235. številka.
Ljubljana, v petek 11. oktobra
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan avečer. izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcn mesec 1 gld. 10 kr,   Za podiljanjo na  dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Upravništvu naj se nlagovoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nemščina in Slovenci.
Ni že skoro več prijetna naloga, govoriti in pisati vedno in vedno zoper nemščino. Da se vender zopet danes tega predmeta lotimo, povod nam dajejo razni pojavi v življenji, iz katerih se človek prepriča, da so nam Slovencem le primorani dali več pravic v šolah in v uradu. Tako beremo po časopisih, kako we še le na posebne pritožbe občin na slovenskem Štajeru nemščina kot učni jezik ali obligatni učni predmet umika slovenščini, in kako se tudi na Kranjskem Še vedno v mali meri borimo v dosego popolne jednakopravnosti. Krivo temu je menda to, da merodajne osobe in uradi nemajo še tega živega prepričanja o neobhodni potrebi i zklj učljive rabe slovenskega jezika pri občevati|i s slovensko mladino našo ali z ljudstvom sploh. Kdaj se je spoznalo — da povemo slučaj iz šolskega Življenja — da v 1. razredu slo venske šole ni mesta za nemščino. Na Kranjskem jo je tudi šolska gosposka odstranila. Prigodilo se je v nekem kraji, da jo je kljubu obstoječemu jasnemu ukazu šolski nadzornik vender le hotel imeti v svojem prejšnjem obsegu, in jedino radi tega, ker se mu je pač škoda zdelo, da bi se opustilo to, kar se je že toliko in toliko let Rojilo. Kdaj se je že tudi dognalo — da povem Blučaj iz iz uradniškega življenja — da se pri občevanji s strankami poslužujemo slovenskega jezika. V ta namen se rabijo razne tiskovine z naglavnimi nadpisi. V olajševanje in hitrejše poslovanje bile bi lahko vse take in jednake tiskovine slovenske; toda pri mnogih uradih se še ne misli na to, tudi tukaj ravnopravnost upeljati, češ to spada v „notranje" poslovanje. Slovenci še nesmo prišli Bkozi in skozi do tega jedino pravega prepričanja, da mora vse naše javno in privatno življenje, vse uradovanje in poslovanje slovensko postati. To niti več vprašanje ni. Naše narodno nastojanje je postalo velika reka, ki se več ustaviti ne da. Upiranje posamičnih oseb ali korporacij bilo bi čisto brezuspešno, k večjemu naš napredek nekoliko ovirajoče. Prej ali slej po stale bodo slovenske pokrajine v resnici slovenske, kajti mnogobrojni domoljubi bodo delali v tej točki dosledno in ustrajno; kajti njih prepričanje je, da 8 tem 1) svoj rod ohranijo, 2) da si olajšajo in okrajšajo raznovrstno poslovanje.
V tujem jeziku   poslovati  se  bode  prej ko prej  slehernemu izobražencu dozdevalo preokorno in kaj malo praktično — v obeh jezikih menda pa še bolj zamudno. V tem napredovanji bodemo imeli — ako le ne opešamo s svojim  nastojanjem — najprvo na Kranjskem  slovenske Šole in slovenske urade, in potem po sosednih pokrajinah.   Naši nasprotniki, kateri nas ne urno ali  umeti   ne hote, utegnejo takrat porogljivo reči:   No, zdaj ste zadovoljni, ko ste se nemščine iznebili.   Na to jim bodemo odgovorili:   V naših   pokrajinah  občujemo z uradi in svojimi strankami v domačem jeziku; nem ščina pa  veže naše dežele  z osrednjimi uradi na Dunaji ravuo tako, kakor veže skupni nemški jezik avstrijsko-ogersko vojaštvo pri skupni komandi. Torej nemščina  naj   ostane  vez v  najvažnejših zadevah naše monarhije. Ta pa bodi skrajna koncesija! Večjega območja nemščini ne smemo privoliti.   Naj se nihče vsled tega za nas ne boji, da ne bodemo do volj nemški znali. Kakor se sedaj Francozi nemški, Nemci francoski, pruski in avstrijski častniki ruski uče,   kakor   ima   vsaka  severonemška trgovinska hiša že svojega  ruskega  korresporidenta, tako bo demo tudi  mi skrbeli, da v nemščini  ne bodemo zaostajali. Učili pa se je bodemo prostovoljno iu baš zaradi tega in ker uuamo izredno nadarjenost za jezike, z najboljšim uspehom.   Učili   se je bodemo toliko, kolikor jo bodemo potrebovali, kolikor bode zahtevalo njeno območje,   kadar  bodo že vse naše šole, vsi naši uradi  poslovenjeni.   V razmeri tej potrebi odločilo se jej bode tudi zadostno število ur, kajti Slovenci bodo gotovo praktičneje svoje na črte uravnali, nego so delali v prejšnjih časih tudi pri nas Avstriji, kjer so odmerili jezikom tujih držav in mrtvim črkam več prostora,  nego živim jezikom lastne države in celo več nego materinskemu jeziku dotičnega naroda, za kojega se je šola ustanovila.   Da pa kdaj do tega koraka pride, lotiti se je prve prilike, ki se nam ponuja.   „Slovenski Narod" nas je nedavno opozoril, da spada postavodajal-stvo oreaikah  v  področje  deželnih zborov, da druge dežele že imajo postavo o realkah, le kranj ska dežela ne. No, čuda čez čudo! Potlej smo Slovenci sumi največji nemškutarji, ako si slovenski deželni zbor v slovenski  deželi svoje realke ne pre-drugači, ne posloveni.   Ako slavni deželni zbor želi
slovenskih paralelk na realki v Ljubljani, posnemal bo le le slavno vlado, ki nam je že dala slovenskih paralelk na gimnaziji v Ljubljani in Novem Mestu. Fiat sequens !
Deželni zbor kranjski.
V včerajšnji prvi seji so s dotičnim odsekom, večinoma finančnemu odseku izročila naBtopna poročila: Poročilo o delovanji  deželnega odbora za dobo od 1. septembra 1888 do 31. avgusta 1889. Poročilo deželnega odbora,  s katerim se predlaga računski sklep zemljiško-od veznega zaklada za leto 1888. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izkaz o gospodarjenji  s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za I. 1888.  Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno šolskega zaklada za I. 1888. Poročilo deželnega odbora,  s katerim se   predlaga računski sklep porodniškega zaklada za leto 1888 Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep najdi nškega zaklada za I. 1888. Proračun in računski sklep deželno kulturnega zaklada vojvodine Kranjske za 1 1890., oziroma 1888. Računski sklep gledališkega  zaklada za I. 1888.   Proračun gledališkega zaklada za I. 1890.   Poročilo deželnega odbora,  s katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za I. 1888. in proračun za I. 1890. Računski  sklep    zaklada   prisilne   delarnice za leto 1888.   Proračun zaklada prisilne delarnice za leta 1890    Računski   sklepi   ustanovnih zakladov za   leto 1888.   Proračuni ustanovnih zakladov za leto 1890.   Poročilo   deželnega odbora  o zvišanji oskrbnine in podaljšanji oskrbne dobe za ustanovne deklice v baronice Lichtenthurnovo dekliškem siro-tišči. Proračun zaklada učiteljskih penzij za, I. 1890. Poročilo deželnega odbora, s katerim  se predlaga računski zaključek  deželne vinarske,  sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1888., ločen za šolo in gospodarstvo.  Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske  šole na Grmu za leto 1890. Poročilo deželnega odbora o podporah Šolskim cb-činam za šolske zgradbe I. 1890. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep blaz-niškega zaklada za 1. 1888. Poročilo deželnega odbora, s katerim se  predlaga proračun normalno-
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
Čefiki spisal V&CBlav Benofi - Tfebizsky, preložil I. Gornik. IDr-to.g-1 dtel. II. (Daljo.)
Refunda sklonil se je ušesu Kvetovemu, na mostovži čuli so se koraki in zahreščali ključi.
„Mej tem potrpi — in čakaj do tedna!"
Poslednje besede izgovoril je Refunda šepetaje in hitro odšel.
Ali se vam je splačalo, ogovoril ga je jetuik stopivši mu na pot.
Refunda zmajal je z glavo.
„Ali vam nisem rekel, da ne sme vedeti ? — Vi imate tudi pamet!"
»O tem času navadno še spi. Vso noč prebudi in stoprav za rana objame ga spanje."
Ječar stopil je prav blizu k Refundi.
„ Pridite še jedenkrat--u
„Moral bom dvakrat!"
„Za dobro plačilo ne skrbite. Ta pota so vam porok za to !u
„A to mora biti, dokler mesec raste ... In veste, da nikdar ne utegnem?"
Ondu me kličejo, tu naročajo po meni, drugje me zopet ne spuste, najbolje bi bilo, ako bi se mogel razdeliti na deset kosov ..."
„A pridite. Refunda! — Kedar hočete! — Rekel sem vam: dobili bodete, kar bodete hoteli!"
„Borno videli!"
Refunda pokimal je resno z glavo, potem pogledal ječarja in rekel: „Predno se teden spoji s tednom, bom zopet tu!w In za nekoliko trenotkov stopil je skozi visoka vrata, vodeča na dvorišče v okrajnem mestu brzim korakom, kakor bi se bal, da bi se ta vrata mogla prednjim naj edenkrat sama zapreti, da bi morebiti nič več ne prišel odtod.
Ječar vrnil se je prehodivši in pregledavši ječe ter izpsovavši dobro polovico jetnikov v svojo sobico slabovoljen in zagnavši ključe na mizo sedel na stol z dosti glasno kletvijo,
Ječar Gregora bil je čuden človek, neuljudnejši nego ječe, katere je vsak dan uekolikrat prehodil in pregledal, da mu ni ušel niti pajek predoč novo
mrežo, molčeč kakor stari knjigi v platnicah od svinjske kože na polici v njegovem stanovaji, pobožen, kakor bi bil iz katerega reda — izvzemši kletev, ki pa so mu prihajale na jezik, kakor slina, strasten čitatelj ljubitelj in naudušen čestitelj starih čaBov in poleg tega vsi gospodi zvestejši kakor silne ključanice njegovi skrbi izročenih ječ.
Poleg Boga, gospode in ječ pa mu je že od davnih let tičala v glavi vest, katero je slišal od rajnega otca, da je na pravo od cesarske ceste pud kapelico posvečeno spominu svetega Janeza in Pavla zakopau zaklad še izza švedskih vojsk Skril ga je baje ondu jeden njegovih prednikov. A švedske vojske trpele so dolgo, Švedi neso hoteli iz Češke in predno se se popolnoma pomirili, odšel je oni prednik v večnost. Gregorov pruded bil je takrat majhen deček. To pa je pomnil dobro; tri korake od visoke meje, dva koraka od kapelice proti poludnevni strani, ravno tam, kamor gledata sveti Janez in Pavel — zakopan je zaklad. Ko je nastal v Cehih pokoj in je praded nekoliko vzrastel, videl |o na onem kraji zvečer migljati modro plamence, vbo-lej zagnal je nanj pest krušnih drobtin, a pri tem polotila se ga je vselej  taka groza, da  je moral
11
Šolskega zaklada za leto 1890. Poročdo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep bolniškega zaklala za 1. 1888. Proračuni bolniškega, blazniškega, porodniškega iu najdenškega zaklada za 1. 1890. se izroče finančnemu odsjku. Poročilo deželnega odbora o novih splolnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske, razpisanih na podlagi Najvišjega patenta z dne 19. aprila 1889, drž. zak. št. 53 se ne izroči posebnemu odseku, ampak se bode v zboru obravnavalo. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi pet uovih pazniških mest prve vrste in šest novib pazniških mest II. vrste v tukajšnji deželni prisilni delarnici. Poročilo deželnega odbora o deželnih ustanovah na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu. Poročilo deželnega odbora o dovršitvi konvertovanja kranjskega zemljiško odveznega dolga v novo deželno posojilo. Poročilo deželri"ga odbora glede razširjave trtne uši po Kranjskem. Poročilo deželnega odbora o pobiranji deželue naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji se izročijo fiuančnemu odseku.
(II. seja, dne 10. oktobra 1 8 89. 1.) Deželni glavar dr. Po kl u k ar prične zborovanje ob \.j5. uri in naznani, da vodstvo deželnega muzeja Kudoltinuma vabi poslauce, da si ogledajo muzej in se pome o raznih premembah. Izroči se raznim odsekom dolga vrsta prošenj, katerih pa ne bodemo navajati posebej, ker itak pri rešitvi pridejo še jedenkrat na vrsto. Omenimo le prošnjo ravnateljstva Kranjske gimnazije za podporo revnih dijakov. Kadar se omenja gimnazija v Kranji, vzbuja se pač splošna želja, da se Kranjska gimnazija še dalje obrani.
Vrše  88   potem   volitve   v razne  odseke. — Deželni odbor nasvetuje za finančni odsek 11 članov. — Poslanec K lun pa nasvetuje pri ogromnem delu, ki ga bode imel finančni odsek, 13 članov. Predlog se vsprejme. — Izvolijo  se  v finančni odsek  sledeči poslanci: Dr. vitez Bleivveis-Trste-niški,  Detela,  Gorup,  Hribar,  Klun,  Murnik (načelnik), Suklje, ViSnikar, dr. Vodnjak, bar. Žvegelj (namestnik), Luckmann. dr. Schaffer In bar. \Vurz-bach.  —   V   sedaj   združeni   gospodarski in upravni odsek izvolijo se poslanci:  Detela (načelnik), Kavčič, Kersnik, Murnik, Pakiž, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar, bar. Tauferer (namestnik), baron Lichtenberg in Braune.
Pred volitvijo odseka za presoje vanje letnega poročila, nasvetuje poslanec Klun, naj se isti pomnoži oil sedem na devet članov, sploh pa naj se poročevalcem druzih odsekov uaroči, da rešijo dotične prošnje in zadeve, tikajoče se poročila deželnega odbora  ob jednem  s svojimi  drugimi od-
sekovimi referenti.
Poslanec Detela &e temu predlogu odločno protivi ker je prekoniplikovau. Ako treba, naj se postopa kakor v prejšnjih zasedanjih in naj se iz ločijo paragrafi, pripadajoči finančnemu ali združenemu gospodarskemu in upravnemu odseku in mu izroči, da o njih poroča. Pri glasovanji odkloni Be predlog K luno v in vsprejme predlog poslanca D e te 1 e.
Izvoljeni so v odsek za letno poročilo deželnega odbora poslanci: Klein, Lavrenčič, Ogorelec, Pfeifer, Žitnik, Stegnar (načelnik), Erv. grof Auers-
hočeš nuče.Š /.bežati. Zaklad iskala sta Gregorov ded in otee, a iskala -ta zaman in potem sta opustila trud, mislec si. «ia ima vse svoj čas in tudi ti novci. Kdor izmej njunih potomcev jih ima najti, oni jih bo tudi gotovo našel.
Ječarju Gregor i se je o zakladu pod kape-pelico nekaj časa sanjalo slednjo noč. Od svetlobe ni videl niti zlatu niti srebra. In meroma pred dvema letoma videl je m njega otc;», kakor bi bil živ, kako mu kaže v sanjah s prstom desm; roke h kapelici in kako ni u pri tem grozi, čemu se ne briga take dedščine.
Z Refundo poznala sta se dve leti. Posodil mu je takrat redko knjigo nekdanjega Slanskega dekaua Janeza Raupilija: Okrepi j en je stanovitni potrpežljivosti. In pregledujoč ono knjižico našel je slučajno star, že od moljev ogloden list, ua katerem je bila natiskana molitev do svete Krone Matere Božje pomočnice v revščini in močne hraniteljice sosebno onih, ki iščejo zakladov. Ječar Gregora je od takrat vsak dan dvakrat, včasih tudi trikrat skrbno s tako gorečuostjo ponavljal list od besede, s kakeršuo je poklekoval le ne veliki petek k božjemu grobu.   A molil je zaman.   Pred letom
perg (namestnik), baron Rechbach in grof Lev Auersperg
Takoj po dveurni javni seji imel je finančni odsek svojo sejo, da razdeli posamična poročila.
Prihodnja seja je v torek dne 15. oktobra ob 10 uri.
Politični razgled.
Voli anjo dežele.
V Ljubljani, 11. oktobra.
Ne le pri nas, temveč tudi na Čeikem imajo mnogi slovanski stariši grdo navado, da pošiljajo svoje otroke v nemške šole. V nemške šole v Pragi se je letos upisalo 1534 čeških otrok, mej njimi 1010 devojk, dočim se je upisalo v češke šole le 29 nemških otrok. Zares se mora vsakemu čudno zdeti, zakaj je baš deklicam nemščina tako potrebna, da jih stariši tako rinejo v nemške šole. — Deželni zbor bode razveljavil volitev treh mla-dočeških deželnih poslancev dr. Julija Gregra, Tek-lija in Turne. Staročeški klub volil je predsednikom dr. Kiegra, njegovima namestnikoma pa dr. Zeithammerja in Trojana.
V nioravNkein deželnem zboru bodo Cehi sprožili letos vprašanje o osnovi Češkega vseučilišča v Brnu in vprašanje o osnovi okrajn h zastopov. Tudi premembe deželnozborskega volilnega reda bodo zahtevali, ker je sedanji volilni red jako kri vičen za Cehe. Deželnozborska večina se bode pa javaljne ozirala na češke opravičene želje.
ViiaiU** <Irž«ave.
V Srbi ji se narod jako naudušuje za Rusijo. Po Belemgradu se često sliši peti ruska himna. To ima poseben pomen, odkar se je vrnil metropolit Mikaj i. Načelnik cerkve srbske povsod hvali in pouzdiguje Rusijo in izraža zadovoljnost svojo, da se Srbija približuje Rusiji, katerej je bila nekaj let nehvaležna. V cerkvah se v molitvah hpominjajo ruskega carja, često še pred kraljem srbskim. Narod srbski je trdno preverjen, da mu Rusija le dobro želi in da od njega ne zahteva dru/.ega, nego da jej je hvaležen za skazane dobrote - Mej srbskimi radikalci bode kmalo nastal razpor. Katic in več somišljenikov se noče pokorjevati voditeljstvu Pusica.
Princ Ferdinand je izdal sledečo proklamacijo, predno je odšel iz Dolggavskfl : „Svojemu mnogo-Ijubljenemu narodu I   Ker za nekaj časa ostavimo kneževino, da pohodimo vzvišeno mater svojo, prin-cesinjo   Klementino, saksonsko - kohurg - gotsko in nekatere drugo sorodnike,  imenujemo po članu 19 ustive našim oskrbnikom in voditeljem  dežele svo jega ministra notranjih zadev in ministerskega predsednika Stambulova, kar naznanjamo svojemu mno-goljubljenemu narodu.   Dano v palači svoji v Sofiji dne 26. septembra 1889. Ferdinand." Princ ostane na tujem baje 8 dntj.   Njegovo poLovauje se sod«, da ima  tudi nekaj   politične važnosti, kajti utegne biti v zvezi z vestjo o priznanji  njegovem bolgarskim knezom.   Morda je  pa   tudi že princ zaradi lega odšel iz B ilgar.ske, ker sluti, da bi se Nemčija in Rusija utegnili  tako sporazumeti, da mora on ostaviti deželo. V tem slučaji bi se več ne vrnil v Bolgarsko,  če bi zvedel,  da se je pri shodu cesarja Viljema in carja Aleksandra v Berolinu kaj tacega sklenilo.
Mej ltiiiiiiiuijo in Rolgurijo je že nekaj let prepir zastran policijskih in ribarskih pravic na nekaterih Dunav.skdi otocih. Sedaj sta se Bolgarija in Romunija dogovorila, da to stvar uravna komisija iz zastopnikov obeh drŽav. Bolgarska vlada je imenovala za odposlance svoje gospode Stojčeva, Sešedijeva in Nestorova.
Oe tudi so končane volitve za francosko zbornico, se vender ne ve,   kako .se bode razvijalo
razoralj so travnik okrog kapelice, iu dež ter sneg spral je oči svetemu Janezu in Pavlu
A Gregora še ni obupal. Pred kakima dvema tednoma poveril je obiteljsko skrivnost Refundi. Slišal je že davno o njem, da je modrejši nego vsi puščavniki v okolici. Zgodilo se je že marsikdaj, tla duše, katere je on zagovoril, neso imele miru, a katero je Rvfuuda blagoslovil, o oni ni nihče nikdar ničesar slišal. A Refunda imel je svoje umenje za dragocenost. Vsakemu se ni tako hitro ponudil.
Zadnjič sedel je ječar pri vratih na kamenu zamišljen, kakor bi ga bili gospodje izgnali iz službe. Uzrok njegove zamišljenosti bila je govorica, da bodo kapelico svetega Janeza in Pavla podrli, ko speljejo ondu novo cesto.
„ Potolaži vas Bog, Gregora! — Ali vam je kdo umrl V — Čemu ste tako žalosten?"
Rofunda ni imel navade dolgo govoriti, sosebno ne v mestu in pri tem na „ringu". Besedo za besedo in bilo je konec. Danes pa je sam obstal, ua-govoril Gregoro in ravno pred vrati vedočimi v on-dotne ječe.
parlamentarno življenje prihodnja leta v Franciji. Nobena stranka v zbornici nema absolutne večine, saj se niti ne ve, katera stranka je najmočnejša. Oti-cijozna poročila trdijo, da je najmočnejša zmerno republičanska stranka, toda vlada prišteva k zmernim republičanom, tudi Brissonovo skupino. Če se pa bo Bri8son pridružil radikalcem, bodo pa ti najmočnejša frakcija v zbornici. Monarhisti so imeli v prejšnji zbornici 180 poslancev, v sedanji jih pa imajo le 158. Mandatov, katere so zgubili monarhisti, pa neso dobili republičani, temveč boulangisti, katerih je v novi zbornici 49, v prejšnjej jih je pa bilo le 6, tako da se mora reči, da je tudi Bou-la-iger dosegel precej uspeha pri volitvah, če tudi njegov uspeh ni tako velik, da bi mogel pričakovati uresničenja svojih želja t Sodi se pa, da bode boulangistična Btranka v zbornici kmalu razpala, ker nema pričakovati uspeha in se bodo njeni privrženci največ pridružili republičanom.
Dopisi.
Wj Oori&kcga 10. oktobra. [Izvirni dopis.] Daues zboruje naš deželni zbor. Izvolitev deželnih odbornikov je kaj važna stvar. Vsak zbor imenuje svoje najboljše moči v odbor, kajti ta je izvrševalec tega, kar zbor sklene. Od izvrševanja je pa veliko odvisno. Kaj nam pomaga, če se postave dajejo, a ne tudi izpeljujejo. Tedaj le bistroumen, neumorno delaven poslanec, čegar srce bfje za blagor naroda, naj bode odbornik. Takega moža imamo mi Goriški Slovenci in nanj vse misli. Ta je Anton dr. Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici. Ta mož je krepak na duhu in na telesu, izvanredno duhovit in celo učen. Noč in dan deluje v korist naroda, tu z besedo, tam s peresom. Ta mož je naša dika in ponos. Goriška brez dr. Gregorčiča je ladija brez krmarja. Saj je vsemu na čelu, kar imamo. Prepričani smo, da bo voljen č. g. dr. Gregorčič deželnim odbornikom.
Misliti  si toivj  ne moremo,  da bo izvoljen dežeinim odbornikom g. dr. Nikolaj Tonkli, saj je prišel ta mož le po milosti v deželni zbor,  ker ni bilo druzega kandidata.   Tega moža kinča narodna mlačnost, nič posebnega, še kaj navadnega nima na na sebi. Gorje narodu, čegar razumništvo ni uzorno, delavno.  In kako  potrebujemo delavcev!   Ta mož zahaja rajši mej Italijane, kot mej nas  Pri letošnji veselici  delavskega  podpornega   društva  šel je iz Gorice zaradi opravkov?!   Če ni sposoben ta mož za poslanca,  sposoben je še manj za odbornika. Naši poslanci te morajo ozirati na ljudsko željo in ne na osobno naklonjenost.  Ne bi bilo torej pravično, Če se zmožnega, zaslužnega  delavca prezre, namesto njega  pa imenuje na  tako važno mesto mlačnežu. — Tisti „gospod",   kateri  je  iz kleče-plazja do višjih večino Goriškega duhovstva zapeljal, da je delalo pri neki priliki zoper svoje prepričanje iu kateri tudi to Nikolajevo kandidaturo napravlja in pospešuje samo iz ozira na osobne koristi, naj ne pospešuje stvari,  ki so narodu v kvar. Vsi delajmo, da se bo zasluga venčala, in narodna in ne osobna korist pospeševala. Če se ne izpolni zdaj narodova želja, postane naš prvi poslanec č. gosp. dr. Gregorčič pri prihodnjih državnih volitvah naš državni poslanec.
Vi vidite torej, da ljubi in čisla naš razumnik in naš posestnik duhovnika g. dr. Gregorčiča Čez vse. Jednako temu čislan je pri nas od nas vseh
' ■ M—B---^
„In no tako — tako! Marsikaj trapi človeku
glavo !"
„Z zločinci imate križ — goreče peklo! Z vseh kotov sveta pripeljejo jih sem. In sosebno zdaj! Veselite se lahko celih kop ... V Podlesji se že začenja."
Gregora pa je bil, kakor ne bi bil slišal. V vsaki potezi dosti dobro rejenega obraza njegovega bila je čista mrzkost.
„In do kosti zebe! — Slišite Gregora! — Mraz v kosteh je jako neprijetna bolezen."
„Res! Tako sem se nekako zamislil! — Ali se vam ne mudi, Refunda?"
„Nemam kaj opraviti!"
„Ali bi ustopili za trenotek?"
Refunda ozrl se je proti zahodu. Soloce bilo je še visoko. Potem premišljal jo trenotek in se zagledal v vegast tlak.
„Hotel sem že itak dav o nečem govoriti z vami."
„Res, da hočem še danes priti do Zelezuic!" Refunda ozrl Be je zopet na Boluee. „Prišli bodete jutri, če ne danesla „Skoro da imate prav!" (Daljo prih.)
naš pesnik č. g. Simon Gregorčič. Oba sta v pravem pomenu besede izgledna, pobožna moža, ki ži vita le jedino za blagor domovine. Jeden nas na-udušuje s svojimi pesmimi, drugi nas pa vodi na politično-gospodarskem polji k novemu življenju. Vidi se torej iz tega, kako je treba živeti in delovati duhovniku, ako boče, da bode njegova veljava mej nami rastla. To se ve, vsi ne morejo biti pesniki in politiki, a vsi so lahko taki, da bo vodilo njih mišljenje in deiovanje dober sad
Nespametno je torej, da se pošiljajo gospodu dr. Mahniču zaupnice, možu, kateri na to dela, da se pri nas vse zatre, kar je večno lepo. To je nevarna pot, za odgovor dobi — Podraga. — Pu-Btimo torej vsi one napetosti na stran in delajmo složno v pravem duhu v korist naroda.
Pisma iz Pariza.
(Piše A. Bez en Se k.) XXI.
24. avgusta.
(Galerijo slik v Louvru.) (Konec.)
Sledi „Galerie des sept mčtres", katera nosi svoje ime po širini sedmih metrov. Jako polna izraza je slika od Mantegne: „modrost premaga strasti", in pa od istega: „Madone de la vietorie". Giotto je preuzorno in verodostojno predstavi! sv. Frančiška, ko prejema rane Kristove. Gozzolijev sv. Tomaž Akvinski predstavlja nam živo duhovno zmago modroslovca. Giovani da Fiexole slika venčanje Marijino in čudeže sv. Dominika; ta je, kakor pravijo estetiki, najlepša slika tega umetnika. L o Spagnol freska iz vile Ma-Jjanske pri Rimu, predstavljajoča v vzvišenem zmislu Boga očeta in evaugelije. Kupili so to fresko za 200.000 gld.
„Grande galerie", dolga 300 m obseza italijanske, španjske, vlamske, holandske in nemške slike. Mej italijanskimi sem zabeležil: Albert in i: Madona z detetom. „Zadnja večerja", kopija od slike Leonarda da Vinci iz refektorija pri „Maria dela gra/.ia" v Milanu. Od istega umetnika je „Bahus". Bonifacio: Lazarovo ustajenje od mrtvih. Vašari: Objavljenje Mariji. Ta slika napravi tako velik utis in predstavlja tajinstven prizor i/, svetega pisma tako ginljivo, da se človeku pri daljnem gledanji in razmišljevanji vzbude naj-religiozneja čutila, ter da se more samo z rosnim očesom ločiti od te rajske slike. Ravno protivno, strašen, odvraten prizor je izražen v P. Verone-sijevej sliki: »Razdejanje Sodome". Iz prejšnje slike ti sije nasproti blaginja, blagoslov božji, uda-nost v voljo Vsemogočnega; iz zadnje pa kazen, prokletstvo, pregrešuost in njen plod. Tizian: učenci Kristovi v Emavsu; venčanje Kristovo s trnjem. Te dve sliki ste veren izraz svetopisemskih dogodeb, kakor si jih more naslikati samo najple-meuiteja fantazija.
Od španjskih umetnikov so najslavneji: Ribera: Pastirji molijo pri jaslicah; Krista pola ga jo v grob. Muri 1 o: brezmadežno spočetje Ma lijino; Madona z rožnim vencem; „vierge au Cha pelet". Za poslednjo so plačali 10.9D9 frankov. Rojstvo Marijino. Velasquez: podoba Don Pedra de Almira itd.
Mej nizozemskimi  slikarji  je  na prvem mestu Rub en s, kateri je naslikal celo vrsto podob, tikajočih se proslavljenja Marije de Medici in Hen rika IV.   Historične osobe so posnete po življenji, a pri njih se nahajajo mitologični  in drugi fanta stični obrazi in celi prizori; n. pr. vladanje kraljic' kjer je ves Olimp zbran, da jej svetuje in pomaga pri izpolnjevanji njene  zadače    Sreča vladarstva Kraljica sedi na prestolu z žezlom in tehtnico, pri njej Minerva in Amor. Geniji nauka in umetnosti naslikani kot krasni  otroci,  prejemajo svetinje in lovorike.   Takih skupin in fantastičnih prizorov je polno.   Zadržaj je torej  treba ločiti od oblike; ta je umetniško lepa, a  predmet je včasih prisiljen Od RubeDsa je tudi: „zbor pri božjej poti". V tej  sliki  so  predstavljeni strastni  prizori, ki se gode včasih ob takih prilikah celo na hladnem severu.   Da je še le videl, kako se godi na vročem jugu, bil bi Rubens odložil kist, pa bi bil gledal in se ž njimi veselil prav po domače, podobno onemu stenografu, ki je bil toliko naudušen od besed slav nega govornika, da je  pozabil svojo dolžuost, ter uteknil svinčnik za uho, pa poslušajoč zrl v razžar-jeno obličje govornika. — Van Dyck je dobro na slikal Karla Ljudevita, vojvodo bavarskega, in Ro
berta, vojvodo kumberlandskega. Od istega je: av. Devica „au Donateur' ; kakor tudi: Venera zahtevajoč od Vulkana orožje za Enejo. Franc Hals naslikal je znamenitega filozofa Descarta; in še tri druge slike so od njega, katere so bile kupljene za 100 000 frankov.
O dvorani ,de I' ecole fran^aise" bi se dalo več povedati, kakor o vsaki drugi. Vender zdi se mi, da so iz tega oddelka vzeli več slik v razstavo, ter so jih izložili v onem delu palače lepih umetnosti j, kjer se predstavlja stoletnica umetnosti francoske, o katerem sem nekoliko že poprej pisal. Naj objavim tukaj samo še sledeče: V dvorani, imenovanej „salle des etats" nahajajo se slike francoskih slikarjev devetnajstega veka. Od Ingresa: apoteoza Homerjeva. Delacroix: Zajetje Čari grada po križarjih; od istega: pobijanje kristijanov na Kiosu za časa grških borb za osvobojenje leta 1822. Od istega: Žene v haremu. Prud'hon: Krist na križi, Gre uze: Mlada deklica. Char-din: Benedieite : Nattier: Magdalena. Couture: Rim za propadanja. Leopold Robert: žetva v pontijskih močvarah itd.
V dvorani „des sept — cheminees" so vredne posebno sledeče slike, da si jih pogledamo: Antoine Jean Gros: Bonaparte obiskuje bolnike ob priliki kuge v Jafi. J. L. David: podoba Pija VII. Gospa Le brun: podoba njena in njene hčere. Prud'hon; božja pravičnost in maščevanje. David: Sabinke, stopajoče mej boreče se Rimljane in Sabince.
Na zadnje še treba spomenoti lepo zbirko „La Caze", katero je sporočil doktor istega imena Louvru pod tem pogojem, da se nikdar ne bo raznesla, ampak da ostane skupaj, kakor jo je on sestavil. Obseza proizvode francoskih in nizozemskih umetnikov.
S tem smo prišli brzo do kraja iz jedne dvorane v drugo, kolikor je pač mogoče videti, če gre človek dvakrat notri gledat. Ako hodiš sem ter tja in upiraš pazljivo svoj pogled zdaj v to zdaj v ono sliko, postane po preteku treh ali štirih ur ne samo oko čisto utrujeno nego tudi noge začnejo pešati. A od tega bogatega zaklada, ki Ri ga razgledoval, (»stanejo le one slike najbolj žive, od katerih si že poprej videl kopije, ali pa so ti znane po zadržaju historičnem, svetopisemskem in mitologičnem. Na drugo se Bpominjaš samo tedaj kadar odpreš spet svojo beležno knjižico in prečitaš utiske, kakor ai jih v onem trenotku z nekolikimi ležil, ko si imel sliko pred očmi.
To pismo je kratek posnetek pa iz kataloga, po kojem sem se dajoč bogate zbirke v krasnih dvoranah velikanskega Louvra.
besedami zabe-
iz te knjižico in rokovadil zagle-
— (G os po d F. S. Vilhar) je glasbotvoril in pevskemu društvu „Slavec" posvetil krasen moški zbor h tenorsamospevotn „Nočna pjesma". Tenor samospev pisan je, kakor je g. skladatelj na prvi strani opazil, za starega njegovega prijatelja, g. Iv. Medena.
— (Umirovljen) je na svojo prošnjo in z naslovom šolskega svetnika g. prof. Fr. Kander-nal, ki je mnogo let služboval na Slovenskem in je izvestno mnogim čitateljem v dobrem spominu.
. — (Umr la ) je danes gospa Rozalija L u k a n , rojena Treo, soproga g. Jakoba L u k a n a, znanega zdravnika in posestnika v Št. Vidu pri ZrtiČini. Lahka jej zemljica!
— (Okrajni zastop Šoštanski) je po novih volitvah sestavljen tako: Gosp. Fr. Skubic, župan iu zdravnik v Velenji, načelnik; gosp. Ivan V o š n j a k , trgovec v Soštanji, namestnik. O lbor-niki so gg.: Dr. I. Lipold, I. Scharner, M. Tajnik, M. Pristovšek. D. pl. Lap p in I. V o š n j a k.
— (Zoper trtno uš) energično postopa nemška vlada ter ne štedi pri stroških, da bi zatrla to škodljivo spodjedo trte. Izdala ju dozdaj že 2,049.904 marke, in sicer za nadzorstvo nad t rini m i nasadi 580.654 m , za desinfekcije 922.607 m., za odškodnine 546 642 m. in to za 94 hektarov, na katerih je bila najdena trtna uš. Avstrijska vlada pa, ki ima opraviti s trtno ušjo na desetkrat tolikem prostoru, potroša na leto 30.000 gld. za vse naprave proti filokseri, katera uniču/j vsako leto na milijone goldin rjev narodnega premoženja
— (Ormoška graščina) prodala je letošnje vino, kakor čitamo v „S!ov. Gosp." po 100 gld, štrtinjak.
— ( Po vo d e n j.) Iz Zagreba se javlja dne 8. t. m.: Vsled dolgotrajnega deževja je Sava silno narasla, ter prodrla nasipe pri Velesevci na dveh krajih. Vse Posavje je pod vodo. V peterih vaseh sega voda pri hišah celo do streh. Most pri Martinski vasi se je podrl in promet je ponehal. K sreči jenjalo je zdaj deževati.
— (V Bosni in Hercegovini) pričelo se je nakupovanje „duhana" (tabaka). V Hercegovini bode vlada nakupila 24.000 stotov duhana. Naiveč, to je 11 tisoč, kupila ga bode v Ljubuškem okraji, 5800 stotov v Mostarskom, 5000 v Stolačkein okraji i. t d Povprečno izdala bode vlada za tabak v Hercegovini letos blizu poldrugega milijona. V Iiosni pa bode kupila le kacih 3000 stotov, in Bošnjaci dobili bodo 150 do 170 tisoč gld. Hercegovski tabak je mnogo bolji od bosenskega in plačuje se po 170, 135, 100, 65 in 45 gld. kvintal, kakor je blago.
Domače stvari.
— (S e k v e s t r a c i j a graščine D jako v-sk o.) Z veliko slastjo priobčujejo razni listi vest, da je upravni odbor Virovitiški predlagal, da se cerkveno posestvo Djakovsko sekveBtruje, ker je nekda vladika Strossmaver opuBtošil tamošnje hraBtove gozde in protizakonito obogatel za mnogo milijonov. „Obzor", ki je nam v tem oziru pravi vir, pa pripoveduje, da so se odborovi člani z nevoljo upirali temu predlogu, da je vse meščanstvo v Oseku vznemirjeno, da hočejo v bodoči seji izreči Stroflsmaverju zaupnico in da pojde mnogobrojna deputacija meščanov v Djakovo, zagotavljat ljubljenemu vladiki neomejeno udanost svojo. „Obzor" pravi naposled, da se je ta korak že davno priprav ljal in da se že od nekdaj vladiki Strossmavorju delajo vsakeršne zapreke. Zakaj se namerava dob rotvornemu vladiki zamašiti jeden vir njegovih dohodkov? — to naj si cenjeni čitatelji sami razrešijo, teško jim ne bode. Sicer pa Be bode na pravem mestu že še poiskalo pomoči in razgalilo postopauje, katerega s pravim imenom niti krstiti ne smemo.
— (Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo zvečer predstavlja se prvikrat: »K as tor in Poluks." Veseloigra v jednem dejanji. Po K. pl. Kohleneggu preložil Ig. Borštnik. Druga igra pa bode: „Išče se odgoj ni k". Igra v dveh dejanjih. Po francoskej: „On demande un gouverneur" comedie en deux actes par A. Decourcelle & Jaima fils, poslovenil Valentin Mandelc.
— (Slovesno dekoriranje) g. naduči-telju Leop. Belarja z zaslužnim križcem se vrši po gospodu mestnemu županu v nedeljo 13. t. m. ob 11. uri v II. mestni šoli na Cojzovej cesti.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Berolin 10. oktobra. „Borsenzeitungu javlja, da bode nova vojaška predloga zahtevala 10G milijonov, izinej teh 80 milijonov za železnice. Razven tega zahtevali se bodo krediti za brezdiinni smodnik in za artilerijo. Po drugih virih bodo zahtevani  krediti   se višji.
Berolin 11. oktobra. Car došel. Pozdravila sta se s cesarjem in se ponavljaje objela. Car segel je Bismarcku v roko. Car in cesar peljala sta se v odprti v čveter pred-prezeni kočiji skozi vojaški špalir na rusko veleposlaništvo. Ljudstvo najsiuipatieneje pozdravljalo.
Pariz 11. oktobra. List „XIX. Siecle" javlja, da je nemški veleposlanik Mttuster pred-včeraj dobil belo, prevezano in zapečateno škatljico z naslovom na cesarja Viljema. Policija je škatljico v občinskem laboratoriji odprla. V njej bilo je šest z navadnim smodnikom nabasanih re vol verski h patron in listek z besedami: Tu imate dokaz prijateljstva rodoljuba francoskega. Preiskava se je pričela. Misli se, da je vsa stvar le slaba šala.
Kazne vesti.
* (K Pariški svetovni razstavi) razprodalo se je do 30. m. .p. 21,707 159 ustopnic. Tudi pretekli teden obiskalo je razstavo povprečno po 120 000 oseb na dan.
* (Tatvina v gledišči.) V Budimpešti ukral je nepoznat tat 7. t. m. zvečer mej predstavo v ogerskem ljudskem gledališči Ladislavu Mateju, trgovcu iz Kecskmeta, listnico, v kojih je bilo shranjenih 1-1.500 gld. Nesrečnemu trgovcu prerekal je lopov na jako umeteljni način suknjo in telovnik ter skrivaj izmaknil lepo vsoto bankovcev. Zločinec bil je nekda okradenemu možu vedno za petami in dobro vedel, da tiči v listuici prekrasen plen.
I z j a ir a«
Podpisani volilci izjavljamo s tem pismom, da je naša srčna želja, da bi v deželni odbor prišel tudi priljubljeni naš dr. Anton Gregorčič, katerega vsi jako cenimo in čislamo. Ako bi se tudi ne uresničile naše želje še zdaj, povemo pa ob prvi prihodnji priložnosti, da poznamo svoje pravo zagovornike in da poznamo tudi tiste, ki so zagovorniki le Rvojih koristij.
V Bolci, dne 8. oktobra 1880. Ivan Šulin, CezareOstan, Fran Fon, Matija P i r c, Anton Dur java, Anton Kutin, Leopold K e n d a , Ivan Dur java, Anton Mi-helič, AndrejMihelič,JosipKenda, Ivan Šuler.
(Original smo poslali gospodu dr. Nikolaju Ton kl iju.)
i.jiulsUn hh-iIsIvo. Mul u \ n „Francusko žganje" dajo ravno tako uspešno kakor cono sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ule9ih. Cena sto-Klenlol 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlaiiben 1*. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (56—18)
rsr-W * rvrr-c,y
m
iJMJMKl IW
m t«,j i
zh vse leto gld. 4,60; 2-3 pol !eta
1.15.
leto ;
gld. 2.30; za četrt lota gid 1.15. | \
S2JKE
Lotcrijiie srečke 9. oktobra. V Prag i :      28,     74,     75,     69, 72.
rM? u j c i :
10. oktobra.
1'ri Halici : llirsch iz Schottvvfna. — Ciasser iz Gorice. — Auerspeik iz Thuna. — Pfeifer s Krškega. — Go-rup /. Reke. — Kellner iz Celovca. -- Mohr, Lukhsedsr iz Gra'ica. — Klement, Krenuti, IJrod iz Krna. — Cernek, Engel, Kliepern, llubar, Ratzol, \Viseuberger, Biruian, Ko-senberger, Kouigstein, Mayer, Kemrov, Martinak, Kleraet, Stronn r, GlOM z Dunaja.
Pri Slonu: 1'lauiinak, Iler-5, Ilumel, Bhss z Dunaja. — Szekelv iz Velike Kaniže. — Maurid z Lipe. — Gros-inan iz Novega Masta. — Keck iz Gradca. — 1'otokar iz Kamnika. — VVeisskopf iz Prage.
Pri Južnem kolodvoru: Sc.hmitz iz Gradca. — -Pefinik l Dunaja. — Marini V
Meteorologično poročilo.
s	Cas opazovanja	tanje barometra * mm.	Tem- Ve-peratnra j trovi		Nobo	Mo-krina v mm,
z 0	7. zjutraj 8, popol. t. zvečer	7828 min. mm. 7324 mm.	19-2°C 12 8° C	si. jz. m. j z. si. jz.	obl. d.jas. d.jas.	000 mm.
Srednja temperatura 154°, za 31° nad norn-.aioni.
^DuL^aa^slsa. "borza
dne 11 oktobra t 1
(Izvirno ielpgrafic.no poročilo.!
		vcera,	—		dan*-1
Papirna renta		gld. H3-8=S	—	gld	«3-9o
S/ebrna renta		84 8t»	—		S4 7o
Zlata renta ....		,    110-50	—		109 SO
"> ,, marčna renta		,    99 55	—		9il-6o
Akcije narodne banke .		,   921- -	—		922
Kreditne akcije .   . .		.    J'T, 2"»	—		806 7."»
1,'Mliin:, .....		119v>i 1	—		■ 19 ."-'i
Napol.....			1		9*4«
C. kr. cekini ....		, 5B7			5-H7
		B8'86	—		58-3f>
4°/0 državne sreSke iz	. 1861	260 gid.	132	gld	fiO
Državne srečke iz 1. It	■64	10O ,	17«		50
Ogerska zlata renta 4°	•   • •		100		40 .
Vgerfka papirna renta		oblig.	96		60
5''/0 štajerske zemljišč, odvez.			—	„	—
Dunava reg. srečke 5",	0	100 gld.	122		40
Zemlj. obč. avstr. 41,'./		zast. listi	120		—
		100 gld 10 „	181		50
			19		—
■\kcije anelo-avstr ba ike		120 „	142	„	40 .
Traminway-druAt veb	17(1   gld.   a v.		28 1		—
Bolestnim srcem naznanjamo znancem in prijateljem tužno vest, da je naSa priljubljena, nepozabna soproga in mati, gospa
Rosalija Lukan roj. Treo
po dolgi in mučni bolezni danes zjutraj ob 6'/v uri v Gospodu zaspala.
Pogreb bodo v nedeljo dne |13. t- m. na pokopališču v Št. Vidu.
Sv Badttine maše se bodo bralo v Št. Vidski žnpni cerkvi. (845)
V Št. Vidu poleg Zatičine, 11. okt. 1889.
Žalujoči ostali.
Ive
Na prodaj je j
lestvol
Gierkovo
veliko mehanično svetno in originalno avtomacno
gledališče
na cesarja Josipa trgu.
Jutri v soboto dne 12, oktobra 1.1.
velika predstava
®S(§r z novim programom.
V nedeljo dne 18. oktobra t. 1.
2 veliki predstavi.
Kaćctek oli I1,,, uri popol ml ne in 1 8. uri zvcocr.
PROGRAM: I.  Aft-ra. prestolnica velicega niogula indijskega. II. BVtva ln vzetje Plovne, ujetje Oamana pele dno 9. decembra 1877. III.  Novi avtomatični umetniki in metamorfoze.
II koncu:  Spremenljive diorame s popolnoma novim programom.
Vse natančne e se razvidi iz plakatov in katalogov.
Vsak dan ob l/»8. uri zvečer predstava.
Z velespoštovanjem (843)
Makso Gfierke, Oskar Gierke,
ravnatelj.
poslovodja.
Poštna upraviteljica
popolnoma /.možna tega posla, — z izvrstnimi spričevali,
išče sluLŽ"be.
Ponudbe pod: T. W. Vrhnika. (830-1)
5 obsezajoče II oral, in sicer 6 oral zemljišča, i
♦ 5 oral gozda, zidano poslopje, žago in malin, ♦
katera donašata obilo dohodkov.
Posestvo leži blizu večega premogokopa v najlep&em kraji in je oddaljeno pol ure od postaje južne železnice.
Prodalo s« bode brez vsake ovire in aicer zaradi starosti posestnika in ker je brez naslednikov.
Cena je 6000 gld., polovica kupnine se lahko uknjiži na zemljišče.
N   Več o tem se izve" pri upi avništvu »Slovenskega Naroda". (841)
ia prodajalnico z raznim blagom, katerega glavna
naloga bi bila upravljati posel denaruičar ju. vspref-meni takoj ali pa  1. novembra t. I. — Več o tem
Be izve pri upravništvu „ Slovenskega Naroda".      (840 — 1)
Strojevodja (mašinist)
ali
izprašani kurjač
vsprejme   se   v tovarno.
Natančneje pri upravništvu tega lista. (839—1)
Prodaja malina in žage!
V INmImIciiuIi li. si. 11>, tri četrti ure od IMbuiee, ob deželnej
cesti liječe posestvo, obstoječe
iz hiše, malina na štiri kamene, stope, žage, gospo-spodarskega poslopja s 15 orali rodovitne zemlje,
prodajalo se bode
4f^T ti ne 111. oktobru i. I. na prostovoljni dražbi.
Natančneje izve se pri slav. Supav ti v Itihniei. (b42)
Kopanje v slatiui in vjpklenici upliva po-eohno  pri: protlnn,
Ijoločinali iiuikril, malokrvnosti, ženskih   bolezniii, bIh-bottib 1. t. d.
Sl ' ■ JI) , V.  .■ [M»
<>«lii. l>r«>Niit>kl
(brasplabio) oa rov-iialoliMfvtt : k<>-
paliie« KmiciK-r
lilizu i i........r a
Avi so!
Opozarja se na razglas št. 857 zaradi zagotavljanja zakupne oddaje kruha in ovsa v Bruck u na M., Strassu in Radgoni, — potem krilila v postajali Marein, Judenburg, Ljubno in Piber za Čas od 1. dne januvarja do 31. dne decembra 1890, ki je bil objavljen v „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost" in v „SLovenskem Narodu".
V Gradci, dne 1. oktobra 1889.
C. kr. vojaški preskrbovalni magacin.
(827-11
KtuleiiNltti kisla votlo, ob vznožji Slovenskih goric, uc zu> nic>nj»ti « Radgonsko, to je IliMlkersbur^et*.
Oeravno Radenska kiBla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav mofino, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katero imajo navadno le prosto'ali manj' trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se Že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odinaši. (264—26)
Zalogi Radenske kisle vodi' pri F. FlautZ-1 in M. Kastner-ji v Izubijani.
C. kr. ^ pri v.
i*
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
priporoča se za zalaganje (217—60)
kouiercuega litega blaga, peci v velikej izberi, <>«riji>,e in oRujlAćulIi «lel»v,
kt>tluv v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za Mtavbc: stebrov, oprijemačev, Bvetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališC, polževih stopnic, strešnih oken itd., cevi) za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih revij, sesalk itd., ru«lni*kili priprav: stop in me^kiil, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., lužlu« Nkih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, »trojuili deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavilljonov iz litega in kovanega železa, uitiuskik priprav« papiriiiC-aik priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbiu po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev vo«lostolpal«, odvajajoeih vododriuih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, Žagalh delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkumrnih Tavoletti- in žag t jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , želcasa v palicah in ohIj iz kovanega pretopljenega železa. ^ vpraianja glede cen se hitro odgovore.
Lastnina in tisk „Narodne TiBkarne".
D28B
0E