Sf&v. 70. V Trstu, v nedello, H. marca 1917 Satnik XI!!. Izhaja vj-k dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. 1- tlics Sv. Frančiška AsISke^ 5t 20. L nadstr. — Vsi Jo :.a| it pošiljajo uredništvu Ncfonkirana pisma «« ne sprejemajo iT rokopisi se ne vračajo. ! 'c'aricfj In od t, .orni urednik Šteun Godina. lastnik konsorcij lista .ndinrst*. --Tisk tiskarne .Ediirsd-, vpisane zadruge« oiaejenim pora&vom v Trstu, ulica Sv. Fr2nfižkc Agitkega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57. Naročnina xiaia: Za celo leto ....... X 24.— Za pol leta ■ lita tri i«:csecc .................... 6.— za nedeljsko Izdajo za ceio leto . 5.20 za pol leta ................ 2.80 Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinar j o, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mil i metre v širokosti ene F:o!one Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po 10 vin 05ir.rtn::e, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ ......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ...«',.'... K 20.— vsaka nad al j na vrsta............ . 2.— Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek „Etfinosll". Naročnina ki rcklar.?acije «e pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in fnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega št. 20. — PoStnohrauilničnl račun še. 811.05'J Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 10. (Kot.) Uradoo se razglaša: 10. marca 1917. . Vzhodno bojišče. — Pri pred-včerajMem napadu na višino Magyaros W bi!o ujetih 13 oficirjev in 991 moz. Plen znaša 17 strojnic, 5 ininovk in mnogo mu-nicoe in vojnega orodja. Poizkusi nasprotnika. da bi zopet pridobil izgubljeno po tojanko, so se izjalovili v našem za- |)Of iieni ognju. Italija ii s k o bojišče. — I opov-ski boa in letalske akcije so bili v splus-nem ?<«pei živahnejši. Pri Gorici je naša prtiljerija sestrelila Capronijevo letalo, ki s* h soLiStilo na tla v bližini Siandreža, razbito. Na Cimi di Bocche (južno pelle-grinskz doline) so oddelki pešpclka st. 74 prodrli skozi zasnežene predore v sovražne postojanke in ujeli enega ciicirja in 30 mož. . _ Jugovzhodno bojišče. — Jugovzhod to Berata praske. Sicer neizpreme- njeiio. . Namestnik načelnika generalnega štaba: p|. Hofer, t m I. r emšKo uradno poročilo. BERO LIN* 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. marca 1917. Zapadno b o i i š č e. — Južno Avre *o Francozi napadli dele našiti jarkov pri Laucourt« in južno Crapeaumesni.a. Bili so vrženi v bc*u iz bližine: 12 ujetnikov je ostalo v na« t h rokah. Vzhodno Reimsa -o prived'e na^e ni pa d ne čete 14 mož iz sovražnih črt. V zapadni Sampanji so pod \od>rvom francoskih oficirjev napadi! Ru i naše postojanke. Na posameznih tr.kih ' padli oddelki so bili pregnani s rrolbuiiKon. Južno Riponta so se zapad-j, j Champagne Ferme. ki je ponovno me-la trnka, razvili novi boji, ki niso do-\edli do nobene bistvene izpremembe po-ložaia. Ujeli smo 55 mož. Na zapadaen bregu Moze je bil francoski sunek v gozdu Chetty brezuspešen. Vzhodno Moze so vdrli naši napadni oddelki v gozd Cau-rieres in se vrnili s 6 oficirji, 200 možmi posadke francoskega jarka se je rešil z naglim begom. Tudi pri Fllrev, med Mozo in Mozelo, se je naš^ akcija posrečila, kakor je bilo nameravano; pri tem smo ujeli 15 moz. ISa-^i letalci so sestrelili 6 sovražnih letal in dva privezna balona. Z obrambnim ogrnem je bil sestreljen en sovražen letalec. Poročnik baron Ricfttboffen |e izvojeval že 25. zmago v zraku. V z h o d no bojišče. — Nobenih vajnih bajnih dejanj. Število pri osvojitvi M.»gyarosa napravljenih ujetnikov ?e te zvišalo m 13 oficirjev in 991 moz, p?en pa na 17 strojnic in 5 minovk M a c e d o n s k a fronta. — Nič novega. BFROLIN. 10. (Kor.) Veliki glavm stan. 10. marca 1917„ zvečer. Pri meglenem vremenu v okohsii An-cre boji v predozemlju, v kampanji zve-ver oživelo bojno delovanje. Na vzhodu nič novega. Prvi generalni leva rti rmojster: pl. I uder.dcrff. BoirnrsKo mM parola SOFIJA, 9. (Kor.) Bolgarski general* *tab javlja: Macedonska ironta: Na vsej fronti slab topovski ogeuj. Južno Vardar-ia, na obeh straneh železnice Dovatepe— tf takovo so bile sovražne patrutfe pre-snare. t no sovražno letalo je bilo po ho]u v zraku prisiljeno, da »e pristalo za sovražnimi črtami — Romunska fronta: SJaboino sirelianje topov in pehotni ogenj. Turško uredna poročilo. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Slabi sovražni Konjeniški oddelki, ki so se poizkušali ptibližati nagemu levemu krilu, so bili ob težkih Izgubah pognani nazaj. Te-soin te bojne akcije srno uplenili eno strojnico. Naša težka artiljerija je povzročila na krovu sovražne topnićarke eksplozijo. — Na drugih frontah nič imenovanja vrednega. CAklGRAD. 9. (Kor.) Hamadan nI bil zavzet z napadem, kakor zatrjujejo Rusi. auipak so ga Turki prostovoljno izpraznili, ne da bi sovražnik to opazit Položaj na zaparlni fronti. BEROLIN. 9. (Kor.) WoIfft;v urad poroča: Francozi so včeraj ponovife žc večkrat krvavo odMte poizkuse, da bi zopet osvojili višino 185. Le Chai^pa^iie Fer-; »e in za;»al.K> oitci ležeći kos jarka sta ostala v njihovih rokah. Obvladujoča \i->;na I S5 s: :na, proti kateri je bil prav za-i^r;.v' naperjen napad, pa jc ostala krepko v nemški posesti. Pri številnih patruljnih bojih in izvidnJi sur.kih so imeli Nemci irspehe. Tako so nemške napadne čete proii večeru po uspešni pripravi s toi>ovi in nišami prodrli zapadno Wytsciiaetc nciri v tretji sovražni ja.rck. Jarki so bili puini mrtvih Angležev. Ostanek posJJ-ke bil po hud&ifi boju z ročnimi tirajiacijni pregnan. Nadaljne posrečene neaiiškc akcije so bile izvršene zapantno Moze kakor tudi med Mozo in Mozelo. Na raznih tačkah so prodrle nanaidne oete do druge francoske črte in privedle s seboj več ujetnikov, strojnic in brzostrelnih pušk. Nasprotno pa so bili sovražni iz vidni sunki na več krajih Odbiti z velikimi izgubami za napadalce. BEROLIN, 9. (Kor.) \Volffov urad poroča: Nemški umik ob Ancri je ustvaril posebne razmere, ki predstavljajo nekako sredino med pozicijsko iti kretenjsko vojno. Kak;? malo so angleške čete. »ki so navajene le na navadno obliko pozicijskega boja, kots novim nalogam, je razvidno rz znatnega števila ujetnikov, ki so prišli nemškim zadnjim oddelkom v roke. Najin uietja hi razmerje ujetnikov pričajo o čil ini negotovosti nenavadnega položaja. Odhod Nemcev je povzročil veliko presenečenje in zmešnjavo. Nikdo ne ve, kje se nahajajo nove postojanke. Na :ui-gleški strani ni več niti ene si>ojene crte jarkov. Stotnije se razdele v skupinali po o«zendjii, kjer si napravijo vojaki 'ponoči v zaščito pred nemško artiljerijo manjše jarke. Artiljerijski napadi zahtevajo vsled s'abe^a kritja velike žrtve. Pri nato s!c-dečih neiii; kih sunkih prklc večina teh preživečih straž v nemške roke. Često pridejo angleške patrulje vsldi popolnega iicrivoznanja nemških postojank direktno ali tik pred nemške jarke, kjer so potem polov !j en i brez boja. Celo \rocJ!telji patrulj n siraž niso čisto nič orijentirani. Zveza z zadaj se nahajajočnni je često prekinjena in sodelovanje z artiljerijo je popolnoma prenehalo. Ujetniki se pritožujejo nad slabo postrežbo, Avstralci nad zapostavljanjem po Angležih. Ljudje mislijo večinoma, da se prične za Efcrpaume Nemčija, bi Jiinja. ki jo goje očividno njihovi predstojniki. _______ Uspehi nemških pod vodni kov. BERO LIN, 10. (Kor.) Woiffov urad poroča: Naši pod vodniki so potopili italijanski parnik ^Porto di Smirile:: (2.S76 ton), štiri italijanske jaJrnice in en grški parnik 1215 ton. BtROLIN, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: PovTiišvši sc iAStvodiiiki so bili ponovno ix>topi!i parnike in jadrnice, skupno 42.177 registriranih ton. I>ovcdli so tudi zaplenjeno ladjo s 11lej majhne, jjosebno mnogo manj-] se r-d števila, ki se razširja v sovražni in ; nevtralni tujini, da bi se zmanjšajo tvčin-; r^ovaoje ixxlvoiniške vojne. Priložnostne y^ube niti najmanj ne vplivajo na to učinkovanje, tem manj, ker tekoči in trajno naraščajoči prirastek ua podvodnikih večkratno prekaša celo eventualne večje Izgube. ____ \yilson odredil oboroženje TRGOVINSKIH LADIJ. WASHINOTON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: VViison je sklenil sklicati izredno zasedanje kongresa za april. Pri-Še-I je torej do zaključka, da ima pravico • 'o oboroženja ameriških trgovinskih ladij proti nemškim podvodaikom. To je pričakovati takoi. BERN. 10. (Kor.) \'est, da je Wilson že , da se za 16. april skliče izredno zasedanje kongresa. Imena oboroženih laUij se ne bodo objavljala. Ukaz, da se morajo odredbe predsednika izvršiti nemudoma, bo takoj odposlan mornariškemu oddelku. Topovi za oboroženje ladij so zbrani v mornariških ladKUelnicah ob atlantski obali. Pripravljeno je vse. Vstaja na KuW. BERN, 9. (Kor.) Na Kubi so prišli na s!ed zaroti proti žrvijenru predsednika Menocala, ki naj bi bil na potu iz Havane v E1 Chico napaden. Trije revolucijonarni listi so bili ustavljeni in več urednikov zaprtih. SAN JAOO DE CUBA, 9. (Kor.) Tu je bilo Lzkrcanih 400 ameriških mornarjev. Francoska zbornica. PARIZ, 9. (Kor.) Zbornica jc nadaljevala včeraj razpravo o interpelaciji glede gospodarskega položaja. Posl. Monzie je izjavii, da se je pričetkom vojne mislilo, da je v Franciji j>reobilica živil, kar je eLsto napačno. Tu je iskati vzroke krize. Sc oktobra 191G je izjavil minister Členi en tel, da položaj ni vznemirljiv in da se zamore počakati na žetev, ne da bi bilo tr^ba cene kruha povišati. Kakor premo- jradnja želo v gospodarski 'propadT ki je predhodnik revolucije. BMši poljedelska minister Ferdinarti Da\ id je izrazil bojazen, da bo žetev 1918/19 izkazovala isti primanjkljaj kakor prejšnja. Povsod vlada potrata, posebno pri armadi Neobhodno potrebno je, da se napravi za armado in civilno prebivalstvo /ojni kruh. Z uvedbo krušne izkaznice je t eba ureiiiti vso mli-nnrrKo industrijo. D.-^e je potrebno, da se pripade mobilizirani imetje k delu. Zbornični jc nato odgodila nadaljevanje debate. Neurja na Španskem in Francoskem. PARIZ, 9. (Kor.) Kakor poročajo listi, vladajo na Španskem in Francoskem velika neurja. Večina rek na Španskem ie stopilo raz bregove. V provinci Cordoii jc poplavljenih in obrezanih mnogo mest in vasi. Železniški promet je ustavljen. Bati se je, da je mnogo ljudi izgubilo življenje. Ministrski predsednik Romauones jc izjavil, da se bo vsled neurja žetev in živilska kriza še poslabšala. V pristanišču Marseilie znala >koda več stotrsočev frankov. V srednji in severni Franciji pada sneg. V Pariz je prišlo včeraj vsled sneževja le malo živ iJ. ..., Imenovanje. DUNAJ. 10. (Kor.) Cesar je imenoval dr. Ivana grofa La rise h a za predsednika prehranjevalnega sveta. CENTRALIZACIJA DOPOLNILNIH IN NADOMESTNIH POSLOV. Baron Hazai načeln'k vsega nadomest-ništva. Racijonahio žzkorščanje materijalnih sredstev je pri vseh vojujočili sc državah dovedlo do ustvaritve novih, poprej nepričakovanih organizacij. Racijonahio Lz-rabljanje za brani bo spoisobnega moškega prebivalstva tudi ni r»ič manj va?,na za-deva. Celokupni dopolnilni in nadomestni posli so vsled zakonitega razširjenja čr-novojniške službe, vsled potrebe, da se pnrnbijo vsi sposol državljani v njihovi celoti za vojno m voinopemožno službovanje. vsled dolžne skrbi, da so mlajši in sposobnejši pred sovražnikom, dočim morajo starejši in manj sixtsobni opravljati iiri etapi in v zaledju dragoceno in nenadomestljivo službo, vsled odredb, s katerimi naj. se ksnerijstvu in industriji, posebno pa vojni industriji zagotovi osobje itd., iiarastli v delokrog, ki ga je mogoče obvladati le z enotno organizacijo in enotnim vodstvom. Kakor smo izvedeli, je pred kratkim javljena tzpreniemba v ogrskem deželnobrainbnem ministrstvu v zvezi z ustvaritvijo te organizacije. Gc-geralni polkovmi-k baron Hazai je bil imenovan od Njegovega Veličanstva za načelnika celokupnega nadomestništva. Delokrog novega urada bo obsegal dopolnjevanje moštva ki konj. pripravljen sodelovati v parlam&ntu v interesu države in dinastije. V skupni seli predsedstev »Češkega svaza« in »Hrvatsko-slovenskega kluba« se je ugotovilo, da sta oba enih nazorov. »Slovenec« pripominja v svojem poročilu: Oba slovanska naroda na severu in jugu kličeta Nemcem in vladi: »Nikar po tej poti! Take enostranske rešitve ne priznamo in je ne btnno sprejeli nikdar!« Edino mesto, kjer se sme reševati na-rodnopolitična vprašanja, je državni zbor. Tu so češki in slovenski zastopniki dali duška splošni zahtevi ljudstva: »Takoj naj se skliče državni zbor!« Za hitro sklicanje in uspešno delovanje zbornice ni treba .drugega, nego dobre volje vseh čini-teljev in poslovnika. Svoj eas so stranke že popravile poslovnik, vprašanje je le, ali imajo nemške stranke dobro voljo. — Drugih faktorjev, ki ne bi imeli dobre volje, ne poznamo. Tri leta smo brez parlamenta, kateremu se jc pač uabralo dovolj dela. Svetovna vojna še ni končana in naša domovina tudi še ni izven nevarnosti. Kaj je torej prava državna potreba v času pred j-jrvatsko-slovenskega kluba« v so- dozo-je v irlamen- nje Evrope in notranjo okrepitev vse mo- tarizina, za sklicanje parlamenta. V dru-narhije. imela na obe strani 7;a posledico go: cja'je predsedstvo »Češke Zveze« ravno nasproten učinek. Zato le nujno po- ^i*CI?.|0 v istem smislu. V tretje: je pola-trebno, da se skliče državni zbor in da se vci]k0 pomembnost v dejstvi, da sta uspešno rešijo narodnopolitiena kakor tu-1 GjjC predsedstvi ne le soglasno, ampak di vsa vprašanja, ki narodom omogočajo, tl|f?| istočasno sklepali, ter da ste obe stoja vzdržijo, n. pr. vprašanje prehrane in j pjjj h^ratu v medsebojen stik, kjer se je od vlade v razgovor dana vprašanja o- ujr0tovi!a kcngruenca nazorov. Soglas-skrbovanja, vprašanje povračila vojnih sc uveljavila tudi v zahtevi, da je poškodb in skrbi za begunce. Sklicanje državni zbor sklicati brezpogojno, da se državnega zbora je nujno potrebno tudi zato, da sc pripravi prehod v mimo gospodarstvo. Predsedstvo »Češkega svaza« je v da- ^____________ našnji seji ugotovilo, da ima »Svaz po je zahteve. Predsedstvo »Hrvatsko - slo-svoji politiki dejansko računati z dej- vesnske&a kluba opravi, da se imajo notranjepolitična vprašanja rešiti ob sode- imajo torej kratkomalo izključiti kakršnji-koli »predpogoji« od katere-koli strani, da ni dopuščeno nikomur, da bi sklicanje parlamenta vezal na kake specijelne Mo- štvom, da se neprestano kažejo stremljenja. ki hočejo sedatnji težavni čas porabiti, da se enostransko rešijo gotova vprašanja narodnopolitičnega značaja. Proti , lovanjn narodov; predsedstvo »Ceske Zveze« izjavlja pa, da so zastopniki češkega naroda pripravljeni za pogajanja o temu >e predsedstvo »Svaza« sklenilo so-; spornih narodnih stvareh, ki se pa ne glasno, da je nujna državna potreba na, smejo rešiti izven parlamenta! zunaj in znotraj, da se čimprej skliče dr-! Kongruenca v obeh izjavah je očivid-žavni zbor, in da torej ta trenutek nikakor na: šele parlament naj rešuje sporne na-ni pripravljen, da bi se enostransko reše- rodne probleme! Najprej pridi parlament vala sporna narodna vprašanja in da se |a potem šele reševanje sporov; ne*pa v narodnih vprašanjih moti politično pre- narobe: poprej rešitev sporov po eno-mirje, katerega ohranitev bi morala biti; stranski želji ene strani in potem šele zapoved za vse faktorje naše države. Ce se to vprašanje reši izven zborni- ce, tedaj to ni po* do delazmožnosti poslanske zbornice. Predpogoj za stvarno in nemoteno detavanje parlamenta je razen dobre voUe vseh faktorjev zgolj in prav samo zbornični poslovnik. Zastopniki češkega naroda izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanja in dogovore o spornih narolnih zadevah. One stvari, ki jih »Svaz« smatra kot sedanje resnične državne potrebe, je zbral in pravilno c- parlamem! OU todi naše zadovoljstvo in zadoščenje. Od nekdaj smo bili dosledni glasmki in propagatorji solidarnega postopanja med slovanskimi plemeni te države, oziroma, ined njih parlamentarnimi zastopstva, posebno pa med češkim in slovenskim narodom. Naše globoko in neomajno uverjenje je da je taka solidarnost — kljub vsej morebitni različnosti v gospodarskih in morda tudi kulturelnih potrebah in kljub kaki razliki ob vprašanjih državnopolitične značil ministrski predsednik v svojih pro- j naravi — možina in tudi absolutno po-gramatičnih izjavah glede oskrbovanja in trebna, ker nain je skupen glavni in naj-sccialne politike v konferencah dne. 3. in višji cilj: zmaga velikega principa enako- U ime polifRne vesti. Hrvatsko - slovenski klub. Predsedni-štvo hrvatsko-slovenskega kluba je, kot se poroča z Dunaja, 9. t. m. v Slaljši fcem-ferenci razpravljalo z ministrskim predsednikom o nacijonalnih stvareh in potem o sklicanju državnega zbora. Iz izjav ministrskega predsedništva se je dalo posneti, da se parlament snide v nepredol-gem času. Nesporazuiuljenje med nemškimi na-cijonalci in krščanskimi socijalci. Nem-škonacijonalne > Richtlinije« so se že začele občutno lomiti. Pred dnevi (7. t. m.) je krščanskosocijalna zveza v svoji -predse J t veni seji namreč sprejela soglasno naslednji sklep: »Predsednik izraža svoje začudenje, da vlada doslej še ni storila uspešnih korakov za omogočenje parlamentarnega zasedanja. Zveza pričakuje od \ la Je v najkrajšem času sklicanja državnega zbora in posebno od obeh nemških ministrov dr. pl. Baemreitherja ?n •2r. Urbana najkrepkejše podpore v zadevi ustvaritve miren parlamentarni obrat zagotavljajočega poslovnika.« Ta soglasno sprejeti sklep je tvoril zadnje dai predmet živahnih razprav v parlamentarnih krogih, zlasti pa med člani Na-tionalverbanda, kjer smatrajo ta sklep za odl-očiicv krščanskih socijalcev od sku-p-nih ^richtlinij« in jim očitajo, da bi bilo načelništvo krščanskosocijalne straže dolžno, prej obvestiti Nationalverband ki zahtevati sklicanje konference voditeljev strank, ne pa ga postavili pred izvršeno dejstvo. Vsebina sklepa, ki se cisto n:c ne ozira na ustvaritev predpogojev, kL j-ih Nationalverband smatra za potrebne pred ^klicanjem državnega zbora m poudarja samo poslovnik, da je porušila dogovore med obema .strankama v vprašanju državnega zbora. Na drugi strani se pa zdi, da krščanskosocijaJni sklep v National-verbandu samem ni osial brez vpliva. Velika skupina v Verbandu želi sklicanja parlamenta ob vsakih okoliščinah. Ni izključeno, da sc skupina še poveča. Drugi de! Verbanda. ki močneje poudarja ustvaritev predpogojev, napram načelniku Verbanda dr. Grossu izraža mnenje, da bi bilo izključeno tako presenečenje, če bi vladali med obema strankama ožji stiki. Govori se, da hoče načelnik dr. Gross zaradi tega proti njemu naperjenega očitka izvajati posledice. Ali pride do sklica-nia konference načelnikov strank, je» kot se poudarja v parlamentarnih krogih, odvisno na eni strani od mnenja dr. Syl- Stran II. EDINOST41 štev. 7«. V Trsti/, dne 11 marca 1317 \estra o srnotrenusti in potrebi take konference, na drugi strani pa od bodočih sklepov Nationalverbanda v tej stvari. Sedanji poslujoči načelnik krščairskoso-cijaine zveze posJ. Hauser je pismeno obvestil dr. Sjivcstra o sklepu stranke. Dr. Svlvester se doslej še ni mogel izraziti o tem sklepu. Nationalverband se najbrž prLhcfnji teden skliče k zborovanju. V Verbandu združene stranke nameravajo zborovati dan preje. Poleg tega se že te dni najbrž skliče skupni izvrševalni odbor k seji, v kateri se bo razpravljalo o stališču krščanskih socrjafcev. Tudi druge Stranke hočeio zahtevati sklicanje konference načeln-kov strank. Predvsem stori to Češka zveza, ki bo imela prihodnji teden sejo v Pragi. Tudi socijalni de-mokratje, ki so že prej zahtevali to, najbrž odločno ponove svojo zahtevo. Splošno se misli, da pride do konfercnce vaditeljev strank, če se vlada ne bo rajši prej sama Izjavila o sklicanju parla-mv::"!, posebno pa o nameravanem roku. Šesto nemško vojno posojilo. O novem, št :c:n nemškem vojnem posojilu se poroča iz Berolina, da se bo sredi meseca marca začelo podpisovati v Nemčiji šesto vojno posojilo, ki naj bi doneslo državi 15 mii jard n ai k (po dunajskem kurzu — 100 mark = K 15575 — torej kron 23,,362,5<*».000). Podpisovanje se zaključi 16. aprila. Oblika novega vojnega posojila bo dvojna. Večji del se iaJa kot ^etodstot-no državno posojilo, neodpovedljivo do 1. 19i4. i Josiej je Nemčija najela 67 milijard vojnega posojila in je bilo od te svote izdanih 43 milijard na ta način. Novo vojno posojilo se iz/a po kurzu 98. Vplačalo se bo to vojno posojilo v štirih obrokih. — Druga ob!ika je nov tip zakladnic, namreč štiriinnolodstotne, do 1. julija 1967 po-torn žrebanja vrnljive zakladnice. Žrebanje se prične že leta 1918., a izžreba se samo 5 odstotkov. Izdajo se po kurzu 98., a izžrebovale se bodo po 110. To posojilo sc da konvertirati na 10 let, a se mora prej odpovedati. K-or se zadovolji s skrčenjem obresti, dobi štiriodstotno zakladnico. ki se izžreba po 115. Po nadaljnih desetih letih je mogoče isto, tako da je zakladnica potem tri in pol odstotna in se izžreba po 120. Dalje ne gre. Najmanjši kosi zakla'nic bodo po 1000 mark, pri državnem posojilu pa po 100 mark. Stara posojila se dajo zamenjati za novo, toda v^aj tretjina se mora plačati v gotovini. Večina dosedanjih nemških vojnih posojil se je najela v Nemčiji sami. Tudi za šesto vojno posojilo se v nevtralnem inozemstvu ne bodo iskali podpisi. Tudi v Av-stro-Ogr^ki se bo zavzemalo enako stališče kot doslej; podpisi se boio z veseljem sprejemali, ne da bi se razv:jala kaka £ r'racija za podpisovanje. Z novim, še-siim vojnim posojilom, bodo znašala vsa nemška vojna posojila 82 milijard majk, a!: po dunajskem surzu 127 milijard /15 milijonov kron. stvari, KAJ DOHiViO TA TEDEN? Ta teden, od 12. marca do 17. marca t. I., (7. razdeljevanje), se bcl'o mogla (proti preščipljeuju štev. 7. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. 1 t kg koruzne moke po 80 vin. kg. TESTENINE. 1 j kg testenin po K 1'76 kg. JEŠPREN. 1 . kg ješprena (ječmena ža kuho) po K T08 kg. suile slive. Va kg suhih sliv po K 3'60 kg. POSUŠENI SLA Hi K I. 1 komad K 1*20; na eno izkaznico za la se zamore poljubno dobiti enega do štiri slanike, ali v nobenem slučaju ne več kmc štiri komade. Čokolada (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma -e bo inoglo dobiti po Vi kg, na izkaz lice s tremi in štirimi odmerki po ; r, kg. na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po Vz kg čokolade po K 20 kg. jajca. 3 (tri) jajca na osebo Ln teden po 22 vin. eno. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 »dikg cikorije po K 4'40 (20 dkg 88 vin.); na izkaznice s štirimi ah več odmerki pa po 40 dkg po K 4*40 kg (40 dkg K 1'76). SLANINA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 12. marca do 18. marca, se bo dobila proti izkaznici za živila ena izkaznica s številko 7 ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote,, 24. marca t. 4., v običajnih prodajalnah 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 10*08 kg. Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in l'o oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovairmi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za Cas od 12. do 18. t. m., dopolnilno izkaznico s štev. 8, ter morejo nanjo do vštete sobote, 24. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. kislo zelje. Tekom tega razdeljevanja se izroče odjemalcem izkaznice za kronrpir (s štev. 21) ter se bo moglo dobiti nanje po Vi kg kislega zelja na osebo in teden po 88 vin. kg in sicer: pri vseh slaninarjih (sa-lumai), v raznih konsumnih prodajalnah ter na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu, na trgu Stare mitnice, na trgu Giuliani in na trgu Perugino. namočena polenovka, osoljene SARDELE in zgombri. Nadalje vala, se bo tudi prodaja namočene polenovke in osoljenih sardel in sicer na običajnih mestih. Nadalje se bodo prodajali osoljeni zgombri po K 1'30 komad. IZKAZNICE ZA svinjino. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice za svinjino (4. izdaja). Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi tekom par dni. salame. Pri vseh slaninarjih se bo nadaljevala prodaja salam (Plockwurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot V4 kg salam (na eno izkaznico za živžla). tr * # Prejemki protluinlišč nprovlzncijste Osrednji u;ad prodajali^č aprovizacijske komisije naznanja, da so imela protitjališea od 1. februarja do inkluzivno 28. kbiuarja 1917 naslednje prejemke: St. 1 ▼ ul. Madonna del mare K 45.742 92 . 2 v šoli na trgu Rosario K 37.69 • ,1 „ 3 v ul. del'e Pos'e St 14 K 86.33. '7 „ 4 trg Ambrog o R Hi 4 K 46. 62*41 . 5 v ul. Bachi 8 K 6 .93^38 „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 59.7 Ov'8 . 7 v šoli v ul. Parini 8 K 5C.^14'31 „ 8 v šoli v ul. Donadoni K 90.2". 4*76 „ 9 S. (itac mo in monte 18 K 70.636*59 . 10 v ul. GiuJia 35 K M>.(»47-38 . II v zabavišču v ^kednju K 28.2028 . 12 pri ,Ti olcu'Sv.M.M. Zg. K 42.«>56*68 . 13 pri Mitlavcu Sv.M.M.Sp. K 26.1 U - „ 14 pri Sv Ivanu K 34.791 •tO „ 15 v Rojenu K 51. 81*79 , 16 v Bai kovljah K 33.5 2* 19 . 17 v ul. Raifineria št. 4 K 75 993 60 „ 18 trg Gian Batt. Vi o 2 K 49.633.47 . 19 Via dell'Orologio št. 6 K 79.2 4*»i8 Skupa) K 1,034.917.47 • 4> * Odbor za pospeševanje uvoza živil. Trgovinska in obrtna zbornica nam sporoča: Kakor }e bilo že javljeno, posluje že dva tedna sem v Trstu odbor, ki sta ga i; stanovi I a občina mi tržaška trgovinska hi obrtna zbornica ki ki si je nadel nalogo. da izpodbuja in pospešuje uvoz živil za oskrbo tržaškega mesta im Primorja, zagotavljajoč, da -se reče talko, svojo moralno podporo onim trgovskim poslom, ki sc mu pverijo v c^iobritev. Prizadevajoč si, da se odpravijo ovire in neprilike, ki so zadnji čas preprečevale redni razvoj svobodne trgovine, hoče novi odbor s svojim posredovanjem vzpodbuditi tukajšnje trgovce, da bi se zopet lotili uvažanja. Jasno je torej, da ni namen odbora, da bi omejeval svob<|'no delovanje ka- PODLISTEK. ..Ne sodite«...! Roman. i* V skoku je pojezdila skozi vrata. Več ljuli je bik) pripravljenih, da ji pomagajo, in vsak jo je pozdravljal z največjim spoštovanjem. kajti tu si je pridobila le prijatelje. Storila tj veliko dobrega Ln svote je lahkega srca jemaia iz svojega zaseb-neva imetja. Nadzornikov j hčerka ji je rzročila šo-pek cvetlic. Sonja ga je sprejela in se zaliva !a zelo ljubeznivo, prijela potem m . Jo Jcklico nežno za brado in rekla s smeškom: — Kako ljubka postaja ta malica. Govorila je nato s tem in onim uradnikom. si dala poročati, stavila je v posamezne stroke spadajoča vprašanja, povpraševala po starejših prebivalcih in bolnikih v vasi ter obljubila, da jim pošlje okrepčil. Vse je biki navdušeno zaradi njene ljubeznivosti. Potem io pa pozdravili kneza, ki je počasi prijahal s pobočnikom. Tudi on je bil zelo priljuden in ljubezniv. — Dovedite nam takoj četverouprego, dragi ravnatelj. — Kakor ukazujete. Visokost. — Kako krasni so ti vranci, kako lahen in ljubek visoki voz! — }e vzkifknila Sonja. — Gospod ravnatelj, ali mislite, da me bodo konji ubogali? — Prav gotovo, gospa grofica. Prosim, pobožajte tupatam levega prednjega konja, potem je zelo krotak. Ovila je konju roko okoli vraiu in ga pobožala. Lcsinskemu je hipoma vstala v srcu silna zavist proti temu konju, a bilo ga je sram tega občutka in postal je zato nejevoljen. Koje ravnatelj poizkusil konje v koraku, diru in skoku, je prosil grofico, naj poizkusi sama. — Le pogum, kontesa, — je dejal knez. Postnejala se je in z lahkoto skočila na voz. Krepko in obenem ljubko je vodila tskre živali. Knez je ploskal in vsi drugi so sledili njegovemu zgledu. — Se enkrat! — ji je zaklical. Vozila je imenitno. — Torej.... ali so gospodje zadovoljni? — Izborno, gospa grofica! Knez se i i je prisrčno p osme jal, drugi pa so jo obtočili m ji čestitali. — Kedaj pride četverouprega v Soli-tudo? — je vprašala. — Jutri že, milostiva gospa. kega posameznika, kajti to bi bilo v nasprotju z njegovim motivom. Interesentje se torej pač lahko obračajo na odbor, niso pa dolžni storiti tega. Odbor izdaja potrdila o umestnosti trgovskih posJov, ki se mu predlože, in o primernosti cen, oziroma o dobičku, ki ga miisli trgovec doseči s prodajo tako uvoženega blaga trgovcem na drobno, in nudi onim trgovcem, ki se obračajo nanj, svojo podporo v tem smishi, Ida se trgovski posli, vršeči se pod njegovo zaščito, razvijajo redno m brez sitnosti in nadlegovanja. Trgovec, ki dobi omenjeno potrdilo, mora pač predvsem ponuditi blago aprovizacijski komisiji, toda če le-ta ne bi sprejela ponudbe na podlagi odbo-rovega potrdila, more trgovec razpolagati z blagom in ga prodati trgovcem na drobno po določeni ceni. Novi odbor ima, kot že povedano, svoj urad v Trgovinsikern muzeju. Domače vesti. Priprave za izvedbo prehranjevalne akcije na Primorskem. Kakor znano, je vlada v smislu Najvišjih intencij uvedla akcijo, ki ima nameii, s pomočjo državnih sredstev olajšati življenje najubožnejšim slojem prebivalstva. V to svrho se je vršilo v zadnjih dneh pod predsedstvom namestnika bar. Fries-Skene ve5 daljših konferenc, ki so jim prisostvovali vsi člani aprovizacijske* komisije in zastopniki uiJeleženih uradnih oblasti. Pri tem je šlo za enkrat za določitev prebivalstva, ki prihaja v poštev za to akcijo, dalje za organizatorične ustanove, ki so potrebne za izvedbo akcije, pri čemer pride v poštev razširjenje že obstoječe organizacije aproviizacij'ske službe, končno za ustvaritev podlag za nadaljne odredbe urada za ljudsko prehranjevanje o dotacijah dežel, pri čemer se je posebno razpravljalo o pesebnih gospod a rskih in aprovi-zacijskih težkočah na Primorskem in se sprejeli tozadevni predlogi. V smislu navodil vlade bo obstojala akcija za enkrat v prvi vrsti v dobavi mesa in mesnega blaga za najjubažnejše sloje po znižanih cenah. Z ozirom na obstoječe razmere in potrebe Primorske pa se bo v bodoče razširila ta akcija tudi na druge važne potrebščine, posebno na kondenzirano mleko, jajca, sir in sočivje. Kuratorij za vzgojevalne prispevke za sirote vojnikov je imel včeratj pod preii-sedstvom baronice Fries-Skene ustanovno sejo. Kuratorij je prejel dosedaj skupno 54,500 K prispevkov. Imenovanja v prebranjevanjski svet. Z vodstvom urada za ljtiJsko prehrano poverjeni minister je na podlagi § 2. statuta prehranjevanjskega sveta imenoval med drugim; mlinskega nadzornika Julija Be-nardona v Trstu, goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttlja in državnega poslanca Valentina Pitton?ja. — Ali na vsem Primorskem ni* nobenega Slovenca ali Hrvata, ki bi bil vsaj toliko poučen o življenjskih razmerah in potrebah o ogromni večini slovenskega in hrvatskega prebivalstva na Primorskem, kot . ta aU oni zgoraj imenovanih gospodov? Pred goriško izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani (Dimajska oesta, 38/11) se prično v slučaju pristojne privolitve, ki se svoj čas na tem mestu razglasi, prihodnji uspo-sobljenostni izpiti v ponedeljek, dne 23. aprila L 1. Prošnje za pripnst naj bdio vsaj do dne 18. aprila v rokah ravnatelj stva. Iz Bazovice. Dne 5. t. m. je nepričakovano preminul v Bazovici Ivan Mahnič, trgovec in posestnik. Bil je to mož tihega značaja, iki se raidi šifckega zdravja ni udeleževal javnega življenja. Kljub temu pa je bid steber tržaške okolice in kot tak, vedno odprtih rok za narodni blagor. So-vaščami so mu bili dobri prijatetji, in ako je le mogel, jim je pomagai z beselio in dejanjem, čeprav je moral posvečati vse svoje moči ! o.t pravi oče — svoji družini. V usodepoLiem trenutku je smrt ugrabila družini blagega in skrbnega očeta, Bazovici pa moža-prvaka. Ko-liko spoštovanja je užival pokojnik, je pokazal njegov pogreb dne 7. t. m. Kljub slabemu vremenu se je zbrala mnGžica prijateljev, znancev in vaščanov, da Izkažejo pokojniku zadnjo čast. V cerkvi in na grobu se je za vedno poslovilo od svojega dobrotnika in člana z običajno žalost kiko pev. dr. »Lipa«. — Bodi blagemu možu ohranjen trajen spomin. Morda velja tudi za nas?! V prilogi »Agramer Tagblatta« za ženske čitamo, da je mestna aprovrzacija v Zagrebu ustanovila poseben urad, kjer nai občinstvo predlaga svofe pritožbe. Ob enem pa so bili listi naproseni, naj takih pritožb, prihajajočih iz občinstva, ne objavljajo, marveč na'j jiii pošiljajo direktno na ravnateljstvo, aii pa rečenemu uradu. K temu pripominja uredništvo: »Ta izhod se nam ne izdi srečen. Tudi druga mesta imajo take urade za pritožbe, ne da bi se radi tega popolnoma odpravljala kritika v časopisju na javni-h napravah. Občinstvo Lma pač veliko zaupanje do listov in je zadovoljeno m pomirjeno, če se čim pogosteje uverja, kako skušajo listi v člankih in noticah braniti njegove interese. Kaka tožba proti kakemu odurnemu prodajalcu, kak opis različnih mahinacij po-edincev — kakršni so v teh kritičnih časih skoro neizogibne pri tako veJikem podjetju, kakor je mestna aprovizacija —-učinkuje," ako priobčen v listu, vse drugače, nego pa, če se pošilja dotrčnemu uradu za pritožbe takorekoč pod diskrecijo. Tudi je pot do lista udobneja. Občinstvo ne ljubi birokratiške poti pritožbe, ker izgublja s tem mnogo časa. Razun tega treba pomisliti, da je veliko število žensk iz ljudstva neukih. Kilo se zavzema zanje, kdo zastopa njih interese? Tu bi morala bi»ti inteligenca dvakratno budna ter bi morala v časbpisg'u žigosali vsako nekorektnost, kjer jo je opazila pri kaki javni imstiituciji!« — Mi bi pa pripomnili, da mora biti tudi časopisje dvakratno previdno. Pritožbe, o katerih more vsaj računati, da imajo reelno podlago, naij bi le priobčevalo brez ozira. Istotaiko pa bi moralo paziti, da ne bo ono samo žrtev zlorabljanja in da ne bo fielalo krivice s priobčevanjem očitno neosnovanih napadov, izvirajočih ali iz nevednosti, ali pa maščevalnosti. Na vsak način pa je dobrota javnih pritožb neoporečna. Dvojna mera. Prejeli srno: V tukajšnjem socijalnodemokratskeni »LavoratOTU«, nahajamo vsako toliko kako vest o živilskih — oderuhih. Debel naslov, da ga lahko prisrneš z obema rokama, vsa vest tiskana naravnost v oči bodeče, in človek si misli: aha, tu ga imajo lopova, ki je izmozgal iz uboge paTe, tržaškega proletarijata, zopet par stoti-soč ali tudi .celo cel milijon kron in še več. Gospoda je odšla v grad, da popije čašo kave, uradniki pa so Sli po svojrh poslih. Lesinski je bil silno slabe volje in se je začel jeziti nad vsem. Tako ga je na primer jezilo, da grofica ni odvezala paj-čolana in ga je le s težavo dvignila toliko, da je mogla piti. — To je zopet taka njena prismuknje-nost, — si je mislil, — da ima v tej vročini ta gosti pajčoian na ofora2u, in kako je objestna... danes ima zopet svoj razbrzdani dan. Ker je imel vzrok, da je bil nezadovoljen sam s seboj, je bil nepravičen proti njej- Njegov mrki o4>raz je vzbujal Sanji-no veselost, in pasm-ejala se je. — Lesinski, zakaj pa gledate tako mrko? — Oospa grofica, to voketno popoldne sc mi zdi zelo vroče, in prav bojim se, ko imate pajčohm zavezan tako trdno. Knez se je poanefal. Videl je že, da sta se Lesinski in grofica večkrat dražila, in to ga je veda* zabavalo. — Tako* vam odvzamem vzrok za ta strah, dragi Lesinski, in sc ogledam nekoliko po svojem posestvo... Na svidenje, gospoda! Nadzornik in oskrbnica sta jo vodila do v laKo ie posvettil vče- raj pol kolone enemu kilogramu špinače. In potem pa udri po »oderuških« trgovcih, po Okoličatnskiih, kraških in istrskih navijalcih cen, izkoriščevalcih ubogega tržaškega prebivalstva — socijaJnodemo-kratskim pet Ij^ jem don asa vojni čas tako lepe dobičke, da so svojim nameščencem zvišali plače od 70 do 100 in še več odstotkov — ki jih je najmanj treba obesiti. Blago, zelenjava, mleko Ln druge poljedelske proizvode pa bodo potem »Lavoratorjevi« bralci stiskali vsak dan sproti iz — »Lavoratorja«! — Nikdar nismo branili izkoriščanja in oderuštva, in Vaš list je izrekel že marsikatero ostro besedo na naslov tistih, ki hočejo sel-lanje težke čase zlorabljati v talke namene. Prizanašal tudi ni ne trgovcu ne poljedelcu, če je videl, da njegove zahteve ne odgovarjajo pravici. Toda ena mera je bila tu povsod in vselej za vse. Zato pa bi vprašali: zaikaj se pa »Lavoratore« ne dotakne nikdar in nikoli stvari, podjetij, kjer se Sudstvo pač vse drugače rzkorišča in dii-ra, kot pa ga izikori-šča m odira ali sploh more izkoriščati ki odirati mali trgovec. ali celo kmetica, ki prinese na trg en cel kilogram špinade! V socijaliiodemokrat-skih k on sumili samih se n. pr. prodaja kislo zelje po 88 vin. kilogram, ki je isto zelje, katero se je dobivalo pri tržaških trgovcih po 80, 76, 70 vinarjev kilc\gram. Ravnotam se prodajajo slaniki po K 1'20, in poznamo tržaško trgovsko tvruko, ki bi jih bila prodajala za polovično ceno, a so jih ji zasegli. V istih socijalnodemo-kratskih kjonsunmih zadrugah se prodajajo suhe češplje po K 3'60; šlezijske vqj-ne kuhinje pa jih imajo — kakor je bilo svpj čas objavljeno v »51'mosti« po poročilu c. kr. urada za ljudisko prehrano — v računu 30 kg za 19 kron, -torej po 63 vin. kilogram! Naj bi šteJe te zadruge le toliko čianov, da bi se prehranjevalo z živili, ki jih dobivajo tamkaj, samo 5U00 aseb, naj bi vsaka oseba porabMa na teden pol kilograma zefcja po 80 namesto 88, bi biJo to 200 K; naj bi le vsaka druga oseba dobila 1 slanik po 60 vin. namesto po K 1*20, bi bilo to 1500 K. in v^arka V* kg češpelj po 63 vin. namesto po K 3'60 kg, bi bilo to 3612 K, skupaj torej v enern tednu 5312 K. Pa je pitsal l.aiv'}ra-tore«, ka-ko se sedaj v vojni vedno boij uveljavlja sociđalnoden, bratski gospodarski program, hi k bičke donosa izvajanja teija programa ljudstvu. Naj bi bil ves Trst tako lepo so-cijalnodemokratsko organiziran in naj bi te zadruge imele one zgoraj omenjene dobičke, pa bi dal Trst sociijalmmi demokratskim kemsumnim zadrugam, če šteje 140.000 piebivalcev, pri zgoraj omenjenih živilih, v enaki izmeri računano, v enem tednu 11^736 K dobička! In tu »Laivora-tore« seveda modči, kajiti to je — socO.il-nodemokrafcgki gospdlarski program. Seveda zato pa tembolj kriči proti svobodni trgovini: »Le dajte trgovcem, braraiev-karn, prekupccm pmijolno svobodo trgovanja, pa boste videli, da vam poenah m potegnejo še srajco z vas!« Tako je pisal včeiaj, a vendar se je potem hitro poplavil, da ^tvorimo žnjmi: »Non tper catli-veria, per mancanza di cuore: e la natura del onrrnercio privaito (ki o: : "udi »Lavoratorjieivega«, 'ker drugače jfa bojkotirajo trgovci) ch'e faitta cosi. Torej tu tolci :k> trgovchii; na drugi strani pa tarnaj, aa ni živil, ker tržaški trgovci nočejo več uvažati v Trst, ker rim preseda večni »Lavoratorjev« krik o »oJeruštvu«, dasnaviio je marsikateri trgovec .oživljal ali vsaj skušal postaviti na trg živila po nižjj oeni, kot pa jih prodaia apruvi-zacijsKa komisija sama. ln občina in trgovinska zbornica ste ustanovili odbor, ki naj izpodbuja tržaške trgovce na uvažanje živil, ki jih pač morajo v prvi vrsti ponuditi aiprovizaciijiski komisiji, a jih potem morejo prodajati sami če jih ne sprejme aproviizacijska komisija. »Lavo-raitore« tudi tu rn-o-lči. ker ne ve, ali bi blagoslavljal ali prokllnjal; mislimo pa, da b; najrajši zadnije, ker se je stvaT nzuneknila »socLjalnodemoikratski organizaciji« in zaslužil tu kak skroanen dobiček ta ali oni trgovec, ne pa samo siocijalnodeinokrat-ska — stranka! Taku je pač »Lavorator-jeva« mera. — Ellen v imenu mnogih.« Na grobu dra. F. L. Riegra. Kakor vsa-.ko leto, odikar je ta voditelj, modrec in patrijarh češkega naroda zatisnil svoje oči, so tudi letos na dan obletnrce njegove smrti priredili iz Prage »romanje« na njegov grob predstav it eJ ji občine ;n raznih korporacij, da na mestu, kjer 'ta veliki mož sniva svoj večni sen, s raztmni vna-njimi znaki pijetete in narodne hvaležnosti počaste Riegrov spomin. In značilno in simpatično je, )Ja je bilo letos vkljub, ali pa morda ravno radi sedanjih svetovno-zgodo.vjnsk.ih dogodkov posebno sijajno. Zastopane so bile naj razi ičneje nisti'tucije in korporacije in svetosti tega počaščenja ni motita nikaka strankarska razljka. Ko so odzveneli zadnji akordi slavnostnega zbora nad Riegrovim grobom, je govornik mestni svetovalec dr. Baštyr citiral najprej zlate besede iz politične ostaline pokojnega prvoboritelja: » . . . . Želim, da moj narod nikdar ne odneha od zahtev svoje pravice, ne da bi se naigibat k nasilnosti, v svesti si, tla je mednarodno spoštovanje pred pravico naj trdne ji o-brambni zid narodov, posebno pa malili narodov....!« Govornik je pridodah »S temi proroškimi besedami je Fantišek Laloslav Rieger pokazal našemu narodu pot po usodepolni sedanjosti k boljši bodočnosti. Mi pa hočemo iz globine svojih skrbi povzdigniti svojega duha do samo- vsem velikem in krasnem posestvu, ki je bilo vzorno upravljano. — Milostiva gospa grofica, opozoriti bi vas želel na majhno posebnost, — je dejal nadzornik, — hnamo mlade jazbečarje, zelo srčkani so ... tu prosim. — Ali res... kako srčkani, kako še-gavi so. — Ali smem jutri enega poslati v Solit udo? — Hvala, ne, moj Ami hoče tamkaj vladati čisto sam, in psrča bi se najbrž ne zlagala. Toda takega jazbečarja bi darovala nekomu ... prosim, pokličite mi, gospoda pl. Lesinskega. Pobočnik je prišel le nerad. Da bi bil sedaj sam žnjo v takem razpoloženju.... — Gospa grofica ukazujete? — Gospod stotnik, Josiptni Rollerjevi bi rada poslala psiča... kteri je neki naj-srčkanejši? — Mislim, da ta-Ie. — Dobro, dajte gospodu nadzorniku naslov gospe dr. Rollerjeve, pozabila sem ga Ali ne bi tudi vi hotel imeti takega ljubkega psiča? K takemu staremu, zagrizenemu samcu, kot ste vi, spadata pa£ pes in pipa... toda predvsem pes. Lesinski se je postnejaJ. — Rad: bi ga sprejel, samo prosim, da bi mi ga gospa grofica izbrala sama. Vzela je majhega jazbečarja v naročje, se poigrala žnjiin in si pritisnila njegovo glavico na svoje lice. — Kako mehak je, kako srčkan ... nate! Položila mu je psa v roke in odšla. Gledal je za njo, dotikajoč se psičeve glave z ustnicami in strašno vdihavajoč fini vijolični vonj, ki se ga je psič takoj navzel odnje. — Karko se ji mudi — je dejal sam pri sebi — deset minut ne more prestajati brez njega. Sedaj ga pozdravi, kot da b* ga ne bila videla že četrt leta. Zadel je pravo. — Dragi naizornik, pošljite mi sčone jutri v moje stanovanje, toda ne bi videl rad, da bi se pes zamenjal. Privežlte mu zato kaj okoli vratu ... tako, hvala... pojdi sedaj, moj mali možakar! Počasi, nalašč se zaustavljajoč, je odšel proti gradiču. Ko so se vračali, je Sonja vprašala Lesinskega : — Ali moramo zopet jahati skozi vse mesto kot za parado. — Druga pot je celo uro daljša, gospa grofica. Dalje. V Trstu, ctne 11. marca 1917. »EDINOST« štev. 70. Stran III. gtr. sed; ajevr-hie vztrpijivosti našega voditelja ska, njegovemu spominu, ki nam sveti v ve" lino bodočnost, zaklicati: Slava! Sla-! Slava!« — Kratka lakonična je bila is tu lat in odsev mikova besi ijih razmer. ki prodaja pokvarjena jajca, bo pri-) na sramotni oder in javno zasmehovan. Pokvarjena jajca se izrooe mladini, da jih meče obsojencu v obraz in se da, postulat hi odsev zabava ž njim. Za one, ki prilrvajo vodo In vert'ar — program mleku, je bila kazen ta, da so jan cfali v po i :>Itiičm zapuščin* nesmrtnega pokoj- usta cev in so ditičniku toliko časa vlivali n ka: z mirnostjo, r.sj narod spaja neiz-jpoAvarjeno mleko v grlo, dokler je mo-prosnost in neodjenljivost na brambi svo-jgel zdržati. Ko je že grgral in omedleval, jih pravic — v svesti si, da jc si me d« doi so ni rt ki Da, t( naš rc vviorar Kofi tova-1 so odnehali. Marsžkak ponarejevalec m ravice najtrdneja zaslomba naro- kvaritelj živrl naj se šteje srečnega, da ni — Program modreca in boriteLja, ki; ne živi v 18. stoletju, ga navzoči razumeli in ki mu bo sledil; \z Kolonje. Danes, 11. t. m., ob 4 poki nar« !. Po apostrofi govornika je j pakfcne priredi podružnica CMD v Ko-Jila naVprej globoka tišina, odraz srč-|h«iji S t okov o enodejamko »M u tasti mula ganetia. a po tem so zazveneli | zikant«. Prireditev bo v prostorih gost 1-1 Riegrovim grobom veličastno - ne -Pri starem Matevžu«. Cena sedežev akordi večno - ganljive himne, je v prvih treh vrstah po K 1, v nas'ed-ie postala v političen kažipot vsem njih po 60 vin.; stojišča 30 vin., za otroke vanskim narodom: »Kde domov muj«. 20 vin. Po prireditvi bo prosta zabava in i naša zemlja, ker na njej biva j gostje bel o postreženi, kolikor je mogoče cd davnine. To zemljo in ta rod v teh časih. Podružnica pričakuje obilnega obiska in srčno vabi vse danes v Kolonjo. Tedensko zdravstveno poročilo. V času udi materijalni | od 3. do 10. t. m. je bilo v tržaški občini meri namen kan- zaznamovati 5 siučajev davice in 1 slučaj > po kompoziciji, J iegarja. •■ka kamata, deioj \ariietetna predstava šentjakobske ..*-■ rja Sautla, ki si je pole* drugih J ,fil gfcjji x „ Danes, v nedeljo, 11. t. m., se kov profesorskega zbora I ridobil veli-1 ponovi varijetetna predstava minule ne-z i g za u> eh ;|j;i s t arišem. pi ija eljem vensko občinstvo, da pd^pira »Čitalnico« risrčne-iše pozdrave. V v njenem hvalevrednem stremljenju. Spo-ia.ia od 10. juniia 1916. j red za današnjo predstavo je sestavljen : Rr M. Kazatin. Ki- j tako, da se konča že ob 7'30. Občinstvo i, Ber.iičevska ujezda, naj si preskrbi sedeže in vstopniee že da-tvnski. nes dopoldne, da ne bo pri blagajni pre- v Kri*a pri Trstu. — Zadnja velikega navala. Blagajna se ct-lpre ob šoKka prireditev v minolem me-i 4'30. ZaČetc-k predstave ob 5 pop. Sedeži >ncsla >e je nad vse sii tjno Vse!" stopnice 90 na razpolago pri ge. Raz-programa, ki bi biie pri- born k-Bič! • - i v Nar. Domu. Cene: se-tudi za kako mestno prire-.litev. deži v .pniličju z vstopnino vred: od ošno zadovoljno«* na- 1.—V. vrate K 2'50, od VI.—X. vrste K občinstva. C. kr. čast- 2—, od XI.—XV. vrste K 1*50. Sedeži na Tire 'Vev v ve'ikjm' galeriji z vsttrpnrno vred K 1 '60, stojišča ena najsrčneia za-1 v pritličju 80 vin., stojišča na gaJeriji 50 moram pohvalno' vin., lože K 8'— vstopnina v lože 50 vin. ti tudi tuk. c. kr. orozništva. zlasti j Izplačevanje odškodnin za oddane ko-ižmoistra \nt. Potočnika, ki — če- vinaste premete. Anagrafični urad v uli-obložcn z delom m raznimi opravili ci Sanita št. 25., III. nastr., vrata 58. bo oli ne zamuja prisostvovati patri- jutri, 12. t. m., od 3 pop. do 7 zvečer na-i;n prireditvam. Pa tivii drugače jeidaljeva! izplačevanje ie likvidiranih, ali sr<> :d prirediteljem na roke. Isto i dosedaj še nedvignjenrh zneskov za ko-ru i za g. tuk. c. kr. štacijskega po-j v-inaste .predmete, oddane komisijam št. Izvrstno je sodelovala vojaška! 1, 3, 4, 5, 6 in 7. Za komisijo št. 2 v ulici > t prireditvi je bilo tuJi nekaj i Marije Terezije se izplačujejo odškodn1-in g^p:c iz Trsta. Kosmatega! ne samo še proti izročitvenim potrdilom ie bilo preko 1000 K, čistega pa! št. 1 do 910. vin. Od te svote dobi organiza-! Nemško operetno gledališče (»Eden«). >vrbnic vodniških sirot v Trstu 612 Danes se prvič uprizori Viktor Hollan-vin.. 35 K 40 vin. pa gre za vojne derieva nova berolinska opereta »Lepo-? (Kriegsbecher). — I)ari! je bilo tfca z obali«. Začetek ob 8 zvečer. — n. Pri predpripravah je sodeloval tuk.; Vodstvo pripravlja uprizoritev po vsem s1 J zbor ter je okusno priredil dvo-, kulturnem svetu znanega igroka-ki je služila za vse februarske pri-1 za »Izgubljenci«, v katerem bo igral glav- e, zato je tudi bilo razmeroma n no-: no ulogo ravnatelj Eckharc?t._ -o^kov. — Dvorana je bila e!ektrič-j . ? zaslugi nekega c. in kr. j uaj*l»vl ka. Sklepni govor se je držal v slo-! Ljudmila Krstić-Kružić, ravnateljica ho-e::i. nemškem n češkem jeziku, tela Grijan daruje K 20 za vojaški dom v fič iivaia vsem, k! so kakor-koli pri-jTrsttf Denar hTani uprava. zli k tako ve'ikemu. za tukajšnje raz-: Za »Vojaški dom« v Trstu so došli voj-- i Tiemu uspelm prireditve v tak j no-oskrbnemu damskeniu komiteju na- Gospodinje! Prečitajte oglas Mat. Dež-man v Ljubljani, ki priporoča po okusu zelo posrečen in na zdravje blagodejno učinkujoč naUomestek olja. Z mahom se gospodinja lahko za dolgo založi, ker se hranjen na suhem prostoru, nikdar ne pokvari. Gospodarsko društvo na Rontouelju reg. zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor za upravno leto 1916 ki se bo vršil v nedelje, d is 18. marca i. L ob 10 (top. v lastnift prostorih, DNEVNI RED; 1. Poročilo naćelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za I. 1916. 4. Razni predlogi in nasveti. NA KONTOVELU, dne 8. marca 1917. DnaoaoDaaoaaoaooaaaDaoDoaooaaoDa ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos^kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. IVAN KRŽE - Trst 3 D Piazza San Olovannl 1-7nlnAn kuhinjskih in kletarskih potreb-tUlUsU Sčin od lesa In oletenin, ^tafov. hrent, čebrov in kad. sodCekov, lopat, re-Set, sit in vsakovrstnih koSev, je-basev in metel ter mnogo drugih v t» troko spa-daiočih predmetov. — PR ' OtOČA svojo trgovino s kukinjsko posodo v^ake vrste hodi od porcelan**, zemlje, emalla, k<>si-taria ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke Itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje In stekleno posodo za vino I. t. d. I t * na a D u: D □ n □ a a a a □ a □ □ n HALI OGLASS iN □n CD M računajo po 4 »tot. bes«do. i pjpj laitot tiskane besede aa r»ču-jO «n k rat — Nai'aaajia pristojbina snaia 40 atotink. . □ □ mm atelje Dltn Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — i □□--—---- oaaanaaDEiaaaacinonaaaoaaDaaoaaooa □a i □ i a a a □ D □ □ □ □ □ G a o □ a DD gostilna deveta k ULICA DEL TORO St. 16. fosila .........K 1.20 Etag •••■■••••n 1«— Goliš ■ ■ ■■■••■••d 1* Ve m ?e •••••••••«• —.SO Poi^novka •■•.... n - -nO Spreiamsjo •• nar. za kosila In vererje naaaooaoDDDDOOODDaaaaaaDDoaaaaoa Zlat&rnlca In ararnlca (popravljanja v ______________ ______enem dnevn. — Prodaja veliko izbero /latanin, >rebrnin. nre in torbice pd K 85. na. rej. Isto kupu e in menja /lato in 6rebro. (Naslednik Grion) Cuffariotti Pon-ter« >sso fl. ^^ IVifrtfi I Številk0 lista „Slovenec" od rUZUr 1 ok obra do novembra 1916 v katerem v- Sči Angelj Dapre'o iz Iiusije praznike V eh S. tih st rišem in Trstu, dobi nagrado. Prinesti v t iskarno „Edinost". beli >vekoKnben namen na korist or- slqinji nadaljni darovi: Nihad Raif bej, e vojn ik h sirot! Hvala tu J: za i cesarski otomanski konzul K 100, dvorni a! svetnik dr. Henrik vitez pl. Kanrler in na« 1. številka se ie razposlala' soprt>ga K 50, monsr. Buttignoni K 20, triu in novim naročnikom. Da se, žaška čistilnica mineralnega olja K 100, n zatnu. a d< Y;ti, izk!eta 2. in 3. j namestništveni svetnik Edmund Fabiani .kurneni zvezsu v dru'<£i polovici I K 50. zbirka ge. Sine Mazelle Otvrdka M. oi Mrt.i zve Lk bo obsegal obi-JWeiss K 150, tvrdka Ignac Steiner K 30 ije in trs imel sledeče umetniške I m tvrdka VVeiger K 20) K 200, ga. Frici pr i c- M: ' sim Gatspari: Cvetna nede-1 tiuber K 10, ga. Lustig Bednarz K 50, ga. Ija (butare) m Velika noč; Tratnik: Be- j Nd!y Lichtensteiger K 20, N. N. K 10, rači :n J. Manes: Študent. Prvi dve sliki I E. Tenderl & C. K 50, Vit .Rasteih K 50, b^vivta v krajem trobarvnem tisku, sled-j deželni šolski nadzornik Franc Matejčric nji dve v enobarvnem izvršeni. Prva šte- K 20. Skupaj K 730. DosJej izkazanih K 2031. Celotna svota K 2761. — Nadalje so mnogo novih naročnikov, izide še! darovali razna okrepči'ia, razne igralne p r o imet e, godala, cigarete, kadilne in pisalne potrebščine, knjige in časopise tvrdka S. Oehler & C. nasl., ga. Rovm-ska, Frici Huber, tvrdka Schlesinger, tvrdka I. Stocke!, Vit RastelH, tvrdka Frenney, t\Tdka Lazzar & Hecht, tvrdka Augustm, Feliks, Fritz, Casino vecchio, kontreadmiral Geza DeH'Adami, časopisna agentura Karel Schmelzer. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Vodstvo mestne ljudske šole v Sv. Križu K G12"40, kot čisti dobiček prireditve 11. februarja, za organizacijo oskrbnic voj- vilka »Slovana« je pošla in ker se je ogla-s enkrat v ponatisu. Prosimo mijno vse, ki se še mislijo naročiti na »Slovana«, da sc naj nareče takoh da se določi število drugega natisa 1. številke. »Slovan* stane za vse leto 12 K. za pol leta 6 K. Lpravnišivo »Si-vana« v Ljubljani, Fran-č^kanska ulica 10. I. Promet zavitkov v Galicijo. Sprejemanje zasebnih zavitkov za Galicijo ie zo-pti prVašctno. u*Ja do nadaljnjega omejen ■» r.a dnevno 5 zavitkov, za vsakega a. Sprcjemarie potrebnih zavit-zav^tkov, nujnih zavit pt k« « - i cM za v: kov, nujnui zuvu- r," ———. vr ----^— * v:; '\ov s kvasojil ui semeni ter j "iskiH sirot. Po upravi lista »Osservato-p >šiliatev jc slej ter prei neome- jc 1 r:cslm<>; dezclsiosodni svetnik Vtktor " Garson K 10 v korist židovske bolnice. Učenke IV. tečaja pripravljajuice občin-edaj naprej je tudi poštni' dekliškega liceja K 78 v korist net poštnih zavitkom- med Avstrijo tlkenraad (dežeia k prometa p*^tnih Liittich) pn-zavitkov z t; prodaja1 prcdmei 19K od i in B< Igijo. Od urad pu" - Avstrijo. Me t na zastavljalnica. V ponedeljek, m., se bodo od 912 dop. do 1 pop. j na javni dražbi nedragoceni nete. zastavljeni meseca marca leta na rumene I s^e serije 139 m sicer1 L 19.201 do št. 20.500. V Pliskovici ie umrl dne 5. marca za pdjučnico posestnik Franc Sirca, brat frančiškanov p. Marjana, ki je sedaj v Pi^zsiu. in p. Ambroža, ki je pa že 5 let v Ameriki. Njihov 691etni oče je starosta v občini. Kako so v 18. veku kaznovali ponarejevalce H kvaritelje žIviL Francoski listi so nedavno objavili naredbo fz leta 1741„ ki je jako zanim va za današnje čase. —| Naredba u':n7.re: Vl»iWMae « toliB Kistvrlb. DNEVNI RED s 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. а. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzornlštva. 5. Razni nasveti. б. Volitev odbora io nadzorntštva. ODBOR lUHUHIIIIH Ogalsi, osmrtnice« zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — D a a a d □ D D a g D D a D s 8 D a D ulica Nolln piccolo 19 kavsrne Ifuora Tork) ia g KNJIGARI A. □ D DDaoDDoaooDDDooaaaaaDDaaaaaaaaai □ umetniških, pokraj nskih, ljubavnih vo-ščllnih i. t. d. i. t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih m^rk, najboljši zemljevidi vseh bojiš:. Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampilije, vezanje knjig i. t. d. i. t d. Vse vrste igralnih kart šah in domino Pismena naročila izvršuje točno. j. Stoka - Trst Slovenske in druge leposlovne kn Ige. ^ Slovn ce in besednjaki vseh jezikov, ki □ Piazza Ca ser m a SALONE EDISON Palail° Vlanello P ^ —— ^.a* ^— ■ ■— -—■ — boginja kinematografije bo igrala danes p m mmm ■ — ■ — ^m^ ^ ■ ■ zadnjikrat v živahni komediji □ □ □ v mo7ki obleki. □ Zadnji veliki uspeh. Zadnji veliki LJ igral bo Izboren orkester. g Sam« za odrasla. Samo sa odrasle □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ Asta Nielsen A B C v ljubezni □ 1 liter izvrstnega nadomestila za olje si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega Caraghee morskega mahu 1 zavitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K 1.30, po pošti poslan K 1*50, Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, si dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi moj morski mah. — Priporočena pošiljate v stane 25 vin. več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta m brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušajo pošiljam tudi posamezne zavitke proti preplačlu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošljejo na Mot. Otiman o Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. f skladu za revne učenke imenovanega I zavoda, »van m ing. Viktor Krall K 50 za vdove *n sirote na primorski fronti padlih vojakov. Aleksander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za brez- % MgUenMhlm razkeSevalnlnt patentnim „Pralnim praškom" lata Perittt PERILO PATU* I .. .._«___tovarne kmKiHi proizvodov v Hrastniku. ----------------Izključna zaloga za TRST, ISTRO in DALMACIJO ALESSANDRO MARANGONI - Trst, ulica Chiozza 30. si ROKE naprodaj pri vseh prodajalnah Jestvin. ■tirodllnicah In zalogah mil JADRANSKA BANKA FIUJALKE: Dunaj Tefel KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis-na, prioritete, delnice, srečke »d. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI aa vr daostne papire in blago ležeče v javnih skladifttih. SAFE-DEPOSTIS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. ===== HAM JAL NI C A ====== Trst, Via Cassa dl Risparmio lu. 5 (Lastno poslopje) Kaplar o* reicrva K 8,a90.003,— Kotor, LJ ibUana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 3'i.n. do daeva vzdlga. Rentni davek plačuje uo|ip Obrestovanie vlog na tekočem In žiro-, pa dofovoru. — Akredetivi, čeki In nakaznice tu- ki inozemska triUča. Živahna zveza z Amerika Prodih srečV razredne loteri e. Zavarovanje vsakovrst -nlh papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, t > n k miiti, e.nooui- krco« i Krediti proti dokumentom ukrcanja Bor n nar .*aso. Teleioni: 1463, 1793 in 2676. s od 9—1 pop. ESKOHT MENIC — Siran IV. »EDINOST« itev. 70. V Trstu, dne 11. marca 1917. bi Letošnja *etev P° telefonu. Blago Je lastnike Upreminja- Dva razi na ^a, da je treba letos dru- M« samo na papirju, katti blago ni bilo d v krkor-iruga leta namreč ve-j morda na Saksonskem, temveč je ves c semena :n pa neprimer- čas ležalo v MonaVovem in je tudi ostalo i 'be ali eno leto ječe. Naše smotke so se podražile samo pri nas. List, ki izhaja v Reichenhallu na Bavarskem. »Reichenhaller Grenzbot;e*, piše: »Napovedano povišanje cen avstrijskih tobačnih izdelkov za trideset odstotkov velja, kakor se natn sporoča samo za Avstrfjo. Pri nas (jstanejo cene avstrijskih tobačnih izdelkov zasedaj neiz-______! premenjene.« To vest objavljajo vsi du- b1!na}ski listi- »v : .t&tu ker iim miHijka zratka, sobica i iona. Pred dunajskim divizijskim sodi-tudi živeža, zaio ;nnoge usahnejo i ščem sta se te dni zagovafjala četovo-ie, o;ta'e se pu pretegnejo in so dja Jurij Schuster in desetnik Tomo •M ničvroine. Vse zaljnate rastline, Dzeozina. Kakor pravi obtožba, je Schu-peso. paradižnike, zeletio in čebu- ster 11. nm embra leta 1916. prišel k trajat! na vrstice po okoli 1(1 cm na-!govcu Oskarju Schafferju in mu pod na-Tako nasetev ie lahko č'stiti ple- i pačnim imenom Ivana Wešssa ponudil rahljata zemljo. Ker dobivajo j 2000 kilogramov loja po 12 do 15 kron kilogram. Kakor je dejad Schuster, dobavi loj velemesar Josip Seidel. Pokazal je tudi Schafferju vzorec loja in račun, na kjer je seme pregosto skalilo, I katerem se je nahajala štamplilja tvrdke .v Ići;.. V deževnem vremenu poruva-! Josip Seidel in nje telefonska številka, s, take mlade rastlinice iz gnječe in; Schatfer. ki je hotel kupiti loj, je takoj ^ade na rahlo leho, v ^Udaljenosti oko- poklical na onem računu se nahajajo-cm. Te se razvijejo v krepke sadike,; čo telefonsko številko, nakar se je javil so še boljše, kakor nepresajene. I>a | Josip Seilel, ki ie pa bil v resnici Dze-v/e . •» dobre uspehe morali bi pravil-' cz in a, ki je čakal v neki gostilni, potrdil >- h:io paradižnike hi vse zeljnate j Schusterjeve navedbe s pripombo, da je thne v mladosti presaditi (poiekniti), loj takoj mogoče dobiti pri njem, in deden iih z a saj amo na stalno mesto. Iz- nar da lahko izplača »\Vetssu«. hi res je ..•r. da je treba sejati gosto zaradi j Šcliafter izplačal \Veissn-Schusterju zne-fxv in bolhačev, je prazen. Polže kon- sek 6'XX) kron kot naplačilo. Ko je Schaf-Lifj. aki jih ob suhem, tihem vremenu,'ter še isti dan poslal po loj k tvrdki Sei-| ponoči, ko so vsi na paši, pospemo j del, se je izkazalo, da te tvrdke sploh ni rahoin živega apna: bolhače pa preže-j in da je sedel na lim sleparjem. Pri raz-•: » z zelinatih rastlin, ako poškropimo pravi sla obtoženca priznala dejanje. Ob-iutjce s škropilnikom vt>de, ^kateri sojena sta bila vsak na pet let težke 'iodali par žlic petroleja. — J. Štr. . ječe. Moderna Mehika. Ker je v zadnjem blianska kreditna banka v Ljubljani.1 času zopet na izreden način stopila v po-uliančni seji upravnega sveta Ljubljan-j litično ospredje Mehika, naj v naslednjem e kred .ne Danke se je ugotovila čista podamo nekoliko podatkov o tej državi, 'ki ^a k 31. decembru 1916., katera iz-1 katera se navadno smatra za državo, v 'tire čistega dobička K 1.071.862*65 in! kateri vladajo neprestane zmešnjave in ievši prenos iz 1. 1915 K 11.665*30 i kjer menla ni človek nikdar varen svo-; -ono K 1,1*83.527*95 (leta 1915 kron ■ jega imetja in življenja. V resnici so zad-17.252*05. Sklenilo se je predlagati red- nja le»ta vladali v Mehiki notranji nemiri. t >n občnemu zboru, ki naj bi se vršil Starca t. 1., izplačevanje 7%-ne divi-: . to ne -kn K 560.000*— (prt>ti 6%^ni divklen- j smrti starega Porftrija Diaza. di /a I. 1915 = K 24— v znesku 480.U «0*—), nadalje po odbitku tantijeme za upravni in nadzorstveni svet odka^ati rezervnim fondom K 373.593'13, penzij- življenje procvkalo oid leta do leta bolj skeimi fondu K 15.f>00'—, za vojne in in bolj hi so bile finance — za srednje-druge d >0'— m ostanek v znesku K 50.107.87 re zelo redka stvar — zgrajene na solidni pre.iesti na novi račun 1917. Obenem je podlagi. Seianja Mchiika je dežela, ki mo-upravni svet sklenil predlagati občnemu: re že na podlagi svoiega naravnega bo-zhoru zvišanje delniške glavnice za kronjgastva pričako\rati velike bcx!očiiostii, ka- ren, dasiravuo se ne more primerjati s] prometom v evropskih industrijskih državah. Zelerniška mreža je dolga nad 25.000 kilometrov, katerih je okoli 20.000 i v državnem obratu. Brzojavne proge so j dolge nad 85.000 kilometrov, telefonske! pa okoli 47.000. Brzojavnih uradov je na i i 500, telefonskih govorili okoli 24.000. j Deželne finance, ki so bile prej popolnoma! urejene, so v zadnjih letih, ko so predsedniki hitro sledili drug za drugim, v neredu, ker manjka reinnh prejemkov. Kljub temu pa so državni dohodki po proračunu za leto 1914/15 znašali 145 rniiijo-nov pesov, iziiatki pa 152 milijonov. Državni dolg je znašal 1913. leta okoli 452 milijonov, med njimi samo 4 milijone visečih dolgov. Kakor hitro se vrnejo v deželo redne razmere, česar je pričakovati pod krepko roko predsednika Carranze, se vrne tudi oni napredek, ki ga je imela dežela pod Porfiriigem Diazom. V severni Nemčiji se preneha variti! pivo. Kakor doznava »Berlmcr Tage-. blat,t ^ se v severni Nemčiji ustavi var je-! nje pjva in sicer, kot se splošno sodi, že j začetkom majnika. Pivovarne že od 17. februarja dalje niso prejele več ječmena, ker se ječmen porablja samo za ljudsko prehrano. Pivovarne poizkušajo sicer »raztezati« pivo, pa bodo v kratkem morale prenehati. ZDRAVNIK M. Dr, Kuro! $m\i\i stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za Mtranje« nervozne in oftrošk? bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zlatarnico G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v hivšo zlatarnico 0. Zercowitz & Fiello. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Mnn-fofsirafin! alslls Trst ulica de! Rivo št. 42 «£]?) Trsi Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast rlo^r-e rri vsako vrst. spomanik9 P05£5ri0S?i VOVZiZHlS m VSAKS (F&Tda^AFIJS u I l«uui u-Jobnoaii naročni- kov sprejema naročb« in jih izvršuje na domu, ev tudi zuanj mb^ia po najztn9raejžih CJa-ihl Trst, nI del Hisn itn. 42 r LISTNICA UREDNIŠTVA. O. J. Š. — Tu. Prosimo dopise gospodarske vsebine, namenjene za nedeljo, nekolrko preje, ne pa šele v soboto zvečer, ker zaradi tehničnih ovir ne moremo razpolagati s prostorom v listu, kakor bi želeli. GAMBRMU vsaki veier ob 9 V t L. ZOBOZO^AVHIK Dr. J. C@rmak v Trstu, ul. Posta vecch'e 12, vogaS ulice dells Pos e. Izdiranje sobov brez s-: bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE Vstopnina K V — um es JUL PRIPOROČLJIVE TURSKE SS H Knjigoveznica PIETltO nPPAN, Trst, ulica Valili rivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelova^ nja. Vpisniki registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, nI. S. Giovanni G in 12. X» j boljša J z titlovan j a in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. -0. Hotel Continental Tr»f, ulic« San Nicolu 5t. 25 (bliza Corsa). Prenočijo za vojaite. Dvigalo. Cene zmerne Po>trež.ba toč u a. ISO Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA *a ovitke, papirnatih vrečic last e tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollimr Trat, Via dei Gelsi 16. 25G 2.1)00.000'— na K in,f¥)0.000'- To in ono. Vi-Jin v avstrijski generalni konzulat v Cu«.hii. Kakor £e pt)roča Lz Curiha, ie bil ta- tkaj izvršen vlom, pri katesrein je bilo itkradanili pe$đesetiisoč a\istri>skih zlatih krvin in druge dragocenosti. Zločin >e bil izvršen ob tako neobičajnSi okoliščinah, da ie povoi za mnenie, da mi šlo za na-v»d o tatvino, temveč za tatvino v poli- t oročati, da je bil na zelo prebrisan j znaša nekaj nal 7 bilijonov, a vediK> ra-lzvTseti vlom v oddeleit avstrijske- stCf vsaj v 1K>rnialnih časih, ker je zazna-•erainega kWlZLllaiia. lam St) se na- mw1nvi»ii vm«t«n nrpnte. so pa liKli shranjevali razne Irsciiie. .»rito! /r se nahaja v naipomemtmešsem redišču mesta, v hiši, v kateri se naha-ijo trgovine, odvetniške pisarne in a^en-« i urad:. Iz ornar so pobrali ves r>opi-i! *n tirani papir. Tako se da 1 "j^ictjm nicakor ni bik> za defiar, tetn-redvse.n za listine, katerim so pri- kor hitro se v notranjosti napravi toliko miru. da bo mogoč normalen razivoj. Mehika meri 1,987.200 kvadratnih kilometrov in je torej trikrat tako velika kot AvsrtTo-Ogrska. a obljudena je zelo slabo, ker prebivalstva šteje samo neka$ nad 15 milijonov, med katerimi je kakega pol milijona tujcev, največ podanikov Zedi-njenih držav, ki štejejo nad 200.000 duš, potem Spancev otkoli 30.000, Kitajcev 13.000, Japoncev 2300, kakih 5000 Angležev, 5000 Francozov, 4000 Nemcev, 4000 Italijanov, 3000 Turkov in 1500 Arabcev. Število moških Mehikancev iet! t> je inci da icc m. menoviati zmaten preostanek rojstev. Tudi zunanja trgovina mehrkanska je v , miru zelo znatna. Trgovinska bilanca je ' aktivna, kar prihaja v dobro deželnim 1 financam. Zadnja leta je zunanja trgovina znašala ix>vpj-ečn.o 500 milijonov p^sov (iiad eno milijardo krom), od katerih od-I pada 300 mHqonov na izvoz in 200 miLi-jvrivov na uvoz. Največji del izvoza je šlo | v Zedmjene države, za kakih 200 milijonov; uvažale so pa za kakih 100 miliro- i nov. Glavni predmet izvoza so kovine. : kot srebro, zlato in baker. Leta 1913. }e Mehika izvc«Ha za približno 90 milijonov ! srebra, 4U milijonov zlata in 35 milijonov 1 pesov bakra. Pcrtem se izvaža !aio na l;cu mesta, in zelo ver-da so tu delali dobro poučeni jk>J vodstvom prebrisanega vo-odnesejo iz konzulata dimrnevne čue tajne 1 —i-ne. Ce se je vlom tem namenom, potem pač zlo- Stedilniki Cocke. ODLIKOVANA LIVARICICA OSVALDELL.A, Via Media 26. Štedilniki za cocke iu mrežice vedno na razpolago. IvO Skladišče železnic m Mm Korcgllo ScHlr gar m je preselilo lz ulice M Toro ffeo. 4 v ulico Glgnna šf en. 17 Šivalni stioji. liELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Gor-o 20. Prodaja Šivalnih strojev in vseli pri:iklin Delavnica z» popravljanje. 23S galone Edison" Tr«t, Vojaški trg (Piazza Ca-erraa) Palača Via nelln. Naj priljubljeni kinematograf trž^škeg;«. ob Činova, kjer se predstavljajo najboljši gledališki filma. 211 L Hote! 9n restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nkold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. - Cene zmerne. riiB^aiasBBBiieaiiisa _ JOSIP STRUCKEL 1 ^ Trst, vogal V!a Marla Teresa-S. Caterlno S Nov prihod volnenega blaga za moške. S in ženske, zefir, batist in perljiva svila b« S za jopice. — Svilenina ia okraski zadnje 9 novosti, vel k izbor izgotovljenega pe-■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge znese, trliž po izjemno nizkih cenah. BIS»BIWmii I ■i vc L; BMBg Dneunih „Eilnoif" u Trstu ]e izdal in zaluii.il naslednje knjigo 1. .A'OliUiSc. bpisiii i. r\ Cooper. — Cena K 1.00. 2. »TKI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena SO vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaiiič. — Ce:ia K 1.60. 4. »PRVA LJUBE/EN«. Spisali. Sjervcje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva, pisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cen^ vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI K A TO L. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora tia škofa Nagiu poslovno pastirsko pismu v pouk slov. liudstvu.) — Cena £0 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal f\ M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ve. Saniior - Gjalski. Prevel ir. Orel, Cena K »UDOVICA*. Povest iz IS. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil §tefan Klavš. Cena K 1.60. 10. ?*JUG*. historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Ceua K 3. U. »VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Clte-valier de Maison rouge.) Romun iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Durnas star. Prevel Ferdo Perliavec. — Cena K 2.50. S. 9. Dfemska krojačnica A. PIE^ER, Trst. nlica Torrenie št. 30, I. nacist Izdtiu • vsakovrstne obleko po ^ngleslcem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za |/oro»e. bluze za gledališče itd. C Jene zmerne. 337 Trgovina jestv n In kolonijal IVAN BIDOVEC, Trst, ul, L'ampaoile 13 (i'rg Ponteroaso) Zalo ga, me-a v konservi, sur in. kon-fienzi^ano mleko, mezgo, čokolade in i-akava. Velika izber? likerjev in domačih vin. Specjjaiiteia: marm lada Cone zmerne. 22G0 Nepremočljivi plašči LEHPOTj1> HAAS, Trat, Corso 2 in via B.rnera veecbia 1«> Bogata izbera vojaških pla^Čev od K 20 — caprej. 257 )e«tvine na debelo. Ropata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu, ulica delie Acque vogal ulice Coroaeo. Pasi za prenos in platno za jadra.; LL IGI ZUCULtIN, odlikovana tovarna zajtrinjal in p.sfaitov. l\ojun šiev. 2 Urad u.ica Gke^a 2 spe:-i aliteta: zastori za gostilne, kavarne, pro !n-, jalne itd. 1 Ljubljanska, kreditna Podružnica v Trstu -= Ulica Csserma štev. 11. Uradna ure od 0-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate In papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Uloge na bllžlce otohije 4 % nslta Vloge no tekoči in žiro-rnčun najbolje po dogovoru. =-■- . . Obavlja nakazila vojaim ujetnikom. ^^ Poslovalnica c. kr. rasredns Manufakturne trgovine. SrCCESSORI (Nasledniki} PIETIiO TAVOL.ATO Trat, Lesni trg (P azza de!la Legna) itev. 1. Bogata i/V^ra manu/aktornega blaga. — Ceae zmerne. 1 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA IJVAItNICA OSVALDELLA. Via Med a 2C. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. M- Msliko skladišče k dežnikov, belL^ in pisanih srajc, platoa ženili robcev« moških noga^ig itd. itd. K. Cvesike! Trst Corso 28 Cene zmerne. - Postrežba iožsia. Narodna trgovina. Narodna trgovina. ki'.ran l ^j'jtnc države, ki jo avstrijske tajne Ifsiine. (Vest je bila v \rhe;,er Zeituru« 5. t. rn. zai/leniena. a v sred.i številki 7. t. m. zopet objavljala.) Imeniten slučaj verižne trgovine. V ChcriMitizi na Nernškein sta se te ifli 1110-1.1.« zaradi ^leruštva zagovarjati pred s Ji-jv ii trgovca Sohonfeld in Kiihn. ki s sukancein. Sclionfekl je kupil »iia ca feta 1910. partijo sivega su-K.i ica, ki ie tehtala kilogramov, in sicer po 2'r>> mar\e kilogram. Sredi aprila s';i ? roJaia blago neki tvrdki v vJ .i n zi JT5 marke. Stalo ju je 47.127'=) niarke, prodala sta pa za marke. V treh tednih sta »za-26.427*b5 marke. Kupec pa je bla-go zopet prodal. Prvotno je bil sukanec po 2*21. zainj: kupcc pa ga je plačal po 5*10. I a podraikev ra iii imel^ vzroka morda v prevoznih in drugih takih stroških, kajti v *i ii »AŠcftiu sc napraviii ve»an(Ofiia sprejema od \t-ikega tudi bm ni cd zadrn?*, in jih obre-^^ 11 ve^je ti e*ke |m do- po ^r |4 |t govoru. TrjCVCMi otvarja čekovne račune * dnevnim obresto-vaojeui. Vlatta t»o lahko p > euo krono. 75171 msm 1H4. Trgousko-obrtnn zodruga o Trstu z iMomJenim Jamstvom ullcn L Fnucesn J!ml 20, IL nntnple o M lista „Edinost" Posojila daje i.a osebni kredit in na rasUve proti j Ličilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. dr» 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. I '"r^F I I ■■'■ir^aa- - ^ 99 Tržaška posojilnica in hranilnica f ( registrevana zadruga z omejenim poroštvom TRST •> Piazza della Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hLi) vhod po slavnih siopajicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */« */• na menice po 6*/» aa zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ■prej HRANILNE VLOSE od v«akcga. če tudi ni ud i ji >brestnj« po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. SiBlnl enk plačuje uvod sam. — vlaga a* labko po eno fcioao. — ODDAJA — NASUtALNIKE) HRASiLNE PUSlC£4 PoStn« hranil-iični raču . 1f,.ti04. TFILKFoN 51. i)5'2 Ima varnostno celico isife >le|>ostts) za shrambo vrednostnih listiu. dokumentom iu raznih dragih vrednot, popol.ioma V?rRO proti ulomu n požaru. urej»-no po nafnovejše n nadiha ter je oddaja strankam v naj**m pO najnižjih Cenah. STANJE VlOG NAD 10 MILlJC^Otf KROrf. Qratoue:8it9iiql2d39. is od 3 tfs S fz^lif jja dilinik ai jtiIj:] jhš