zagledal, da gori njegov skedenj in hlev, ki stoji tik hiše na dvorišču. V hlevu je imel živino, katero je hitro odpregel. Plamen je švigal do hiše in tako ogražal tudi to. Sosed g. Ravnik je trobil po vasi ter klical gasilce. Medtem se je zbralo že mnogo ljudi, ki so z gasilci vred reševali, kar se je dalo rešiti. Hlev
in skedenj je požar uničil, uničil je pa tudi ■mnogo stolov in miz, vso otavo ter mnogo drugih stvari. Plamen je oplazil vrhna okna hiše, katera so tudi pokvarjena. G. Zrimec trpi veliko škodo, ki pa je krita kakor se zatrjuje deloma z zavarovalnino.
Ker ima zločinec gotovo v načrtu še več požigov ter ne bo prej nehal z grozodejstvi, dokler ne pride v roke pravici, je priporočati vsem in vsakomur, da vestno in budno čuva svoje imetje ter zasleduje sumljive tipe ter jih javi na pristojno mesto.
Prvi sneg in led
Na planinah je zapadel zelo zgodaj letos. V notranjosti dežele ga pa doslej še ni bilo. O prvem snegu in ledu nam poročajo iz Zagorja in Krškega.
1	cm debel led
1	cin debel led se je napravil v Drenovcu pri Krškem na sodu za prevažanje grozdja nekemu vinogradniku, ki je od nedelje na ponedeljek zamakal sod za trgatev. Tako hud mraz s slano je zavladal zadnje dni. Čudno, da istočasno cveto tudi pri nas jablane, kakor smo poročali v nedeljo.
Sneg na Sv. Planini
Sv. Planina se je včeraj prvič odela z zimskim plaščem; med tem ko je v dolini deževalo in je padala vmes toča, je na višje ležečih krajih snežilo. Prvi sneg se seveda ni dolgo držal in danes ni o njem več nobenega sledu.
Poizkus samomora »Sinka debelinka
Ljubljana, 8. oktobra.
M. M., ki je v Ljubljani splošno znan pod imenom »Sinko debelinko«, se je nenadoma naveličal življenja in je sklenil, da se poslovi od vseh zemeljskih dobrot in nadlog. Naveličan vsega, je prijel za steklenico kisline in jo nastavil na usta. Še enkrat je šla mimo njegovih duševnih oči vsa njegova življenska tragedija in kislina je začela učinkovati. »Sinka debelinka« so prepeljali v bolnico, kjer mu je bila nudena takojšnja zdravniška pomoč. Njegovo stanje je resno.
Slovenska Bistrica
Cesto Slov. Bistrica—-Šmartno bodo, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji, temeljito popravili.
Prireditve. V nedeljo 12. t. m. priredi prostovoljno gasilno društvo v Gornji Bistrici trgatev s plesom in drugim sporedom v gostilni Verhov-šek v Gornji Bistrici.
Lovski tatovi. Naši lovci se že vso kratko dobo te sezone pritožujejo nad slabim številom divjačine, posebno v revirjih okoli Črešnjevca. Pred kratkim pa so bili ovadeni pri tukajšnjem sodišču trije lovski tatovi, ki gotovo ne bodo ušli zasluženi kazni.
Dne 11. oktobra priredi prosvetni odsek v dvorani okrajne hranilnice v Slov. Bistrici spo-minske svečanosti koroškega plebiscita. Govoril
bo g. dr. Boštjan Schaubach, mestni župan; Sodeluje tudi čitalniški orkester z nekaterimi le pimi točkami. Na sporedu je tudi petje in deklamacije.
Novi vodovod v Tinju pri Pohorju je dovršen. Vodovod bodo v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri dopoldne slovesno blagoslovili.
V	torek se je mudila v Tinju komisija z g. sreskim načelnikom Hacinom radi ogleda sobe iz katere bodo preuredili tretji razred tukajšnje osnovne šole. Preurejeno bo zaradi tega vse poslopje, da bo ustrezalo zahtevam moderne šolske higijene.
Ruše
Tukajšnje bralno društvo otvord svojo gledališko sezono v nedeljo na novem odru v Sokolskem domu z velezabavno trodejansko burko »Svetnik«. To je prva predstava na novem odru v Sokolskem domu, kjer je našlo bralno društvo skupno z ljudsko knjižnioo gostoljuben krov za svoje kulturno delovanje. Občinstvo bo videlo ta dan celotni oder narodnega doma v Mariboru v Sokolskem domu v Rušah. Za to pridobitev marajo Ruše zahvalita vel-ikadušno-eti mariborske posojilnice. V nedeljo bo med dejanji sviral novo sestavljeni orkester. Vstopnina je n-izka.
Krško
Kino<irkus Wertheim je v pomiri jek odšel of nas, ker baje ni imel mnogo dobička.
Davčna uprava naznanja, da zapade neplačilo četrteka obroka zgradarine, pridobnine, rentnine, vojnice in dr. dne 15. novembra t. 1.
Schclsivo
Sokol I. Ljubijana-Tabor vabi vse one člani In članice, ki so bil glasom pravil sprejeti na šestmesečno poskusno dobo, da prisostvujejo zanje obveznim predavanjem, ki se bodo vršila letos v okviru društvenega vaditeljskega tečaja na Taboru (vhod z Vrhovčeve ulice), in sicer na nedelje 12. in 26. oktobra ter 2. in 9. novembra t. 1„ vselej dopoldne. Prvi predavanji bosta v nedeljo, dne 12. t. m. in sicer od pol 9. do 9. ure: Otvoritveni govor, od 9. do 10. ure: Sokolska ideja. Naslov in čas ostalih predavanj se bodo vselej pravočasno javili. Po preteku šestmesečne poskusne dobe bodo definitivno sprejeti in zaobljubljeni samo oni novi člani, ki bodo obiskovali predpisana predavanja. — Zdravo!
Speri
mariborski šport.
Tekmovanje za mladinski pokal.
Medklubski odbor LNP v Mariboru je na sv o ji ponedeljkovi seji izžrebal termine za odigra-nje tekme za mladinski	pokal, in sicer:
26. oktobra na igrišču	SK	Železničar:	SK	Že-
lezničar : I. SSK Maribor;
2.	novembra t. I. na igrišču I. SSK Maribor:
I.	SSK Maribor : SK Rapid;
9.	novembra na igrišču	SK	Železničar:	SK	Že
leznicar : SK Rapid. —	SK	Svoboda se	tekmo
vanja ne udeleži.
Medmeslne tekme v Mariboru.
Dne 2. novembra t. 1. se bo odigrala v Mariboru medmestna tekma Maribor : Celje; dne 9. novembra t. 1. pa medmestna tekma Gradec : Maribor. Obe tekmi bosta na igrišču I. SSK Maribor.
Stanje nogometnega prvenstva v Mariboru.
I. I. SSK Maribor
II. SK Rapid
III. SK Železničar
IV. SK Svoboda
2 2 0 0 16 : 3 4 10 10 0:01 2 110	2:4	1
10 0 1	1	:	14	0
"Radio
Ljubljana, četrtek, 9. oktobra: 12.00 Dnevne vesti,, plošče. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio tetka. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Prenos ljubljanske opere: Knei Igor. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednja dan.
Ljubljana, petek, 10. oktobra: Dnevne vesti, plošče. 13.00 Caš, plošče, borza. 18.00 Koncerl radio orkestra: Saksofon duet in Havvai jazz. 19.00 Prof. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura gdč. Ciilka Krekova. 20.00 Drago Ulaga: Športna ura. 20.30 Pester večer. Na harmoniko igra g. Rakuša. — Ženski duet narodnih pesmii s spremljevanjem klavirja (gdč. Štefka Korenčanova in Vera Pirčeva). — Šlagerje poje g. Miiriko Premlč. 22.00 Časovna napoved in poročila napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 9. oktobra: 12.30 Plošče. 13.36 Dnevne vesti. 17.00 Pevski koncert in koncert ruskih balalajk. 18.80 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 19.30 Prenos opere iz Ljubljane.
Zagrei), petek, 10. oktobra: 12.30 Plošče.
13.30 Dnevne ves-ti. 17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.30 Prenos koncerta iz Beograda. 22.20 Koncert moderne ra-dio-glasbe. 23.30 Poročila in vreme.
Beograd, četrtek, 9. oktobra: 10.30 Plošče.
12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Recitacije. 17.30 Koncert narodnega tria. 19.30 Francoščina. 20.00 Medi-oinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Ljubljane.
22.30 Cas in dnevne vesti. 22.45 Plošče.
Beograd, petek, 10. oktobra:	10.30	Plošče.
12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 18.30 Dnevne vesta. 17.05 Recitacije. 17.30 Jazz na ploščah. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi, poje ga. Bugarinovič. 20.30 Koncert komornega kvarteta. 21.30 Jugoslovanske pesmi, poje ga. Sfiligoj in g. Ertl. 22.30 Cas in dnevne vesti. 22.45 Večerni koncert radio kvarteta.
Zakon o zaščiti brinovega lesa
V	torek, 7. t. m. je N j. Vel. kralj na predloge ministra za šume in rudnike v soglasju ■ predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o zaščiti specijalnega brinovega lesa za potrebe državne obrambe.
Ves brinov les, ki se nahaja v državnih, prostih ali servitutnih gozdovih, kakor tudi v gozdovih, ki spadajo v kupo-prodajne pogodbe na dolge ali kratke roke, zatem v občinskih, plemenskih in komunalnih gozdovih, in ki je po ivojein značaju in tehnični sposobnosti potreben zrakoplovstvu ter za vojaško in civilno iomačo aeroplansko industrijo, je izvzet od redne seče in izvoza kot sredstvo državne obrambe.
Minister za šume in rudnike bo v soglasju z ministrom vojske in mornarice določil količine seče in obdelave tega signiranega, inven-tariziranega in evidenciranega lesa in upošteval pri tem potrebe vojaškega letalstva in potrebe rezerve, proti plačilu izračunane takse. Kalkulacija gozdnih taks za brinov les, ki se nahaja v občinskih in plemenskih gozdovih, bo v rokah njihovih kvalificiranih organov, če pa teh ni, bodo to opravljali državni organi.
Podjetja in osebe, ki imajo z državo dolgoročne ali kratkoročne kupoprodajne pogodbe za sečo lesa, so dolžne na zahtevo državnih gozdnih in vojaških oblastev dovoliti sečo določenega letnega kvantuma tega lesa za potrebe letalstva. Stružnice, ki s svojim tehničnim ustrojem obdelujejo ta specijalni les, so dolžne na zahtevo državnih gozdnih in vojaških obla-
stev, da obdelajo določeno količino tega lesa za ceno proizvajalnih stroškov. Y podjetnikov dobiček spada 20 odstotkov vseh proizvajalnih stroškov.
Minister za šume in rudnike sme po dobavi potrebnih količin za zrakoplovstvo in s predhodnim sporazumom z ministrom za vojsko in mornarico dovoliti sečo in izvoz tega lesa v določenih odstotkih za vsako leto posebej, vendar le tako, da je z inventariziranim in evidencira-nim stanjem zajamčena trajna dobava tega lesa v določenih letnih količinah za vojaško letalstvo. Ves brinov les, ki ga veščaki proglase za nesposobnega za aeroplansko industrijo, je lastnikom v prosto uporabo.
Kdor bo prijet pri seči kakor tudi oni, ki mu v njegovi stružnici najdejo vtihotapljeni les, se kaznuje s petkratno kaznijo in z globo v znesku 500 Din ali z enim mesecem zapora za vsako steblo. Vrhu tega se mu odvzame zaplenjeni les. V ponovnem primeru izgubi lastnik gozda pravico dela v stružnici in se kaznuje z zaporom od 3 do 6 mesecev.
Lastnik podjetja ali stružnice, ki odkloni čl. 3 tega zakona, izgubi pravico do dela v kraljevini Jugoslaviji.
Za izvršitev tega zakona, kakor tudi o ,podrobnostih seče, obdelave, nege in obnove tega lesa bo predpisal minister za šume in rudnike pravilnik v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Gospodarske vesti
X Novi trgovinski atašeji. Ministrstvo trgovine in industrije bo še v najkrajšem času imenovalo večje število novih trgovinskih atašejev pri rasnih naših poslaništvih v inozemstvu.
X Trgovinski muzej v Grčiji. Pri našem poslaništvu v Atenah se bo še v najkrajšem času otvoril jugoslovanski trgovinski muzej, ki bo imel nalogo, da naše medsebojne trgovinske od-nošaje utrdi. Posebna pažnja se bo posvetila agrarnim in industrijskim proizvodom, ki zavzemajo v naši grški izvozni trgovini največ važnosti. — Tudi pri drugih poslaništvih naše države v inozemstvu se nameravajo otvoriti slični trgovinski muzeji, ki bodo našo zunanjetrgovinsko delavnost gotovo dvignili. Tako je bil pred kratkim otvorjen trgovinski muzej v Newyorku.
X Sovjetski dumping razburja ameriško javnost. Velike ponudbe sovjetskega žita v Chicagu so vznemirile vso svetovno javnost. S strani gospodarskih inštitucij je bila uvedena preiskava, ki naj ugotovi, ali goji sovjetska zunanjetrgovinska ekspanzivnost trgovinsko-politične cilje, ki naj pritiskajo na nivo žitnih cen in tako ojačijo razsežnost gospodarske krize. Preiskava je dognala, da Sovjetska Rusija v istini razpolaga z ogromnimi žitnimi zalogami in je primorana izvoziti v letošnji kampanji preko 100.000 vagonov pšenice. Vendar pa te količine nikakor ne ogrožajo svetovnega žitnega tržišča, saj je Rusija pred vojno izvozila okrog 340.000 vagonov pšenice. Ta izjava preiskovalne komisije pa nikakor ni zadovoljila ameriških gospodarskih krogov, ki so mnenja, da bo Sovjetska Rusija s svojim državnim trustom še nadalje pritiskala na cene in s tem še večala splošno svetovno agrarno krizo.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 metrov jeklenih vrvi ter glede dobave kabla.
Gradbeni odsek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje pleskanja žel. mostu. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg bele pločevine in 90 kg jekla. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Komanda stručnog oružja v Boki Kotorski sprejema ponudbe glede dobave pločevine, zakovic, pil, listov za kovinske žage in filcev. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kri-
stalne sode, 100 kg ješprenjčka, 300 kg testenin, 1000 kg koruznega zdroba, 1000 kg Franckovega pridatka za kavo, 15.000 kg pšenične moke, 1000 kg ječmenove kave (»Kathreiner«), 80 kg Enrilo dodatka za kavo, 2000 kg masti, 2000 kg riža in 3000 kg koruze. —
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala, raznega pisarniškega materi-jala ter glede dobave 3000 kg bencina. —
Borzna poročila
dne 8. oktobra 1930.
Devizna tržišča Ljubljana, 8. oktobra. Amsterdam 22*78, Berlin 13*42, Bruselj 748707, Budimpešta 9*8823, Curih 1095*90, Dunaj 7*9446—7*9746, London 273*69—274*49, Newyork 56*205—56*405, Pariz 220*32—222*32, Praga 167*46, Trst 294*25—296*25.
Zagreb, 8. oktobra. Amsterdam 22*76 bi., Dunaj 794*46-797*46, Berlin 13*405-13*435, Bruselj 787*07 bi., Budimpešta 986*73—989*73, Milan 294*324—296*324, London 273*69—274*49, New-york kabel 56*205-56*405, Pariz 221*32 bi., Praga 167*06—167*86, Zttrich 1094*40—1097*40.
Beograd, 8. oktobra. Berlin 13*4050—13*4350, Bruselj 785*57—788*57, Budimpešta 986*73 do 989*73, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 794*46 do 797*46, London 273*69-274*49, Milan 294*10 do 296*10, Newyork 56*2050-58*4050, Pariz 220*32 do 222*32, Praga 167*06-167*56.
Dunaj, 8. oktobra. Amsterdam 285*78, Beograd 12*5675, Berlin 168*53, Bruselj 98*83, Budimpešta 124*025, Bukarešta 4*2095, Kopenhagen 189*45, London 34*4335, Madrid 71*90, Milan 37*095, Newyork 708*60, Pariz 27*80, Praga 21*03, Sofija
SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA D. D. V LJUBLJANI razpisuje gradnjo
40 odvodnih kanalov za kretnice.
Ponudbo je vložiti do 12. ure dne 15. oktobra 1930. — Vse pogoje in skice je dobiti pri naslovu.	(567)
5*135, Stockholm 190*20, Varšava 79*39, ZUrich 137*65.
Ziirich, 8. oktobra. Beograd 9*1275, Pariz 20*195, London 25005, Newyork 514*675, Bruselj 71*825, Milan 26*95, Madrid 51*90, Amsterdam 207*60, Berlin 12*2*42, Dunaj 72*60, Stockholm 138*25, Oslo 137*75, Kopenhagen 137*725, Sofija 3*7325, Praga 15*27, Varšava 57*70, Budimpešta 90*15.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 8. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87—88*50, voj. škoda ar. 433—433*50, kasa 433, okt. in dec. 433—434, nov 433 bl„ 4% agr. obv. 53—55*50, 7% Bler pos. 83*25- 83*50, 8% Bler. pos. 92—94, 7% pos. hip. banke 82—82*50 (82*25). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštedio-na 922—924, Udružena 191 d., Ljublj. kreditna 122 d., Medjunarodna 66 d., Narodna banka 8100—8200. — Industrije: Šečerana Osijek 296-305, Trboveljska 364-365*50, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
Beograd, 8. oktobra. 7% inv. pos. 89 (13000 komadov). 4% agr. obv. 55—56, 7% pos. drž. hip. banke 82*50—83, 7% Bler. 86*75 (10.000 dolarjev), vojna škoda 449*50 (150 kom.), s kuponi 451 (300 kom.), uit. nov. 455 (200 kom.), uit. dec. 458 (100 kom.), Narodna banka 8180 bi.
Dunaj, 8. oktobra. Bankverein 17*55, Kreditni zavod 47*21, Dunav-Sava-Adria 11*45, Prioritete 90, Trbovlje 45*50.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 8. oktobra. 7% Blaire 82*75—83*50.
Newyork, 8. oktobra. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 82*25-83, 7% pos. drž. Hip. banke 81 do 82.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 8. oktobra. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 25 vagonov, moka 2 vag., koruza 18 vag., otrobi 3 vag.
Budimpešta, 8. oktobra. Tendenca mlačna, promet miren. Pšenica: okt. 15*40—15*72 (15*40-15*41), marc 16*40-16*41 (dtto), maj 16*80 (16*80-16*81). Rž: okt. 8*60 (8*60 do 8*68), marc 9*60 (9*60—9*61). Koruza: maj 12*22-12*37 (12*32—12*34). Trs. maj 10*95 do
11	(dtto).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjena, promet: 2 vag. bukovih obrobljenih plohov, 2 vag. oglja, 1 vag. bukovih metrskih drv, 1 vag. rezanih drv.
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: besedji 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: nnjmanj Din 10' (do 5 besed). Vsaka nndaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
55 Trboveljski	5?
Specijalni »K O K S« za kurjavo naročile pri »ILIRU L.
Dunajska oest« 46. — Telefon 28—20, ‘25 —95.
Iščemo izurjenega prodajalca časopisov
Reflektanti naj se zglasijo v naši upravi.
r
JgM1
ST*DEU
llUB 11 ANA
GUMATI NOVA 13
Telelon 2059
4/K Premog /\ suha drva
Pogačnik, Bohoričev* ■Ilca 5
Opekarjev 4—6 za poljsko peč
in enega podoskrbnika verziraneha v vseh panogah kmetijstva, takoj sprejme v službef Informativni urad, Pasteurjeva (Miloša Po-cerca) ulica 23 a, Beograd. — Prednost imajo pošteni zavedni Primorci, kateri imajo nekaj gotovine in namen se stalno naseliti. Ta naselbina se nahaja ob Vardarju na progi Solun — Beograd. Prijave s točnimi podatki je poslati na gori navedeni naslov.
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
IETIJLHM TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. pos.)
Razpis stavbnih del
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
težaških, zidarskih in železobetonskih del
za gradnjo nove stanovanjske hiše v Celju ob Razlagovi, Vrabčevi in Kolenčevi ulici.
Vsi potrebni podatki se dobijo od 10. t. m. dalje med uradnimi urami pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica 8, III. ter pri gradbenem uradu mesta Celja proti povračilu stroškov Din 100*—.
Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do ponedeljka 20. oktobra 1930. do 12. ure dopoldne.	(566)
Ljubljana, 8. oktobra 1930.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Conan Doyle:	4
Pozna csvefa
(Iz angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
»Niste prosili nobenih podrobnosti glede kake okoliščine, ki se vam je zdela odločilna?«
»Pač, vprašal sem zavoljo Stangersona.«
»Druzega nič? Ali ni nobene okolnosti, o kateri bi se dozdevalo, da na njej sloni ves ta dogodijaj? Ali ne boste še enkrat brzojavili?«
»Povedal sem vse, kar imam povedati,« je rekel Gregson z užaljenim glasom.
Sherlock Holmes se je hehetal sam pri sebi; videti je bilo, kakor da bi rad nekaj povedal, kar se je Le-strade, ki je bil med našim razgovorom v sprednji sobi, zopet prikazal in si zadovoljno ter šopirno mel roke.
»Gospod Gregson,« je rekel, »pravkar se mi je posrečilo odkritje največje važnosti, tako razkritje, ki bi ga bili izpregledali, da ne bi jaz natančno preiskal zidu.«
Pri teh besedah so se malemu možu iskrile oči in bil je očividno močno vzradoščen, da je dosegel tak uspeh proti svojemu tovarišu.
»Pojdite sem,« je rekel ter hitel nazaj v sobo, v kateri je po odstranjenju mrtveca postalo ozračje čistejše. »No, stopite sem!«
Ob svojih škornjih je prižgal vžigalico ter jo vzdignil proti steni.
»Poglejte tole!« je dejal zmagoslavno.
Omenil sem že, da so se papirnate tapete na več mestih odločile od zidovja. V tem kotu sobe pa se je odluščil zelo velik kos, tako da je bilo videti spodaj rumeni omet. In na tem golem mestu je bila s krvavo-rdečimi črkami napisana ena sama beseda:
Rache
»Kaj pravite k temu?« je zaklical detektiv prav kakor razstavljavec, ki razkazuje svojo razstavo.«
Vsi so prezrli ta napis, ker je bil v najtemnejšem kotu sobe in ker nikomur ni prišlo na misel, da bi tja pogledal. Morilec ga je napisal s svojo lastno krvjo. Poglejte ta madež, kjer je kapljala po zidu nizdol! S tem pa je na vsak način dognana misel glede samomora. Zakaj je izbral baš ta kot za napis? To vam povem. Poglejte tudi svečo na kaminovem okrajku. Ob času umora je bila prižgana; ako pa je bila prižgana, potem je bil ta kot najsvetlejši in ne najtemnejši del vsega zidovja.«
»Ali kaj naj pomeni ta napis sedaj, ko ste ga našli?« je vprašal Gregson z omalovažujočim glasom.
»Pomeni? No, pomeni, da je pisec hotel napisati žensko ime Rachela, pri tem delu pa je bil premoten, preden ga je mogel dokončati. Zapomnite si moje besede: kadar se ta primer pojasni, boste spoznali, da je neka ženska z imenom Rachela ž njim nekaj v zvezi. Ej, seveda se prav lahko smejete, gospod Sherlock Holmes. Morda ste prav zmožni in spretni, toda star lovec je navsezadnje vseeno najboljši.«
»Prosim vas oproščenja!« je rekel moj tovariš, ki je z glasnim smehom spravil malega moža iz ravnotežja. »Vsekakor gre zasluga vam, da ste prvi izmed nas našli to stvar, ki ima, kakor prav trdite, na sebi vse znake, da jo je napisal drugi udeleženec pri snočni skrivnostni zadevi. Nisem še utegnil preiskati sobe, toda z vašim dovoljenjem jo bom sedaj.«
Pri teh bedeha je potegnil iz žepa merilo in veliko okroglo povečevalno steklo. S tema dvema predmetoma v roki je hodil brez šuma po sobi, se včasih ustavil, včasih pokleknil in vlegel enkrat celo na trebuh. Tako zelo-je bil zatopljen v svoje delo, da je bilo videti, kakor da je pozabil na našo navzočnost, ves čas je nam-
reč govoril tiho sam pri sebi in neprestano vzklikal, ječal, žvižgal in na tiho vikal. Ko sem ga opazoval, sem se nehote spomnil na čistokrvnega, dobro izučenega lisi-čarja, ki cvileč teka po goščavi sem in tja, dokler ne najde izgubljene sledi. Celih dvajset minut je nadaljeval svoj preiskavo, meril z največjo skrbnostjo razdaljo med znaki, ki jih jaz nisem videl, in semtertja uporabljal merilo po zidu na prav tako nerazumljiv način. Na enem kraju je zelo skrbno pobral majhen kupček sivega prahu s tal ter ga zavil v zavoj. Naposled je s pomočjo povečevalnega stekla preiskoval na steni napisano besedo ter si z največjo natančnostjo ogledal vsako črko posebej. Ko je dovršil, je bil videti zadovoljen, kajti vtaknil je merilo in steklo zopet v žep.
»Pravijo, da je genijalnost neka neskončna zmožnost za napore,« je pripomnil in se nasmejal. »Sicer je to kaj slaba definicija, pa se da vseeno uporabljati na delo detektiva.«
Gregson in Lestrade sta opazovala kretnje svojega amaterskega tovariša s precejšnjo radovednostjo in nekakim pomilovanjem. Očividno nista primerno cenila dejstva, ki sem se ga začel jaz živo zavedati, da je bilo vsako in tudi najmanjše Sherlock Holmesovo dejanje usmerjeno na določen, praktičen cilj.
»No, kaj pa vi mislite o tej stvari, gospod?« sta ga vprašala obadva.
»Oropal bi vaju za priznanje, ako bi se drznil pomagati vama,« je odvrnil moj prijatelj. »Sedaj tako izvrstno vršita svojo nalogo, da bi bilo v resnici škoda, ako bi se kdo vmešaval.« Iz njegovega glasu je zvenela pikra zbadljivost, ko je govoril. »Ako me bosta obvestila, kako vajine preiskave napredujejo,« je nadaljeval, »bom zelo srečen, ako vama bom mogel malce pomagati. Sedaj bi pa samo še rad govoril s stržni-kom, ki je našel truplo. Ali mi morete povedati njegovo ime in naslov?«
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 21176.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 15. septembra do dne 21. septembra
Sres	1 o	o „ o ® a o	© ► | O	Umrli	s.:o aM a a> <5 ►
Skupina tifumih bolesni.					
Brežice , . , j , ,	6		2		i
Celje .*.*•■»	6	—	3	1	i
Dolnja Lendava . , ,	1	—	—	—	i
Gornjigrad . . t ■ •	3	—	—	—	3
Krško . . . • t t v	2		—	—	2
Laško . • . , i ,	1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) « « ,	2			—	—	2
Ljutomer	2		1	—	1
Maribor (mesto)' » « »	1			—	—	1
Novo mesto . , ■ « ,	1			—	—	1
Ptu| ....|||,	1	—	—	—	1
Radovljica . . , . ,	1			—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	1	1	—	—	2
Skupaj .	27	1	7	1	20
Griža. — Djsenteria.
Brežice , , , , g Celje
Kranj . . ..»iv Ljubljana (srez)' , ( Ljubljana (mesto) ■ Novo mesto . . . • Prevalje .....
45
Skupaj
Skrlatinka. — Scarlatina.
.08 •	■	•
•	■	•
■	*	«
Brežice . ,
Celje . . .
Celje (mesto)
Kranj . . .
Kočevje . •
Krško .iiiii Laško *.«.|| Ljubljana (srez)' . t Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg . Maribor levi breg . • Maribor (mesto) , , Murska Sobota . , , Ptuj. ......
Radovljica • • § ■ Slovenjgradeo . . . Šmarje pri Jelšah . .
Skupaj
47
Ul 1
44
88
Brežice ■ . Konjice • •
Ošpice. — Morbilli.
1 -
8
2
Skppaj
Davica. — Diphteria et Cronp.
Brežice . , .
Celje . . . .
Dolnja Lendava Gornjigrad . •
Kamnik ta.
Kranj . * • .
Kočevje ■ ■ •
Konjice . « a Krško ....
Laško . * ■ .
Litija ....
Logatec . . • Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto] Ljutomer . . .
Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto)
Murska Sobota,
Novo mesto , , Prevalje . . «
Ptuj. . . « . Radovljica . « Slovenjgradeo .
Šmarje pri Jelšah
Skupaj .
11
4
2
2
8
1
1
10
8
1
10
6
1
6
1
6
84
37
31
11
2
1
2
2
3
1
12
6
1
9
&
9
1
6
1
1
2
2
1
2
9
88
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalls epidemica.
Brežice ,	f S • • •	1	—	—	-	1
	Skupaj .	1	—	—	-	1
Dušljivi kašelj. - Pertussis.						
Celje . «	• • • • •	1	—	1	—	—
Kamnik .	• • « • •	27	—	—			27
Kranj , .	I 0 • • •	22	—	1	—	21
	Skupaj .	50	—	2	—	48
\	Sen. — Erysipelas.					
Brežice .	t • t • »	1			_			1
Celje . .	• 1 1 ■ »	—	1	—			1
Gornjigrad	• ■ • ■ »	—	1	—			1
Kranj . .	• > § ■ »	1	—	1	—	—
Kočevje .	• ■ • ■ •	—	1	1	—	—
Krško . •	• 111»	1	—	—	—	1
Laško . .	• « • • •	—	1	—			1
Ljubljana (mesto) , .		—	2	1			1
Ljutomer .	• • •	1	—	1			—
Maribor levi breg , ■ ,		—	1	—			1
Novo mesto	klil*		1	—			3
Prevalje .	• 9 • * 1	1	—	—		1
Ptuj. . ,	• 9 • • •	2	—	—			2
	SkunaJ .	9	8	4	—	13
S ret
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
1
Konjice .....
Krško.....................
Maribor desni breg . Mariboi levi breg . .
Skupaj .
Vrar5^”-' prisad. Maribor desni breg . .
\nthrax.
1 I
-! 1
Skupaj —	1	|	—
Odrevenelost tilnika. — Polyomyelitis acuta.
Prevalje , » . «
Skupaj |
Otrpljenje tilnika. — Mcnengitis epidemica.
Ljutomer. < . .
Skupaj . | -Ljnbliana. 26. septembra 1930.
Po odredba pomočnika bana: Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
*
V. No. 1025/10. Razglas II. 2286—3—3
Razglas o licitaciji
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem težaških, zidarski1-, tesarskih, kleparskih, krovskih, ključavničarskih, mizarskih, steklarskih, slikarskih, preskarskih in železobetonskih del, dobave in montaže centralne kurjave, električne inštalacije in dvigala, pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Rakeku
I. javno pismeno olertno licitacijo
na dan 4. novembra 1930. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 21.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki
znaša:
1. Težaška in zidarska
dela	Din	604.159-39
2. Tesarska dela	„	183.457-68
3. Kleparska dela	„	12.363*65
4. Krovska dela	„	52.459-99
5. Ključavničarska dela	„	16.371-70
6. Mizarska dela	„	76.229-40
7. Steklarska dela	„	30.160-—
8. Slikarska dela	„	14.167-50
9. Pleskarska dela	„	9.824-07
10. Zelezobetonska dela	„	348.575-54
11. Centralna kurjava	„	185.826-70
12. Električna inštalacija	„	35.478-75
13. Vodovod	„	18.430—
14. Dodatna zidarska dela	„	81.500—
Skupaj . . .Din 1,704.004-37 Podrobnosti izpisa so razvič iz razglasa o licitaciji v >Služ)benih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 29. septembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 1923/30-10.	2342
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Blažič Franca, posestnika na Kozjaku št. 26, bo dne 4. novembra 1930.'ob devetih pri tem sodišču, v sobi1 št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Homec, vi. št. 103; označba nepremičnin: hiša s svinjakom, cenilna vrednost: Din 3100— zeljiške parcele, cenilna vrednost 1.903-65 dinarjev; zemljiška knjiga Homec vi. št. 3 goz, cenilna vrednost: Din 39060, pritikline Din 160-—. Skupaj Din 5.554-25; najmanjši ponudek: D in/2.703-—. Vadij znaša
Din 556 —. K nepr. ga Homec vi. št. 1» tikline: 1 sadna pr apodarskega orodja
ičnini zemljiška knji-spadajo sledeče pri-1 kad In nekaj go-cenilnd vrednosti
Din 160-—. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče, Celje odd. II., dne 19i septembra 1930.
E 1551/30—13.	2346
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 19 30. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. 196.
Cenilna vrednost: 43.280 Din; vrednost prititoline: 8340 Din; najmanjši ponudek: 81.080 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Ptuju, odd. IV.,
dne 30. septembra 1930.
$
E IX 3212/30-8.	2348
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. novembra 193 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi žt. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brestemica, vL št. 51.
Cenilna vrednost: Din 5999-70; vrednost pritikline: Din 727'—; najmanjši ponudek: Din 3999-50.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 26. septembra 1930.
E IX 155/30-27.	2350
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. novembra 193 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11. dra-žba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 688.
Cenilna vrednost:	Din 1,247.474-40;
vrednost pritikline: Din 285.765—; najmanjši ponudek: Din 623.737-20.
Pravice, katetre bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 27. septembra 1930.
$
P 70/30—1.	2327
Razglasitev preklica.
Sklepom okrajnega sodišča v Kozjem z dne 8. avgusta 1930., opravilna številka L 3/30—5, je bil Štefančič Jožef, stanujoč v Polju št. 12, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Hostnik Miha, posestnik v Polju št. 9.
Okrajno sodišče v Kosjem, odd. I.,
dne 3. oktobra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10.380/1.	2353
Razglas.
V smislu § 54 uredbe o izvrševanju oču-valnih odredb (Uradni list kraljevske banske uprave št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 5. septembra 1930. prepovedano ml. Bohi Feliksu, rojenemu 24. januarja 1914. pri Sv. Petru, srez Maribor, levi breg, Dravska banovina, stanujočemu istotam, viničarskemu sinu, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 5. septembra 1930. do 5. septembra 1932.
Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže laki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 25. septembra 1930.
St. 8695/11.	2335	2-2
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 2 7. oktobra 193 0. nabavo 30.000 kg Portland-comenta.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 3. oktobra 1980.
2322
30,000.000—
12,847.928-39
5.535,749.700-
148,267.280-38
108,004.743-87
998,006.862-88
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje s dne 30. septembra 1930. Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga . . .	304,876.109-34
Posojila...................... 1.508,461.364-76
Račun za odkup kronskih
novčanic..................... 929,332.063-35
Račun začasne zamene .	148,267.280-33
Dolg države.................... 2.997,155.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic..................... 2.138,377.163—
Saldo raznih računov . . 1.032,988.533-60
9.054.398.548-47
Pasiva
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te
vplačano..................
Rezervni fond ....
Novčanice v obtoku . .
Državni račun začasne za-meno •••••«»
Terjatve države po raznih
računih...................
Razne obveznosti . . .
Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—
9.054.398.548-47 V metalni podlogi se računi: din v v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic 5 X % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo '1% na leto.
*
St. 8741/11.	2336	2—2
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 2 2. oktobra 1930. ob 11. uri nabavo:
5.000 kg pšenične moke št. Og,
10.000 kg pšenične moke št. 6,
1.000 kg ječmenove kave >Kathreiner«,
1.000 kg Franckovega pridatka za kavo,
2.000 kg riža Splendor Sublime,
2.000 kg svinjske masti.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 2. oktobra 1930.
&t. 8744/11.	2834 2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 7. o k t o b r a 1 9 3 0. ob 11. uri nabavo
200 m plinovih črnih cevi.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija dri. rudnika Velenje,
dne 2. oktobra 1930.
$
Štev. 8679/11.	2320—2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Vedenje razpisuje na dan 27. oktobra 1930. ob 11. uri nabavo:
20 komadov tropolovih varoval s porcelanskimi cevkami;
96 komadov varovalnih vložkov za isto varovala;
45 komadov nosilnih izolatorjev:
20 komadov kabljevih glav;
400 komadov zveznih kosov.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika, Velenje, dne 2. oktobra 1930.
Razne objave
2354
Objava.
Izgubila sem izpričevalo V. b razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1928/29 na ime: Ložar Marjeta iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Ložar Marjeta, s. r. v
2347
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani, svedočbo o imatri-kuciji univerze v Ljubljani in maturitetno izpričevalo dTŽ. realke v Splitu, vse na ime: Cvjetkovič Svetozar, rodom iz Ki-9tanje (Dalmacija).
Proglašam jih za neveljavna.
Cvjetkovič Svetoiar, s. r.
Podrobnosti o strahoviti katastrofi zrakoplova »R101«
Grozna nesreča, ki je zadela največji zrakoplov sveta v noži od »abote na nedeljo in ki je zahtevala pol stotine dragocenih človeških življenj, je globoko pretresla ve« kulturni svet in ni je države in ni ga naroda, kd ne bd sočustvoval x Angleži, ki Jih - je strahovala nesreča zadela in zabolela v dno srca.
Na kraju nesreče mole danes kvišku samo še železna in sploh kovinasti ostanki pogorelega zrakoplova, od katerega trg« silen vihar še zadnje ostanke.
Komisija, ki že na licu mesta preiskuje, kaj hi bil utegniti biti vzrok nesreče, svojega dela še ni končala, jako verjetno pa je, da je imel zrakoplov precej napak, bodisi na krmilu ali pa pri posodah za plin. Delo komisije pa je silno težavno, ker se mora vedno prerivati skozi skrivljeno in polomljeno železno ogrodje, ki ga je eksplozija vsega zvila. Stene okoli poveljniškega mesta in stene potniških kabin so vse stisnjene in zvite, med stenami pa leže amsčkaaa egorela trwpla posadke >b politikov, tako da doslej še niso mogli za nobenega ponesrečenca ugotoviti, kdo da je. Razmrcvarjena trupla in zmečkane glave se prav nič ne razlikuijei/o druga od druge. Prstani, ure in drugi kovinski predmeti, po katerih bd se dalo morebiti dognati imena lastnikov, bo se v ognju vsi raztopili.- Poleg nekega mrliča so našli monokel in so sodili, da je mrlič minister za letalstvo lord Thomson, toda telesne mere se
niso ujemale, tako da še dane« ne vedo, katero truplo je ministrovo.
Večina trupel je tako krčevito zvitih in ležd tako, da ni verjetno, da bd biM ljudje takoj pomrli, ampak so morali trpeti silne bolečine. Potniki, ki so spaM v veliki gondoli, so imeli sicer še časa dovolj, da so poskakali s postelj, na hodnikih pa so se odigravali strašni prizori...
Zrakoplov »R 101« menda nikdar ni imel sreče. 2e gradili so ga mnogo dalje časa kakor pa zrakoplov »R 100«, ker so vedno kaj spreminjali. Pri poskusnih letih so dognali, da se zrakoplov premalo dviga in zato so prostor za plin morali povečata. V soboto zvečer pa »o tik pred odhodom motorji odpovedali. Ko pa so bili motorji ▼ redu, je dobil poveljnik zrakoplov« major Scott vremensko poročilo, da je moral smer leta izpremeniti. Kljub slaibemu vremenu pa so vendarle odpotovali, samo da bd s posrečenimi letom zamašili usta nasprotnikom zrakoplovov. Major Scott pa je kar sflutil nesrečo In je označil zrakoplov še pred odhodom za »zakopan čevelj«.
Zanimivo je tudi, kar pravi sloveči zrako-plovec dr. Eckener o nesreči:
»Zelo verjetno je, da je plul zrakoplov zelo nizko in da je bil preobtežen vsled dežja vsaj za 7—8 ton. Zaradi nizkega leta pa je bila nevarnost, da se zaleti v kakšen hrib, jako velika. Ob sunku v hrib pa se je moral vsled pretresa vneti plin, ker so se kovinastl deli
tako kresald, da so odskakovale iskre. Vendar pa to ni glavni vzrok nesreče, ampak to, da bo zrakoplov napolnili z gorljivim plinom, ne pa z negorljivim helijem. Helija ja v Ameriki dovolj in vsi potniška zrakoplovi bi morali bditi napolnjeni le s helijem.«
Vzrok nesreče torej, kakor rečeno, še ni pojasnjen, čeprav preiskujeta slučaj dve komisiji, angleška in francoska. Kakor vse kaže, je zrakoplov plul tik do nesreče čisto dobro. Okoli polnoči so iz zrakoplova še brezžično brzojavili na postajo v Croydon-<u. Konec brzojavke Be je glasil: »Danes ponoči ne bomo več rabili vaše pomoči.« Dve uri pozneje pa eo že brzojavili, da bi radi vedeli, kje da so, in radiopoštaja je odgovorila, da lete približno 1 kilometer južno od mesta Beauvais. Nekaj minut kasneje se je morala dogoditi nesreča.
Nesrečne žrtve katastrofe so prepeljal v ponedeljek v London z največjimi častmi. V Franciji Ib y Angliji je bil ta dan proglašen kot dan narodnega žalovanja.
Prevozu žrtev je prisostvovala ogromna množica ljudi. Pogreba se je udeležil francoski ministrski predsednik in veliko število odličnih angleških letalcev. Krste eo ovenčali lz nebrojnimi venci, med temi tudi z vencem angleškega kralja in predsednika franooske republike. Med sprevodom na kolodvor pa je krožilo v zraiku nad 200 francoskih in angleških letal. Zvonilo je v vseh cerkvah, kjer se
Ogorki največjega zrakoplova >R 101«.
Zrakoplov »R 101« je v noči od sobote na nedeljo popolnoma zgorel. Naša slika nam kaže
le še železje, vse drugo pa je ogenj uničlL
  w	■	-	V.	•
■' <
Francoski minister letalstva Laurent-Eynac.
Na ailiiki vidimo francoskega ministra za letalstvo (drugi od leve na desno), ki je takoj po katastrofi zrakoplova »R 101« prihitel na kraj nesreče. (Slika na levi.)
Ponesrečenec z zrakoplova «R 101«,
Slika nam kaže opečenega moža posadke Radoliffe-a v njegovih obvezah ipo prenosu v bolnioo. (Slika spodaj.)
s®!?'
* \
' 5
s* J J
*
- ji
r ' .wfc
F*.	■	li
V .'.V
je pomikal vlak mimo, v Boulogne-u pa to krste prenesli na dva angleška torpedna rušilca, ki sta v najhujši nevihti prepeljala trupla v domovino.
V Londonu eo krste prepeljali v westmin-stersko katedralo, ki je bila vsa zavita v črnino. V katedralo romajo ogromne množice, da izkažejo nesrečnim žrtvam zadnjo čast.
Svečano bodo žrtve pokopali v skupnem grobu v Cardigtonu, na kar so sorodniki žrtev že pristali. Na državne stroške pa bodo žrtvam tam postavili sijajen spomenik.
»Umetno« življenje
V zavodu za rudninstvo na vseučilišču v Pa-rizu delajo sedaj veiezamimive poskuse s tekočimi kristali. Te poskuse delajo zato, ker upajo, da bodo pri tem odkrili marsikakšno skrivnost narave, zlasti pa zvezo med organičaim (živim) in neorganičnim (mrtvim) svetom. Nekateri učenjaki namreč trdijo, da med »živini« in »mrtvim« svetom ni nobene razlike in da vse, kar »živi«, nastaja iz mrtve Ivanine, če« prav ne vemo, kako, drugi pa trde, da se vse, kar je »živega«, bistvenO razlikuje od mrtve narave.
Da med mrtvim in živim svetom ni nobene razlike, to je učil že znand naravoslovec Ernest H&ckel v Jeni, ki je verjel, da ima za ta svoj nauk tudi že dokaz v rokah. Iz morske globine so namreč pri neki priložnosti privlekli na površino neko sluzasto maso, ki je kazala neke lastnosti življenja. Tej masi so dali ime »Ba-thybius Haeokeli« in vročekrvni ljudje so že mislili, da je ta masa rešila skrivnostno zagonetko življenja. Toda na žalost teh vročekrvnežev se je kmalu izkazalo, da slavni »Bathybius« ni nič drugega kakor sadra (gips), ki so jo vrgla v morje z nekega angleškega parnika...
V najnovejšem času pa so učenjaki dognali neke stvari, ki so stari sen o umetnem ustvarjanju na novo poživile. Ruski zdravnik Martin Kuokuck je pred leti napravil barijeve celice, ki so kazale neko sorodnost z živalskimi celicami: celice so rastle, eo se množile z delitvijo, so se hranile in premikale. Te poskuse je nadaljeval francoski učenjak Le Duc v Nantesu, ki je dokazal, da se različne tekočine v steklenica mešajo po določenih naravnih zakonih. Tvorbe, ki nastanejo v steklenici ob mešanju dveh tekočin, so pa zelo podobne tekočim kristalom in so tudi električne kakor kristali. Nemški učenjak Lehman pa je dokazal, da imajo nekateri tekoči kristali prav take lastnosti kakor živalske celice.
Posikusi, ki jih delajo sedaj v Parizu, bodo morali potrditi, če so zgoraj omenjene teorije pravilne, in če so, bodo poskušali celice delati umetno. Po v»ej verjetnosti pa bo pot do umetnega vstvarjanja življenja še jako dolga, ali ji pa sploh ne bo konca.
Slavni molje - slabi učenci
Nemški pesnik Friderik Schiller je obiskoval znamenito šolo »Solitude«, ki jo je l.il ustanovil vojvoda Karol VViirtenterški. Na tej šoli bi bil moral Schiller študira.! tudi pravo, k- ga pa ul prav nič zanimalo. Vsak rtjegov s moleč j - i.ji v tem predmetu bolje podkovan kot pa on. Zaradi tega pa so imeli učitelji mladega Schillerja za popolnoma nesposobnega Človeka. Vojvoda sam pa se za mnenje učiteljev ni dosti zmenil, ampak je rekel: »Le pustite ga, iz tega fanta bo še nekaj!«
Tudi najslavnejši nemški državnik Bismarck ni bil dober in pohleven učenec. Bismarcka so poslali v neko zasebno šolo, kjer so se vzgajali le plemiči. V prvem svojem spričevalu je prinesel domov opazko, »da svoje učitelje premalo spoštuje«, v matematiki in v naravoslovju pa je imel »ne vedno zadostno«. Pri maturi pa je Bismarck znal le toliko, da je za silo »skozi zlezel«.
Tudi veliki skladatelj Rihard VVagner ni bil posehno vnet In navdušen za šolo. Se za glasbo ni maral. Ko pa je enkrat slišal neko Beetho-venovo sonato, ga je to- tako navdušilo, da se je z vso silo oprijel skladateljstva in dosegel je res svetovno slavo.
jr - r. .
Katastrofa angleškega zrakoplova »R 101«.
Brzojavno prenesena slika angleškega zrakoplova. Ogrodje moli v zrak, na koncu zrakoplova pa se vije še angleška zastava
\ ~ • HH '
V ' "■	i	:?'	i
v I I
>	'	r	*	i	'
■M--m
—  „—
' #•
- ' :
	 	
'i.i s'f
A.'~i
■j	\	■£>
Odlični angleški letalci.
Slika nam kaže več odličnih angleški letalcev, ki so ob nesreči zrakoplova »R 101« zgoreli. Od leve na desno stoje: poveljnik zrakoplov-nega oddelka Johnston, letalec J. R. Reynolds, minister za letalstvo lord Thomson, podpolkovnik Richmond, graditelj zrakoplova inžener Leach in načelnik oddelka za dvllno letalstvo sir Bran oker.
m
m	.	•*
 ____________________
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulloa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. — Urednik Jane* Debevec. — Za Lnseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Val t Ljubljani.