Studijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK CELJE Leto XI. 28. febroar 1966 St. 6 VSEBINA Skupščina občine Celje 71. Odločba o soglasju k pripojitvi Združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju Delavski univerzi v Celju Skupščina občine Laško 72. Odlok o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Laško za leto 1965 73. Odlok o spremembi odloka o začasnem iinanciranju potreb občine Laško za prvo četrtletje 1966 74. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Laško 75. Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo upravnim in drugim organom med materialne stroške 76. Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje 77. Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 78. Odlok o obveznem privezovanju psov v občini Laško v določenem obdobju 79. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o posesti psov Skupščina občine Krško 80. Odlok o dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Krško 81. Odlok o spremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve 82. Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občine Krško med materialne stroške 83. Odlok o določitvi količine in vrste lesa. ki pripada lastniku gozda za neposredno uporabo v njegovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu 84. Odlok o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Krško 85. Sklep o pooblastitvi določenih uradnih oseb za odločanje v upravnih stvareh in vodenje postopka pred odločitvijo Občina Žalec — Krajevna skupnost Braslovče 86. Sklep o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste od mostu na Savinji do naselja Braslovče in od naselja Braslovče do naselja Male Braslovče v letu 1966 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Laško POPRAVEK 71. Skupščina občine Colje je po 52. in 87. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni Ust SFRJ, št. 5-33/65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št 27-240/64) na seji Občinskega zbora in -na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1965 izdala ODLOČBO o soglasju k pripojitvi Združenja študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju Delavski univerzi v Celju. 1. Izdaja se soglasje, da se Združenje študijskih centrov višjih im visokih šol v Celju po sklepu svetov obeh zavodov pripoji Delavski univerzi v Celju kot posebna delovna enota. 2. Posebna enota posluje pod nazivom: Delavska univerza Celje — Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol. 3. Vise premoženje, is katerim gospodam zavod, ki se ukine-koit samostojni zavod in pripoji Delavski univerzi v Celju, kakor ittidii vse losebje zaposlenio v zavodu, prevzame delavska univerza. 4. Delavska univerza mora v svojem statutu urediti organizacijo, naloge in področje dela te posebne enote. 5. Pripojitev se opravi s 1. januarjem 1966. 6. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku Celje ter velja od dneva objave, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Št. 022-80/1965-1 Celje, dne 24. decembra 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjam Učakar 1. r. 72. Skupščina občine Laško je ipo 58. dm 64. členu zakona o iinanciranju družbeno-političmih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Laško za leto 1965. 1. člen V proračunu Občine Laško za leto 1965 se izvrši sprememba namena in višine proračunskih sredstev v mejah skupnega zneska 703,500.000 din tako, da se v okviru vseh delov proračunskih izdatkov znižajo ali zvišajo določene postavke. Spremembe so razvidne iz pregleda dohodkov in izdatkov proračuna, ki je sestavni del tega odtoka. 2. člen Ta odlok velja za leto 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 4-400-1/66 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 73. Skupščina občine Laško je po 50. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-ipolitičniih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64), 52. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora .in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju potreb občine Laško za prvo četrtletje 1966. 1. člen V 4. členu adlloka io začasnem financiranju potreb občine Lašlko iza (prvo četifflletje 4966 (Umadmi vestnik Celje, št. 50/65) se znesek 30,000.000 din ispremeni na 50,000.000 din. 2. člen Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Šf. 402-69/65 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 74. Skupščina občine Laško je po 1. členu zakona o določanju višine prispevkov in davkov občanov za leto 1966 (Uradni list SFRJ, št. 57-943/65) ter 8,, 13. in 19. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni last SRS, št. 37-209/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov občine Laško. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Laško (Uradni vestnik Celje, št. 16-243/65) se z upoštevanimi spremembami in dopolnitvami objavljenimi v Uradnem vestniku Celje, št. 35-605/65, 36-645/65, 41/65 in 42-763/65 spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo spremenjenih členov glasi: 1. člen 5. člen odloka se glasi: »Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 5 % od bruto osebnih dohodkov.« 2. člen V 7. členu odloka se spremenjena točka 2. k. o. Ho-tomež glasi: II. proizvodni okoliš Območje tega proizvodnega okoliša meji na katastrsko občino Radeče, Savo, mejo katastrske občine Vrhovo in republiško cesto (1066). III. proizvodni okoliš Ta okoliš meji na severni strani na k. o. Radeče in republiško cesto, južno od potoka Zapušča in nadalje vključuje parcele 846, 852, 853, 855, 779 , 889 , 888, 409, 773, 410, 424/1, 440, 438, 478 , 479, 475, 473, 480, 481, 482, 497, 491/1, kjer preide do potoka Hotomeški potok (1109) in se Ob tem potoku zaključuje ta kompleks pri republiški cesti. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo območje te katastrske občine spada v IV. proizvodni okoliš. 3. člen V 11. členu odloka se črta stopnja »20 %« in nadomesti z »12,5%« tako, da se ta člen glasi: »Stopnja prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 12,5% od osnove ugotovljene po 9. členu tega odloka.« 4. člen V 13. členu odloka se progresivna lestvica v celoti zamenja z novo in se ta člen glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti — vključno zasebno gostinstvo — ki pripada Občini, se odmerja od osnov ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku ali od pavšalnih letnih osnov po naslednjih stopnjah: Osnova nad N din do N din % prispevka li7.000 12,5 17.000 20.000 15 20.000 25.000 20 25.000 30.000 30 30.000 40 5. člen V 14. členu odloka se tabelarni pregled strok 1 do 17 z letnim povprečnim kosmatim osebnim dohodkom delavcev gospodarskih organizacij črta in zamenja z novim, tako da se ta člen glasi: »Letni povprečni kosmati dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se bo določala pavšalna letna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, znaša: Letni povprečni kosmati osebni Stroka: dohodek delav- cev gospodarskih organizacij 1. Predelovanje nekovin N din — vse obrti iz te stroke 10.000 2. Predelovanje kovin — kovaštvo 11.000 -— kleparstvo 16.000 — avtomehanika 15.000 — kovinska galanterija 13.000 — livarstvo 16.000 — urarstvo 10.000 — ostalo 12.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora — elektroinštalaterstvo 15.000 — elektromehanska 14.000 Lelni poiviprečmi Stroka kosmati osebni dohodek delavcev gospodarskih organizacij N din 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov — vse obrti iz te stroke 14.000 5. Predelovanje lesa —- kolarstvo in sodarstvo 12.000 — lesostrugarstvo 13.000 — mizarstvo 14.000 — tapetništvo 13.000 — ostalo 12.000 6. Izdelovanje tekstilnih izdelkov — pletilstvo 11.000 — krojaštvo 14.000 — šiviljstvo 10.000 — ostalo 10.000 7. Predelovanje usnja — čevljarstvo 10.000 — usnjena galanterija 12.000 — ostalo 11.000 8. Izdelovanje predmetov iz bakelitnih in plastičnih mas — vse obrti iz te stroke 18.000 9. Izdelovanje živil — vse obrti iz te stroke 14.000 10. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — Zlatarstvo 15.000 — ščetarstvo 14.000 — vrvarstvo 10.000 — okrasni predmeti 12.000 — cvetličarstvo 8.000 — ostalo 10.000 11. Stavbeno obrtna dejavnost — instalaterstvo 17.000 — zidarstvo 17.000 — tesarstvo 15.000 — pečarstvo 15.000 — parketairstvio 13.000 — soboslikarstvo in pleskarstvo 14.000 — izolaterstvo 14.000 — steklarstvo 14.000 — ostalo 12.000 12. Osebne obrtne in druge storitve — moško frizerstvo 10.000 — žensko frizerstvo 11.000 — fotografiranje 8.000 — avtoličarstvo 10.000 — ostalo 10.000 13. Zasebno gostinstvo 16.000 14. Avtoprevozništvo — s tovornimi avtomobili 15.000 — z osebnimi avtomobili (taksi) 10.000 15. Vse ostalo 14.000 Osnove določene v tem členu veljajo in se uporabljajo za odmero prispevkov obrtnih dejavnosti po pavšalni in dejanska osnovi za leto 1966. 6. člen Dosedanji 15. člen odloka se črta in zamenja z novim, ki se glasi: »V pavšalnem letnem znesku plačujejo prispevek iz dohodka od obrtne ali druge dejavnosti (74. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov) zavezanci, ki opravljajo storitve v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta. Višina prispevka ne sme presegati 1.200 N din. Kateri zavezanci bodo plačevali prispevek v pavšalnem letnem znesku, določi upravni organ za finance, upoštevajoč določilo 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.« 7. člen ' V 19. členu odloka se dosedanja stopnja »18 %« popravi na »42,5%« in se ta člen glasi: »Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev je proporcionalna in znaša 12,5%«. 8. člen V 21. členu odloka se dosedanja stopnja »18 %« zamenja s »3,5 %« in se ta člen glasi: »Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 3,5 %«. 9. člen Dosedanje besedilo 39. člena odloka se zamenja z novim, ki se glasi: »Zavezanci prispevka od kmetijstva imajo pravico do posebne olajšave, kadar je dohodek na posamezni parceli manjši zaradi elementarnih nezgod (toče, poplave, plazov, izredne suše), rastlinskih bolezni im škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti. Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna, če povzročena škoda presega 25 % katastrskega dohodka prizadete parcele. Višino škode ugotovi posebna 'komisija, ki jo imenuje upravni organ pristojen za finance. Ta upravni organ tudi izda ustrezno odločbo.« 10. člen V 40. členu odloka se drugi odstavek črta in se ta člen glasi: »Ce je bil katastrski dohodek od zemljišč, ki ležijo pod visoko napetostnimi daljnovodi zmanjšan ali je izkoriščanje takih zemljišč po predpisih onemogočeno, se na zavezančevo prošnjo zniža katastrski dohodek za zmanjšan dohodek ter od tako »zmanjšanega katastrskega dohodka na novo izračuna prispevek.« 11. člen Dosedanje besedilo 42. člena odloka se črta in zamenja z novim, ki se glasi: »Po prvem odstavku 58. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se pri odmeri prispevka od kmetijstva priznajo še naslednje oprostitve in olajšave: 1. Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 800 N din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50% odmerjenega prispevka. Znižanje davka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek. 2. Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 1.200 N din letno na 'družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60 %. 3. Zavezancem prispevka, ki 'so imeli v letu, za katerega se odmerja prispevek izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov večje kot 100 N din — do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Za uveljavitev olajšave po tej točki mora zavezanec prispevka predložiti ustrezna dokazila zdravstvenega zavoda o stroških zdravljenja. 4. Zavezancem prispevka, ki so imeli neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov — 100% povprečne pogrebnine, ki jo izplačuje pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje občanom v delovnem razmerju, vendar največ do višine odmerjenega prispevka. Olajšava po tej točki se ne prizna za umrle družinske člane zavezancev, za katere pripada povračilo po-grehnine od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Če je v kakšni družini več zavezancev prispevka, se pravica do olajšave po prvem odstavku tega člena presoja po seštevku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev te družine.« 12. člen Dosedanje besedilo 46. člena -odloka se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki plačujejo prispevke v pavšalnem letnem znesku, od pavšalnih letnih osnov ali po dejanskem osebnem dohodku, se priznajo še naslednje olajšave: a) Za začetno poslovanje se prispevek ne predpiše gostilničarjem, mesarjem in frizerjem za dobo prvih treh mesecev, ostalim Obrtnikom pa za dobo prvih šestih mesecev poslovanja. h) od storitvene in proizvodne dejavnosti se ne predpisuje več prispevek po letu, ko dopolnijo moški 65 let, ženske pa 55 let starosti, če delajo sami brez tuje delovne sile; c) za nabavo novih strojev (osnovnih sredstev) v vrednosti nad 500 N -din se zniža letna pavšalna osnova oziroma prizna kot strošek v naslednjih treh letih dvakratni znesek amortizacije obračunane od vrednosti nabavljenega osnovnega sredstva; č) zneski invalidskih prejemkov in otroških doklad, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti, se odbijejo od pavšalne letne osnove oziroma od skupnega dohodka tako, da se jim prispevek od obrtne dejavnosti odmeri le na ostanek. Zavezanci iz 6. do 8. in 11. točke 16. člena ne plačujejo prispevka po odbitku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, če opravljajo te storitve za potrebe krajevnih skupnosti. 13. člen Dosedanje besedilo 48. člena odloka se črta in zamenja z novim, ki se glasi: »Zavezancem prispevka (razen iz delovnega razmerja), ki so bili aktivni udeleženci NOV in jim je priznana poseibna delovna doba v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943, se odmerjeni pri-spevek zniža za 25%, ostalim zavezancem — udeležencem NOV, ki jim je posebna delovna doba v dvojnem trajanju priznana po 9. 9. 1943, pa se odimeitjeni pr-ispevek zniža za 15%. Odmerjeni prispevek po tem odloku se zniža za 25 % tudi vojnim invalidom iz I. do VII. skupine ter vdovam za padlimi borci NOV, za 15% pa ostalim upravičencem, ■ki jim je priznana družinska invalidnina zaradi udeležbe v NOV, če se ti ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Zahtevku za olajšavo po tem členu mora zavezanec prispevka priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere je razviden čas delovanja za NOV oziroma, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena. 14. člen Dosedanje besedilo 50. člena se zamenja z novim, ki se glasi: »Davka od stavb ne plačujejo: 1. kmetje od stanovanjskih stavb v lastni rabi, če se baviiijo iizkljiumo s kmetijstvom; 2. zavezanci IV. pnaizvodinega okoliša, ki so oproščeni (prispevka od kmetijstva, če stavbe ne dajejo v najem; 3. lastniki kmečkih stavb, če so stavbe (Stare nad 100 let; 4. zgradbe, ki iso zgodovinsko ali kulturno zaščitene.« 15. člen Dosedanji 53. člen odloka se zamenja z novim besedilom, ki se glasi: »Če katerekoli oprostitev ali olajšava iz 35. do 53. člena ne dosega 10 N din je upravni organ za finance dolžan zahtevek zavrniti.« 16. člen V 54. členu odloka se znestik »12,000.000 din« zamenja z »200.000 novih din« tako, da se ta člen glasi: »Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od Obrtne dejavnosti, ki se jim (odmerja -prispevek po dejanskem dohodku, če so v preteklem letu presegli 200.000 N din celotnega dohodka; 2. -zavezanci prispevka od (intelektualnih storitev, ki za 10.000 N din presegajo iminim-alni letni osebni dohodek določen v 20. členu tega odloka.« 17. člen Dosedanji 55. člen se črta, novi 55. člen pa se glasi: »Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da tolmači in izdaja navodila za izvajanje tega odloka, kakor tudi da presoja in odloča o drugih popolnih ali delnih oprostitvah ter olajšavah prispevkov in davkov v posameznih primerih.« 18. člen Dosedanji 56. člen odloka se črta, novo besedilo tega člena pa se glasi: »Vsi zneski iz odloka o prispevkih in davkih občanov občine Laško (Uradni vestnik Celje, št. 16-243/65) v starih dinarjih, ki s tem odlokom niso bili popravljeni na nove dinarje, se v smislu zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev smatrajo tako, da 100 starih din ustreza enemu novemu dinarju. 19. člen Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1955. Št. 42-2/66 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 75. Skupščina občine Laško je po 63. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo upravnim in drugim organom med materialne stroške. L Splošne določbe 1. člen Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo upravnim in drugim organom med materialne stroške izdatki, določeni v pravilniku, najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku. Če povračilo presega znesek, ki se prizna med materialne stroške, gre irazlika na račun sredstev za osebne dohodke. Določbe tega odloka se nanašajo na občinske upravne organe ter na organe in organizacije, za katere se uporabljajo določbe temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov, če rti s posebnim zakonom drugače določeno. II. Povračilo stroškov za službena potovanja 2. člen Izdatki za povračilo stroškov za službeno potovanje, ki se priznavajo organom med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu »(dnevnica«) in povračilo za osebni prevoz delavca. S službenim potovanjem je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da po nalogu pristojnega starešine (Opravi določen službeni opravek zunaj kraja svoje redne zaposlitve, če ima s takim p o to vanjem posebne stroške. 3. člen Na račun dnevnice lahko pri stojni organ izplača delavcu v breme svojih materialnih stroškov za posamezen dan službenega potovanja največ 60 N din, če je delavec službeno potoval izven območja občine in če je med službenim potovanjem moral prenočevati. V ostalih primerih se lahko delavcu na račun dnevnice izplača v breme materialnih stroškov največ 40 N din za posamezen dan službenega potovanja. Dnevnica za službeno potovanje se prizna delavcu takole: 1. cela dnevnica za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 12 do 24 ur; 2. pol dnevnice za ostanek časa od 8 do 12 ur oziroma 6 do 8 ur, če je delavec ta čas potoval ponoči med 22. in 6. uro, ter za službeno potovanje, ki traja skupaj od 8 do 12 ur. Dnevnica se obračuna od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne. Za kraj zaposlitve se šteje gradbeno območje kraja in 10 km širok pas okrog tega območja. 4. člen Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in je odvisna od stroškov za prenočišče in prehrano v zvezi z izvrševanjem službenih opravkov, od trajanja službenega potovanja in od drugih okoliščin v zvezi s temi opravki. Če je delavcu za prenočišče in hrano ter prevoz določeno pavšalno povračilo, se priznajo organu med materialne stroške izdatki v višini in Ob pogojih, kot je določeno v pravilniku organa, vendar tudi v tem primeru največ 60 N din na dan za dneve, ki jih delavec prebije na službenem potovanju. 5. člen Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje. Vrsto in razred' prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju ter druge prevozne pogoje določi organ s pravilnikom. 6. člen Če delavec z odobritvijo pristojnega starešine službeno potuje z lastnim vozilom v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ne more potovati z javnim prevoznim sredstvom, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 50 din (starih) za vsak prevoženi km. Organ določi v pravilniku zneske za posamezno vrsto vozil. III. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela 7. člen Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo 15 N din na mesec za posameznega delavca, se priznajo organu med materialne (Stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano v pravilniku. IV. Povračilo stroškov za ločeno življenje 8. člen Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v pravilniku organa, vendar največ do 30 % mesečne akontacije delavčevega osebnega dohodka. Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve mi mogel dobiti stanovanja zase in za svojo družino. 9. člen Povračilo iz prejšnjega člena se prizna organu med materialne stroške od dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo (Stanovanje. S pravilnikom organa se določi, do kdaj pripada delavcu povračilo za ločeno življenje, če se je ob vstopu na delo zavezal, da bo sam preskrbel stanovanje za svojo družino. V. Povračilo selitvenih stroškov 10. člen Organu se med materialne stroške priznavajo izdatki za povračilo selitvenih stroškov: 1. za delavca, ki je bil sprejet na delo v kraju zunaj svojega stalnega prebivališča in zunaj stalnega prebivališča svoje družine; 2. za delavca, ki je razporejen na delo v drug kraj; 3. za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in se preseli v drug kraj; 4. za družino umrlega delavca, ki se preseli v drug kraj. Povračilo po 3. in 4. točki se prizna organu med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen oziroma če se družina preseli v enem letu po delavčevi smrti. 11. člen Povračilo selitvenih (Stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, obsega dejanske stroške za pakiranje in prevoz pohištva in stroške za prevoz, prenočišče in hrano delavca in .njegovih družinskih članov ob selitvi. Na relacijah, na katerih je javni promet, se priznajo organu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najmižji tarifi, ki je predpisana za prevoz z železnico. 12. člen Izdatki za povračilo za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvi se priznajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službena potovanja delavca. Pri tem se prizna za družinskega člana 50 % dnevnice, ki je bila priznana delavcu. Kot 'družinski člani po tem odloku so mišljene osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po predpisih pravico (do zdravstvenega zavoravanja. VI. Prehodne in končne določbe 13. člen Dokler ne bo sprejet pravilnik, se priznavajo organu povračila med materialne stroške v višini im ob pogojih, kot to določajo predpisi, veljavni na dan, ko začne veljati ta odlok. 14. člen 3. člen Odlok začne veljati naslednji dam po objavi v Uradnem vestniku Celje. Z dnem, ko začne veljati ta odtok, nehajo veljati vsi predpisi občinske skupščine, ‘ki so v nasprotju s tem odtokom. Št. 114-2/66-6/1 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič L r. 76. Po 6., 35. in 48. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnimi (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) je Skupščina občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora detovmih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. 1. člen Z namenom, da se zagotovijo splošni pogoji za uve-lijaviljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje organizacij za gospodarjenje s staimovanjisiki-mii hišami in za napredek stanovanjskega standarda se s tem odtokom določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in način delitve sredstev za investicijsko in tekočo vzdrževanje. 2. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše in stanovanj in sicer: — zamenjava zunanjih to notranjih mizarskih del! — zamenjava zunanjih kleparskih del; — prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije; — zamenjava inštalacij (vodovoda, elektrike, plina itd.); — zamenjava naprav in inštalacij za centralno in etažno kurjavo; — večja popravila naprav centralne in etažne kurjave; — večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo; — popravilo in obnova zunanjih obdelanih sten — pročelja; — popravilo in zamenjava stopnišč; — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije; — popravilo stropov in stropne konstrukcije; — odprava madežev in beljenje stanovanj v primeru poškodb, ki nastanejo zaradi prepuščanja strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne in kanalizacijske instalacije; — vsa ostala dela, ki niso vsebovana v 4. členu tega odtoka. Razen del iz 2. člena tega odloka se šteje za .investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov to opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje ta-le povprečna doba trajanja: Povprečna doba trajanja v letih — zidan štedilnik 30 — kotliček za vodo (bakren) 15 — kotliček za vodo (pocinkan) 4 — pekači 6 — železni premični štedilniki 10 — električni štedilnik — obnova 15 — plimski štedilnik 30 — lončena peč, enkrat preložena 15 — pipe to armature do pritiska 3 atm 6—10 — pipe in armature za pritisk nad 3 atm 3— 5 — WC rezervoar 12 — WC školjka in bide — iz fajanse 10 — umivalnik iz porcelana 30 — pomivalno korito — emajlirano 15 — peč v kopalnici na trdo gorivo 10 —- kopalna kad — emajlirana 40 — plinski bojler 10 — električni bojler 20 — pleskanje notranjih lesenih delov 7—10 — pleskanje zunanjih lesenih delov 3— 5 — hrastov parket 80 — bukov parket 60 — ladijska tla — kuhinjska 15 — kllsolit 25 — ladijska tla — sobna 30 — tla — vinaz 15 — teraco tlak 90 Če pride do okvare ali neuporabnosti elementov pred potekom dobe, določene v dragem odstavku tega člena po krivdi nosilca stanovanjske pravice, je le-ta dolžan na svoje stroške odstraniti okvaro ali nadomestiti neuporaben element. Potek dobe posameznih elementov iz drugega odstavka tega člena sam po sebi še ni vzrok za zamenjavo elementov. Zamenjava se lahko izvrši še1e, ko je element dejansko dotrajal lin ni več sposoben za uporabo. Zamenjava posameznih elementov se lahko izvrši izjemoma tudi pred potekom določene dobe, če se ugotovi, da so elementi postali neuporabni zaradi zunanjih vzrokov. O primerih iz prednjega odstavka odloča organizacija, ki gospodari s stanovanjskim fondom. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami dotoči s statutom ali z dragim splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente in opremo stanovanj v skladu z določbami prejšnjega odstavka. 4. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš to stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa: A. Tekoče vzdrževanje stanovanj — beljenje stanovanj; — čiščenje lončenih peči in štedilnikov; — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca; — nadomestitev električnih svetilk; — čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenih omar in keramičnih del; , — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in OliV; '— maidameistlitev vseh vrst gumiijaisltih tesnil pri1 pipah, '-'odovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji itd.; — nadomestitev tesnil pri 'kopalnih koritih in umi- valnikah,- — čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, po-mi-Valnih korit in kopalnih kadi; — barvanje vgrajenih elementov opreme; — pregled in čiščenje električnih in plinskih foojler-jev; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; — čiščenje in struženje parketa; — prezidava peči; — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in “hreme v stanovanju; — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdr-Zevanja ali zaradi poškodb s strani koristnika. Stroški pod prednjo točko bremenijo nosilca stano-va$ijigke pravice. B. Tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav Ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod točko A) tega člena, pa se nanašajo na skupne dele in nsprave v stanovanjski hiši. Razen tega vsebujejo: — čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo; — vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, 09raj, zelenih površin, parkirnega prostora ipd.; — manjša popravila v skupnih prostorih v primeru Poškodb vodovodnih cevi in podobno; — manjša popravila v kotlarni za centralno ogre- vanje; — zamenjava manjših delov strešne kritine; — manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah; — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del; — popravila strelovoda, preizkus prevodnosti; — popravila stikov in ventilov na instalacijah cen-balnega ogrevanja, plina; — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih Ceveh in kanalizaciji; — zamenjava manjših dotrajanih del na instalacijah; — zamenjava poškodovanih vrat ,na diimmijkih in ka-Peh dimnikov; — stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo; — popravilo ometa dn fasade; — manjša popravila na vratih, oknih in roletah; — manjša popravila električne instalacije; — manjša popravila podov, pragov in slično; — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež; — pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih l'n v stanovanjih; — čiščenje skupnih delov zgradbe; — čiščenje dimnikov. C. Stroški upravljanja 1. zavarovanje zgradbe; 2. finančno poslovanje; 3. bančni stroški; 4. pisarniški material; 5. stroški za deratizacijo zgradbe; 6. del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 5. člen , Za investicijsko vzdrževanje se lahko uporabi do u 'o sredstev od skupno zbranih stanarin in najemnin. 6. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše se sme uporabiti od skupno zbranih stanarin in najemnin v določeni skupini zgradb tale višina sredstev: Skupina hiš Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih 0—20 20—40 40—60 60—80 80—100 nad 100 Zgradbe z amortizacijsko dobo 100 let 10 12 14 Zgradbe z amortizacijsko dobo 80 let 12 14 16 Zgradbe z amortizacijsko dobo 50 let 14 16 18 7. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko uporabi za kritje stroškov pod zaporednimi številkami 2., 3., 4. in 6. točke C iz 4. člena tega odloka do 8 % sredstev od zbranih stanarin in najemnin. 8. člen Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnimi (Uradni list SFRJ, št. 35/65) ostane na razpolaganju stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš 25 %. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St. 36-3/66-4/1 Laško, daje 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 77. Po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnimi (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 170. členu statuta občine Laško .(Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) je Skupščina občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višimo stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti •Stanovanja lin drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2. člen Letna stanarina za iposamezno stanovanje ne more hibi večja od 4 % Tevailaiiizirane vrednosti tega stanovanja. 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako . posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka. 4. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja, 'ki so ocenjena z več kot 125 točkami in ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju. Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena v 2. členu tega odloka. Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo. 5. člen Letna najemnina za posamezni poslovni prostor ne more biti nižja od 8% revalorizirane vrednosti tega poslovnega prostora. Izjemoma sme stanovanjsko podjetje znižati najemnino iz prvega odstavka, če se poslovni prostor uporablja za deficitarno storitveno obrt, vendar taka najemnina za 1 m2 poslovnega prostora ne more biti nižja kot znaša povprečna stanarina za 1 m2 stanovanja. 6. člen Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina za ta prostor, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 30 %. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podsta-novalcem (trem ali več podstanovalcem). 7. člen Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje dn stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 10% od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Št. 36-2/66 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 78. Skupščina občine Laško je po 169. in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o obveznem privezovanju psov v občini Laško v določenem obdobju. 1. člen Ker preti nevarnost, da bi psi klateži uničili pretežni del divjadi, morajo njihovi lastniki oziroma imetniki vse pse, ne glede na starost in vrsto, privezati ali jih držati v območju domačega dvorišča, da se jim s tem onemogoči prosto klatenje v tehle obdobjih: 1. v času razmnoževanja divjadi t. j. od 1. marca do 31. avgusta; 2. v zimskem času, ko je snega nad 15 cm. 2. člen Določbe 1. člena ne veljajo za lovske pse, kadar so na lovu ali šolanju ter za športne pse na šolanju in prireditvah. 3. člen Lovski čuvaji, občinski veterinarski higienik, organi ljudske milice in lovci, ki so člani lovskih družin so upravičeni pokončati v dobi iz 1. člena vsekega psa. ki se klati izven določenega območja, izvzemši pse navedene v 2. členu tega odloka. 4. člen Kdor prekrši določbo 1. člena se kaznuje za pr®' kršek, če gre za pravno osebo, z denarno kaznijo do 300 N din, za fizično osebo pa do 100 N din. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 323-2/65 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r. 79. Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1966 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o posesti psov. 1. člen Odlok o posesti psov (Uradni vestnik okraja Celje’ št. 2-15/58) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 322-7/66 Laško, dne 15. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Laško Maks Klemenčič 1. r- 80. . Skupščina občine Krško je po 225. členu statuta ob-c>ne Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na Seji občinskega zbora im na seji Zbora delovnih skupno-sWh dne 26. februarja 1966 sprejela ODLOK 0 dopolnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Krško. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 1-38-64/65 Krško, dne 26. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan 1. r. 1. člen . Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Kr-sko (Uradni vestnik Celje, št. 50/65) se dopolni tako, da Se za 9. členom doda 9a člen, ki se glasi: Poleg olajšav iz prejšnjega člena se kmetom borcem, jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem tra-iinju in ki se preživljajo izključno od kmetijske dejavnosti, priznavajo za odmerjanje prispevka iz dohodka od kmetijstva še posebne olajšave in sicer: a) borcem, ki so se vključili v NOB v letu 1941 se °snova za obračun prispevka zmanjša za 2.000 N din; b) borcem, ki so se vključili v NOB pred 9. 9. 1943, Se osnova za obračun prispevka od kmetijstva zmanjša 1.600 N din; c) borcem, ki so se vključili v NOB po 9. 9. 1943, se osnova za obračun prispevka od dohodkov od kmetij-stva zmanjša za 1.200 N din; d) borcem, ki so se vključili v NOB po 15. 9. 1944, ?e zmanjša osnova za obračun prispevka od dohodkov iz kmetijstva za 1.000 N din; e) borcem, ki so se vključili v NOB po 1. 1. 1945, zmanjša osnova za obračun prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva za 600 N din. Če ima kmet borec manjšo osnovo kot je določena v gornjih točkah, se mu odpiše celoletni predpis. Enake olajšave pripadajo vdovam padlih ali po Vojki 'Umrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile ikonske zveze. 2. člen . Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v ~radnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja ®66. 1-422-5/66 ^tško, dne 26. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan 1. r. 81. hit; Skupščina občine Krško je po 111. in 225. členu sta- la občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. I 284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora de-0vriih skupnosti dne 26. februarja 1966 sprejela 82. Skupščina občine Krško je po 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) in 63. členu temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1966 sprejela ODLOK o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občine Krško med materialne stroške. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih, stroškov in -stroškov za ločeno življenje se priznavajo občinskim upravnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) med materialne stroške izdatki, določeni v pravilniku organov, naj višji zneski -in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku. Ta odlok se nanaša tudi na organe in organizacije, ki opravljajo za občino pomembne zadeve, za katere se skladno s posebnim zakonom uporabljajo določbe temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov, če ne določa tak poseben zakon kaj drugega. Če povračilo presega znesek, ki se priznava med materialne stroške, gre na račun sredstev za osebne dohodke. II. POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENO POTOVANJE 2. člen S službenim potovanjem je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec, da opravi po nalogu pristojnega predstojnika določen službeni opravek izven kraja svoje redne zaposlitve in ima s takim potovanjem posebne stroške. I 3. člen Izdatki za povračila stroškov za službeno potovanje, ki se priznavajo organom med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadaljnjem besedilu: dnevnica) in povračilo za osebni prevoz delavca. 4. člen ODLOK sPremembi odloka o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za komunalne storitve. 1. člen i. 28. člen odloka o komunalnih storitvah in soglasju / cenam za komunalne storitve (Uradni vestnik Celje, ' 48-879/65) se spremeni tako, da se glasi: l Upravljalec javne tržnice sme zaračunati uporabni-( J1 11 tržnice za uporabo 1 m3 prostora 1,50 N din, za upo-aho tehtnice pa 1,00 N din, Za dnevnico delavca, fci se napoti na službeno potovanje, se priznava organu med materialne stroške znesek največ 4.000 din. Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in je odvisna od vrste in zahtevnosti dela na delovnem mestu, od stroškov za prenočišče in hrano v zvezi z izvrševanjem -službenih opravkov, od trajanja službenega potovanja in od drugih pogojev v zvezi z opravki. 5. člen Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure ko se vrne in sicer: 1. cela dnevnica — za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na službenem potovanju in za ostanek časa nad 12 ur; 2. pol dnevnice — za ostanek časa od 8—12 ur, če je delavec ta čas potoval ponoči med 22. in 6. uro, pa ostanek časa od 6—8 ur. Cela dnevnica se obračunava tudi za službeno potovanje, ti traja skupaj od 12 do 24 ur, pol dnevnice pa za službeno potovanje, ki traja Skupaj od 8 do 12 ur. Če je delavcu za prenočišče in hrano določeno pavšalno povračilo, se tudi v tem primeru prizna organu med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je določeno v njegovem pravilniku, vendar največ 4.000 na dan za dneve, ki jih delavec prebije na službenem potovanju. 6. člen Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevoz do sredstva, s katerim delavec potuje. Vrsto in razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju ter druge prevozne pogoje določi organ v pravilniku. Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ po 50 din za vsak prevoženi kilometer. 7. člen Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo za posameznega delavca 1500 din na mesec, se priznavajo organom med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano v njegovem pravilniku. III. POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE 8. člen Za ločeno življenje po tem odloku se smatra, kadar delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ni mogel dobiti stanovanja zase in za svojo družino. 9. člen Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku, vendar največ 50 % mesečne akontacije delavčevega osebnega dohodka. 10. člen Povračilo iz 9. člena tega odloka se prizna organu med materialne stroške od dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo stanovanje. II. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV 11. člen Med materialne stroške se priznavajo organu izdatki za povračilo selitvenih stroškov: 1. za delavca, ki je pri njem sprejet na delo v kraju izven njegovega stalnega prebivališča in izven stalnega prebivališča njegove družine; 2. za delavca, ti je razporejen na delo v drug kraj; 3. za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje in -se preseli v drug kraj; 4. za družino umrlega delavca, če se preseli v drug kraj. Pio vračilo stroškov za osebe iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se prizna organu, pri katerem so bili delavci na delu, med materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen, oziroma če se družina preseli v enem letu od delavčeve smrti. 12. člen Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, je enako dejanskim stroškom za pakiranje in prevoz pohištva in stroškom za prevoz, prenočišče in prehrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi. Na relacijah, na katerih je javni promet, se priznajo organu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najnižji tarifi, ki je predpisana za prevoz po železnici ali z ladjo. 13. člen Izdatki za povračila za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinskih članov pri selitvi se priznajo organu med materialne stroške v višini in ob pogojih kot je to predpisano za službeno potovanje delavca. Pri tem se prizna za družinske člane 50 % dnevnice, ki se prizna za delavca. Z družinskimi člani so mišljene po tem odloku osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec pravico p° predpisih do zdravstvenega zavarovanja. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Dokler ne predpiše pravilnika, najdalj pa do 1. maja 1966, se priznavajo organu povračila za dnevnice in povračila za osebni prevoz delavcev ter druga -povračila po tem odloku med materialne stroške v višini in ob pogojih kot -to določajo predpisi veljavni na dan uveljavitve tega odloka. 15. člen Z dnem, ko -začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje in 0 kilometrini uslužbencev in delavcev upravnih organov, zavodov in organizacij občinske skupščine Videm-Krško (Uradni vestnik -okraja Novo mesto, št. 18-29:1/61, 8-148/62, 12^279/62 in Uradni vestnik okraja Celje, št. 52-571/63)- 16. člen Ta odlok začne veljati osmi -dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 1-401-8/66 Krško, dne 26. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan L r. 83. Skupščina občine Krško je po 42. členu zakona 0 gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65) in 225. členu statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, st-36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1966 sprejela ODLOK o določitvi količine in vrste lesa, ki pripada lastnik11 gozda za neposredno uporabo v njegovem kmečkem g°' spodarstvu in gospodinjstvu. 1. člen S tem odlokom -se določijo okvirne količine in vrst6 lesa, do katerega ima pravico lastnik gozda, danega v gospodarjenje Kmetijsko gozdarskemu podjetju Brežic6 na območju" občine Krško za neposredno uporabo v svO' jem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Količit13 in vrsta lesa je s tem odlokom določena potem, ko je cb' črnska skupščina dobila mnenje in predloge Kmetijs110 gozdarskega podjetja Brežice. 2. člen Za neposredno uporabo v 'kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določi 13.500 m3 4 5 6 bruto lesne mase, od tega: — 12.500 m3 listavcev — 1.000 m3 iglavcev 3. člen Okvirne kvote za posamezno kmečko gospodarstvo in gospodinjstvo in ostale pravice iz 42. člena zakona o gozdovih določi Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice s svojim statutom in z drugimi splošnimi akti, ki jih potrdi občinska skupščina. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. marca 1966. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 1-321-4/66 Krško, 26. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan 1. r. 84. Skupščina občine Krško je po 2. in 5. členu zakona o nagradah vajencev (Uradni list SRS, št. 29-303/65) in 225. členu statuta občime Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1966 sprejela ODLOK o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Krško. 1. člen Mesečna nagrada vajencev, katero izplačujejo delovne organizacije in zasebni 'delodajalci vajencem, ki so v uku na območju občine Krško, morajo znašati najmanj: — v prvem letniku N din 100 — v drugem letniku N din 150 — v tretjem letniku N din 200 2. člen Nagrade se izplačujejo vajencem mesečno vnaprej, najpozneje pa do 5. dne v mesecu, kar velja tudi v času letnega in zimskega dopusta in v času šole. 3. člen Če delovna organizacija in zasebni delodajalci plačujejo za vajenca stroške prehrane, delovne obleke ali internata, lahko te izdatke vštejejo v vajeniško nagrado, vendar pa mora vajenec prejeti v gotovim eno tretjino vajeniške nagrade. 4. člen Nagrade po 1. členu tega odloka se morajo izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega odloka. 5. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o mesečnih nagradah vajencev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 69-641/64). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 12-2/66-1 Krško, dne 26. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan L r. 85. Skupščina občine Krško je po 35. členu zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18-379/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1966 sprejela SKLEP o pooblastitvi določenih uradnih oseb za odločanje v upravnih stvareh in vodenje postopka pred odločitvijo. I Poleg predstojnikov posameznih upravnih organov občine Krško lahko odločajo v upravnem postopku tisti delavci, ki imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo in so že najmanj dve leti poslovali v upravnih stvareh, za katere se pooblaščajo. II Poleg pooblastila po I. točki tega sklepa, daje skupščina delavcem tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo ipod pogojem, da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo in so najmanj 2 leti z uspehom vodili upravni postopek na upravnem področju, za katero jih skupščina pooblašča. III V upravnih zadevah, kjer ni potreben poseben ugotovitveni postopek, lahko opravljajo dejanja v postopku tudi delavci, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo. IV Pooblastila posameznim delavcem izda skladno s splošnim pooblastilom po tem sklepu tajnik občinske skupščine, ki mora poskrbeti, da se predhodno preizkusi znanje delavca, kateremu se daje pooblastilo po odredbi o strokovni izobrazbi, ki je potrebna za opravljanje dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe in o načinu preizkušanja te izobrazbe (Uradni list SRS, št. 27-294/65). V Ko bodo izdana pooblastila posameznikom, mora tajnik občinske Skupščine poskrbeti, da se priimki in imena pooblaščenih oseb objavijo na občinski oglasni deski. Prav tako se mora objaviti tudi za katere stvari se pooblaščajo in poročati o tem skupščini. VI Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje. Velja takoj. Št. 030-1/66-1 Krško, dne 25. februarja 1966 Predsednik Skupščine občine Krško ing. Franc Dragan 1. r. 86. Svet Krajevne skupnosti Braslovče je po 230. in 233. členu statuta občime 2alec in 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradna list SRS, 37/64) po sklepu zbora volilcev z dne 23. januarja 1966 na seji dne 2. februarja 1966 sprejel SKLEP o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste od mostu na Savinji do naselja Braslovče in od naselja Braslovče do naselja Male Braslovče v letu 1966. 1. Za ureditev in asfaltiranje ceste od mostu na Savinji do naselja Braslovče ter od naselja Braslovče do naselja Male Braslovče se v letu 1966 uvede krajevni samoprispevek. 2. Zavezanci za krajevni samoprispevek so polnoletni občani, kd imajo lastne dohodke in ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Braslovče in sicer v naseljih: Braslovče, Rakovlje, Sp. Gorče, Kamenče, Glinje, Poljče, Topovlje, Parižlje, Preserje, Male Braslovče, Zg. Gorče, Podvrh in Dobrovlje. 3. Zavezanci, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, plačajo krajevni samoprispevek v vašim 4 % od katastrskega dohodka za leto 1966. Zavezanci, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali bi prejemajo pokojnino, plačajo krajevni samoprispevek v višini 10% od takega mesečnega dohodka. Zavezancem, ki imajo osebni dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti (obrtniki, gostilničarji ipd.), se odmeri -krajevni samoprispevek v mejah od 150 do 300 N -din, glede na donosnost gospodarske dejavnosti, ki jo opravljajo. Donosnost dejavnosti se presoja glede na višino prispevka od obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, -predpisanega po odloku občinske skupščine. 4. Krajevni 'samoprispevek odmeri upravni organ občine Žalec, ki je pristojen za finance. Zoper odločbo o odmeri krajevnega samoprispevka je v zakonitem roku možna pritožba na Republiški sekretariat za finance. 5. Upravni organ -občine Žalec, ki je pristojen za finance, odvaja sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, na tekoči račun režijskega odbora pri Krajevni skupnosti Braslovče. 6. Krajevni samoprispevek zapade v plačilo 30. aprila 1966. Od zavezancev, ki ga ne poravnajo do 15. maja 1966, -se v skladu s 142. členom zakona o prispevkih in davkih občanov prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za iziterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se smejo uporabiti le za ureditev ceste od mostu na Savinji do naselja Braslovče in od naselja Braslovče do naselja Male Braslovče. S -krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 25.000 N din. Ker bodo celotni stroški za ureditev ceste znašali po predračunu (vezano na asfaltiranje ceste Polzela—Braslovče) ca. 600.000 N din, se bodo ostala sredstva črpala iz drugih virov. Za zbiranje sredstev im za izvedbo del je odgovoren svet Krajevne skupnosti Braslovče, ki je po dokončanju del dolžan sestaviti zaključni račun o uporabi teh sredstev in ga predložiti zboru volivcev v obravnavanje in potrditev. 8. Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno podporo, invalidnino ali minimalno pokojnino, nadalje dijaki, študentje in vajenci. Za minimalno pokojnino se šteje pokojnina izpod 300 N din. 9. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje in na razglasni deski Krajevne skupnosti Braslovče. 10. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 1/66 Braslovče, dne 2. februarja 1966 Predsednik Sveta krajevne skupščine Braslovče Edvard Rossner 1. r. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Laško Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško na skupni seji obeh zborov dne 15. lebruarja 1966 sprejela naslednje SKLEPE I Pavlič Božica se razreši dolžnosti ravnatelja osnovne šole Henina s 1. marcem 1966. II Za v. d. ravnatelja osnovne šole Henina se imenuje z veljavnostjo od 1. marca 1966 Vozlič Franc. III V Skupščino komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev v Celju se delegira Zupančič Rudi. IV V komisijo za določitev prometne vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Laško se imenujejo: Prosen Miha — kot predsednik; Jančič Ludvik in Križnik Otmar. V Ing. Erjavec Jože se razreši dolžnosti občinskega urbanističnega inšpektorata z 31. marcem 1966. Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Celju se izvolijo iz območja občine Laško naslednji državljani: Burkelc Leopold, Ernesti Avgust, Florjančič Vinko, Gorišek Stanko. Grosar Milka, Grimšič Karl, Gospodarič Franc, Gregorčič Stane, Mlakar Mihael, Napret Franc, Hrovat Silva, Jesenšek Milan, Jančič Cenko, Kačič Ljudmila, Knez Ciril, Košir Janez, Kranjc Miran, Kolarič Martin, Potušek Jože, Plavčak Avgust, Kosi Majda, Kastelic Anica, Krivec Ivan, Martinčič Vlado, Senjug Ivan, Škoda Maks, Novak Jože, Povhe Leopold, Potočnik Bernard, Plut Ivan, Puh Franc, Pušnik Rudolf, Požun Stanko, Starc Ivan, Škofič Ignac, Špiler Vinko, Trebše Franc, Travner Alojz, Zdovc Janko in Žafran Anton. POPRAVEK Ob primerjanju z izvirnikom se je našla v odloku Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo občinski upravi za materialne stroške (Uradni vestnik Celje, št. 50/65) napaka v prvem odstavku 3. člena, ki se popravi. Dnevnica za vsak dan službenega potovanja izven občine znaša 4.000 din in ne 6.000 din kot je pomotoma navedeno. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik dr. Jožko Pezdirc — Tisk ČP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna 79 — Naročnina znaša letno 25 N din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 507-3-10.