GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. M Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0 10 Št. 44. V Ljubljani, dne 29. septembra 1911. Leto VI. Javna predavanja S. K. S. Z. v ! Ljudskem Domu se prično zopet v torek dne 3. t. m. Predavanje se bo pričelo vedno vsak torek ob 8. uri zvečer. Predavanja otvori dr. Krek, ki bo v torek predaval o velezanimivem predmetu; »Kako so se razvile sedanje gospodarske razmere«. Predavanje se bo vršilo v veliki dvorani Ljudskega Doma, kjer je dovolj sedežev tudi za veliko udeležbo. Prihitite v torek dne 3. oktobra vsi k predavanju dr. Kreka! Vstop vsakemu prost. Par kapljic za soc. demokrate. Delavske družine stiskajo pasove že na zadnjo luknjico; najpotrebnejših reči jim je komaj mogoče ob ti draginji spraviti skupaj. Matere se že odrekajo popoldanski malici; šalica kave se jim že pozna pri njihovem gospodinjstvu. Če pa pogledamo v bližnjo prihodnjost, se nam kažejo še bolj temni časi. Po planinskih krajih in na Češkem je suša uničila otavo in krmo za prašiče: repo, peso, korenje. Tudi krompirja je manj. Vsled tega se utegne še zelo podražiti Špeh, in ker se bode zmanjšalo število goveje živine, bo tudi ta dražja. Obenem bo pa kmet manj imel denarja na razpolago in bo manj kupoval. Zato tudi tovarniški izdelki ne pojdejo tako izpod rok in to bo delavcem prineslo mnogo slabih dni. Poglejmo posamne vrste ! Najprej predilnice ! Bombaž se od leta do leta draži; letos je zanj letina slabša od lani; vrh tega ga pa države, odkoder ga dobivamo, vedno več doma pridelajo. To kaže, da bodo naše predilnice dražje kupovale, kar potrebujejo; obenem bo pa vsled splošnega pomanjkanja doma mnogo manj kupcev, nego jih je ob rednih časih. Železna obrt, ki se ji je zadnji čas najboljše godilo, tudi nima za nekatere izdelke ve toliko kupcev, kolikor jih potrebuje, da morejo imeti delavci trajno delo. Pleh in žeblji zastajajo in zato se tudi na Jesenice in Savo, kjer je med delavci vladalo nekaj let skromno blagostanje, seli bleda revščina. Vseh dnin na teden jih ima le Ljudski oder. Zadnje dve nedelji nam je priredil »Ljudski oder« v »Ljudskem domu« znano Finžgar j e vo igro »Divji lovec«. Bila je prva jfvHi, ki smo jo videli na ljudskem gledališču, in »Ljudski oder« nam je hotel brez tvorna ravno s to igro podati nek program, katerega si je začrtal, hotel nam je pokadi smer poti, po kateri bo stopal; predstavljati življenje našega ljudstva s svojimi ^‘linami in s svojimi hibami. Lepa naloga! ‘v Ljubljani nas je še mnogo, ki nismo še v Rledališče zahajali zato, ker nismo hoteli. *Vflj bi hodil zdrav človek v bolnišnico ve-Se| v hišo žalosti in nepokvarjen v hišo izprijenosti. Čemu naj bi poslušal naš človek 'ujca, ki ne govori naš jezik in katerega govorica naše prepričanje rani in moje svetinje v blato meče? »Ljudski oder« bo hodil druga pota; zdravemu zdravje, veselemu veselje in bolnemu tolažbo! Kako so igrali? Dobro. In če upoštevano, da so naši igralci v veliki večini sami ^acetniki, ki niso v dramatični umetnosti sii^ali in so prvič na pozorišče stojni, če pomislimo, da umetnost in njih kruh malo; več kot pol tedna so mnogi brez dela in brez zaslužka. Premogokopi so edini, kjer gre vse blago hitro izpod rok in se drago prodaja; toda tudi tukaj lahko splošno nazadovanje prinese slabih časov. Delavci v javnih in državnih podjetjih se tudi tolažijo samo z upanjem, da se jim zboljšajo razmere. Železničarji so pri železniškem ministru dobili nekaj lepih besedi, zraven pa konečni žalostni odgovor, da država nima sredstev, da bi jim zdaj dala, kar potrebujejo, dasi so njihove zahteve upravičene. Pri ti priložnosti naj poudarimo, da je Prometna zveza ena izmed prvih storila svojo dolžnost in se z vsemi silami potegnila zanje. Tobačni delavci in rudarji v Idriji imajo ravno take odgovore. Saj tudi uradniki in drugi državni uslužbenci ne slišijo drugega, nego da so državne kase prazne, in da ob sedanjih razmerah država ničesar dati ne more. Poglejmo pa sedaj, kaj ob tako silno težavnih časih, ko ob njih že lakota trka tisoč in tisoč družinam na vrata, socialni demokratje počenjajo. Imenujejo se delavska stranka; pred volitvami so obetali, kaj bodo vse dosegli; zdaj pa, ko-'bi imeli pokazati, kaj znajo, so pa še bolj zmešani, nego so bili prej. 1. Prvo, kar delajo, je zahteva, naj se odpro meje za živino in tuje meso. Da se mora v tem oziru ob sedanjem pomanjkanjem res kaj storiti, je jasno. Toda socialni demokratje vedo tako dobro kot ves svet, da se nobena teh reči ne da doseči brez dovoljenja Ogrov, s katerimi imamo skupno carino in vsled tega skupne carinske meje vsled trgovske pogodbe ž njimi. Za to trgovsko pogodbo so bili pa tudi socialni demokratje. Zakaj pa takrat, ko se je sklepala, niso odprli ust in zahtevali, naj se da naši državi večja prostost? Ni je večje hinavščine, nego je njihovo sedanje postopanje. Sami vedo, da bi bilo za našo industrijo neizrečeno slabo, in da bi se priložnost za delo še mnogo bolj zmanjšala, nego je že zdaj, ko bi se naša državna polovica ločila od Ogrov. Zato so za pogodbo ž njimi. Zdaj, ko jim kaže zavoljo hujskanja, in ko ni ne njih poklic, temveč da jih ljubezen in veselje do umetnosti po trudapolnem dnevnem delu zbira v šoli umetnosti, lahko rečemo, prav dobro! Upamo, da nam bo vsakdo pritrdil, ako povemo, da imora vsaka ocena te stvari upoštevati, ako hoče pravična biti in igralcem njih ljubezni in vneme do umetnosti ne hladiti. Pri prvi predstavi, ki jo jo dal »Ljudski oder« dne 17. septembra, je posebno hvalno omeniti nastope posameznih grup, fantov, deklet, sploh prizore, v katerih nastopa ljudstvo ali kakor rečemo s tehničnim izrazom »comparzerija«. To priprosto, vendar umerjeno gibanje množice, njih živahno spremljanje glavnih igralcev s >svojo simpatijo in apatijo, ne da bi količkaj pozornost občinstva od glavnih junakov odvračalo in s tem prizoru drugo smer dalo, je umetnost, ki zasluži vse priznanje in dvomimo, da bi naše deželno gledališče ta stran bolje zadelo. > Kar se tiče posameznih igralcev, je bil pač najboljši g. Gaberc, ki nam je v vlogi vaškega, slaboumnega reveža Tončka pripravil zares umetniški užitek. Njegove besede niso bile deklamirane, ampak resnično občutene. Nismo mislili, da imamo pred se- seveda vedo, da se to ne bo zgodilo, pa kriče, naj se naša vlada pogodbe z Ogri nikar ne drži, marveč naj po svoje dela. 2. Socialni demokratje so v zadnjem državnem zboru preprečili, da se ni sklenil davek na žganje, na dividende in tantieme, da se ni zvišal dohodninski davek in ni preuredil hišni davek. Ko bi se bilo to zgodilo, bi finančni minister ne mogel reči, da ima prazne kase in vsaj državnim uslužbencem in delavcem bi se pomagalo. Nesramno je, kar so zakrivili socialni demokratje s svojo t.umpasto neumno politiko. Ko bi bilo v državnih kasah več denarja, bi se tudi več delalo: železnice in druge stavbe bi dale delavcem ob slabih razmerah mnogo zaslužka in pomagalo bi se jim. 3. Socialni demokratje zopet samo zavoljo strankarskega hujskanja zabavljajo proti zboljšanju našega vojaštva, zlasti naše mornarice. Da si vsi želimo, naj bi ne bilo treba krvavega vojaškega rokodelstva več, je jasno. Mi smo v tem oziru hujši sovražniki krvave sile, nego socialni demokratje, ki se jim razdivjanim tudi življenje nasprotnikov nič ne smili. Toda v sedanjih razmerah moramo iskati za naše tovarne, za predilnice, železarne, pivarne, cukrarne itd. trgov po svetu. Samo tiste države, ki imajo zlasti krepko mornarico, morejo uspešno dobiti trgov zase. Nemci so si s svojimi vojnimi ladjami izsilili prostora zase- na Kitajskem, v Avstraliji in Afriki. Leta 1908 in 1909 se je silno veliko našega blaga, ki je bilo poslano na Turško, pokvarilo in mnogo se ga je moralo peljati nazaj, ker nahujskani turški prekladači niso hoteli iz naših ladij avstrijskega blaga zavoljo Bosne in Hercegovine spraviti na suho, in tudi niso pustili, da bi ga bili drugi. Ko bi bila takrat naša država poslala po eno veliko bojno ladjo v vsako pristanišče, bi bil brž red. In koristi bi bil imel od tega naš delavec. Trotelj je, kdor tega ne razume! 4. Socialni demokrat pozna zdaj samo eno sredstvo: Delavce na ulico! Tako je naredil na Dunaju. A na ulico pride takrat tudi vojak in konec je prelita kri, pohabljeni udje, vse polno zaprtih — revščina večja, nego prej. Tudi tisti, kateri odobra- boj igralce, ampak pravi tip tistih v&ških napol pametnih, napol neumnih revežev, ki s svojim žalostno-veselim obrazom na deželi našo pozornost vzbujajo. Vlogo »Divjega lovca« Janeza in njegovega dekleta Majde sta igrala g. Gorski in gdčna. Zalarjeva. Obadva sta se odlikovala s svojim lepim razločnim glasom, čisto izreko, oba sta prikupljive simpatične zunanjosti in kar jim gre posebno v hvalo, v prizorih njih igra ni bila omledna, ampak vse tako preprosto in dostojno. Njih glavna hiba pa je deklamacija. Več življenja, več notranjosti, besede morajo priti kar same od sebe, da se ne vidi, da so naučene in deklamirane. Pri drugi predstavi sta pa ravno ta dva zelo napredovala in ko bi nekoliko več kmečkega življenja poznala, bi bila svoji nalogi popolnoma kos. Zelo dobro je igral svojo vlogo tudi g. Kalar (Lisjakov Gašpar). Zares prav takega intri-ganta, bahača in potuhnjenca je imel pisatelj pred očmi, ko nam je pisal njegovo ulogo. Tudi g. Pavšek (rihtar) nas je presenetil. Njegov ponosni, lepo doneči, močni glas, njegova igra nam je ugajala, samo takrat, ko je zblaznel, je bila njegova igra pretirana, premalo naravna in nam je namesto vajo punte in revolucije, morajo priznavati, da se zdaj delavec s tem orožjem samo nepopisno oškoduje. Kdor ima kaj srca za delavce, naj zlasti ob teh teh žalostnih časih trga krinko s hinavskega obraza socialnim demokratom, naj odpira delavcem oči, in naj jih pripelje v organizacijo, ki v vzajemnosti vseh delavskih stanov s skupnimi močmi resno in pametno išče pripomočkov za boljše razmere. Pri nas delavci, kar vas je razumnih, vsi v Jugoslovansko Strokovno Zvezo“! Med brati in sestrami. Le za delavca nič, tako si misli v tem oziru nad vse veleslavna južna železnica. Da pa ona to njeno misel tudi udejstvuje hočemo z nastopnimi vrsticami nekoliko dokazati. V vsaki večji delavnici, posebno pa po tovarnah obstoje naprave, da si delavci po dokončanem delu vsaj roke umijejo, a železnica tega ne pozna. Železniški delavec naj ima celi dan opraviti z naj-gnusnejšimi stvarmi, vse kar se ga prime naj nese opoldan in zvečer domu skozi mesto v stanovanje. Ni ga vraga, da bi se zanimal za to, da to ni zdravo, ne za delavca samega, ne za njegovo družino in tudi za hišo ne, v kateri on stanuje. On ki količkaj na-sš drži si poišče kje kaj vode — vsaj stoje ob vogalih skladišč kadi z gnjilo, smrdljivo lužo. Sicer nimajo g.uradniki tudi nič boljšega, dasiravno so jim na razpolago neke vrste umivalniki, lcojih posode pa bi količkaj napreden kočar ne hotel rabiti za pokladanje svojih praset. Pa kaj se hoče, uprava baje nima denarja za prepotrebne naprave, ker bi ga ji potem zmajnkalo za nepotrebne igrače in nezaslužene' remune-racije. Kaj pa delavec na svoji živi koži ne znosi nesnage na svoj dom, to pa stori z obleko. Shramb za odloženo obleko ni ne za delavce — pa tudi ne po pisarnah. Vrzi vsak svoj jopič, kamor ga hočeš, če se ti pomaže pa si kupi druzega — vsaj imaš briljanten zaslužek. Posebno če imaš službeno — ti podarjeno obleko in hitiš v njej umazan po mestu, mora to biti le v ponos onega, ki ti jo je daj. Ne bodi torej še siten in zahtevaj, da se ti odkaže še kaka kljuka, kamor jo med delom lahko varno obesiš, da se ti obvaruje snažna. Vidiš, po kolodvoru se je zgradilo pred kratkim nekaj greznic, ki se pa po že od zdavnej obstoječih predpisih ne smejo za smeti in odpadke porabljati; tja nesi, če imaš kaj za shraniti, da ne bodo gradbeni stroški tako popolnoma po neumnem zavrženi. Človek mora si znati pomagati, eden tako, drugi pa zopet drugače, samo, da more živeti. V tem oziru so na vrhuncu uradni sluge. Vsak košček papirja ti pobere, da izreže kako uradno kuverto in če nima sčim prah obrisati, pa gotovo stakne doma pri svoji ženi kak kos starega perila ali kako otroško kikeljco, da ne dela upravi stroškov za brisače. Taki ljudje so pridni, za to se jih pa tudi upošteva. Bodite torej skromni in ponižni in ne mislite vselej, da ste ravno taki ljudje, kakor so drugi. Ako bi se vsakega toliko protežiralo, da bi imel kaj v sočutja, vzbudila smeh. — Igralci z majhnimi vlogami so bili tudi povoljni. Druga predstava, 24. septembra, nam je pa nekoliko manj ugajala. Glavni igralci so bili sicer boljši, a comparzerija je bila veliko slabša. Skozi celo igro nas je motilo 1,isto šepetanje za igralci, tisti nemir, ki ni pustil, da bi igralce pazno poslušali; drugič nas je Tonček pri nekaterih resnih prizorih s svojo pretirano igro spravil v smeh in tako ves prizor in tudi efekt na popolnoma drugo pot spravil, vso situacijo zasukal in dosegel uspeh, ki ga pisatelj ni nameraval. Potem je treba v bodoče postavljanje kulis med igro enkrat za vselej opustiti. Celo tretje dejanje nas je motilo ropotanje. Rajši daljše pavze, kakor pa igro motiti! Istotako je z lučjo. V eni uri dan, potem večer, noč, jutranja zarja, to ne gre! Upamo, da bo Vodstvo pri ponavljanju igre te nedostatke ■odstranilo in vsako igro tudi drugič uprizorilo z isto važnostjo ' in resnobo, kakor prvič. Hiša je bila prvič razpi^odana, pa tudi drugič je bil obisk še vedno povoljen. Za naše delavstvo pa bi bilo treba cene nekoliko znižati, mislimo, da ne bo to »Ljudskemu odru« v škodo! sedanji vek spadajočih udobnosti na razpolago, pa bi ljudje predolgo živeli; naši strokovni listi bi ne imeli nič več za pisati, mogotcem in tlačiteljem bi zmanjkalo zabave, ker le zabavajo se ob naših tožbah in našem trpljenju — prime šepanjih betonskih src itak nič, torej vseeno, ali tožiš, ali prosiš, ali pa — žvižgaš. Ij Na naslov južne železnice in mestne sanitarne oblasti. Ob cesti na južni kolodvor pred hišo štev. 26 nasproti skladiščnih pisarn, stoji nekaj tako znamenitega, da je vredno javne graje, namreč neko staro-veško stranišče, ki razširja škandalozen smrad. Kadar se snaži, se nesnaga razlije in razmaže kar tja po javni cesti, da imajo ljudje boljši užitek. Vsaka greznica se stakne, zato mislimo, da je omenjeno stranišče slavni mestni sanitarni oblasti sploh nepoznano, ker drugače bi gotovo že zdavnej izginilo s površja. Saj smo vendar v mestu, ki nekaj na-se drži, ne pa kje v kaki hribovski vasi, koder gnojnica neovirano čez pota pretaka. Snaga je južni železnici sicer nepoznata, a slavni mestni magistrat pa ima pravico in moč, da jo lahko opomni na obstoječe predpise. Čuvaji tobačne tvornice so dobili neke znake v obliki črnožoltih trakov z orlom in nemškim napisom: „K. k. Tabak-Regie“, ki jih nosijo na levih rokah. Po naših mislih bi bilo pač umestneje, da bi dobili čuvaji znamenja, ki bi jim obenem koristila, dočim jim ti trakovi le skrbi delajo, da ne pridejo brez njih v službo. Zakaj bi ne imeli mesto trakov na primer kape, ki bi bile veliko primernejše v službi, ker morajo čuvaji tudi sablje nositi. Vsakdo si lahko predstavi, kako imenitno izgleda čuvaj v svoji „uniformi“, namreč: civilna obleka, največkrat pokloftan delaven klobuk pa „sablja pripasana14. Te uniforme se čuvaji opravičeno sramujejo, kar je vzrok, da sabelj še ponoči radi ne opašajo, ker lahko mislijo, da so pol miši, pol tiča. Če ima erar za vse drugo denar, zakaj bi ga ne bilo za pametno obleko čuvajev, če se že kaka posebnost pri njih zahteva. lj »Pred porotniki«, krasno Roseggerjevo igro, ki jo je predelal za slovenske razmere F. S. Finžgar, uprizori v nedeljo 1. oktobra, ob pol 8. uri zvečer »Ljudski oder«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v »Katoliški bukvami«. Igra sama je krasna, ima nešteto pretresljivih scen, uprav fenomenalen konec in tudi dokaj prizorov, kjer se bo občinstvo pošteno nasmejalo. Snov je uzeta iz delavskega življenja in riše trpljenje trpina, ki ga vše zaničuje, ker misli, da je delamržen, a je v resnici poštena duša. V četrtem dejanju; ki se vrši v porotni obravnavni dvorani, prikipi dejanje do vrhunca. Prvo dejanje igra v grajščinskem gozdu, drugo v ječi,’ tretje na križpotju pred Cestnikovo bajto, četrto v sodnijski dvorani. Javornik. Na shodu, dne 24. septembra nam je poročal g. dež. poslanec Piber, ki je burno pozdravljen razložil delovanje deželnega zbora v prid občinskim volitvam. Po novem občinskem volivnem redu volijo tudi delavci, tudi soc. demokratje se imajo nam zahvaliti, da volijo. Omenja draginjo, katera ima razen v kartelih tudi druge vzroke. Priporoča, naj delavstvo voli s S. L. S. ker ona ima moč v deželi, da bode imel občinski odbor zaslombo pri deželnem. Nato govorita še č. g. kaplan Žbontar in g. Rorman, ki sta jako temeljito govorila, da so jim naši burno odobravali. Na ta shod prišlo je tudi nekaj soc. demokraških rogoviležev. Imena je prav nepotrebno navajati, bili so oni, ki so pri vsakem vpitju zraven. Pokazali so le svojo nevednost in nadutost. Tako nimajo nobenega pojma o gozdnem zakonu, ki prepoveduje pašo, tega naj še temeljito študirajo. Boli jih, ker na Dunaju ne morejo pregnati draginje. Ako se izreče beseda krščansko socialen, se krohočejo, da so kar solzni. G. kaplanu Žbontarju so očitali, da ne znamo pošteno delati, ko jih je pa pozval, naj pojasne, kaj smo mi nepoštenega naredili, nastala je tišina, kot v gluhonemnici. Ne poznajo niti shodnega niti društvenega zakona, ker so hoteli govoriti, ko še naš govornik ni končal. Pri tej priliki jih opomnimo, naj si zapomnijo, da na društvenih shodih sme le povabljen gost govoriti. Ti delavstvo pa, ako hočeš, da bode novi obč. odbor mogel delovati, ne voli takih kričačev, ampak može, ki jim bo šla S. L. S. na roko. Javornik. Delavec, vedno bolj se bliža čas, ko boš tudi ti zopet na volišče in oddal svoj glas kandidatom za občinski odbor. Sicer bi ti že lahko to svojo dolžnost storil, če bi ne bilo povsod kake ovire. V jeseniški občini se pritožujejo, da jim okrajno glavarstvo ne reši reklamacij, no pri nas je ž§ preteklo 14 dni, kar so bile rešene, pa vendar še niso razpisane volitve. Kje pa pri nas tiči zapreka? Ali se pa morebiti kdo malo boji za svoj stolček v občinskem odboru? Sicer bi bilo res dobro če bi se nekateri stolčki malo pomajali ali pa celo zlomili. Škode bi ne bilo. Pa potrpimo še malo, morebiti se vendar zdramijo in razpišejo končno volitve. Se bomo pa tedaj malo bolj udarili. Zato pa delavec, pripravi se sedaj, da ne boš potem premišljal komu boš dal svoj glas. Sicer če si trezno misleč, ti ne bo težko se odločiti. Ali boš mar volil s socialnimi demokrati? Si jo vendar že spoznal, kako se znajo igrati in pesek v oči metati, Če jih še ne poznaš dovolj, evo jih. Soc. demokracija je stranka kričačev in teroristov, od kojih ti ni pričakovati pomoči. To je stranka, ki se veže s tvojimi najhujšimi sovražniki in izkoriščevalci — s kapitalisti in Judi, kar so pokazali tako jasno pri zadnjih državnozborskih volitvah na Dunaju in kar je priznal tudi njihov govornik na shodu dne 10. septembra To je stranka, ki se veže 3 tistimi, ki hočejo poslabšati, če ne celo vničiti starostno zavarovanje za delavca, ki draže po kartelih, v katerih so zvezani one stvari, katero najbolj potrebuješ. To je stranka, ki se veže z liberalno stranko, ki nima srca za reveža trpina, ampak le za se. Da se vežejo z njo, so pokazali pri volitvah v Ljubljani in da so zvezani tudi pri nas z njo, so priznali na zadnjem društvenem shodu političnega društva pri Vodičarju, na katerem so kričali ni tudi kakor podivjana žival. Vidiš taka je socialno-demokratska stranka pri nas in to naj bi ti poslal v občinski odbor? Mislim, da se boš premislil, predno boš volil z njimi. Ti kot pošten, treznomisleč de avec boš volil le S. Lj. S. in zakaj? Nji se imaš zahvaliti, da moreš tudi voliti in voljen biti v občinski odbor. Ko bi te stranke ne bilo, še dolgo bi se moral bojevati za to svojo pravico. Slov. Lj. Stranka je tudi stranka dela, saj je to pokazala v deželnem in državnem zboru in prepričan si lehko, da bodo pristaše te stranke delali tudi v občinskem odboru v tvoj blagor, če jim pomagaš priti v odbor. Ta stranka je pri nas tudi edina, ki ima zaslombo v deželnem odboru in deželnem zboru in po nji tudi pri vladi in kolikega pomena je to za občino, v kateri čaka toliko obče-koristnih naprav rešitve. Zato pa vsi na delo za Slov. Lj. Stranko, da pride ona do zmage. Vabilo k društvenemu shou krščansko mislečih železničarjev in članov ,.Prometna zveza“, ki bode v nedeljo dne 1. oktobra v prostoru pri gosp. Jancu v Šmarju št. 20 popoldne ob 3 uri. po § 2. št. 2. Dnevni red: Ustanovitev plačilnice Šmarje. Železničarji in organizacija poroča zastopnik vodstva „Prometna zveza“. Raznoterosti. Za obilno udeležbo vljudno vabi zaupniški odbor. Vabilo k društvenemu sestanku članov „Prometne zveze“ skupina Ljubljana, ki se vrši vsako prvo soboto v mesecu, prvi sestanek bode v soboto dne 7. oktobra zvečer ob pol 8. uri v gostilniški sobi v Rokodelskem domu. Člani in somišljeniki agitirajte za obilno udeležbo. Z goriške proge I Navesti vam hočemo, dragi tovariši, kaj neki goriški list o social demokratičnem brezverstvu poroča. To le zato, da bodete lahko odgovorili onim, ki trdijo, da so social demokratje ravno tako dobri katoličani kakor tisti, ki se nočejo v njihovo društvo upisati in so rajši pri Prometni zvezi, ker social demokratičnim brezvercem nič ne verjamejo. Social dem. list „Arbeiter Zeitung" piše takole: „Razbijte okrašene cerkve! Uničite hiše laži! Razderite trg obljubovanja! Zažgite coperniško kuhinjo! Naša telesa rabijo bolnišnice ne cerkva. Zdravnika rabijo naše krvave rane, ne medeno sladkih farških laži! Kruha nam je treba ne altarjev! Na nje bodisi z orožjem ali prazno roko, z ognjem ali s krvjo ! Nad nje in naj stane tudi stotisoč življenj! Več je vreden svet kakor pepel cerkva! Proč s cerkvami! In nato opisuje kako se bodo podirale cerkve! Zvonik pada, zidovi se podirajo. Ječe razbiti zvonovi, zveni zlato, ki kupoma leti skupaj, veter pa odnaša raztrgano obleko Device. Krone (na svetniških glavah) padajo v blato, prižnica je v plamenu, altar se kadi in zmagonosna jeza tuli veselo divje psalme.“ Navedli smo dobesedno ta izrodek sovraštva do Cerkve podivjanih rdečih možganov. V tem duhu se vzgajate vi železničarji, ki ste zašli med socialiste. Pa proti vsem v temu še danes trdite, da ste dobri katoličani, ako ste prav v social demokratičnem društvu vpisani. Kdor je v srcu katoličan, ne more biti pri nasprotnikih, kdor pa meni, da je, pa se drži svobodomiselnih nasprotnikov ter naroča njihove liste, ta je ali hinavec ali pa vara samega sebe. Kajti dandanes se duhovi tako ločijo, da moraš s pravo barvo na dan. Idrija, 3. septembra 1911. Boj klerikalcem je bilo načelo naših nasprotnih strank, socialnih demokratov in liberalcev. In ta boj smo mi sprejeli. Lahko rečemo, da smo se bojevali premišljeno, medtem ko sta šli nasprotni stranki nepremišljeno kje v eni temi proti nam. In to se razvidi iz odlokov od upravnega sodišča, ki smo jih dobili sedaj v zadnjem času. Boj je bil hud, velikokrat so bili naši opljuvani, strgani; dobro nam je še v spominu, kaj se je delalo, ko se je blagoslovila zastava katoliške delavske družbe. Bojevali smo se samo za pravice, ki nam po vsej pravici pristojajo. Nikdar pa ne za reči, ki nam ne pristojajo. V vsem, kar je pravno sodišče razsojalo, je nam ugodilo, glavna točka je bila čitalnica, oziroma mestni dom. Liberalci in socialni demokrati so prišli s pretvezo na dan, da si bodo iz občinske blagajne sezidali nekako zabavališče, češ da bomo imeli vsi prost vstop v njega. Na drugem kraju so nam pa strastno odrekali, oziroma jemali vse pravice.Leta 1902., ko so bili voljeni pristaši S. L. S. v tretjem razredu, so liberalci odrekli, ozirma niso hoteli dati niti enega mesta ne v svetovalstvu, kakor tudi v odsekih ne; ko so bile letos občinske volitve, je dobila vsaka stranka enako število odbornikov. In potem je pri svetovalski, oziroma pri županski seji izrekel g. učitelj Novak, sedaj šolski nadzornik, besede, da naj da vsaka stranka enako svetovalcev, a takoj so se liberalci uprli. Seveda so se socialisti držali istega tona, le pri volitvah v odseke so taktiko nekoliko izpremenili. Mi drugi se pa zavedamo, da koder imamo dolžnosti, nam ■ia vsak način tudi pravice pristojajo. Idrija. Draginja in pa prokleti klerikalci, ki so vse te draginje krivi, naj jih hudič vzame! Tako govorjenje se‘ sliši pri nas, bodisi v gostilnah, pri delu, ali pa na cesti. Če je človek količkaj razsoden, na tako besedičenje še odgovarjati ne more. Enkrat zato ne, ker ti ljudje sami ne mislijo nič, ampak poudarjajo isto, kar jih nahujska kakšen Kristan, ali pa kak drug agitator. Zadnjo nedeljo, ko je bil tukaj shod, jim je natvezil Kristan, da imajo avstrijski škofje velikanske tovarne za špirit in potem, da pokupijo škofje od kmetov krompir, ko delajo špirit, in s tem delajo pri krompirju velikansko draginjo. Dalje jim je natvezil, da daje avstrijska vlada velikim Hgrarcem 36,000.000 K za pospeševanje živinoreje za to, da pošiljajo v inozemstvo meso, < \ sirijskemu proletarijatu pa ne privošči argen inskega mesa. Sedaj zadnji čas je hud putisk od socialne demokracije, da se morajo vsi organizirati v socialnodemokra-ski organizaciji. Dobil je vsak rudar eno tiskovino, ki vam jo pošiljam; na eni strani se nam kažejo kot velikanski človekoljubi, n, pr. pri zadnji občinski seji je župan prosil za dovoljenje in ga tudi dobil, da bi smel kupiti z občinskim denarjem dva vagona krompirja in en vagon fižola, katerega bo prodajal revnim ljudem tako, da ne bo imel me dobička. Človekoljubnost na račun davkoplačevalcev, tega smo mi že navajeni od liberalcev, vendar to po našem mnenju m nič drugega, kakor nekakšna agitacijska priprava. ° J Z Ježice. Socialno-demokraška olik a. Večkrat smo že namenili, da bi poslali malo v svet, kako olikani so naši socialni demokratje. No, pa vselej smo prizanesli in upali, da se sami izmodrujejo ter puste pri miru nas in naše prepričanje. Est modus in rebus. Naše prizanašanje oni le zlorabljajo v to, da vedno pogosteje napadajo njim nesorodno misleč osebe. Posebno neki strojevodja je vzor socialnega demokrata. Kakor sploh vsi socialni demokratje, tako tudi ta kalin kaj rad zabavlja črez vse, kar se ne ravna po njegovem receptu. Mi bi pustih to stvar možu popolnoma pri miru, sam veselj° nad tem zabavlja-1 -m. Ali eno mu pa ne smemo dopustiti, kar zabranjuje naš patos, nad katerim pa ima mož poseben apetit. Ponos moža, bodisi da je izobražen ali ne, zahteva, da pusti njemu neenako mitlečega človeka popolnoma pri miru, ga ne napada z raznimi psovkami in šikaniranjem, s katerim ima namen osmešiti in ponižati strankarsko neenako osebo. Pravim, ponos zahteva to, da se to, kar se tiče prepričanja neenako mislečih ljudi, pusti pri miru. Seveda to le v toliko, v kolikor se ne rabi v kvar javnemu interesu. Mislimo, da je v naši državi še v A'eljavi postava, da ima vsak ud v tej družbi prosto voljo, po katerej more uravnavati svoje razmere v toliko, v kolikor ni nasprotno zakonu, in da je še v veljavi enakopravnost. Seveda, da naš' kalin ne pojmuje teh stvari. On misli, da kdor ni njegovega prepričanja, se ne sme javno pokazati, kaj da je in da se sme po njegovih mislih ta napol-človek javno napadati z nečastnimi priimki. Nam se zdi eno najnizkejših stvari po cestah napadati mirne ljudi, kateri gredo po svojem opravilu. To dejstvo jasno kaže, kako malo, oziroma nič olike nima ta človek. In on hoče veljati za voditelja tukajšnjih socijev. Lep učitelj, lepi učenci! Mi zavidamo srečo onim socijem, katerim je ta mož za mentorja ter jim bistri glave s svojimi duševnimi produkti ter jih tako vsposablja za vzor-socialne demlokrate. No, njegovi nauki, katere seje na plodovita tla, gredo že v klasje ter obetajo bogato žetev. Mi bi svetovali, naj mož vzame v roko slovensko abecedo ter se do dobrega nauči brati, potem pa kupi knjigo lepega vedenja, katere prebiranje mu bode pregnalo otemnele pojme, kako se je obnašati V javnosti. — Za politiko '■— hm — za to pa še on nima podlage. Politika je njemu terra ingnita, v katerej opeša njegov razum. — Toliko za danes. Ako bode pa v prihodnje Matija ponujal še za tako nizko ceno svoj nauk o lepem vedenju, bode treba temu kalinu malo peruti postriči, ker to bode njemu v korist. Gorje pri Bledu. V nedeljo, dne 24. septembra, so imeli krščansko misleči železničarji shod v Gorjah. Shoda so se udeležili polno številno članice plačilnice Prometne zveze v Gorjah. Častjio sta bili zastopani tudi plačilnjca Dobrava in podružnica Boh. Bela. — Ob 11. uri dopoldne otvori tovariš Slamnik shod in pozdravi vse navzoče, pred vsem pozdravi najiskrenejše gosp. deželnega poslanca in župnika Janeza Pibra in pa g. Voj e, zastopnika Prorhetne zveze iz Ljubljane. Na predlog tovariša Slamnika se enoglasno izvolita za predsednika tovariš Pečar iz Dobrave in za zapisnikarja tovariš Burja iz Bohinjske Bele. Predsednik Pečar da besedo g. zastopniku Prometne zveze. Gosp. tovariš Voje nam v kratkih in jedrnatih besedah opiše težnje železničarjev in pa nam nasprotno socialno-demokratično stranko, za kar mu bodi na tem mestu izrečena zahvala. — Nato nam naš ljubljeni gospod župnik in deželni poslanec Piber v svojem navdušenem govoru opiše draginjo, kdo je je kriv in kako ji odpomoči. V svojem govoru omenja gospod poslanec posebno nižje sloje in to je delavce in čuvaje. Mi smo gosp. poslancu nad vse hvaležni in se mu za njegov trud in ljubezen, ki jo ima do nas, kar najiskreneje zahvaljujemo. Nato prebere tovariš Slamnik vse resolucije, sklenjene na shodu in da vse na glasovanje. Besolu-cije so vse enoglasno sprejete in odobrene. Nato se izreče še poslancem S. L. S. popolno zaupanje. Predsednik Pečar pozdravi še enkrat gosp. govornika in se jima zahvali za njujin trud in potem zaključi shod. — Resolucije : Zahteve delavstva in drugih uslužbencev državnih železnic, stavljene na shodu v Gorjah, dne 24. septembra 1911: Prožni delavci: 1, Kjer so predori dolgi čez 500 metrov, osemurni delavnik. 2. Prosto vožnjo v nakup živil vsem stalnimi delavcem, kateri nad ono leto delajo. 3. Delavna obleka iz cvilha, kakor jo imajo delavci pri brzojavni upravi. 4. Delavci s skušnjo (Wachtersubstitut) in spremljevalci železniških vozičkov naj dobe zboljšano plačo precej po prestani skušnji za 20 vinarjev na dan, ker ti imajo v tem slučaju vso odgovornost, katere navaden delavec nima. 5. Delavci, kateri nad eno leto stalno delajo, naj se sprejmejo brez vsakega ugovora od strani predpostavljenih v provizijski sklad, ker o tem ima le direkcija odločevati in nobeden drugi. 6. Splošno znižanje delavnega časa na devet ur na dan, v soboto prosto ob 2. uri popoldne, kot delavci v delavnicah. Dosedanje ugodnosti naj ostanejo. 7. Delavstvo upa in zahteva, da se njegove nade na skorajšnje uresničenje zahteve stal- nega nameščenja z dekretom, kakor je pri delavstvu v delavnicah že uvedeno, izpolnijo. Zato upa in prosi poslance S. L. S., da se za to njegovo zahtevo z vso odločnostjo zavzamejo v zvezi s poslanci drugih nam delavstvu naklonjenih strank, in to zahtevo z vso odločnostjo kmalu izvojujejo. — Delavci v skladiščih in na postajah: 1. Znižanje delavnega časa na 10 ur, čezure naj se plačajo posebej. 2. Delavci, kateri nadome-stujejo v slučaju bolezni, dopusta čuvaje, premikače in druge uslužbence, naj dobe dnevne doklade 40 vinarjev. 3. Postajnim delavcem se naj da popolna obleka, ker ti pridejo v dotiko s potujočim, občinstvom, zato morajo biti zmeraj čedno oblečeni. (Dalje prihodnjič.) Nekaj za priproste ljudi. Zdravniki bi morali postopati z vsemi, ki iščejo pri njih sveta in pomoči, popolnoma enako. Znano je, da najučenejši svetovni zdravniki poznajo zgolj bolezen in ne delajo nobene razlike med ljudmi z baržunasto in platneno obleko. Tako postopajo res moderni zdravniki, med katere pa ljubljanskega zobozdravnika Schweigerja ne moramo prištevati. Mož je uvedel posebne navade. Če prideš k njemu, je prva Stvar, da loči priprostega od tistih, ki pripadajta zgornjim desettisočim. Boljši ljudje