190. številka. Ljubljana, sredo 20. avgusta. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Ixn»j* v««tk dan, icvsemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v st ro-o g e r s k e dežele za celo leto 16 »Id- za pol l.-ta 8 gl_ ** *owt leta 4 gJd. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :'0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in K* dijake velja k ni za na cena in aicer: Za L i ubijan o za četrt leta 9 gld. BO kr., po pošti prejeuian za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, f> kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopi« naj ie izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljaui v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narođnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Kranjski deželni zbor naj se razpusti! Slovenski poslanci kranjskega deželnega zbora so se te dni obrnili do novega ministerskega predsednika grofa Taaf-feja, naj blagovoli posredovati pri Nj. Veličanstvu našem cesarji, da se kranjski deželni zbor razpusti in da se še pred prihodnjim zborovanjem nove volitve razpišejo. V svojej vlogi se sklicujejo naši kranjski poslanci na dva momenta, vslel katerih ta zbor ne more dalje legalno zborovati. Prvič 80 Be vršile volitve leta 1877 pod takim krivičnim pritiskom, da se prava volja naroda na Kranjskem ni j mogla svobodno izraziti, in drugič so Bvobodnejše volitve v državni zbor dokazale, da tista narejena a ne-naturna stranka, katera zdaj vladi v kranjskem zboru, Lema v kranjskem narodu noben« podloge. Pri verifikacijskih debatah septembra meseca 1878 so slovenski poslanci kranjski drastično dokazali vse nepravilnosti in ne postav nos ti, ki so se godile pri volitvah: da se tretjinska priklada nij štela kot direktni davek, — da bo v nekaterih mestih volilni imeniki svojevoljno bili narejeni na podlogi dveh tretjin vseh volilejv, v drugih me.stih na podlogi dveh tretjin davkovega zneska, — da so se vpisali na škodo pravici kot veliki celo mladoletni in sploh ljudje, ki nemaj o volilnega prava, izbrisali pa na škoio resn:ci volilci, ki so imeli polno volilno pravo, — da se je žugalo uradniškim volilcem z odpušče-njein iz službe, in da se je po volitvah res tudi to krivično in nepostavno groženje uresničilo in zgodilo, — da so nekateri finančni organi pretili davkoplačevalcem s povišanjem dohodninskega in pridobitnega davka, — in Matok. Ubegli bogovi. (Konec.) Polnoč je bila in vse v redu, le štatu\e Se nijso na vrtu Btale. General jel je uže vse svetnike iz nebes kleti. Naposled pa pride vendar dvornik in poroča: „Spodaj je." „ Vendar! In bogovi?" „So tudi prišli. Ukazal je zamorcem, da 80 jih v nosilnicsh les prinesli." „Dobro! Ali so lepi bogovi ?■ „Nijstm jih videl; z rutami bo pokriti Jaz sem i u hotel pomagati, on pa me je brcnil, rekši, da jih bo uže sam na noge postavil, in če mu bi kdo sitnosti delal, da bo vse razbil." „Prav ima,* do general, veBel, da ima končno, da so Be v nekaterh volilnih okrajih, zlasti pa v dolenjskih mestih, na nesramni način glasovi kupovali. Vse to bo Blovenski poslanci v javn h sejah 16. in 20. septembra 1878 in pozneje avtentično dokazali, a umetna in nemškutar-ska večina je vzlic temu vse volitve potrdila, vsled česar je deželnega glavarja namestnik, g. dr. J. Bleivveis, ta deželni zbor kot nelegalni zbor stigmatizirah Volitve v državni zbor meseca junija t. 1. so res eklatantni dokaz, da je sedanja večina deželnega zbora samo fikcija in da v na rodu na Kranjskem nema nobene podloge, ker niti na kmetih niti v mestnih skupinah nij ni jedna osoba te večine v državni zbor izvoljena. Ako bi ta deželni zbor še naprej posloval, bil bi „uuicum" v celej Avstriji, ker bi imel večino, od katere na kmetih in v mest h nikdo nema sedeža v državnem zboru. Iz teh razlogov prosijo slovenski poslanci, da se k ran;-ki deželni zbor razpusti in novi izvoli na podlogi svobodnega in postavnega ali zakonitega voljenja. Podpisani bo gg. poslanci: dr. Janez Bleivveis, dr. Josip Vošnjak, dr. V. Zarnik, Luka Svetec, V. Pfei fer, A. Navratil, dr. Josip Poklukar, Luka Robič, Alojzij Kobler, Job. grof Barbo, Karel Šavnik, Oton Detelja, Mat. Lavrenči č, PrimožPakiž, Karel Kljun, Fr. Potočnik. Ta energični korak naših poslancev nas prav veseli in smo prepričani, da bode našel radosten odziv v celem prebivalstvu, zatorej p a upamo, da si vlada Taatfejeva ne bode ušes zatisnila pred tem klicem po pravdi in pravici. Saj je vendar le res čudno, kako bi za stopnibi 5 procentov Nemcev na Kranjskem zdaj svoje begove. „Vsaj te to tudi nič ne briga. Umetnikom naj se nigdar ne pomaga." General se Še jedenpot ozre po svojej toaleti, potem pa gre doli v vrt. Tu pa sta se Zephvr in dvornik na vso moč pričkala pred plakatom, na kojem je bilo začrkano: „Žtutuv ne dotakniti se!" Zephvru so bile črke pre-niajhtne, za to je divjal in klel, kolikor je mogel. „Črke naredite večje 1" uKaže general, ter si gre z umetnikom bogove ogledat. Zephvr ga je peljal v najbolj zaraščena sprehajališča. „Kje za vraga pa imaš ti svoj gip*," reče general; „to je veudai predaleč od svit-lobe." „To mora tako biti," pouči ga umetnik. „Gips nij lep na čistej svitlobi. Okolo njega mora biti goščevje in mrak. Videli boste krasnega Jupitra." Zephvr hudo zakašlja in pelje generala v še dalje vladali nad 05 procenti Slovencev, v dobi, ko se razlegajo in z navdušenjem od nas pozdravljaj o bese de našega vladarja in cesarja: „jaz nij-sem samo cesar ne m Š k i h A v s t r i jc e v, jaz sem tudi vladar druzih narodno-stij v A vstriji." Saj bi bilo vendar čudno, ko bi Še na dalje ostal deželni odbor v rokah 6nih mož, kakor bo nemškutarski zagrizenci in fanatični sovražniki slovenskega imena Dež-man, Schrey, Kaltenegger, kateri so pri zadnjih državnih volitvah izprevideti morali, da nijso nobena stranka, ampak le klika, da so in ostanejo nula v deželi, ki ne šteje nič, ako jim ne pomore kakova sila ali prosija, kakor je za nje delala in nas tlačila ob času ravno prestane Lasserjeve straho-dobe. Naš narod ne more mirno dalje trpeti, da v deželnem zboru in odboru vladajo renegati Dežmani, ki so, komaj da so v odboru easeli svoje efemerne odborniške stole, takoj naš narodni jezik iz uradov ven vrgli in jedino tuj jezik v u r a d a i j e vpeljali, in b tem svoje sovraštvo do Slovencev pokazali! Zatoiej pa spremlja peticijo, katero so vrli naši narodni deželni poslanci odposlali na Dunaj, vea naš narod na Kranjskem in prosi z njimi vred, naj se nam zgodi pravica, naj se nas reši teh ljudi, ki nijso voljeni T svobodnih volitvah, temuč le pod nelegalnim pritiskom ! Za mladino! Od Save. [Izv. dop.] II. Kdo pozna moža boljšega imena na Slovenskem, nego je bivši župnik Knafelj! To je najverji naš kulturni heros. Kranja slovenska, gost hladnik, kjer je stal Jupiter. General začudenja vsklikne. Opazil je prelepo štatuvo s čudovito lepo brado. „Iludič!" pravi, „ta je dovršen!" „Kaj ne, general?" „Guverner bo divjal! Takih umetniških proizvodov nouia v svojem vrtu! Sicer pa je tvoj Jupiter malo podoben eaperskemu korpo-ralu pri Zuavih." „Ta mi je sedel, general!" „Prav dobro Bi ga zadel! Pogledimo pa Še druge." Zephvr ga pelja okolo, kažoč mu Se Ba-husa in Apolona. Vse je bilo dobro. Le opazil je general, da Zephvr preveč kašlja, ter ga je vprašal po uzroku. „General nervozen sem, tega je kriva razburjenost. Bojim se zmirom, da nij vse dobro napravljeno." „Na, tu imaš Bto frankov, izvrstno si vse ti podajaš najboljše glave Blovenskej inteligenciji, ali kaj bi bila lepa krajina slovenska ti brez svojega velikodušnega, domorodnega, pametnega Knaflja in njegovega naslednika dr. Zupančiča! — Velika stojeta ta dva moža pred nami, vtika sta po ljubezni do rodnega si ljudstva in to po gorkej ljubezni do talentirane mladine tega rodnega si ljudstva. Ali vidite: dr. Prešireu hodi s Ktmtl ivo popotnico po Dunaju, doktor ta in ta, po'-t.cn delavec v družbi, užival je dobroto tega slovenskega rojaka, in kdo nam je porok, če bi to drugače mogel — ali če bi uže po slovenskoj eneržiji, — pa kako dolgo, — deset, dvajset menj, ker glad odsekava nit življenja! In poglejte po svetu, — na vseh dolžinah nahajamo te KnaHlove štipendiste, na Nemškem, v Petrogradu, v Srbiji, na Bulgar-Bkem, na Hrvatskem, doma; to so posredovalci mej zahodnjo in izhodnjo slovansko kulturo ! In po večjem so ti možje na pravem mestu. Mož KnaHja in Zupančiča vrednost zdajšnji slovenski svet ne pozna dobro, bodoči jugoslovanski ja bode; moža sta delala za daljnjo bodočnost in za širni svet, ker jemala Bta mladino svojega ljudstva in kakor proroka — učečo se mladino važnega slovenskega ljudstva v poštev, ko sta delala za večjo sku pino, varčila novce. — Stojita pa tudi in stala bosta ta dva moza kakor častni granitni spomeniki v slovenskoj, — jugoslovanske) zgo dovini; pred njima bo pozni vnuk pijetetno se odkrival. Kdor izvestja naših srednjih dol koncem leta pregledava, najde, da se število slovenskih dijakov krči. Ne omenjam, da nekateri ravnatelji marsikaterega slovenskega dečka kot Nemca tiskajo, ali število učencev Bred njih šol se sploh manjša pri nas. Se ve da navede se lahko dosti uzrokov za to: slabi časi, večja reva naSega kmeti, dražje Studi ranje, mesijanske šole, ki dosti učencev v ta kozvane praktične stroke vodijo, sploh bolj praktični čas, trojke zapisujoči svinčnik učite ljev itd. Ali manj jih je učencev slovenskih in otožen klic necega Nemca na Slovenskem: joj, Slovenec ne prihaja rad v srednje šole, kaj bode z našimi sinovi, inštruktorjev nebo! — odmeva še otožneje iz prs domoljubnih. To je neveselo znamenje, koje videti imamo Slovenci, ki v našem ljudstvu več vidimo, nego 1 Va milijona ljudi j. Za tujino mi ne bomo talentov izgojevali, tujina naj zase skrbi, Bog pa za vse; tu doli je široko plodonosno polje za nas, tam doli na izhodu! In to naj vsak, ki z ljubeznijo pogledava slovensko mladino, v poštev jemlje in po tem naj dela. Velikan Knafelj mu kaže pot; tam doli je torišče, kjer more slovenski narod v službi človečan-8tva veliko Btoriti in to po nvojej talentiranoj mladini. — Kot gnoj Italijanstva in Nemštva le malo, ker izhod je v Evropi slovanski n bode dalje v Azijo tak in jezik slovanski, najglavneje Bredstvo, ima S loven. Gori v nemške kraje, slovenski srednji stan, te ne vodi pot, tam ti ne cvete sreča, tam si preslab proti velicitn tujim duševnim n gmotnim silam; tvojo srečo išči tam doli na jugu slovanskem b tem, da drzno trgovino in obrt združen z druzimi avstrijskimi Jugoslovani vzameš v svoje roke in svoje sinove doli pošiljaš kot pijonirje, ki ti pot delajo. Ia zaradi tega kmet, mestjan, tržan slovenski, odtegni si od ust in daj sina v srednje šole in potem še le v nmestjanske", to veliko pok veko mej šolami. Zaradi tega duhovni in ljudski učitelji na Slovenskem, vi, ki ste marsikatero dobro glavico napotili v nčrne šole", delajte na to, da se naše srednje šole zopet polnijo! — Priti morajo milejši časi tudi našim šolam in ž njimi milejša osoda našim, nemščine neveščim sinovom in s tem boljši vspehi. — In vi, kateri gmotno malo več premorete, ozrite se usmiljeno po ubogej učečej se mladini, pogrnite jej včasih mizo, če je lačna, bodite Knaf-Iji, Slomški, Volti, v malem! Je včasih leliko miseljna ta naša mladina, ali kaj se hoče, ne more drugače, in „vešalski humor", kolike vrednosti je v gladnih urah! In marsikateri pot tak mladenič pravi: ej, ne gre, reva je reva, lačnemu biti in se učiti — huda je; — bodočnost! naj te bes nosi! Pa po večjem je eneržija v krvi. Ljubite te hvoje mlade rojake, čast vam bodo delali in slovenskemu imenu; podpirajte jih, s tem polnite kaste narodovega bodočega blagostanja, bodite gorki prijatelji revne naše učeče bo mladine, in bogati enok možaki bodo kazali svetu, da je Slov en v razvijanji kulture na izhodu prevažen faktor kot Slovan in človek sploh l — a—. Politični razgled. Kotrttiije li«**«"!«*. V Ljubljani 19. avgusta. „"VViener Ztg.u od 19. avgusta prinaša imenovanje bivšega ministra Imliumerjt* za generalnega prokuratorja najvišjega in kasacif- skegi sodišča. Nedeljska „\Vien. Ztg." je prinesla imenovanje novih H neporabljene pustila. Dopisi. Iz l.|ul>l M in* 19. avgusta. [Izviren dopis.] („Tagblattova* hudobnost.) V včerajšnjej Številki Kaltenegger-Schrev-Dežma-novega „Tagblatta" stoji na koncu notice, ki opisuje slavljenje cesarjevega rojstvenega dne "v Ljubljani, Rledeči pasus: „Nac.h dem Fest-gottesdienste fand die ilbliche Defilierung tor dem Herrn L an d es p r a e s i d e n t en Ili t ter von Kallina stat t". „Laibacher Tagblatt" je sicer produkt cele nemške namnožene budnlosti, in ta produkt se je še zdatno povekšal b pristopom z Nemškega od nekod v našo deželo prišlega urednika, ali ta najnovejši dogodjaj zopet žalostno opisuje no-tranjost in značaj nemških revolver-žurnalistov. Ne samo, da mora tudi urednik nTagblattovu vedeti, ka g. deželnega namestnika Kalline niti v Ljubljani nij, ker ima zarad bo-lehnosti odpust, moralo bi mu biti tudi znano, ka vojaki pri tako strogo vojaškej slav-nosti nikdar ne defilirajo niti pred deželnim namestnikom, niti pred katero drugo civilno OBobo. To vd menda tudi „Tagblattov" urednik; ali s onimi besedami je hotel ne samo raz žal iti nenavzocnega deželnega namestnika b surovim dovtipom ob nepravem času, nego dokazal je 6ni klatež s tem, da germanom neke baze nij svet niti čut udanosti, katero gojijo narodi do najvišjega prestola, in da tudi tega ne spoštujo. Na vsak način moramo obžalovati takove liste, kateri še ob času, ko narodi slavo god svojega vladarja, ne morejo zatajiti svojih izdaiskih namer. Ie Sr<*«l In4» 15. avgusta. [Izv. dop.] (Oralo, dober pripomoček za dež.) Po dolgej suši dobili smo zopet blagodatnega deža, katerega smo b hvaležnostjo do stvarnika pozdravljali in katerega se je vsa narava razveselila. V soboto in nedeljo v noči deževalo je in vsa narava je v novic oživljena, kakor da se je prerodila. In ako nam še nekatere krati in o pravem času pripomoči, zadovoljni smemo biti z letošnjimi poljskimi pridelki. — Raje (bojda) suše ne bodemo več trpeli kajti pri naših lepotičnih, nedolžnih dekletih ohranila se je neka — silno stara skrivnost — zbog katere bo v stanu dež narediti, samo pa pod temi pogoji, da so dekleta nedolžna. Skrivnost in Čudež dež narediti obstoji v tem, da nedolžna dekleta pri katerem kmetovalcu oralo na skrivnem v noči odnesejo in ga v vodo vržejo. In to pomaga, da v kratkem deži. In tako storile so tudi naša dekleta, odnesle bo pozno v noči kmetu A. Dogši Btaro oralo in je vrgle v globoko mlako. Pa dežavati še le nij hotelo, čeravno se je oralo užo več dnij v vodi mofilo. Napotijo se zdaj še druge, morda nedolžnejo od prvih, da poskusijo svojo srečo, hitijo ukradeno oralo v vodo in glej, drugi dan jelo je deževati. Kdaj vendar bode pri pametnih Slovencih vera do čarobije popolnoma iztrebljena. V prvej vrsti ima prevažno delo cerkev i šola v roke vzeti. Prva ima obširno polje, ima pre-imenitno nalogo podučiti roditelje, kateri naj- večkrat sami temelj vražam položijo. Šola ima ožje polje, tesen delokrog, vendar imenitna naloga jej je, da deluje na to, da iztrebi pri nemej mladini ukoreninjeno prazno vero. Ogromno število vraž nahajamo mej Slovenci, in vredno bilo bi iih v posebno kni'gi zbrati, in tako pogina rešiti. ■ e |»Hil^l*<-^ okralti 15. avg. Izviren dop."| Pod vodstvom c kr. okr. šols. nadzornika g. Rannerja počne se 31. jul. 1.1. v III. razredu učilnice za ptuisko okolico pri navzočnosti ekolo f>0— 70 učiteljev in učiteljic vršenje učiteljskega zborovanja, počemše imenovanjem g. Ferka predsednikom. Sledila je skoraj jednoglasno volitev dveh zapisnikarjev, »n sicer vrlih narodnjakov gg. Romiha in Strenklja. Mahoma po tej izvolitvi predloži g. Romih nasvet, naj bi se jeden zapisnik v slovenščini vodil. Mislili smo, da bode ta nnsvet jednoglasno sprejet, ali motili se smo. Podpirala ga je dvomljiva večina, a pri protiglasovanju pokazale so Be sicer samo tri — pa vendar tri — roke, namreč: g. Ferka, ormožkega Rauschla in še jednega. Zmaga je naša. (Živio!!) Pri tej priliki Be je uže videla puhlost, strahopezljivost, katera še žalibog precej učiteljev na duši in na telosu strašno tlači. Uzmite si častno disciplino uaših prostih kmetov pri zadnjih volitvnh za zgled vi — izobraženci! — Sloga kje si V! — Po precej dolgočasnem predavanju opazk nabranih pri ogledovanji posameznih šol in po še časomornejšem prebiranju različnih ukazov in naredeb sledilo ie še le komaj proti poldnevi prvo prednašanje „o vzgaji k Ramode-lavnosti" od učiteljice gpd. Raab. G. nadzorniku ae od različnih stranij priporočuje večja priprava k razpravi nabranih opazk, da prihodnjič ne bodo različni g. slušatelji, katerim je morebti največ popravka treba, dremaje glavami kimali. Dosta hesedij, kakor Be je spet pokazalo, dobrega ne rodi. — Predavanje učiteljice 11. je vse hvale vredno izvzemši večkratno ponavljanje ravno istega pri vsakem predmetu. Priprava in nauPenje izvrstno, naglaševanje dobro, samo zaradi nežnosti lepega spola pretibo. Škoda, ka so po-trebnejše in poučnojše stvari razpravljajo v za poslušajoče občinstvo neugodnem času. Naj bi se prihodnjič važnejše reči v začetku, a ne na koncu pri prenapetosti duha obravnavale! Popoludnevno zborovanje počelo se je ob dveh, za razpravo o „prirodopisiu v 1, 2, do 3 razrednih narodnih šolah bil je pozvan ro-gački g. nadučitelj Skrabl. Vi g. naibrž ne veste, ka so uč. konf svečanosti služeče učiteljem v pouk in nadaljevanje njihovega na obrazovanja. Vaše slabo nerazumljivo predavanje, brez vsega na uho tako ugodnega na-glaševanja, mešano z: „entschuldigen, ich habe vorher vergessen zu ervviihnen", i. t. d. je bilo najbrž krivo, ka vam je neki pripisoval lastnost, katere si, kakor sami najbolj veste, nikakor zaslužili nijste, namreč: ka ste govorili v naščini. Za javne govore je treba marljive priprave in razumljivejšega zgovarjanja. Da pa je pri rnzpovarjanp o vašem predmetu slovenski govoriti se začelo, nij nikakor vaša zasluga, več zasluga odličnih, poštenih, neustrašljivih narodnjakov, ki ne poznajo maineluštva, nego odkritosrčno živo in žrtvujejo se za hraneči jih narod. Slava jim ! Pri tej priliki je drznil gosp. Lešnik ali Loscbn;ggg zatajiti svojo slovensko narodnost, rekši: „ich verstehe nicht slove- ni-rh". Če ravno bi g. predsenik bil uže moral aprevideti kako okorno tete tuja beseda učiteljem živečim mej slovenskim narodom, vendar je nasvetoval rabo tujščine rekoč: ker io vsi razumejo. Navdušenost in živahnost po-kazivša se pri slovenskej debati je kakor blisk nagloma mrknila — zaspala. Ali je morebiti mogoče od učiteljev rabo tu j šč ine, katero mej narodom le redkokedaj ali skoraj nikdar v govora ne rabijo, zahtevati? — Ali je morebiti pravično, ako mora ogromna večina 03% narodnih šol 2% p o t u j č e n i h šlev uklanjati se? — Ali bode morebiti kdo vsiljavanje in pošiljanje tuicev neveščih naščine mej same Slovence odobril? — Ali g. L. pri izrazu teh nesramnih besed, kaza je na zatajenje svoje lastne matere in narodnosti nij od sramote rdečica oblila? — Ca ne — ste bez-značajnik in ne spadate mej značajne narodne učitelje! Skrij se reva. Zadosta o tem, predaleč bi zabredel. Le Ramo nekaj površnega Se. Sledilo uzorno ali žalibože tudi v tuiščini predavanje „o šolskih vrtih", od strokovnjaka v tem g. Kotz-mutha, pregled knjižničarievega poslovanja ter volitve v stalni in bukvami odbor. — Pozno v mraku sklene g. predsednik zborovanje zahvaljevale se za obče dober napredek v Sol-Rtvu in nazdravljale Nj. Veličanstvu presvitlemu carju. Trikratni burni: živio!!! G. Rnusche nazdravi gosp. prcdseniku za istinito vse hvale vredno, zelo težavno čeravno pristransko vodstvo konference. Trikratni : Živio!!! M*nje važnih rečij nijsem ompnil. Učitelji, narodnjaki razpostavljeni po različnih krajih, vam pa so daje naloga, da do prihodnjič nič vredno mameluštvo in zaspanost pri svojih kolegih bodi bi javno ali privatno odstranite. V VBakem Se tli čoravno morebiti ne dosta, iskra na ro dne zavesti in uživali bodete gotovo v kratkem ugoden vspeh pri marljivoj delavnosti za narodno reč in bodočnost. Trudite se, da bode prihodnjič vsak našinec imel slovensko izdelane naloge in pomagajte mu radovoljno k temu! Če bodo naloge izdelane v velikoj večini slovensko, moralo bode ozir na naščino bolje jemati se. UČ. konf. naj bodo tudi v nauku boljše slovenščine naše šole, kajti naščina nam je neobhodno potrebna za vspešen napredek pri poučevanji in pri prepričanji prostaka, hote" kaj potrebnega, posebno v sedanjih slabih letinah, za šolo imeti. Dragi, premislite moje sicer slabo izrečene ali iz Brca govorjene besede, v prid našega naroda delajte in nehala bode vam gotovo prihodnje letos zlorabljena kolegijaliteta. Pomozi Rog in sreča junaška!! Domače stvari. — (Z r. ledu) se nam poroča, da je bilo v nedeljo in v ponedeljek zvečer jezero lepo razsvitljeno po povodu cesarjevega rojstvenega dneva. — Mej gosti, ki so letos Bled obiskali, je bilo letos primerno mnogo Hrvatov. — ( V al vazor j a) je pri Krajci izšel G3. zvezčič. — (Toča) je 7. t. m. pobila v logaškem okraji v zgornjem in dolnjem Brezniku, Sovri, (Jovejaku in Osojnici. Škode je nad 7000 gld. — (Požar.) V vasi Kukenberku pri Velikej Loki v Trebanjskem okraji so zgoreli štirje gospodarji. Škode je 30U0 gld. Zažgali so otroci s klinčki. — (Ilazpisučiteljskihslužeb.)Na Kranjskem. Na mest m h deških šolah v Ljubljani, služba poducitelja, z 1. p. 500 gld. Prošnje c. k. mestnemu šolskemu Bvetoval-stvu (Stadtscbulrath) do konca t. m. V šolskem okiaji Kranj: Na lrazrednej Ijudskej šoli v Predvoru učit. služba, 1. p. 500 gold in prosto stanovanje; na lrazrednej Lud^kej šoli v Zalilogu, učit. služba, 1. p. 500 gld. m stanovanje. — Prošnje do 28. t. m. (avgusta) C. k. okrajnemu lota svetovalstvu v Kran)i. V šolskem okraji litijskem se umeste tudi naslednje učiteljske Blužbe: 1) Na lrazrednej ljudskoj soli v llotiču, 1. p. 400 gld. in stanovanje. 2) 3. učit. služba, na 3razrednej ioti ▼ Višnjejgori, 1. p. 400 gld. 3) Na lrazrednej lj. šoli v Sent-Lamprehtu, učit. služba, 1. p. 400 gld. in prosto stanovanje. — Prošnje do 12. avgUBta 1. 1870 pri okraj. šols. svetu v Litiji. V šolskem okraji Krškem: Na lrazrednej meščanskej šoli v Krškem, (z nemškim poučnim jezikom) za matematično tehnično (eventuelno naiavoznansko stroko), učiteljska služba, 1. p. 800 gld.; na lrazrednih šolah v Vehkej dolini in pri bv. Križu, učit. službi, 500 gld. in stanovanje; v Šentjurju pod Ku mom, 1. p. 400 gld. in stanovanje; na .'lrazrednej šoli v Šent-Jarneji in na 2razrednej Soli v Studenci (Briindl), učit. službi po 400 gld., pristopni tudi učiteljicam. C. k. okrajnemu šolskemu sv rtu v Krškem do 21. avg. 1879. Na Primorskem. Na slov. ljudskej šoli v Dolini bo oddasti s prihodnjim šolskim letom: a) nadučiteljska služba, s 500 gold. plače in 90 gld. oprav, doklade; b) služba za učiteljico s 400 gld. plače. Obe službi s prostim stanovanjem. Prošnje do 1. septembra t. 1. c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Kopru (Capodistrija). — (Iz mostarske okolice) se piše „Soči" 9. avgusta: V Hercegovini ee nahaja prav malo živine, kajti kuga minolega leta je pobrala mnogo glav. Nij sploh čuda, da je v Bosni ali v Hercegovini zdaj v tem, zdaj v drugem okraji goveja ali prašičja kuga, oziroma bolezen, kajti hlevi so zelo slabo napravljeni, tako da še miši ne bi človek privoščil enakih berlogov v stanovanje. Glavni pogoj hleva je čist in zdrav zrak, a tega žali-bog tukajšnji deželani ne poznajo, kajti gospodarska poslopja in hleve napravljajo le v ta-košnih luknjah, kamor ne dohaja gotovo nobena zdrava sapica. — Kaj je z letošnjim poljem V Slabo. Pretekla zima je bila celo mokra, kajti vode bo tako narastle, da Še stari Turčini ne pamtijo toliko dežja in takovih povode nj. Nasprotno je poletje tako suho, da je vse zgorelo, v pravem pomenu besede; nij čuda, od meseca aprila nij še rosice padlo na suho zemljo, potem južno podnebje, mej go limi pečinami, da, nij bo šaliti. Sila je zatorej tem prebivalcem: žita čisto nič, vina ne bode mnogo, sadja t. j. smokev (fig) tudi nič nij. A drugih virov, iz katerih bi za mogli kaj zajemati, nemajo. Siromaštvo je povsod žalostna stvar, a tukaj mej temi razmerami je najža-lostnejše. — (Trgovske in obrtnijske razmere v Bosni.) Zadnja „Soča" piše: Razno kupčiJBko in obrtnijsko blago preskrbovali so do zdaj bosenskemu prebivalstvu trgovci in obrtniki, ki so se v deželi naselili, kajti domačini ne poznajo še potreb razvite civilizacije jn izdelujejo to, česar sami potrebujejo, doma po piav prvotnem načinu z lastnimi rokami. Tisti trgovci in obrtniki, kateri bi hoteli zdaj večjo kupčijo poskusiti v zasedenih deželah, smejo računati samo na c. k. vojaštvo, uradnike in na omenjeno število domačih trgovcev. Pri vsem tem smemo reči, da se je v Bosni odprla nova žila avstro ogerskej trgovini, da se jej le ustanovi dobra podlaga z vzbujo trgovskih in obrtnijskih potreb. Pred vsem naj bi se torej prenesla v Bosno taka rokodelstva in obrtnije, katere utegnejo po nizk h cenah in dobrih izdelkih izpodriniti domače izdelke. V gospodarskem ozn u naj bi začeli nasedati deželo taki rokodelci in obrtniki, kateri očitno presegajo uže naseljene obrtnike, da to tudi domačini lahko spoznajo. Soditi po dosedanjih vtisih in Bkušnjab, najdejo dober zaslužek dobrih in poštenih cen držeči se kolarji, zidarji, mizarji, kovači, steklarji (glažarji), kočijaži, črevljarji, kruhopeki in mesarji, tudi klobučarjem, krčmarjem, izdelovalcem sodne vode, kavarnarjem utegne se v mestih posrečiti dobra kupčija; enako se je tudi mlinom, žganja-rijam in pivovarnam nadejati dobrega uspeha. Prodajalci narejenih oblek, obutvi, klobukov, potovalne in vojaške oprave, kuhinjske posode in pohištva, navadnega kmetijskega orodja bi si lahko mnogo pridobili. V obče se opazuje, da bi se omenjena kupčija najboljše sponesia v mestih in preko glavnih črt javnega prometa, da so za opekain.ee (foroaže) in dotično kupčijo najugodnejši kraji Suiajeiru, Der-vent in Kiseljač, pa tudi v Semci in tik že-leznične črte Banjaluka-Novi in Brod-Scuicu, slednjič da bi se arhitektom za zdaj najboljše godilo v Derventu, Doboju, Senici, Sarajevu in Banjaluki. Vozniki bi utegnili najti zadosti dela pri prevažanji blaga na Črtah od Broua oziroma Senice do Sarajeva in iz Metkoviča skozi Mostar v Sarajevo. Za kmetijske delavce je pa za zdaj še prav malo zaslužka. To se ve, da mora imeti Vsak, kedor se hoče kot rokodelec ali obrtnik ustanoviti v Bosni, tudi nekoliko svojega kapitala, da si svojo obrtuijO nastavi. Glavni kraji v Bosni in Hercegovini bo: Sarajevo (pri 40.000 prebivalcev), Grada-čač (4500), Dubno (6600), Zvornik (4900), Banjaluka (15.000), Kupres (5200), Djeiiua (6100), Bihač (4000), Mostar (12.000), Janja (3500), Prjedor (3200), Livno (0000), Dolnja Tuzla (5300), Travnik (12.000), Trča (10.000;, Maglaj (3180), Kozarafc (3500), Stolac (3500). Razne vesti. * (Loterija.) Ustavni Bvet v Luzijani v Ameriki je Bprejel postavo, vsled katere bo loterija od 1. 1895 dalje prepovedana; do takrat pa morajo vstanovniki loterije po 40 OOO dolarjev na leto plačevati v državno blagajnice. * (Velika nesreča na železnici) r-e je zgodila na Francoskem pri Flersu. Trideset lj ud i j je lanjtnih, štirje so mrtvi ostali. * ( „ 1* r o 5 s tujimi lasmi!") slov« pililo vrnh meščanov czegiedskih. Dne 15. m. m. to namreč javno naznanili po vsem mestu, da i. - ii i is. nobtdna kmetica in nobedna služiuka nositi priptUb las. Katera ne bode ubogala te zapovedi, ima platiti 5 gld. kazni; Ce bi se pak protivila in ugovarjala, imajo se jej odrezati ce.o tudi pravi lasje. Dunajska borza 19. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 66 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . , . t>8 „ 35 Zlata ruma ..... 78 „ 95 j 1860 drž. posojilo ..... 124 „95 m Akcije narodno banke .... 82a _ — _ Kreditno akcijo....... i64 75 m London.......... H6 gO j Srebro .......... _ _ Napol........] \ 9 " 29 " C. fer. cekini ........ r> 50 Državne marke..... . 67 ^ 20 jj Iseo se zvesta, pridna in pobožna kuharica in dekla v enej osobi za slovensko družino blizu Trsta. Nastop službo in plača po dogovoru. Poizve se pri administraciji »Slovenskega Naroda". (376-3) Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejšo srodstvo je prava francoska žolča. To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi so zmiroiu z osobnim ali poštnini naročilom pri A. Hurtuiaunu v LJubljani, v Luka Tavčarjevo j hiši. (330—9) Naj sijajne} si vspeh zagotovljamo. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr. Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, laka in flrneža, v L ju bi j a ni, (335—10) na Marij nem trgu, polog frančiškanskega mostu. Stare železniške sine ga zidanje mostov in hiš, netj t>o lj še in. frlSuo apno od cementu x teuo prodajata (327—9) VVogg1 in Eadakovic, trgovina z zid jezom „zum gold. Ankoi>u v Celju. I I o p g. 2! 3!« 5-2 »3 Bi "O „. TJ 2. n 2. iflf 1 k " t S ?1 ,_. o * ¥ S B|i 5 r?p s- pjCO gt - n g 86 M B v-3< On o "5^3 tO 1* iS < H K* a Iro F r c I & I ta H 1 M ~i B a O (S I I I Javna zahvala. Podpisani zavarovani pod pol. št. izrekajo slavnoj „Prvej ogerskej olenej zavarovalnej družbi" "V XJu«lt*i><*ieiti, katera je od njo zastopnika, po požarih zadnjih tednov prizadeto škodo, vestno preiskati dala in v najkrajšem času vso škodo izplačala, najtoplejšo zahvalo in očitno priznanje za popolnem pošteno poslovanje. Posebno hvaležni pa morajo biti si. družbi mnogo naa podpisanih, kajti zavarovani bili bo nekateri uiej nami ie 13 dnij pri si. društvu. Podpisani mislijo, da nij treba poštenost in točnoBt to izvrstno družbe na daljo priporočati, kajti vsak, kateri zavarovanje proti ognji žali, gotovo ga bodo iskal lo pri izvratiuiu zavodu, in to je v prvej vrati moj vsemi zavarovalnicami ,,l*rvu t^ertika zuvnrovnliiii Uružhu" v ltudui»et*ti. V Ljubljani, dno 14. avgusta 1379. Sč spoštovanjem pol. Št. 32844 Jom1|» < auknr, „ „ 33f»75 1'ruiic* liinnicun. „ 8«065 Ju Koii KoHjr, „ „ 31- 1 U:it( > / Zorer, fy „ 34^73 Franc Kurcudau, „ „ B4874 l'riiuii Kancil, „ „ 34275 Juhok li.ruNo>ie, „ „ 88x67 Jowii» Btenaboui „ „ 82:003 Janez Uvilc, „ „ 34334 limi/. /.iiliji k, iz Kozarij. Glavno zastopništvo te zavarovalnice ima gospod J. Dobrin frančiškanski trg, 6t. 45 (pri belem volku). (381) z Vrhniko. z Itra. lzdatelj in uredma Jouip JurCič. Lastnin« in tisk „Narodnu tidkarneu.