1 <4 LETO XX. MARIJIN LIST. št. 6. jUM g iQ24 Nevtepeno Poprijeta Devica Marija* \ Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje. Cena na leto doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga, tak doma kak v Ameriko. e. balkany1 d. lendava Dari. I Na Velko Polansko cerkev so darOvali v Chicagi sledeči: Štefan Hozjan, Štefan Žabčič, Matjaš Lebar, Andraš Hozjan, Štefan Cuk po 25 dolarov, Jožef Otroša, Štefana Radoha žena, Jožef Horvat, Štefan Prša, Matjaš Hozjan, Marko Matjašec po 10 dolarov, Štefana Špiclin žena, Štefan Horvat i žena, Marko Bala-Žek, Janoš Žabčič, Martin Kelenc, Ivan zJžek, Matjaš Zver po 5 dolarov. Štefan Hozjan ml., Štefan Režonja po 3 dolarov. Jožef Petek i žena, Jožef Kram pač, Štefan Žerdin, Ivan Lebar, \{at& Kranjec po 2 dolara; Jožef Cuk, Mariča Kranjec, Matjaš Krampač po 1 dolar. Vsi z Velke Polane. Z Male Polane: Ivan Špilak, Štefan Vuk po 20, Marko Hozjan 15, Marko Horvat 10, Marko Vouri 5, Jožef Hozjan 3, z Brezovice'. Ivan Markoja 5, Janoš Denša 5, Jožef Tratnjek 3, fcranc Somi 2, z Nedelice: Ivan Špilak 5, Jožef Zver 2, Franc Maočec 2, Ivan Kolarič 1, Franc Horvat 1, z Turnišča: Magda Kolman 2, Ana Lfltar 2, od Lipe: Jožef Kolarič 1, z Gomilic: Ivan Lebar 2, Jožef Gjorkoš 1, z Trnja: Martin Hozjan 2, Ivan Kolenko, Martin Žoldoš, Štefan Sobočan, Ivan Jalhal, Štefan Kostric, Matjaš Prša, Štefan Kocet, Martin Hanc, Ivan Krampač, Štefan Lebar 1, z Štrigove: Martin Močnik, 1, Magda Trstenjak 1, Alojz Bečemer 1, Andraš Jelenčič V2, z Črensovec: Jožef Peterec 5, Ivan Tompa starejši 5, Jožef K°'enko 5, Matjaš Hajdinjak 2, Ivan Tčrnar 2, Ana Halas 2, Janoš Žalik 2, Verona Žalik 2, Jožef Markoja 2, Martin Plej 2, Štefan Zelko 2, Jožef Kovač 1, Bara Horvat 1, Štefan Rous 1, Ivan Čurič 1, Toni Špiclin 1, Štefan Tompa 1, Matjaš Hozjan 1, Matjaš Kleiderman l/2, z Žižkov: Matjaš Farkaš 5, Janoš Kostric 3, Janoš Kramar 2, Matjaš Čurič 2, Jožef Kramar I, Jožef Trajbar 1, Štefan Žalik 1, Janoš Fujs 1, Martin Fujs 1, Martin Kolarič 1, Matjaš Cigan Y°, z Gornje Bistrice: Mihal GrOškovnjak 5, Štefan Vučko 3, Ivan Vučko 3, Štefan Vučko 3, Toni Vučko 2, Štefan Jakšič 2, Jožef Herman 2, Jožef Kreslin 2, Štefan Kreslin 2, Mari Vučko 2, Ana Bežan 2, Ivan Vučko 1, Martin Vučko 1, Toni Balažič 1, Jožef Balažič 1, Štefan Jakšič 1, Ana Graj 1, Janoš Hozjan 1, z Srednje Bistrice: Peter Dominko 2, Štefan Balažič 2, Ivan Markoja 2, Martin Gabor 1, Janoš Hren 1, Toni Markoja Va, z Dolnje Bistrice: Ivan Maočec 10, Štefan Ritlop 2, Treza Balažič 2, z Hotize: Ivan Ftičar 5, Štefan Kelenc 5, Mihal Magjar 4, Janoš Balažič 3, Marija K°™ik 2, Štefan Žižek 2, Ivan Vražič 2, Mihal Curek 2, Jožef Horvat 2, Štefan Balažič 1, Peter Vražič 1. Ivan Kotnjek l,AnaVinčec 1, Ivan Koroša 1, Franc Šomen !, Štefan K'rec'i Z Kapce: Jožef Legen 1, Ignac Žalik Vt, z Gjertjanoša: Vod ♦ Nevtepenoj sladkoj materi. J po pravici (si Marija na vso velikost zvišena): nišče je naj-mre ne tak blOzi prišo k Bogi kak ti; nišče je ne bio tak bogat v božih daraj kak ti: nikomi ne telko bože milošče podeljeno, kak tebi. Kajšteč je imenitno med ljudmi, vse prekosiš: vse dare, štere je kda boža darovitnost kem delila, doldobiš. Od vseh si najmre bole bogata v posestvi Boga. Nišče ne mogo tak obinoti Boga: nišče ne mogo vživati bože navzočnosti, nišče je ne bio vreden, da bi ga Bog tak presveto, i zavolo toga si Boga, vseh Stvoritela i Gospoda ne samo prijela, nego v tebi se je na nedopovedljiv način vtelovo, v svojoj utrobi si ga nosila, zatem rodila, ki je vse ljfldi očinoga prekletstva rešo i njim je podelo zveličanje, štero ne bo melo konca. I ravno zato sem te pozdravljao i znova vroče te pozdravljam: Zdrava, milošče puna, Gospod je z tebom, blagoslovljena si ti med ženami." (Sv. Sophronij pušpek: Hom. in Deiparae Annunt.) Pozdravljam te, Iz dna srca! Za grešnike Ti maš Boga. O daj njim Ga, o, daj njim Ga Predragoga svo' Jezuša! O daj mi Ga Na dno srca! Naj Jezuša tvoj sinek ma! Srčen. Krščanski navuk. I. Zapoved. — Marijino nadčastenje. Po svetom Duhi vodjena Cerkev časti svetce. Med vsemi svetci i angeli pa ne stoji samo na prvom mesto BI. D. Marija, nego njena dika v nebi je vekša, kak dika vseh angelov i. svet-gcov skupno. Njej zato ide vekša čast, kak vsem angelom i svet-com. To čast zovemo za nadčast. Marijo, Jezušovo Mater, zovemo navadno za „Mater božo" ali za „Dfcvico Marijo" ali ..Blaženo Devico Marijo". Samo po imeni „Marija" jo nikdar ne imenOjemo zavolo tiste višiše časti, štero njoj po božem zgledi skažOjemo. Sam dober Bog, gda jo je pozdravo po Angeli Gabrieli, jo ne samo po imeni zvao „Marija," nego pridjao je k tomi poseben častipun naslov: „milošče si puna, Gospod je z tebov, blagoslovljena si ti med ženami." Ka dober Bog dela, je pravo. Zato dela to za Njim tfldi njegova sv. Mati-cerkev i vsaka pobožna duša: posebno časti BI. Prečisto Devico Marijo. Dev. Marijo je dober Bog skoz vso človečo zgodovino Častio. Že v paradižomi jo je, gda je kači naznano, ka njej Ona bo glavo raztlačila, ka Ona bo oblast njegovo potrla, ki se je v kačo skrio, hudomi duhi. Pa od paradižoma naprej notri do rojstva Jezušovoga, to je do začetka novoga zakona skoz celi stari zakon jo je dober Bog odlikGvao po svetih patriarkah, prorokah i raznih podobah verske službe. Marijina predpodoba je bila Noetova barka. Kak se je samo tisti rešo potopa, ki je v toj barki bio, ravnotak se samo tisti reši večnoga pogiibljenja, ki pride pod njeno materno obrambo i ž njov vred i po njej k Jezuši Zveličiteli. okrinja zaveze ali kak navadno pravimo: mira božega, je na Njo kazala. V toj škrinji je bila mana, krflh nebes, v njenoj deviškoj utrobi pa Jezuš, pravi kruh angelski, naše presveto oltarsko svestvo, štero nas hrani na večni žitek. Njo je glasila jeruzalemska cerkev, štera je ozvOnaj bela, oznotraj pa pozlačena bila, ar je njena duša bila bela, čista brez vsakšega, ešče poprijetnoga greha, napunjena pa z gorečov božov ljfibeznostjov i z vsemi jakostmi v najpopolnejšo]' meri. Juditha, Esther sta njenivi predpodobi kak; tevi telovnoga, tak je ona premagala dOševnoga sovražnika. Njene žalosti glasi Makabejska mati, štera je sedmero svojih sinov moke i grozno smrt gledala i nje za pravoga Boga čast v smrt dala. Ona je tista devica, od štere piše sv. Izaijaš prorok, ka bo poprijela i bo kak Devica rodila sina, ki se bo zvao: Emanuel, to je Bog je z nami. Mati boža je ona. On; e dokonček staroga zakona i začetek novoga. Pri njej se začne nova pot za človečanstvo. To novo pot, štera v nebo vodi, Ona nosi v sebi, Naš mili Odkiipiteo je zato ta pot, kak je sam svedočo od sebe: „Jaz sem pot, pravica i žitek." (Jan. XIV. 6.) Kem bliže si dflšica k BI. Dev. Mariji, tem bliže si k toj poti. Tvoja neba se pri Materi božoj začne odpirati. Veliki spomin na našoj fermi v preminolom meseci. / Dnevi ferme, so bili lepi ali slabi, mokri ali sflhi, mrzli ali topli, vsem so nam bili prijetni. Ljfibezni je vse povoli. Čeravno smo'tO i tam čakali lepše vremen, da bi več mogli ponOditi iz sada naše ljflbezni višešnjemi pastiri, vendar smo se popolnoma podali v sveto božo volo, smo bili zadovoljni, ar smo vidili za-dovoljnoga, potrpečega onoga, koga nam je dober Bog poslao kak svojega namestnika. Cela Slovenska Krajina je pokazala veliko ljubezen do svojega višešnjega pastira i te so pokazali veliko ljubezen do nas po celoj Slov. Krajini i kazali zednim zaistino angelsko potrpljivost nam vsem za nasleduvanje. To so trije prvi spomini .na fermanskoj poti prvoga slovenskoga piišpeka. Mamo jih pa še več. To so slovenske predge, slovenski pozdravi, slovenske molitve, slovenske pesmi. Pred tem je to ali ne bilo ali ne tak popolno, kak bi moglo biti. A meli smo pa še eden spomin na toj poti, za šteroga niti ne smo znali, spomin zlati, sladki, ljObi dragi. Ka nam ta ferma ostane od roda do roda vu spomini, vam odkrijemo, dragi naročniki te spomin. Pri Svetom Sebeščani po končanoj sv. fermi so Prezvišeni odkrili te spomin. Segnoli so vu svoja nadra i poteg-noli vo eden zlati križec i razložili, ka je to križec prvoga mari-borskoga hercegpflšpeka, svetoživočega dr. Antona Martina Slomšeka. V tom zlatom križi so pa bili ostanki par skalinic iz pravoga Jezušovoga Križa, na šterom je Boži Sin dOšo pusto za nas. To je te veliki spomin. Višešnji pastir so ga sami radi vzeli sebov na pot pa se zročili v molitve pokojnomi svojemi svetomi predniki. I te jih je poslOhno i njim je zproso od Križanoga v obilnosti milosti na fermansko pot, ka je ta bila v punoj meri blagoslovljena. O kak ne bi, ve so ešče ovčice z driigoverske ovčarnice prihajale k njim-i prosile v ponižnosti njuv višjepas-tirski blagoslov. Oda vam te spomin odkrijemo, dragi verniki, vas prosimo na dvoje: 1) molite dostakrat, predvsem z ednim kratkim zdiha-jom po sv. prečiščavanji, naj dober Bog po prošnji BI. D. Marije, sv. Jožefa, sv. Cirila i Metoda da nam Slovencom tudi svetnika v Anton Martin Slomšeki prvom mariborskom hercegpiišpeki; i 2) ®ne pozabite, ka je Gospodov namestnik z ostanki Njegovoga svetoga križa hodo med vami. »Smo bili pri meši ..." (Podoba iz nevernoga sveta.) — Nedela ... Pet minut pred desetov vorov . . . — Mladi fiškališ se je vsigdar lepo, elegantno obfačo. Tak tfidi dnjes je od prvoga vlasa pa do pete po najnovejšoj modi oblečen. Palco iz roke v roko devlje. To pa ne pomeni nepo-trpljivosti, še celo zburkano ženo tolaži, štera se nervozno obleči. Odveč se je tak pašČiti. Mila! Mava še več, kak 20 minut časa. — Kak?— Dvajset minut?! Tvoja vora tfldi . . . — Moja vora točno ide, liki predga? štera trpi dvajset — dvajsetpet minut, meša pa je samo po predgi. To de pa zadosta, či va samo pri meši. — No zdaj sam že k redi... samo še kranščak I.., Tak Lejko ideva, dragi! . . . * — Kanjam se milostiva gospa! Zdravo Slavko! Kama, kama ? — K-k-k meši . . . — A-a-a tak . . . * Celo delo pa nej tak jako silno — kak se vidi. Gospod fiškališ, gde s tem, gde s drugim guči, še novine si kupi, — cigare je trbelo tudi . , . — Žena ga sili hodiva, pusti to na sledkar !'.•.'. Cerkev je puna. Ravno je sv. evangelium. Počakaj, Mila! ti poiščem mesto. Mož se naprej rivle, za njim pa žena ... * \ ■ , — Tak vidiš! — Tu maš mesto. Odpustite oča, vaš je te kranščak? Tu je edno prosto mesto . . . Tak vidiš, si dobila prazno mesto. — I ti? Za mene se ne boj, jez si že najdem mesto. Gospa vzeme knjigo v roke, dolpoklekne i se poglobi v molitev. — Gospod pa par stopajov napravi nazaj i se nasloni na steber. Pogleda se, či dobro stoji vse na njem . . . Vse je v redi! ... Na pol se na sloni na steber, na pol se pa podpira na palico — i začne gledati sedeče v klopih. • * Pri oltari je dflhovnik ravno pri „darQvanji". To našega * gospoda malo briga. — Kak vidim, to je hči našega notarjuša . . . Ja! — Glej že več, kak edno leto, ka sam jo ne vido . . . Mogoče, ka je gde indri bila ... Že vo dekla je gratala. Pa što to more biti, ki poleg nje sedi. Mogoče kakši gost? ... To morem znati; to de dobra prilika, sam jim tak dužen z ednim obiskom . . . Dnes bova šla k njim. Spomin ži-vih. — Jaj, kakšni pokvarjeni zrak je tu! . . . To je za istino neznosno! . . . Mali zvonček zvoni. Pobirač pobira. Odvetnik po navadi segve v žep i par koron vrže v rdečo turbico. Podigavanje. — Iština, kak je zanemarjeno zračanje cerkve. Za to bi se mogli bole brigati .... Čuje se da večkrat pozvoni. Večina ljudi dol poklekne. Naš gospod odvetnik pa se malo bole naslonijo na svojo palico. Spomin mrtvih. — Predpoudne lejko poiščemo notarjušove. Po obedi . . . ka mo pa delali? Lepo vreme je ... mo se malo pelali vo ... to si šče dugučimo . . . Oča naš (Pater noster). — Te Sabolovi so za istino čudni ljudje, me še lejko notri tožijo. Od oltara se večkrat čtije zvoniti. Vsi ljOdje pokleknejo. Ka je, ka je, že konec? — A tak! ... No to je tiidi nikaj čudnoga! . , Zdaj ob edenajstoj v6ri se prečiščavati ... S tem tudi vlečejo samo čas! * Meša se končala. Močen glas orgel se še voni pred dverami čiije. — Odvetnik še more čakati par minut. — Na zadnje vidi svojo ženo. Ponudi njoj roko: * „Tak, Mila! smo bili pri m^i .." ,,0 neverni rod, kak dugo bom pri vas, kak dugo bom vas trpo? (Marko 9, 18.) — pa kelko je toga nevernoga sveta. Zojka. Nit življenja. Kakša je smrt, takša je večnost; kakše je življenje, takša je smrt. Življenje pa visi na tenkoj niti. Ta nit se ti vtrgne, ali odreže, ali zgori. Ta nit se ti steče, gda si najmenjene misliš; se ti lejko vtrgne, gda misliš, ka je najbole močna, i zna biti, ka ti lejko ravno ti niti moči vtrgnejo, s šterimi si moč svojo šteo potrditi. Žalostna smrt „Don Karola" navarskoga krala, nam to istino pokaže. RazvUzdano življenje je toga krala položilo na betežno posteo. Doktorje, šteri so ga vračili, so njemi dali za vrastvo, ka more njegovo celo telo biti 24 včr obvito v prt, šteri je namočen v vinskom cvetji. Kda je dekla telo njegovo zašila v prt, je štela nit s škarjami odrezati. Da pa je škarje v naglici ne mOgla najti, je vzela gorečo svejčO, ka bi nit prež-gala. 1 zgodilo se je, ka se je nit viižgala i žnjov vred tiidi prt, tak da je v megnjeni ves prt bio v ognji. Betežnik i dekla kričita za pomoč. Ludje iz celoga kraljevskoga dvora pribežijo na pomoč i z vsov močjov ščejo ogenj zadušiti, ka bi rešili kralja. Ali vse je bilo zaman 1 Kralj je zgoro 1 Vidiš, predragi čitateo, ka nigdar ne veš, gde te najde smrt. Si pripravljen ali nej — te ne pita. Za toga v