Jutranja Izdala. Cena 4 vinarje.
155. števMo. V LlabUMl. v trefc, Ik S. UHU l»0. Letnik XUII.
Jutranja izdaja v Ljubljani:
vse leto ... ...........K 12—
pol leta .   .   .............., 6-—
četrt leta............... 3"—
na mesec...............„ 110
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knailova nlica št. 5, (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dam zjutraj.
Posamezna številka 4 vinarje.
Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin.  Pri večkratni inserciji
po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Jutranja izdaja po posti za Avstrc-Ogrsko:
vse leto...............K 18"—
pol leta................, 9—
četrt leta...............„ 4.50
na mesec.................1'60
Za inozemstvo celo leto.........„ 28 —
Lpravnistvu: Knaflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85.
Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11.
Državnozborsko zasedanje odgođeno.
Dunaj. 5. julija. Ob 8. uri zvečer došla v parlament vest, da je ministrski svet sklenil s cesarjevim privoljenjem odgoditev đržavno-/borskega zasedanja. Današnja pred-/ ir«MJovina tega korak*! vsebuje celo :M<> dogodkov, ki so vsi najjasnejše govorili za to. da je kriza neizogibna in da mora vsak trenotek nastopiti katastrofa. Protipoldne in popoldne >o zborovali posamezni odseki, od-i < >sno bi morali zborovati, toda po-vsi m I je bilo videti, da pričakujejo neke odločitve. Vojni odsek sploh ni bil sklepčen, v narodnostnem odloku se je izrekla veČina, da se seja odgodi <lo jutri, kor se ho<V počakati na razvoj današnje politične krize in enako se j<> tudi odgodi! finančni odsek z ozirom na današnji politični položaj na jutri. Kdino v draginj-sk<-m odseku so danes pod predsedstvom poslanca župana Ivana Hribarja pridno obravnavali intere-santno carinsko politiko in sicer v času. ko je v veliki dvorani pod odsekom v proračunskem odseku opozicija strla še zadnjo zapreke, s katerimi se je hotela večina zajeziti proti njej. Chiarijev odstop od predsedstva v proračunskem odseku je bil pojav popolne onemoglosti vlade in večine. S tem je prešel proračunski odsek popolnoma v roke opozicije. In končno si je opozicija lahko dovolila šalo, da se je dolgo časa odločevala za to, ali naj danes še naprej zboruje ali pa sejo odhodi na .iutri. Poslanec dr. Hočevar se je v proračunskem odseku pečal s samimi stvarnimi popravki Takoj po šesti uri je dr. Hočevar končal s svojimi izvajanji. Za njim naj takoj pri-čne poslanec Demšar s svojimi popravki. Še-le po 6. uri se je odlomila večina, da se odloči za odgoditev seje proračunskega odseka na jutri. Določil se je tudi dnevni r^d. toda vsi člani odseka so bili pri tem trdno prepričani, da jutri proračunski odsek že a*' zboruje več. Ob 6. uri »večer se je vršilo tudi zadnje posvetovanje ministrov, da definitivno skle-nejo odgoditev državnega zbora in to i m .-.vetovanje je imelo pravzaprav le še namen formulirati vladno izjavo« ki izide ob enem s proglasitvijo, da je državni zbor odgođen.
Iz proračunskega odseka. Dunaj, 5. julija. Po dveurnem odmoru se nadaljuje seja proračunskega odseka. Poslanec dr. Hočevar nadaljuje s svojimi stvarnimi popra vki in sicer še vedno v slovenskem jeziku. Izkazalo se je takoj, da spadajo na predsedniška mesta posameznih odsekov in tudi državne zbornice edino le Slovani. Podpredsednik < eb Mastaljka namreč slovensko go-\orečega govornika prav dobro razume ter ga tudi trikrat kliče k stvari, ker dr. Hočevar vplete v svoj govor tudi proklamacijo Crne gore za kraljestvo, dalje radi njegovih izvajanj o vseslovanskem kongresu v Sofiji in radi njegovih navedb o zgo-
dovini slovenskega šolstva. Dr. Hočevar konča po fi. uri.
\ iadui komunike o zaključitvi parlamenta. Dunaj, 5. julija. Ob pol 10. zvečer je pričela razpošiljati vlada sledeči kumunike: S' očigled posebnih te/koč, ki se pojavljajo v proračunskem odseku glede italijanskega fakultetnega vprašanja in radi oviranja dela. ki se pojavlja in oziraje se na to. da niso dani predpogoji, iz katerih bi se dalo sklepati, da se v doglednem času temu oviranju napravi konec, se državni zbor z današnjim dnevom zaključi.
Draginjski odsek. Dunaj, 5. julija. Draginjski odsek se je sešel danes dopoldne skoraj polnoštevilno pod predsedstvom poslanca Hribarja k posvetovanju- Ob 1. uri se je seja prekinila in po dveurnem odmoru, ob 3. do f». nadaljevala. Zoll in dr. Renner sta govorila o interesantni carinski politiki. Glede te politike se je razvila jako živahna debata, katere so se udeležili zastopniki skoraj vseh strank. Zlasti pomenljivo je dejstvo, ki se je pojavljalo pri govornikih vseh strank, namreč da so vsi govorniki poudarjali potrebo, da bi že vendar enkrat prišlo do sklepa trgovinskih pogodb z balkanskimi državami in z Argen-tinijo.
Posvetovanja. Dunaj, julija. V dveurnem odmoru, ki ga je odredil začasni predsednik proračunskega odseka Ma-stalka, so se vršila posvetovanja vseh strank in klubov. Opo/ieijonel-ne stranke so si določile svoje taktično postopanje za prihodnje ure; nemški naeijonalci in krščanski soci-jalei so se posvetovali, kal > naj bi se preprečile nadaljne posledice Chi-arijevega odstopa od predsedstva, Pol jaki pa se popoldne seje proračunskega odseka sploh niso udeležili. Med njimi vlada sploh zelo razdraženo razpoloženje radi vodnih kanalov. »Poljski klub« je imel ob 5. popoldne sejo, ki je bila zelo razburljiva zlasti radi vodnih cesta, vendar pa rezultat teh posvetovanj do sedaj še ni znan.
Poljski klub.
Dunaj, 5. julija. Tudi današnja večerna seja poljskega kluba je ostala brez rezultata in je zopet ndgn-dena.
Obupen pritisk na Poljake.
Dunaj, 5. julija. Nasprotstvo med Poljaki in ministrstvom je postalo skrajno kritično. Ce ho parlament odgođen, bo jugoslovanska ob-strukcija samo pretveza odgoditvi, pravi in odločilni vzrok pa bo boj poljskega kluba proti vladi. Poljaki se čutijo v vsakem oziru prevarane in to je vzrok, da nastopajo s tako silo, ki nasprotuje vsem njihovim tradicijam. Vlada je mobilizirala vse dvorne, aristokratske, diplomatske in vojaške kroge, ki imajo ožje zveze
s Poljaki, naj vplivajo   na poljsko kolo v prilog vladi. Vsi ti krog it včeraj iti danes pritiskali na VSO moč. a brez uspeha.
Slovanski    časnikarski    kongres v Sofiji.
Sofija, 5. julija. Na dnevnem redu današnjega popoldanskega zborovanja je bil Bobčev referat glede izmenjave periodičnih spisov. Burilkov je poročal o sredstvih, s pomočjo katerih naj bi se olajšalo knjigotržtvo meti posameznimi slovanskimi narodi. Kozak (erinak pa referira o ustanovitvi posebne telegrafske štacije za slovanske narode v Avstriji. V svojem govoru opozarja ('erinak, da obstojajo že tri oficijelne slov. brzojavne agenture, v Petrogradu, v Bel-gradu in v Sofiji. Zavzema se za ustanovitev privatne telegrafske agenture na Dunaju, ki naj informira slovanski svet o političnem in parlamentarnem življenju Slovanov v Avstriji. Ivanić se je protivil nasvetu, da bi bila agentura na Dunaju in je priporočal, naj bo v Bel gradu, ki leži nekako v središču slovanstva. Debate so se udeležili še dr. Hajn, Boberka in Vavrinek. Sklene se. naj se to vprašanje odda posebnemu odseku, ki bo prihodnjič o .tem poročal. Končno je predsednik* Bobčev predlagal, naj se prihodnji kongres vrši v Bel gradu, kar je bilo sprejeto in na to kongres zaključen.
Kusi na potu v Srbijo. Sofija, 5. julija. V Varno je dospelo 132 Rusov, ki se udeleže slovanskega kongresa. Med njimi so general Koletos, predsednik dume in župan moskovski.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budimpešta, 5. julija. Vse stranke se pripravljajo za veliki boj. ki se najbrž že ta teden vname v parlamentu. Julij J ust h naznanja v xEgyetertesu«, da začne njegova si ranka predi vladi najbrezobzirnej-ši boj in poudarja, da je vprašanje o volilni reformi tako nujno in aktu val no, da se na noben način ne sme odložiti do jeseni, kakor bi to vlada rada storila. Glasilo poslanca Hallo »Magvarorszag« pravi, da parlament sploh nima nobene nujnejše nalogi', kakor je volilna reforma. Splošno se sodi, da so s tem napovedane glavne poteze velike akcije, ki jo hoče proti vladi začeti opozicija.
Neolikano*t celjskih Nemcev.
Celje, 5. julija. Ko so sli včeraj šolarji slovenske deške okoliške šole v Celju od maše po Novi ulici v zavod nazaj, so jih brez vsakega vzroka opljuvali in polivali Nemci v Novi ulici iz hiše, kjer stanuje fotograf Lenz. Razume se, da je ta surovost vzbudila velikansko razburjenje ne le med šolarji, ampak tndi med slovenskimi starši, ki so spremljali otroke k slavnostnemu šol. sklepu. Celjske policije ni bilo nikjer in bi tudi po stari navadi prav nič ne posredovala.
Se nekateri volilni izidi iz nadomestnih ilrza\nozborskili volitev v 30. volilnem okraju.
Kandidat K a e : Brezno, 2, Sv. Primož nad Muto 4, Št. Janž na V. g. 32, Šmartno na Paki 21, Št. Ilj pri Gradišču 4. Št. Andraž pri Vel. 1, Mislinja (iS), Mozirska okolica 25. — Kandidat dr. V e r t o v š e k : Brezno 10, Sv. Primož nad Muto 44, Št. Janž na V. g. 79, Šmartno na Paki 1:57, Št. Ilj pri Gradišču 92, Št. Andraž pri Vel. 117. Mislinja 51 .Mozirska okolica 132.
Volitve na Štajerskem.
Celje, 5. julija. Klerikalni kandidat, prof. dr. V e r t o v š e k , je izvoljen.
Xovi  kletarski  nadzornik  na Spodnjem Štajerskem.
Maribor, 5. julija. Za novega kle-tarskega nadzornika na Spod. Štajerskem namesto sedanjega ravnatelja Belleta je imenovan poslovodja gospodarske zadruge v Foči, Petrova n. Imenovanje je vsekakor čudno, ker ni manjkalo domačih prosilcev, ki parna jo dobro deželno in razmere. Pa ker se ni dalo na to mesto spraviti varovanca nemškega narodnega sveta Flucherja, se tudi ni imenovalo nobenega domačega slovenskega prosilca. Kako postopa vlada z nami, je res že škandal!
Neurje na Koroškem.
Beljak, 5. julija. Trebenjski potok je vsled močnih nalivov na več krajih stopil čez bregove, podrl različne jezove in moste in provzro-Čil veliko škodo.
Rtisko-japonska spo razumi jenja.
London, 5. julija. Vsi večji listi razpravljajo o sporazumi jen ju, doseženem med Rusijo in med Japonsko, povdarjajoč, da se je s to, danes v Petrogradu podpisano pogodbo rešilo jako delikatno vprašanje, ki bi bilo lahko prouzročilo najnevarnejše konflikte. Listi so mnenja, da je Rusija v to pogodbo dobila proste roke in v položaj, vse svoje moči koncer-trirati na Evropo.
London, 5. julija. Rusko-japonsko sporazumljenje je ustvarilo pogoje za popolno solidarnost Rusije in Japonske glede Mandžurije. Ruska in Japonska si s to pogodbo jamčita druga drugi vso sedanjo posest in sta dolžni z združenimi močmi skrbeti za ohranitev tega stanja.
Vseučiliški nemiri v Lvovu.
Lvov, 5. julija. Vsi prostori na vseučilišču, kjer so bili boji med poljskimi in rusinskimi dijaki so zaprti in ostanejo zapečateni toliko časa, da pride dunajska komisija na lice mesta in izvede zaukazano nepristransko preiskavo.
Nad 200.000 kron!
Naše razkritje, da je deželni odbor popolnoma p roti postavno in v nasprotju z naročilom deželnega zbora izdal nad 200.000 K in s to vsoto kupil šest mlinov na Savi, ki menda še polovice tega denarja niso vredni, je napravilo velikansko senzacijo v deželi in provzročilo viharno nevoljo.
Na naše razkritje se je oglasil v »Slovencu« dr. Lampe, da bi opravičil postopanje deželnega odbora. Njegovo pojasnilo je naravnost gorostasno. Mož pravi, da je na lastno odgovornost izdal 200.000 K deželnega denarja, ker misli, da so tiste vodne sile velike vrednosti za deželo.
Kakega mnenja je dr. Lampe, to je popolnoma brez pomena, posebno še, ker je mož absolutno nezmožen v takih stvareh sploh kako mnenje imeti. Kaj pa razume bogoslovec o najtežjih tehniških vprašanjih ?
Pa naj ima dr. Lampe tako ali tako mnenje, on nima pravice brez dovoljenja deželnega zbora razmetavali deželni denar. Njegova prokleta dolžnost je bila, izpolniti sklep deželnega zbora in nečuvena samovoljnost je, da se je drznil v nasprotju s tem sklepen izdati HUU.OOO K deželnega denarja.
Y svojem klavernem zagovoru pravi dr. Lampe, da je zato skrivaj kupil omenjene mline, ker so liberalci nasprotniki električne centrale. To je pa neresnično. Liberalci niso nasprotniki električne centrale, zahtevajo pa, da se mora najprej dokazati, če je centrala mogoča, če je potrebna in če bo kaj nesla, predno >e to -klene. Klerikalci z dr. Lam petom vred so tudi sami pritrdili temu stališču in v deželnem zboru sami glasovali za predlog dr. Trillerja, da naj se pred vsem napravi proračun in rentabiiitetni račun in da se bo šele potem dalje govorilo. Dr. Lampe pa je ta sklep svojevoljno prelomil.
V svojem zagovoru pravi, da je to storil na lastno odgovornost«. Ce izda kdo 200.000 K tujega denarja na lastno odgovornost, mora biti v polo-
. da ta denar lahko vsak trenotek tudi vrne. Ce si je dr. Lampe v teh par letih, kar je prišel iz lemenata, že toliko denarja zaslužil in prište-dil. je res občudovanja vreden; če pa tega denarja nima. potem je njegova lastna odgovornost« največja ne-srnmiio>t. kar jih je bilo kdaj izrečenih na Kranjskem.
Zagovor dr. Lampeta se da najbolje označiti z narodnim reklom: To jo pet krav za lt"š.
(Via zadeva ima pa še drugo lice. Sklepa deželnega zbora ni prelomil -inmo dr. Lanifie, marveč tudi de-želno knjigovodstvo. Ta urad je imel pravico in dolžnost, zavrniti naročilo dr. Lampeta in odreči izplačanje 200.000 kron za mline, ker je to naročilo  nasprotno   sklepu deželnega
LISTEK.
Zaljubljeni kapucin.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti.
(Dalje.)
Ker je bil Angelik že davno prej pozabil na vse svoje meniške obljube, iz kroga njegovih znank pa j«' frainazonski vpliv francoske gospode pregnal vse mlajše žonstvo, mu ni bilo treba nič prigovarjati. Še tisto uro je šel s patrom Tiburcijem po podzemskem hodniku v klet ur-šulinskega samostana ter tamkaj učakal največje presenečenje, kar mu jih je kdaj naneslo življenje.
Ko je namreč stal pred mlado, cvetočo nuno in ji je pogledal v obraz, ni mogel od strmenja ziniti nobene besed«' in je samo odpiral in zapiral usta ter lovil sapo, kakor potapljajoči se maček.
To je moja prijateljica, sestra Adelgunda.« je rekla Tiburcijeva izvol jenka, ki si ni mogla tolmačiti čudnega vedenja Angelikovega in je ?• >T''la naredili konec sitnemu ji prizoru.
zbora. Te svoje dolžnosti deželno knjigovodstvo ni izpolnilo in se bo zato moralo zagovarjati pred deželnim zborom.
Nemške nesramnosti.
Zadnje dni rogo vil i jo in krava-lirajo ljubljanski neinškutarji zopet tako, kakor bi za vsako ceno hoteli izzvati kake konflikte. Ali morda čuti kdo potrebo, preskrbeti vladi povod, da bi zaradi slovenske ob-strukcije kaznovala Ljubljano? Saj se je že večkrat primerilo, da se je tod ali tam ravno takrat primerilo ravno to, kar so vladni krogi želeli. Kar ne moremo se ubraniti tega suma, ko vidimo, da so neinškutarji naenkrat začeli provocirati in to v času, ko ni prav nobenega lokalnega povoda, ko vlada v mestu popoln mir in se celo pri tako velikanski ljudski priredbi, kakor je bila nedeljska slavnost, ni primeril niti najmanji izgred in ni prišlo niti do najmanjšega konflikta.
Dejstvo pa je, iu kdor ima z nemškimi krogi količkaj stika, ve to prav dobro, da ljubljansko neinšku-tarijo strahovito jezi zmagovanje slo-- cnske obstrukcije na Dunaju. Gneva se kar penijo in njih staro sovraštvo do Slovencev se kaže pri najmanji priliki.
V soboto so imeli neinškutarji na kazinskem vrtu neko slavnost, katere so se udeležili tudi uradniki in oficirji. £e to. da so jo priredili nalašč na predvečer velikanske narodne slovesnosti, priča, da so hoteli ž njo dražiti ljudi, vedoč, da so ljudje tak dan bolj občutljivi, kakor sicer in se dajo laglje zapeljati v kako nepremišljeno dejanje.
Slovensko občinstvo je to slovesnost popolnoma ignoriralo. Živ krst se ni zmenil zanjo in pripravljeni orožniki in redarji niso imeli nič opravka.
Nemškutarjem pa to menda ni bilo po volji, kajti, ker s svojo slavnost jo niso nikogar spravili iz duševnega ravnovesja, so šli iz kazine na cesto provocira!. Raznesli so po celem mestu takozvane serpentine s frankfurterskimi barvami, ki so izzivanje in žaljenje za vsakega Slovenca. Tega papirja so raztrosili po mestu toliko, da so ga pometači nagrabili kar celih pet vozov. Res, pravo čudo je. da so se ljudje premagovali in se tudi s to nesramno provokacijo niso dali zapeljati v kake konfl i kte.
CV se pomisli, da je bila v nedeljo v Ljubljani slavnost, ki je spravila na tisoče ljudi na noge, se mora reči, da si predrznejse provokacije ni mogoče misliti. Prava sreča je, da je vse v miru poteklo.
Da nos ponoči se je zopet razlegalo hajlanje po mestu. Neinškutarji so imeli lepo priložnost, saj je slovensko prebivalstvo včeraj šlo zgodaj spal. ker je naposled nedelja vsakega
»Kakšna sestra Adelgunda, < je zdaj vzkliknil Angelik. »To je vendar Cesminova Špelica, moja presrčna prijateljica izza mladih dni, Spelica — ali me še poznaš?«
Sestra Adelgunda je šele zdaj spoznala v Angeliku svojega nekdanjega prijatelja. Obe roke mu je ponudila in nič se ni branila, ko jo je Angelik v svoji neskončni radosti pri vil k sebi in jo poljuboval tako vroče, da so se hipoma vzbudili v njej vsi spomini na one blažene urice v domači drvarnici, ko jo je takratni študent, pater Angelik, seksualno izobraževal.
V tej uri sta oba spoznala resnico starega pregovora, da prva ljubezen nikdar ne zarjavi. Prvi poljub je zopet obudil v njiju srcih vso nekdanjo strastno ljubezen in oba sta si prisegla še tisto uro, da ju nobena moč na svetu več ne loči.
Od tistega dneva je Angelik po-gostoma hodil jm) podzemskem hodniku v uršulinski samostan in sladke so bile ure, ki jih je tamkaj preživel s sestro Adelgiindo. Kakor pa človek iii nikdar zadovoljen in si vedno kaj novega želi, tako je tudi ljubezensko veselje vzbudilo koprne-nje po drugih    užitkih posvetnega
izmučila in mu provzročila tudi precej stroškov. Slovenci so spali in nemškutarji, ki se v nedeljo zvečer seveda niso nikjer prikazali, so neovirano rogovilili po mestu.
Danes zjutraj pa so sodni sluge našli na cesarjevem spomeniku neko posodo, ki se navadno ne imenuje s pravim imenom. Posoda je bila postavljena poleg genija. Ni dvoma, da so to storili nemčurji v namen, da bi to dejanje po svoji navadi podtaknili Slovencem in mogli slovensko prebivalstvo zopet obrekovati in sramotiti. Upamo in želimo, da se posreči priti tem pobalinom na sled in jim pomagati do zasluženega plačila, naj so to že storili v pijanosti in iz lastne hudobije ali naj so bili podkurjeni in najeti, da bi se dalo vladi priliko usekati zopet po Slovencih.
»Slovenska Straža«.
Klerikalni boben poje na vso moč, da ima »Slovenska Straža« že 1T>0 podružnic. Ce ]X>mislimo. koliko je farovžev na Slovenskem, je to še prav malo. Še lepše pa je, da »Slo-venec« samo poroča, koliko so duhovniki že ustanovili podružnic, denarja, ki so ga klerikalci za svoje društvo ustanovili, pa ne izkazuje nič. > Kjer so farji, tam so denarji« je nekoč pel Lavrenčič cerkniškega spomina. Ali to je vrag, da ga ne daje nič iz rok. 1'pitja in trobentanja hi bilo menda že dovolj, zdaj bi radi videli, da bi klerikalci za svojo obrambno organizacijo tudi kaj dali in žrtvovali, in da bi ta organizacija za brate ob meji tudi začela kaj delati. »Na besede nič ne damo«.
Policijske vesti.
Nevaren človek.
Lansko leto je prišel v Ljubljano mlad človek doma na Murskem polju. Fant, z imenom Ivan Štuhec, se je vpisal na gimnazijo kot priva-tist in šel stanovat v privatno hišo, kjer je pa ostal vse dolžan; a ko se je nabralo 135 K dolga, jo je popihal. Nastopil je potem kot zavarovalni akviziter, tlasi ni bil nikjer zaposlen, delal je dolgove in kazaje ponarejene menice, si je skušal dobiti kredita ter izvršil na ta način več sleparij. Naposled je ukradel j>ostrežnici Mariji Ogrinčevi hranilnično knjižico Ljudske posojilnice«, glasečo se na 1)00 K in jo poskusil realizirati, kar pa se mu ni posrečilo. Končno je poskusil oslepariti gosp. Leona Fran-keta s tem, da mu je ponudil ponarejeno menico v oskompt iranje. Gosp. Franke pa je bil previden, je dognal da ima opraviti s sleparjem in je stvar ovadil policiji, kateri se je posrečilo Štuheca ujeti. Našli so pri njem nekaj ponarejenih _ menic in obsežno korespondenco. Štuheca so izročili sodišču.
V deželno hlaznico
so včeraj popoldne prepeljali Sera-vallijevega delavca Jakoba Be r -n a r d o n a .    roj. 1871    v Cavassi
življenja in sama je začela nagovarjati patra Angelika, naj skupno pobegneta iz samostana. Angelik je bil takoj pripravljen to storiti, saj je bil sam naveličan samostanskega življenja, a iz naravne previdnosti je stvar odlašal, češ, da mora nabrati prej kaj denarja, sicer bi znala zabresti v največje težave in celo v nesrečo.
Samostanska katastrofa, ki je nad njegovo telo prinesla tako gorje, je podrla zadnje pomisleke, ki jih je še imel. Odločen je bil pobegniti še to noč s sestro Adelgundo, pa naj se zgodi karkoli. Da se Adelgunda ne bo obotavljala niti trenotka, to je vedel, saj je hotela zaradi njegovega odlašanja že sama uteči.
Adelgunda je bila že nestrpna, ko je Angelik odklenil vrata podzemskega hodnika in stopil v uršu-linsko klet, kjer ga je že celo uro pričakovala.
»Kje si se pa toliko časa mudil, je vprašala nekoliko zlovoljno in se malo branila, ko jo je hotel poljubiti. »In kako si danes čudno debel . . .«
»Da, da, danes sem kar naglo-ma odebelel, j>osebno zadaj,« je dobrovoljno rekel Angelik in pogladil Adelgundi okroglo lice itd. »Zakaj,
pri Vidmu. Mož je nekaj časa sedel v Zvezdi na klopi, potem se je pa se-zul pa zlezel na kostanj. Ko je prišel mimo policijski stražnik, je bil Ber-nardon že vrh drevesa in je bila nevarnost zanj, da se ubije, če pade. Stražnik je pustil prinesti lestvo in je Bernardna srečno spravil z drevesa. Na magistratu se je silno silovito vedel in je zdravstveni svetnik, g. dr. Krajec, konstatoval, da je blazen. V varstveni celici si je hotel izpraskati oči. Policija mu je morala obleči prisilni jopič. Mož je oženjen, oče več otrok, in govori, da je zblaznel zaradi skrbi.
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodišče ljubljansko.
Andrettove svetovnoznane »klobase« in surovost. Audrettova tovarna za klobase na Glincah je maloka-teremn Ljubljančanu znana, bolj znane so jim tiste klobase, ki jih tam izdeluje, saj jih imajo skoro vsi ljubljanski slovenski delikatesni trgovci v zalogi, vkljub temu, da je Andretto strupen nemškutar — kakor je pokazala včeraj obravnava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, in da so njegove klobase pod vsako kritiko — kar je tudi dokazala ta obravnava. No,Ljubljančani so potrpežljivi ljudje, ni jim ravno menda mnogo do tega, da bi temeljito reagirali na An-drettovo nemšku tursko surovost, in ker imajo prav dobre želodce, jim doslej niti Andrettove klobase niso mogle do živega. Tovarnar Andretto se je moral danes zagovarjati zaradi dvojnega delikta: zaradi prestopka po § 312 k. z. (žaljenje uradne osebe) in zaradi prestopka § 11., zakona o živilih. Dne 7. maja t. 1. je prinesel sluga Gantar od okrajnega glavarstva Andrettu neko pismo. Ko je Andretto zapazil, da je pismo spisano v slovenščini, je poskočil kakor bik, če mu pokažeš rdečo ruto, in se je nad slugo zadri: -Da.s ubernehme ich nicht. Wenn die Bezirkshauptmann-schaft fiir mich was hat, so soli sie es mir in deutscher Sprache iiber-mitteln. tTberhaupt ich sch....e auf Sie and auf die Bezirkshauptmann-schaft. Sie miissen mit mir aus-schliesslich deutsch reden. Sehauen Sie, dass Sie versclnvinden.« Tega ne navadnega pozdrava od pripadnika kulturnega naroda Gantar ni pričakoval in je začuden nad Andrettovo oliko odšel. Ko bi bil Gantar prinesel Andrettu kako naročilo radi njegovih klobas, bi Andretto najbrže ne bil tako razgrajal, tudi ko bi bilo naročilo spisano v kitajskem jeziku. — Andretto je takoj po tem nastopu dobil slabo vest in se je — po vzoru tistega tatu, ki je vpil: primite ga, kradel je — odpeljal k okrajnemu glavarju Chronu in se je pritožil, češ. da se je sluga Gantar nedostojno obnašal — na kak način, to je pa Andretto pozabil povedati. — Pri včerajšnji obravnavi je Andretto se-
danes, ljubljena izvoljenka mojega srca, je prišel končno dolgo za-željeni dan rešitve. Vse kar je mojega imam pri sebi in — prosta je pot v zlato svobodo.«
»Res — ali je res — oh, ti moj ljubi, moj sladki kapucinarček,« je vsa iz sebe zaklicala sestra Adelgunda. »Daj. da te objamem . . . tako te imam rada . . .«
Z obema rokama se je sestra Adelgunda oklenila Angelika, ga poljubljala in pritiskala k sebi in skakala okrog njega in ga cukala za brado, da je ubeglemu patru kar kri stopila v obraz.
Adelgunda bi bila najraje kar takoj zapustila samostan in Angelik je moral izgubiti mnogo besedi, predno ji je dopovedal, da je treba še počakati, vsaj do polnoči.
»Dokler je kaj ljudi na cesti, ne moreva iti,« ji je dopovedoval Ange-lik.»Saj bo še tako dovelj težav in nevarnosti. Le pomisli, da moraš ti dobiti obleko in meni manjkajo hlače. Dokler sva v redovniških haljah, je vedno mogoče, da naju primejo in vtaknejo nazaj v samostana in jaz vem, kaj bi se potem zgodilo z obema.«
(Dalje prihodnjič.)
veda vse tajil — pa mu ni nič pomagalo. O nekrivdi ni mogel sodnika prepričati. — Taka je torej olika tovarnarja Andretta — nič boljše pa niso    njegove    klobase; pravzaprav klobase to niti niso, ker je v njih mesa bolj malo, več pa moke. Koncem lanskega leta je obiskal mestni tržni nadzornik,    g. Ribnikar,    vse ljubljanska    trgovce z delikatesami in konfisciral pri njih veliko množino klobas, v katerih je konstatiral takoj na licu mesta moko. Vsi so s popolno gotovostjo izjavili, da so klobase od Andretta. Vsi so vedeli Andrettove klobase   popolnoma   dobro ločiti od drugih. Edino pri .lancu niso vedeli Andrettovih klobas s sigurnostjo ločiti od drugih. Prav kmalu na to je obiskal Andretto g. tržnega komisarja, in ko mu je ta očital, da deva v klobase   moko,   je   Andretto dejal: > Saj priznavam. Ce pa že jaz notri padem, naj pa še drugi notri padejo!« Gospod tržni nadzornik izjavlja, da se moka v klobase absolutno ne sme dajati,  ker je to ponarejanje živil. Pred    okrajnim sodnikom takoj demonstrira, kako se da moka v klobasah konstatirati. Od konfisciranih klobas so poslali iz magistrata vzorec v graško    preizknševališee živil, tam    so    v    njih konstatirali škrob. Znana  stvar je, da  nesolidni tovarnarji prav radi devajo v klobase samo staro, slabo mrhovino — da občinstvo  tega  ne spozna tako lahko, pa  tisto  mrhovino z  moko mešajo. Andretto se izgovarja, češ, da konfiscirane klobase niso bile popolnoma vse njegove, in da je tržni komisar najbrže poskušal ravno tiste, ki niso bile iz njegove  (Andrettove) tovarne.    Andrettov zagovornik se je pa po vzpel    do    naravnost gorostasne trditve, da tržni nadzornik sploh nima   pravice   preiskovati   živila (to pravico bo najbrže čim preje reklamiral zase kar Andretto sam). Sodnik je obsodil  Andretta v obeh slučaj ili        zaradi  prestopka po *J12 kaz. za k. in zaradi prestopka § 11 zakona o živili};.      Andretto bo moral plačati 300 K globe ali pa sedeti en mesec v zaporu.     Olajševalnega ni našel    sodnik    ničesar, obremenilno pa je, da je bil zaradi ponarejanja živil   že   predkaznovan. Tovarnar Andretto je torej svoje izborne klo-base slovenskemu občinstvu prav temeljito »priporočil«.   Morda se jim bodo zdaj tudi priznano zdravi slovenski želodci uprli. Ker ima klo-basar Andretto tako izredno ljubezen do moke, bi mu svetovali, naj morda odpre tovarno za žgance morda bo imel več sreče nego pri klobasah.
Razne stvari.
* Gospodarska roka cerkve. V
Parizu imajo zopet škandal. Aretirali so nekega sedemdesetletnega moža I)upray de la Maherie, ki je ustanovil družbo »Le bras econo-mi<{iie de V eglise.« Dolže ga, da je za več milijonov oškodoval svoje družabnike. Nihče ne ve, kakšne namene je imela pravzaprav ta družba Gospodarska roka cerkve«. Duprav je rekel, da naj služi ta zavod združenju katoliških bank v Franciji, v s vrh o pospeševanja klerikalnih -podjetij. Natihoma je pa pravil, da gre /a zopetno uvedbo posvetnega gospo-■ iar-tva papeževega. Nekateri so mu š!i na lini. Od nekega pobožnega moža je dobil 4T>0.0(M), od drugega ::<H).000 frankov, nadalje so bili vplačani zneski po 20.000 in 10.000 frankov. Neki Hutint, ki se je prostovoljno javil preiskovalnemu sodniku, mu je dal 150.000 frankov. Toda noče tožiti, ker še vedno zaupa poštenosti Dupravevi. Neki duhovnik, msgr. Sisson je bil njegov najboljši agent in mu je izposredoval velike vsote. V zadnjih letih je dobival Sisson petdeset frankov penzije in še od te vsote je dajal za »Gospodarsko roko« Duprav se je rad bahal s svojimi zve-zami s papežem. Posredoval je pri tem baje nek Benediktinec z imenom Webei. Toda Duprav ni ustanovil tega zavoda iz same ljubezni do »svetega očeta«. Izkazalo se je namreč, da je Duprav že sodnijsko kaznovani organizator neke velikanske goljufij«' pod drugim cesarstvom. Takrat
je celo hotel pomagati neki legitimni dinastiji do njenega prava, izdajal se je za pooblaščenca Napoleona III. in papeža Pija IX., ki naj deluje na to, da naj se na Ogrskem zopet vpelje monarhija in postavi na prestol naslednik Arpada — marki C rov. To podjetje mu je končno prineslo o milijone — obenem pa ječo. Njegov pomočnik je rad nekaterim lahkovernežem zaupal, da je Duprav — sin Pija IX. Duprav je živel jako luksorijozno. V svojem stanovanju je imel v kapeli Kristusovo statuo iz slonove kosti, ki je bila cenjemi na -0O.000 frankov. Duprav jo je kupil od neke Duret za 100.000 frankov. Vsote seveda ni plačal. Največja rariteta v kapeli je bil šop Kristusovih las. Njegov nečak je zdaj razkril vse te goljufije.
* Tatici iz boljših   krogov. V
Florenci so aretovali dve mladi Tr-žačanki z imenom Garofalo, ki sta kradli pri nekem zlatarju razne dragocenosti. Starejša sestra, stara kakih 17 let, je pa še celo na komisari-jatu poskušala svojo srečo. Prilastila si je več manjših predmetov in policijskemu uradniku je hotela prstan potegniti s prsta. Pravijo, da sestri nista pri pravi pameti. Njun oče je baje zdravnik za očesne bolezni v Trsi u.
* Samomor   Dunajčana. Pred
postajo Klosterneuburg se je vrgel pred vlakom na železniški tir 201etni natakar, Karel Fuchs, z Dunaja. Vlak je nesrečneža docela razmesaril. — Vzrok neozdravljiva bolezen.
* V silnem viharju    na morju.
Kakor pripovedujejo potniki Llovdo-vega parnika »Trieste«, se je dne 1<>. m. m. radi silnega viharja polomil >troj. ki regulira smer ladje. Ladja je bila takrat 400 milj oddaljena od Adena. Kot jadra so morali uporabljati plahte, ki se ob deževnem vre-menu rabijo za strehe. Ko so tako prepluli kakih 900 milj, so zapazili angleški parnik >Lowther Range«. Na obeh parnikih so se šest dni neprestano   trudili, da   bi priklenili
Trieste« na angleški parnik. kar se jim je šele koncem šestega dneva posrečilo. Pri tem napornem delu je z angleškega parnika padel v morje ladijski inženir, ki je v valovih našel smrt, več mornarjev je bilo poškodovanih. Vihar je ves čas divjal in ni prav nič pojenjal. Na parniku
Trieste« je zmanjkalo hrane. Izzivali so samo testenine in rozine, ki so jih vozili v Bombaj. Malo pred Bom baje m je vihar odtrgal »Trieste« od angleškega parnika in le i največjim naporom so ga spravili v pristanišče v Bombaj.
* Strela ga ubila. V nedeljo ob 11. uri dopoldne je udarila strela na Bieder bergu pri Dunapi. v neko drevo, pod katerim sta vedrila dva delava i Dunaja. Delavec Šimanek je bil takoj mrtev, njeg< vega tovariša SO pa nezavestnega prinesli v njegovo stanovanje.
* Žalosten konec   izleta. Blizu
Dunaja, tam kjer križa ž loznica cesto iz Mauerbaehn proti Mariabrunn, se je zgodila v nedeljo zvečer velika nesreča. Ravno pred prihodom solno-graškega brzovlaka je spustil čuvaj čez železuični tir voz, na katerem je bilo več izletnikov. Ko je bil voz že skoro na drugi strani, je pridrvel brzovlak, zagrabil za zadnji del voza, ga zasnkal ter ob ograji popolnoma stri. Pri tem je vlak odtrgal gla-\ o '51 letni soprogi peka Koprischte, štiri druge osebe so bile več ali manj j »oškodovane.
* Kuharica — pesnikova soproga. Iz Londona poročajo: 3. t. m. so odprli testament znanega pesnika in odvetnika »Josipa Mumbvja. Pri tem ><* je izkazalo, da je Mumbv že 45 let poročen s svojo kuharico. Kuharica se je pa branila, zavzeti tisto družabno stališče, ki bi ji Slo, ter je ostala rajše kuharica. Mumbv je zapustil 000.000 K premoženja.
* Delavstvo v Avstraliji. Nikjer na svetu ni delavstvo tako organizi-taiio, kakor v Avstraliji, zato pa tudi nima nikjer tolike moči, kakor ravno tam. V jHJstavodajalni zbornici sede večinoma sami delavci in tudi ministrske portfelje imajo v svojih rokah razen enega žurnal ista le delavci.
* Samomor 1021etnega starca. Iz
Dobčine se poroča, da se je 102 leti star kmet Josip R e š o v s k y iz Straćene obesil, ker se je naveličal življenja.
* Umor iz ljubosumnosti. V Velikem Vardinu na Ogrskem je veleposestnik Emerik K i s s umoril s kuhinjskim nožem svojo ženo, s katero je že dalj časa živel v sovraštvu. Ne-srečnica je bežala pred njem na vrt, kjer jo je došel ter jo z enim samim sunkom umoril. Na to je nesel truplo v stanovanje, mu umil kri z obraza ter se potem poskusil umoriti. Preiskovalnemu sodniku je rekel: »Ljubosumen sem bil ter prepričan, da me žena goljufa. Vsled tega je morala umreti.« Stanje Kissovo je tudi zelo nevarno.
* Nesreča v rudniku. V Reck-lingbausenu na Nemškem je nastal v nekem rudniku požar. Trije delavci so zgoreli, dva sta tako opečena, da bodeta gotovo umrla.
--r
Razvoj in delovanje »Zagorskega Sokola".
(Dalje.)
(Povodom dvajsetletnice in otvoritve Sokolskega doma«.)
Po ustanovitvi se je začelo šele pravo življenje in zanimanje za »Sokola« po vsi dolini. Že v prvem letu svojega obstanka je »Sokol« ponosno razprostrl svoja krila in napravil že 13. julija i. 1. svoj prvi izlet na Vače. Ob enem pa se je takrat porodila misel nabaviti si društveno zastavo. Ker pa so bila tedanja sredstva tako skromna in masa ljudstva tako nezavedna, je bilo težko, kako *ako stvar izvršiti- Zaradi tega je hotel »Sokol« preje pokazati ljudstvu svoje sile, in res dne 7. in 8. septembra 1S!X) udeležilo se je v kroju 25 članov osnovalnega odbora celjskega »Sokola«. To je bil torej prvi večji izlet in nastop našega »Sokola«. Dne 10. novembra i. 1. vršil se je v Zagorju prvi »Sokolski večer«. V teku časa od ustanovitve in do konca leta priredil je »Sokol« dve večji veselici s tombulo in sicer v prid sokolski zastavi. Da pa so mogli te prireditvi tako lepo uspeti, je zopet zasluga požrtvovalnosti celega odbora.
Takoj po ustanovitvi »Sokola« konstatiral se je tudi nekak pevski odsek ali zbor,kateri je pod vodstvom g. Alojzija L o z e j a . učitelja v Št. Lampertu, v najkrajšem času mogel nastopiti. 28.dec. je priredil odbor drugi »Sokolski večer«, pri katerem je pevski zbor pokazal prvič, kaj premore trdna, jeklena volja.
Kakor razvidno, je bilo prvo leto trudapolnega dela in požrtvova-nja. Toda strašili se tedanji boritelji naših svetih pravic niso ničesar. Po zagorski dolini zavel je drug veter in gotovi ljudje so začeli trezno premišljati, kam naj to vodi. Pri ustanovitvi so se mu posmehoval i, ker niso upali na kakšen uspeh, po komaj v enem letu njegovega obstanka pa je bilo treba že trezno računati ž njimi. Zanimanje je vedno bolj in bolj naraščalo. V gmotnem oziru povspel se je na tako visočino, da je mogel že trezno premišljati o nabavi lastnega prapora.
Dne 17. maja 1S91 zaplapolala je pvič na zagorskih tleh zastava prebujajoče se narod, zavednosti. Bil je to dan, katerega so prihiteli v našo dolino bratje iz cele lepe slovenske domovine. Bratje Hrvatje so stopili prvič na zagorska tla. Bil je dan narodne manifestacije; ta dan je pokazal zopet slovenski narod, da po njegovih žilah še polje slovanska kri, da se še zaveda, da je — Slovenec. Ponovno so izvršili bratje Sokoli sveto prisego, da hočejo razorati našo grudo pred po tujce van jem, pred trganjem naše svetinje.
Krepko je korakal »Sokol« naprej po začrtani poti. Zadel je na uiarsikako oviro, na marsikateri odpor v lastnem taboru; ali energija »Sokolova«, ideja, da mora braniti naš rod, premagal je vse in nevstra-šeno hitel je »Sokol« naprej proti dosegi svojih vzvišenih ciljev.
Prišlo je tužno leto 1896. Dne 10. junija ugrabila je nemila smrt vele-zaslužnega moža za sokolsko društvo, namreč M. Medveda. Kaj je ta mož storil za »Sokola« in koliko je društvo izgubilo ž njim, to ve samo ta, kateri je moža poznal. Vedno in povsod se ga bode zagorski »Sokol« s hvaležnim srcem spominjal.
V sokolskem društvu pa je nastala za tem udarcem neka praznota. Mesto staroste je bilo izpraznjeno in to mesto je bilo treba izpolniti z vsaj deloma enakim, značajnim in požrtvovalnim možem svojega |>rednika. In ta mož se je našel. Na prvem občnem zboru dne 9. avgusta 1896. J3 bil izvoljen brat Andrej M a u e r za starosto. Krepko se je poprijel pre-vzvišene mu izročene naloge in »Sokol« se je krepko razvijal pod njegovim vodstvom. Dne 19. oktobra istega leta, povodom 701etnice slovenskega staroste Luke Sveteca v Litiji, je nastopil zagorski »Sokol« v inpozantnem številu, 50 v kroju. Pripomogla pa sta k temu tudi brata ljubljanskega »Sokola«, dr. M u r -n i k in Smrtnik, katera sta cesto posečala našo dolino in poučevala Sokole v telovadbi.
(Dalje prihodnjič.)
Za kratek čas.
— Že osem dni mi je vedno za petami. Neprestano me zasleduje. I i rez dvoma je norec.
— Norec, ker za tabo hodi?
— Seveda! Ce bi bil pameten, bi me bil že davno — ogovoril.
Izdajatelj  in  odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 5. julija 1910.
Termin«
Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 08
Rž za oktober 1910  .   . . za 50 kg 6 87
Koruza za juli 1910   .   . . za 50 kg 5 39
Oves za oktober 1910   . . za 50 kg 7 21
Efekti«.
Neizpremenjeno.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni knrzi dunajske borze 5. julija 1910.
Naložbeni papirji.	Denarni	Blagovni
4 o majeva renta ....	94-20	94*40
42° n srebrna renta ....	97-80	98 —
4° o avstr. kronska renta  . .	94 15	94-35
4% ogr.       „               . .	92*30	92 50
4% kranjsko deželno posojilo	9650	—
4° o k. o. češke dež. banke .	h 94-40	95*40
Srečke.		
Srečke iz 1. 1860 »5    .   . .	474 —	486*—
	, 324 -	330*—
„ tiske......	31220	32420
zemeljske I. izdaje .	! 295 75	301-75
>t           »t      11*    »» •	276 —	282 —
„    ogrske hipotečne . .	247 -	253 —
„    dun. komunalne    . .	530—	540 —
„    avstr. kreditne .   . .	529*—	539 —
,,    ljubljanske ....	80-	84 —
„     avstr. rdeč. križa   . .	64 50	68*50
»»              ■     »» •	38*30	4230
	28*25	32*25
	258 50	259*50
Delnice.		
Ljubljanske kreditne banke .	446 —	44850
Avstr. kreditnega zavoda . .	668 50	669 50
Dunajske bančne družbe . .	542-	543 -
Južne železnice.....	110-25	111 25
Državne železnice ....	744 25	745*25
Alpine-Montan.....	742*25	743 25
Češke sladkorne družbe  . .	231 —	232*50
Živnostenske banke....	261-—	262 —
Valnte.		
Cekini........	11*38	11-42
Marke........	117 40	117-60
	95*25	95-40
Lire *•••»••>•	94*80	9510
Rublji.........	253*25	254 25
Vajenec
se sprejme v trgovino z motenim blagom. 22
Kje, pove  upravn.  »SI. Naroda«.
v izmeri približno 100 kvadratnih sež. rvjev v bližini drž. kolodvora. Izve se-
Spotefa olika, ilfcertova uL 144:
lUe M
20
B komptoorist
zmožen knjigovodstva in trgovske korespondence v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku  Stroiep'sja znužni imajo prednost. Ozira se le na pooud nike z dalj>u prakso
Ponudbe naj se pošilja pod „manufaktura'4 na  upravu.  »Slov Naroda«
Kii pisalni straf
(■tli—i 1—ilafvSa) z vidno pisavo,
se taksi prate m K 3M.
Prijazne   ponudbe  pod „Piftftiai
Stroj" na upravn. »SI. Naroda«. 24
Ustanovljena leta 1812.
23
registrovana zadruga s neonejeno zaveso
v lastnem zadralnem domu v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18
je imela koncem leta 19o9 denarnega prometa.......K 83,116.121-11
upravnega premoženja................K 20p775.510"59
obrestuje hranilne vloge po 4f!2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica
sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi a čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Sta   e hranilnih vlog nad ...........K 20,000.000
Posojuje na zemljišča po 5       z 1        na amortizacijo ali pa po 5       brez amortizacije; na menice po O
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.-12. in od 3.   4. izven nedelj
in praznikov.
Telefon št. 185. Postne hranilnice račun st. 828.405.
3^C 3^C 3^C 3^C !H   3^C 3^C      3^E K
V W
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
* llans zastopstva .Pne teške' življenske zavafovalnk9. *
Jpj£ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno j^*
X laf^  vsakovrstna posojila in kredite x
3^C    kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
jj Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr.
Išl
*»
V
«4
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Uradni prostori: Šolenburgova ulita St. 7, nasproti slavne poste.
Sprejema vloire na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 .,j ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vioge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. —  Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe   bodisi   ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
Urađne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12.,
od 3. do 5.
ir
I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA y_LJUBLJAiii
Delniška glavnica: K 5,000.000--
Stritarjeva ulica štev. 2.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vioge po 4l . „ čisto. — Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih.
Podružnice   v Soljetu, Celovcu,   Trstu m Ssia
Rezervni zaklad:
K 450.000-
i
© r^U
K
3E
J t
3C
Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3.
.*• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Denarni promet do 31. decemb Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada >e mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO močjo. Izguba vložmega denarja je
nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po A>x .° 0 brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
ra 1909 nad 518 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Ih1=isi
Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj m o torej domač   slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
I
„^LAVIJA ,
zajemno zavarovalna banka v Pragi ]
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
■ IMUltT-- l—Mjt u popolao varaoit
Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom.--
„SLAVUA" „SLAVLJA« „SLAVUA" „SLAVUA" „SLAVLJA"
„SLAVLIA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom
gmotno podpira dobrodelnim na
zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim me no m. -—--—--
Vsa pojasnila daje drage volje
generalni zastop banko „Slavlje'' v IijnUJanL
Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji
k svojimi« Osamosvojimo   se na narodno - gospodarskem polju 1 Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1
Laataia* lat tlak »Naravne tiskarne«.
31
3064
QU
SA
99
10