netilka 38 • lelo XLU • cena hOOO din
Celje, 22. septembra 1988
0 tednik je glasilo občinskih organizacij szdl celje. laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
si ne bodo imeli
dimnice
l^ako najceneje priti do ozimnice?
Ijrašanje postaja iz leta v leto bolj
[tualno in težko rešljivo. Mnogi od-
jvora ne najdejo in prav gotovo bo
jako leto več tistih, ki si enkratnega
lijega izdatka ne bodo mogli več
^voščiti.
2a tiste, ki imajo košček vrta, je vsaj
jlioliko lažje, za druge pa, ki so prisi-
lni vsak korenček kupiti v trgovini,
) letošnja ozimnica kar zahteven ža-
gaj. Za sto kilogramov krompirja bo
I primer treba odšteti skoraj 150 tiso-
jcov, kar pa za štiričlansko družino
I bo zadoščalo. V vseh občinah na
Jjskem so sicer poskrbeli za ugod-
je nakupne pogoje, saj nudijo kre-
e, ponekod pa pravijo, da kupcev
li to ne privabi. Raje se odločijo za
sk sorodnikov na podeželju ali pa
mnico kupijo kar od kmetov, kjer je
ovo cenejša. Letos so za svoje de-
ce poskrbele tudi večje delovne or-
lizacije, ki so se odpravile kupovat
mnico h kmetom in jo svojim delav-
n nato prodajo ceneje, pa še obroč-
odplačevanje so jim omogočili. Ena
možnosti pa je tudi obisk tržnice,
r so cene prav tako nekoliko nižje
t v trgovinah.
Vsak se bo torej moral znajti, kakor
lin zna, pač v skladu z možnostmi,
av gotovo pa velja, da bodo prodane
iličme ozimnice letos manjše kot so
le v preteklosti in da bodo mnogi
tali brez zaloge v shrambi, prisiljeni
vsakodnevno krpanje družinskega
oračuna.
na 3. strani.
T. CVIRN
Potepuška navihanka Iz
Padvina
Neža Maurer, slovenska pesnica seje
naučila pisati pesmi tudi ponoči.
Stran 12.
Dom, ki ne uspe postati hotel
Izletnik se bo še letos odločil o usodi doma v Logarski
dolini: obnovi, preureditvi v hotel ali odprodaji. Stran 9.
Obujanle pihalnega orkestra
Svet za kulturo podprl predloge ZKO. Stran 8.
Na rešetu so ostale
le še tri lokacije
Mrzlično Iskanie odlagališča ieitrskih
odpadkov
Verjetno se mnogi še spo-
minjajo protestnih shodov
pred letom dni v Titovem
Velenju in v Solčavi, ko so
občani protestirali zaradi
informacij, da so na njiho-
vem območju možne lokaci-
je za gradnjo odlagališča
nizko in srednje radioaktiv-
nih odpadkov. Takrat so sli-
šali zagotovila, da se brez
njihove vednosti in soodlo-
čanja ne bo ničesar gradilo.
Nato je zadeva nekoliko
potihnila, vendar je bilo
v zadnjem času postavljeno
delegatsko vprašanje v repu-
bliški skupščini, Vane Goš-
nik iz Titovega Velenja pa je
o iskanju lokacije spraševal
na svetu za varstvo okolja pri
republiški SZDL.
V odgovoru, ki gaje posre-
doval republiški komite za
energetiko pravijo, da so do-
slej lokacije izbirali le kabi-
netno in da ni šlo za geološke
raziskave na terenu. Poleg
tega še izdelujejo metode in
kriterije, ki bodo omogočili
zožitev števila potencialnih
lokacij. Kljub temu pa so že
tako imenovane kabinetne
raziskave dovolj zaskrbljujo-
če za občane na Celjskem.
Po podatkih Geološkega za-
voda iz Ljubljane, ki je v so-
delovanju s skupino za oce-
no posegov v okolje pri Inšti-
tutu Jožefa Štefana (SEPO)
izdelal pred dvemi leti štidi-
jo možnih lokacij odlagališ-
ča, so v prvi fazi predvideli
več kot 300 območij, ki bi
bila primerna za skladišče-
nje radioaktivnih odpadkov.
Večinoma se nahaja,jo
v vzhodnem delu Slovenije,
ker je v zahodnem po mne-
nju strokovnjakov preveč
razpok in prelomov. V dru-
gem koraku so nato izločili
nekatere lokacije, ki geolo-
ško niso ustrezale in ostalo je
131 območij. Izmed teh pa je
bilo za nadaljnje ocenjevanje
izbranih 39, od katerih jih je
kar 17 na območju celjske re-
gije. Po izbiri Nuklearne
elektrarne Krško pa naj bi
bilo pet lokacij najbolj per-
spektivnih. Gre za območje
Smrekovca, zahodnega dela
Stranic, vzhodnega in seve-
rozahodnega dela Dobrne in
območje Velunje pri Tito-
vem Velenju. Za teh pet lo-
kacij je lani Geološki zavod
opravil geološko obdelavo,
kjer je šlo tudi za površinske
raziskave na terenu, o čemer
pa lokalne oblasti niso pose-
bej obveščali, ker za to ni po-
trebno njihovo dovoljenje.
Ugotovili so, da okolica Do-
brne za skladiščenje radio-
aktivnih odpadkov ni pri-
merna, medtem ko se pri
ostalih treh lokacijah lahko
raziskave nadaljujejo. Geolo-
ški zavod sicer trdi, da loka-
cije niso kategorizirane, saj
bo metode in kriterije izdelal
SEPO in bodo posebej potr-
jene. Kljub temu pa ni nobe-
nega razloga za zadovoljstvo,
saj je očitno, da se je izbor
možnih lokacij povsem zožil
prav na našem območju. Kje
so pri tem upoštevane zahte-
ve občanov s protestnih sho-
dov v Titovem Velenju in
Solčavi in argumenti različ-
nih strokovnjakov, ki doka-
zujejo, da so tudi najožje iz-
brane lokacije neprimerne,
pa je pri tem očitno povsem
postransko vprašanje.
T. CVIRN
iejem nad pričakovanji
Enaindvajseti mednarodni obrtni
em v Celju je presegel pričakova-
I Že na njegovem začetku je bilo
no, da bo po številu razstavljal-
razstavnih površinah in kakovo-
predstavljenih izdelkov sejem
ivečji doslej. Organizatorji so se-
li že nekaj let usmerjali v poslov-
it in letos ravno pri tem uspeh ni
stal. Obrtniki in organizacije
•uženega dela so navezali številne
ilovne stike, naredili vrsto poslov
sklenili številna naročila. Večina
^ njimi je ob zaključku sejma po-
Tjala, da jim je sejem dal več, kot
pričakovali. Ker je celjski sejem
hova poslovna prireditev, resnič-
lahko rečemo, da je uspel.
^veda to ne pomeni^ da ne bi moglo
' niarsikaj še bolje. Ce organizatorji
^jo, da se sejem kiti z naslovom
^ečje jugoslovanske prireditve obr-
ti in z nazivom »mednarodni«, bo pač
potrebno pritegniti več razstavljalcev
iz vseh delov Jugoslavije in iz tujine.
Zanimanje za prihodnji sejem je že se-
daj veliko in prav gotovo bodo zanj
potrebne še večje površine. Potreba
po specialzirani predstavitvi in omeje-
ne prostorske možnosti Golovca terja-
jo več manjših, ozko specializiranih
sejmov, namenjenih obrti. Organiza-
torji jih nameravajo pripraviti prav ta-
ko v Celju, ki se je dodobra uveljavilo
kot središče jugoslovanskega drobne-
ga gospodarstva. Sprostitev največje-
ga obrtnega sejma bo poleg poslovne-
žem dobrodošla tudi obiskovalcem (le-
tos jih je bilo preko 200.000) in števil-
nim prodajalcem, ki so se letos otepali
z veliko gnečo.
Še več sprememb kot sam sejem pa
terja celotno drobno gospodarstvo.
Posveti in pogovori ob letošnjem sej-
mu so potrdili, da še nikoli ni bilo
takšnega razkoraka med tistim, kar je
bilo na sejmu videti in razmerami
v obratovalnicah in obratih. Zakonski
in drugi pogoji še vedno niso naklonje-
ni drobnemu gospodarstvu. Precej
ovir, tudi ideoloških, je bilo sicer že
umaknjenih s poti in dogajanja na raz-
ličnih območjih in področjih kažejo,
da prihaja za drobno gospodarstvo po-
mlad. Toda če resnično hočemo, da bo
ta del gospodarstva postal vlečni konj
napredka, bo treba še veliko postoriti.
Predsednik Zveznega izvršnega sveta
Branko Mikulič in nekateri drugi
ugledni gostje so ob obisku sejma obe-
tali že dolgo pričakovane in terjane
spremembe, ki segajo vse od spre-
memb ustave, in ki bodo omogočile
drobnemu gospodarstvu razcvet. Da
bo drobno gospodarstvo to znalo izko-
ristiti, je potrdil tudi letošnji celjski
sejem.
MILENA B. POKLIČ
Vi nočni program Radia Celje
® svoj 34. rojstni dan so novinarske račke Radia Celje
l^šalcem in sebi podarile večerno-nočni program 19.
I^tnbra od 18. ure do prve ure naslednjega dne. Odmev-
'i^ed poslušalci je presegla vsa pričakovanja, tako da sta
^ največ dela Mateja Podjed in Brane Piano, ki sta si
'ogosteje podajala mikrofon. Nočni programski menu je
•^ster, od rockomavharjev do ure strahov, od pogovorov
'očnih ulicah Celja do brizganca domačih, pa do doma-
'l^lepeta z nočnimi dežurnimi, od železničarjev, milični-
babic v celjski porodnišnici. Menda smo celo poma-
svet lepi punčki.
■'je poslušalcev je mogoče strniti: oglasite se nam še
Zvečer in ponoči in bodite tako prijetni. Laskava priz-
ki nas obvezujejo za delo v prihodnje.
'dovoljstvo z opravljenim delom pa je razvidno iz pos-
f Edija Masneca. Od leve proti desni: Brane Piano,
J Pišek, Mitja Tatarevič, Nataša Gerkeš, Sašo Matelič,
f^k Pungerčič, Mitja Umnik in Mateja Podjed.
2. stran - novi tednik

Skupno reševanje regijskih problemov
¥čeraj je bila programsko volilna seia medobčinsl(ega sveta SZDL Celje
Skupne interese celjskega
območja je težko usklajeva-
ti, saj so med občinami veli-
ke razlike. V veliki meri iz-
hajajo že iz neenakomerne
gospodarske razvitosti, saj
imata kar dve občini med
desetimi status nerazvitih.
Od medobčinskega sveta
Socialistične zveze pa poleg
drugih njenih dejavnosti
največ pričakujemo prav
pri usklajevanju različnih
potreb in interesov.
V poročilu o delu za vče-
rajšnjo programsko-volilno
sejo medobčinskega sveta so
ugotavljali, da se za nastope
v republiških organih naj-
večkrat uspejo poenotiti
v interesu regije, precej težje
pa je to znotraj regije. Res pa
je, da tudi te probleme rešu-
jejo z veliko mero medseboj-
nega razumevanja. Med
uspele dogovore sodi obnov-
ljen družbeni dogovor za
modernizacijo bolnišnice
v Celju. Po večletnih napo-
rih je uspel tudi dogovor
o medsebojnem sodelovanju
med bolnišnico Topolšica in
bolnišnico Celje. Precej več
pa je samo delno uspešnih
prizadevanj.
Zaradi sprememb zakono-
daje je prenehala delovati re-
gijska skupnost za preskrbo
in proizvodnjo hrane. Pobu-
da, da bi del sredstev občin-
skih skladov za pospeševa-
nje proizvodnje hrane in pre-
skrbo prebivalstva občin
celjskega območja združili
za posebne namene v regiji,
ni uspela. Dvoletno dogovar-
janje o zagotovitvi ustrezne-
ga ustanoviteljskega deleža
občin za regijski glasih Novi
tednik in Radio Celje so raz-
vrednotena in delež občin
ustanoviteljic še vedno ni
v skladu z dogovorom. Po-
buda o združitvi družbenih
pravobranilcev samouprav-
ljanja na območju je bila
v nekaterih občinah zavrnje-
na in pravobranilstva ostaja-
jo razdrobljena. Za Zgodo-
vinski arhiv še vedno ni reši-
tve, saj za potreben nov pro-
jekt niso mogli zagotoviti de-
narja, druge rešitve pa ni.
Tudi odbor za racionalizacijo
sredstev obveščanja, ki bi
naj proučil občinske časopi-
se, dela ni zaključil. Tako
ostaja kar precej problemov,
ki jih bo poleg novih, ki jih
gotovo ne bo manjkalo, po-
trebno razrešiti v novem
mandatnem obdobju.
Medobčinski svet SZDL
ima od včeraj novega pred-
sednika. Dosedanji predsed-
nik Filip Beškovnik se vrača
v Slovenske Konjice, za nje-
govega naslednika pa so bili
trije kandidati, ki so jih v ob-
činah izbrali med štirinajsti-
mi evidentiranimi. To so bili
Jože Kumer iz Mozirja, Lud-
vik Mastnak iz Šentjurja in
Janez Meglič iz Žalca. Dele-
gati na programsko volilni
seji so se včeraj odločili
za Jožeta Kumra.
MILENA B. POKLIC
Solata iz Delavske ni užitna
Društvo in inšpektorji - vsak svoje analize
Družbeni svet za sprem-
ljanje dela občinskega in-
špektorata v Celju je na
zadnji seji govoril o nadzo-
ru inšpektorjev nad var-
stvom okolja v občini. Pri-
pravili so poročilo o tem,
kaj so inšpektorji v prete-
klem letu in prvih letošnjih
mesecih storili pri nadzoro-
vanju onesnaževanja in
predlog nadaljnjih meritev
onesnaženosti okolja, ki jih
je zahtevala javna tribuna
v Trnovljah, ko so junija go-
vorili o zastrupljenosti ne-
katerih živil živalskega iz-
vora.
Ker so bili na seji prisotni
tudi člani celjskega društva
za varstvo okolja, je bila raz-
prava precej živahna, govori-
li pa so zlasti o kakovosti
zemlje v občini in onesnaže-
nosti zelenjave s težkimi ko-
vinami. Inšpekcijske službe
so namreč pripravile analizo
vzorcev solate in krompirja
na štirih odvzemnih mestih,
in sicer na Ostrožnem, v De-
lavski ulici 20, v Začretu in
Trnovljah. Ugotovili so po-
vezanost med vsebnostjo
težkih kovin v zemlji in v ze-
lenjavi. Pokazalo seje, da so-
lata iz Delavske ulice ni pri-
merna za prehrano, saj vse-
buje preveč kadmija in cin-
ka, medtem ko so na podlagi
rezultatov analize ugotovili,
da je zelenjave z drugih od-
vzemnih mest primerna za
uživanje. Pri tem pa je po-
membna higienska priprava
zelenjave, saj se s pranjem
odstrani precej svinca in
kadmija.
Društvo za varstvo okolja
se s takšno ugotovitvijo ni
povsem strinjalo, saj so nje-
govi člani menili, da so po-
datki osmih vzorcev s štirih
lokacij dovolj zaskrbljujoči,
da bi morali ukrepati. In-
špektorji so pojasnih, da so
obvestili lastnika zemljišča
v Delavski ulici in da drugih
pristojnosti nimajo. Ocenili
so, da na osnovi osmih vzor-
cev ne morejo posploševati
in da so potrebne dolgotraj-
nejše meritve, da se lahko
sklepa o stanju v občini. Po-
leg tega pa na najbolj kritič-
nih mestih ne pridelujejo
hrane za trg, torej ni razloga
za preplah. Trditve članov
društva, da imajo o zastrup-
ljenosti zemlje in povrtnin
ter živil živalskega izvora že
več kot 60 meritev, niso ime-
le pravega učinka. Razprava
je pokazala, da so inšpekcij-
ske službe in društvo za var-
stvo okolja še vedno na dveh
bregovih in da vsak po svoje
naroča analize zemlje in po-
vrtnin, namesto da bi se do-
govorili za skupno delo-
vanje.
Ves čas seje so namreč raz-
pravljalci poudarjali, da de-
narja za analize primanjkuje
in da bi za nadaljnje meritve
potrebovan vsaj 500 milijo-
nov dinarjev. Predlagali so,
da bi jih zbrali s prispevki
delovnih organizacij glede
na število zaposlenih, vseb-
nost strupenih snovi v upo-
rabljenih materialih, emisi-
jah strupenih plinov...
Vprašanje pa je, koliko raz-
iskav bo še potrebnih, da se
bo začelo tudi ukrepati, ne
pa le ugotavljati, da stanje ni
zaskrbljujoče.
T. CVIRN
Ustavna poiarizaciia
v zadnjem obdobju smo
priča mnogim vestem, da se
je zvezna ustavna komisija
naposled le uskladila in po-
nudila svoj predlog ustavnih
sprememb. Slovenski pred-
stavniki v tej komisiji nam
poročajo, da je bil dosežen
pomemben premik v uskla-
jevanju pripomb na prvotno
ponižen osnutek. Večina
strokovnjakov pa je še ved-
no prepričana, da je tudi se-
danji predlog še daleč od ti-
stega, kakršnega bi potrebo-
vali za izhod iz krize.
Največ soglasja je bilo do-
seženega na področju uredi-
tve ekonomskega sistema,
veliko odprtih vprašanj pa je
še ostalo glede političnega
sistema, zlasti odnosov in
pristojnosti federacije, ssu
ponujene rešitve še vedno
kažejo tendence po centrali-
stičnem urejanju družbenih
zadev. Eno izmed takšnih
vprašanj je tudi amandma
o fmanciranju oboroženih
sil, katerega smo v javni raz-
pravi v naših sredinah in
v Sloveniji kot takšnega za-
vrnili in predlagali potrebo
po novi smotrnejši in raci-
onalnejši rešitvi. Nova for-
mulacija tega predloga je se-
daj sicer bolj jasna in krajša,
po vsebini pa ostaja ista.
Razlika je le v tem, da se je
črtal predvideni davek iz
osebnega dohodka, dodana
pa je nova možnost, da se za
te potrebe uvede poseben
davek na promet. Se vedno
pa ostaja zelo sporen tudi po-
seben davek na dohodek
OZD.
Žal za to zvrst komentarja
ni dovolj prostora, da bi lah-
ko podrobnejše analizirali in
razmišljali o posledicah take
spremembe, ki načelno ne
odstopa od že kritiziranega
osnutka celo nasprotno, ugo-
tavlja se, da poseben davek
na promet (ki ni nov izum
federacije) predstavlja še za-
nesljivejši vir fmanciranja
kot pa davek iz OD. Vztraja-
nje pri preformulirani vsebi-
ni prvotnega pa vsekakor
ponovno dokazuje lobijsko
moč posameznih skupin in
njihovih posebnih interesov,
ki imajo premalo posluha za
trenutne (krizne) družbeno-
-politične in ekonomske te-
žave družbe. Zato bo treba
med drugim tudi o tem vpra-
šanju še razpravljati in (na-
mesto trmastega vztrajanja)
v demokratični in argumen-
tirani razpravi doseči spre-
jemljivo rešitev.
Kljub prizadevanju naših
predstavnikov v zvezni
ustavni komisiji, pa je vedno
bolj slišati tudi očitke, da je
usklajevanje tipični primer
slabega kompromisa in na-
daljevanje slovenske ustav-
no pravne tradicije v kateri
nismo imeli nikoli take sre-
če, da bi v prelomnih zgodo-
vinskih trenutkih bih dorasli
odločnim zahtevam časa.
Ne glede na rezultate naj-
bolj l^itične faze usklajeva-
nja, ko se bo treba odločiti,
pa lahko že ugotovimo, da
bo sprejemanje dopolnil
Ustave najverjetneje tista
prelomnica v političnem živ-
ljenju celotne družbe, ob ka-
teri bo prišlo do dosedaj naj-
bolj odprte in jasne polariza-
cije.
VIKI KRAJNC
V soboto vabljeni na Mrzlico
v spomin na predvojne dogodke, ko so se na
Mrzlici srečevali napredni ljudje, delavci in kmetje
iz Revirjev in Savinjske doline organizirajo na
Mrzlici že nekaj let shode pod naslovom Tabor ljud-
ske fronte.
Tabor bi moral biti že prejšnjo nedeljo, vendar so se
organizatorji zbah, da bo slabo vreme. Tabor bo tako to
soboto dopoldne. Kulturni program so letos pripravili
Trboveljčani, slavnostni govornik pa bo podpredsed-
nik RK SZDL Viktor Žakelj. Tabora ljudske fronte se
bo udeležilo tudi precej delovnih ljudi in občanov iz
celjske regije, še zlasti pa iz Savinjske doline.
Pohode na Mrzlico organizirajo tudi planinska dru-
štva iz Prebolda, Polzele in Zabukovice, pohodniki pa
bodo prejeli tudi posebne spominske značke.
JANEZ VEDENIK
Požlalitnjen rogaški turistični utrip
Ob izteku letošnjega Rogaškega glasbenega poletja	.
Tri mesece trajajoče Rogaško glas-
beno poletje je letos postreglo s pe-
tintridesetimi glasbenimi in plesno-
folklornimi prireditvami, ki so bile
prav vse na visoko kakovostni izved-
beni ravni, o čemer govorijo imena
nastopajočih, ki pa imajo, seveda, tu-
di svojo ceno.
Rogaško glasbeno poletje, ki ga je
Zdravilišče iz Rogaške Slatine organi-
ziralo letos drugič, je na najlepši poti,
da postane »vaba« posebne vrste v si-
cer raznolikem in bogatem programu
izvenpenzionske ponudbe tega turi-
stičnega kraja.
Petintrideset prireditev si je od kon-
ca junija do konca septembra oglodalo
okoli 4 tisoč obiskovalcev, žal pa je tu
treba reči, da so med njimi prevlado-
vaU tujci, gosti Zdravilišča, predvsem
Nemci in Avstrijci ter Izraelci. Med
njimi so bili tudi takšni, ki v treh, šti-
rih tednih bivanja v Rogaški Slatini
niso zamudili niti ene prireditve. Stvar
kulturne osveščenosti, navade, potre-
be pač. Med domačimi gosti in doma-
čini so na glasbenih večerih prevlado-
vali Slovenci, pri tej »večinskosti« pa
je bržčas posredi tudi denar. Vstopni-
na za koncerte in druge prireditve za
jugoslovanski žep niti ni bila poceni,
medtem ko je le-ta tujemu gostu pred-
stavljala bolj simbolično vsoto.
Najbolj obiskana prireditev je bila
Karneval v Riu de Janeiru, glasbeno-
revialni spektakel z ognjevitimi Brazil-
ci, veliko pozornosti pa je pritegnila
opera Prodana nevesta v izvedbi ljub-
ljanske operne hiše, prav tako Večer
korejske folklore, nastop folklornega
ansambla Abraševič iz Beograda, Ve-
čer opernih arij ter folklorni '
skupin naših ameriških izseljencev' (
še nekatere druge prireditve. '
V Zdravilišču Rogaška Slatina z^
dovoljstvom ugotavljajo, da nekat
gostje prihajajo v Rogaško Sla^' ,
prav zaradi nekaterih prireditev, P'.j,
v določenem času, na primer J^^^J^^u
avgusta, ko so dnevno na progra".^
promenadni koncerti. Nekateri
hočejo že vnaprej vedeti, kakšna
turna ponudba se jim obeta v čas*^:
nameravajo priti v Rogaško Slat' ■ i
Vse to kaže, da bi lahko Rogaška
na sčasoma postala podobno ^•^'^Lgr
no-kulturno središče, kot je na pr^ fj
Dubrovnik s svojimi poletnimi ^ -j
oziroma igrami, Split, Portorož, ^^
in podobni kraji, kjer gresta turizei*
kultura z roko v roki.	^ii
MARJELA hG^
Zenitev sisov z
upravnimi organi
v začetku meseca julija so samoupravne interesh
skupnosti posredovale svojim ustanoviteljie^
-	združenemu delu na območju laške občih'"
-	v obravnavo in sprejem spremembe in dopolnit^
Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ^j!
občine Laško. Do tega časa je bilo vrnjenih 3i p^.
stopnih izjav, to je več kot 55 odstotkov, kar zadošč'
za sprejem ugotovitvenega sklepa o pristopu k sp J
membam in dopolnitvam SaS o ustanovitvi SIS.
To je tudi ena osrednjih točk dnevnega reda vseh
skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki v teh
dneh zasedajo v Laškem. Na skupščinah obravnavajo
tudi predlog skupne porabe, usklajene z resolucij
skimi določili za letošnje leto in predlog sprememb tej
dopolnitev statuta posameznih interesnih skupnosti
ki se nanaša na uresničevanje programa za racionai!
nejšo organiziranost občinskih upravnih organov itj
strokovnih služb SIS. V kolikor bodo SIS, tako druž-
benih, kakor gospodarskih dejavnosti pristopil^
k spremembam in dopolnitvam Statuta posameznih
skupnosti, bo ženitev SIS in Upravnih organov občine
Laško sklenjena s prvim oktobrom.
O tem so minuli teden razpravljali tudi člani pred-
sedstev OK SZDL in Občinskega komiteja ZKS in
menili, da sicer ni bistvenih zadržkov pri odločanju
o ponovni reorganizaciji SIS laške občine, vendar pa je
res, da včasih proces odločanja prehiteva pripravo
strokovnih gradiv za obravnavo, kar je tudi ena od
bistvenih pripomb delegacije TIM Laško na ponujen
predlog k spremembam in dopolnitvam SaS o ustano-
vitvi SIS. Med drugim so predlagali, da bi se morali po
šestih mesecih sestati odbori za svobodno menjavo
dela pri SIS in oceniti stanje na novo organiziranih
SIS.
Tišina zbližuje in bogati
Ob praznovanju mednarodnega dneva gluhih in 40-letni(
organiziranega delovanja medobčinskega društva slušj
prizadetih Celje bo v soboto, 24. septembra ob 15. uri v veiii
dvorani športno rekreacijskega centra Golovec proslav
s kulturnim programom ter podelitvijo priznanj in pokal;
zmagovalnim ekipam na republiških prvenstvih v tem let
Z.!
Nova sušilnica
v Glinu
v nazarskem Glinu je v po-
iskusnem zagonu nova raču-
nalniško vodena sušilnica le-
sa. Zmogljivost sušilnice je
172 kubičnih metrov lesa,
oprema pa je večinoma do-
mača. Vrednost domače
opreme je 200 miljonov din.
Dosedanje zmogljivosti so
bile zaradi povečane prede-
lave iglavcev prenizke.
Poiskusno obratovanje
traja že mesec dni. S suše-
njem v novi sušilnici so za-
dovoljni, saj gre za zahteven
tehnološki postopek. Sušil-
nico je izdelal SOP Krško,
montirali pa so jo s pomočjo
Vegrada, Vekosa, in Ligno-
mata iz ZR Nemčije. Posta-
vili so jo v načrtovanem
roku.
Zaradi premajhnih zmog-
ljivosti so imeli v Glinu za-
stoje v proizvodnji, na izdel-
kih pa tudi napake zaradi
premalo posušenega lesa.
Premajhne zmogljivosti so
bile seveda najbolj moteče
v zimskem času, ko ni narav-
nega sušenja.
BJ
Dr. Matjaž Kmecl, član i
CK ZKS kot slavnostni
govornik na zaključni
slovesnosti ob 120-letni \
ci 2. slovenskega tabora (
v kulturnem domu i
v Žalcu:	[
t
»Mogoče današnji bolj '
ali manj prosluli miting' '
spominjajo na nekdanji |
tabore: odgovarj^o io .
razvnemajo nacionalni ■
čustva, čeprav z opaznih ^
faznim zaostankom, de- .
belo stoletje kasneje. Ve- J
likanska razlika pa jf
predvsem v tem, da se m ^
njih še živ krst ni spom-
nil, da bi klical k dobre-
mu in lepemu. Zahtevajo i
orožje, sovraštvo, sramo- i
tijo cele narode, na tran- J
sparente pišejo celo spi-
ske ljudi, ki jih je trebi
odstraniti... Ne kličejo r
pa k delu, šolanju, ustvar- i
janju in gosodarjenju."
_ -
september 1988
novi tednik - stran 3
ozimnice bo dovoij, le cene so visoke
^ občinah na Ceijsliem raziični pogoji naiiupa
celje: veliko zanimanje za
liredite
v Celju skrbita za nakup ozimnice
ij^a večja preskrbovalca in sicer Mer-
^ov Potrošnik tozd Prodaja in Center,
ponujajo pa papriko po 1250 dinarjev
0	Katere prodaja je večinoma že kon-
fana. krompir po 1490, čebulo po 1000
(jinarjev, jabolka, ki jih bodo začeli
prodajati konec meseca, pa bodo od
|300 do 1600 dinarjev. K ozimnici v Ce-
sodijo tudi svinjske polovice in
gjA paketi, za nakupe pa je moč dobi-
jj 6-mesečni kredit po 16-odstotni
obrestni meri, vrednost nakupa pa
(jiora biti najmanj 100 in največ 400
jisoč dinarjev.
pod temi pogoji lahko kupujejo ob-
čani v vseh Centrovih trgovinah in
v Potrošnikovih enotah Lipa Štore,
niarketih Vojnik, Polule, Gaberje, No-
va vas. Hudinja, Dolgo polje. Ljubljan-
5l(a, Kimski dvor. Zelenjava in samo-
postrežria Soča. V ta namen je interes-
na skupnost za pospeševanje proiz-
vodnje hrane odobrila 420 milijonov
jinarjev, ki sta jih oba preskrbovalca
prejela v skladu s svojim deležem
v preskrbi občine. Vendar ugotavljajo,
la je zanimanje za kredite izredno in
da je večinoma že porabljena predvi-
dena vsota v ta namen. Zato SIS za
pospeševanje proizvodnje hrane razr
misija o dodatnih sredstvih, ki bi omo-
gočila ugodnejši nakup ozimnice celj-
skim občanom.
Žalec: 20-odstone obresti
žalski Savinjski magazin, sicer
vključen v sozd Merx, je prodajal
ozimnico po cenah, ki so jih dogovorili
znotraj sozda in ki so veljale tudi v Ce-
lju. Ker pa je žalski sis za pospeševanje
proizvodnje hrane in preskrbo Savinj-
skemu magazinu kril nekaj manj obre-
iti.za prodajo ozimnice na posojilo, so
|Žalcu prodajah ozimnico na šestme-
Kno posojilo z 20-odstotnimi obrest-
p. Za prodajo ozimnice na posojilo je
tkaj sredstev v občini Žalec zagotovi-
nudi tamkajšnja Beograjska banka.
[itovo Velenje: prodajo
1	glavnem končali
v občini Velenje so trgovci iz Ere
ečinoma že končali s prodajanjem
eimnice pred štirinajstimi dnevi. Ob-
anom so ponujali krompir, čebulo,
apriko, zelje in svinjske polovice tudi
a desetmesečno posojilo z 80-odstot-
limi letnimi obrestmi oziroma s 40,1
dstotka obresti na glavnico. Najnižji
nesek posojila je znašal 100 tisoč, naj-
iiii pa 500 tisoč dinarjev. Obresti bi
ile še višje, če določenega dela ne bi
ril občinski sis za preskrbo. Ta čas so
Velenju že izrabili 1 milijardo dinar-
V, ki jo je Era namenila kreditiranju
akupa ozimnice. Ljubljanska banka
i je do sedaj odobrila že za okoli 550
lilijonov dinarjev posojil za nakup
omnice.
mar je pri Jelšah: štirje
broki
Ozimnico si bo mogoče priskrbeti
Vseh Merx-Jelšinih živilskih proda-
jah, cenejši in lažji nakup pa bo
Posojilom omogočil sis za pospeševa-
^ kmetijstva in proizvodnje hrane
^ine Šma^e pri Jelšah. Še ta mesec
^do občani lahko kupili ozimnico na
"Mesečno posojilo, prvi obrok pa bo
plačati takoj. V programu ozim-
ne pa je poleg osnovnih živil tudi olje
sladkor. Do zaključka redakcije
"enjeni sis sicer še ni sklepal o višini
^stev, vendar v Merxovi Jelši upa-
da bodo v akciji »ozimnica 88« lah-
''Ugodili vsem občanom.
'ovenske Konjice:
vgovmah malo zanimanja
^ trgovinah Dravinjskega doma, ki
8Wni oskrbovalec v konjiški obči-
Je že stekla prodaja paprike in če-
krompir, jabolka in zelje pa bodo
'^^li prodajati v teh dneh. Ugotavlja-
la seje zanimanje za nakup ozimni-
Precej zmanjšalo v primerjavi s pre-
letom. Deloma naj bi bili -kri-
'^indikati v delovnih organizacijah,
^ poskrbeli za cenejšo ozimnico in
'žgočih tudi obročno odplačevanje.
Ponujajo tudi v trgovinah in sicer
JJakupe v vrednosti od 100 do 400
^ dinarjev, kupci pa lahko plačajo
v štirih obrokih, od tega prvega takoj.
Interesna skupnost za pospeševanje
proizvodnje hrane konjiške občine je
v ta namen prispevala 20 milijonov di-
narjev, vendar so doslej od te vsote
porabili le 4 milijone. Cene za ozimni-
co pa so v trgovinah takšne kot v Ce-
lju, saj jih oskrbuje Merxov Blagovni
center.
Ker je tudi v občini Velenje letos za-
radi slabe letine krompir za ozimnico
razmeroma drag, pa tudi dovolj ga ni,
mnogi Velenjčani hodijo po krompir
v sosednjo Avstrijo. Tam stane kilo-
gram krompirja za ozimnico - prera-
čunano v dinarje - med 450 in 500
dinarji, na meji pa nanj zaračunajo še
25 odstotkov uvoznih dajatev. Tako
stane avstrijski krompir okoli 600 di-
narjev, kar je še vedno manj kot polo-
vico cene domačega.
Mozirje: kredit na 10
mesecev
Pri enoti Ljubljanske banke, velenj-
ske Temeljne banke v Mozirju je mo-
goče dobiti posojilo za ozimnico v zne-
sku 500 tisoč din. Odplačilni rok je 10
mesecev, revalorizacijska obrestna
mera pa znaša en odstotek.
Posojilo je namenjeno za vse vrste
ozimnice, vključno s kurjavo. Obe tr-
govski hiši, ki bosta prodajali ozimni-
co, Zgornjesavinjska kmetijska zadru-
ga - Tozd Trgovina in gostinstvo in
»Savinja-Mozirje« bosta, kot pravijo
na mozirskem občinskem sindikatu,
prodajali ozimnico na podlagi bančnih
posojil. Okvirne cene nekaterih pridel-
kov so: krompir bo po približno 1450
din, čebula po 800 do 900 din, paprika
približno 1900 din, za jabolka pa še ni
cene. Trgovci pravijo, da bodo količi-
ne zadostovale.
Šentjur: štirimesečna
brezobrestna posojila
Organizacijo nakupa ozimnice v šent-
jurski občini je prejšnji teden obravna-
val tudi občinski sindikalni svet, ki je
preko samoupravne interesne skupno-
sti za preskrbo poskrbel za možnost
štirimesečnih brezobrestnih posojil.
V ta namen je v šentjurski občini na
voljo 10 milijonov dinarjev, občani pa
lahko dobijo posojla v višini 300 tisoč
dinarjev. Za organiziran nakup ozim-
nice so se odločili tudi v nekaterih de-
lovnih organizacijah, kjer lahko delav-
ci dobijo posojila - za nakup ozimnice
pa skrbi Merxova delovna organizacija
Potrošnik. Šentjurčani bodo lahko
v njenih prodajalnah kupovali poleg
ostale ozimnice tudi meso, cene pa so
določene skladno z območjem.
Sicer pa, ugotavljajo v šentjurski obči-
ni, da je povpraševanje občanov po
ozimnici v primerjavi z ruralnimi nase-
lji veliko manjše, saj veUko gospodinj-
stev dobi del ozimnice pri sorodnikih
oziroma si jo pridel^o sami.
Laško: enkratna pomoč
delavcem
v Laškem je občinski sindikat pra-
vočasno poskrbel za nakup živil za
ozimnico in zlasti za dobro obvešče-
nost.
Sredstva za ozimnico, ki jo je mogo-
če nabaviti na brezobrestni kredit na
štiri obroke, je zagotovila sis za pospe-
ševanje proizvodnje hrane in zagotav-
ljanje osnovne preskrbe. Tako bodo
Laščani v trgovinah »Potrošnika« in
kmetijske zadruge, ki dajejo tudi in-
formacije, nabavljaU krornpir, čebulo,
česen, ETA-pakete, jabolka in zelje. Za
cene, ki bodo v sozdu Merx iste, torej
iste kot v Celju, se še dogovarjajo. Tr-
govci obljubljajo, da bodo priskrbeU
dovolj količin ozimnice, saj namerava-
jo manjkajči krompir nadomestiti
s kohčinami od drugod. Sis je lani za
ozimnico zagotovil 8 milijonov dinar-
jev, letos pa bo 20 milijonov. Po potre-
bi bodo znesek še povečali.
Laški občinski sindikat je osnovnim
organizacijam priporočil, da poskuša-
jo poiskati še druge možnosti za čim
cenejši nakup ozimnice. Priporočajo
tudi možnost za čim cenejši nakup
ozimnice. Priporočajo tudi možnost
o enkratni namenski pomoči OZD de-
lavcem, ki so v težjem položaju.
Ozimnica na tržnici
Na celjski tržnici zadnje dni zmanj-
kuje prodajnega prostora, saj je vsak
dan več prodajalcev iz vse Jugoslavije.
Krompir prodajajo z Dolenjske, Zagre-
ba (družbeni sektor), okolice Viroviti-
ce in Varaždina po 1300 din za kilo-
gram.
Papriko prodaja deset do dvanajst
stalnih prodajalcev iz Gostivara ter po
eden iz Varaždina in Virovitice. Za ru-
meno papriko je treba odšteti
900-1300, za rdečo pa 1500 dinarjev.
Prvo zimsko zelje so pripeljali iz Va-
raždina in ga prodajajo po 600 di-
narjev.
Čebula v vrečah je po 1200 din.
Na prostoru, kjer je sicer svinjski
sejem, v Bukovžlaku pa so ta teden
začeli prodajati industrijsko grozdje iz
okolice Kruševca po 1000 din.
Po mnenju vodje tržnice Ivana Bo-
rovnika bodo krompir za ozimnico
prodajali še prve dni prihodnjega ted-
na, papriko do 15. oktobra, medtem ko
se je prodaja zelja komaj začela.
Izobraževanje za obrtne poklice
Odbor za izobraževanje pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije je letos
v okviru 21. mednarodnega obrtnega sejma poskrbel za enotno predstavitev
obrtnih poklicev. Za razliko od prejšnjih let so osnovnošolci - njim pa je bila
ta predstavitev tudi namenjena - na enem mestu izvedeli vse o možnostih
izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja.
Še posebej podrobno so predstavniki Odbora predstavili avtoservisne in lesar-
ske poklice, saj so na srednji kovinarsko-strojni metalurški šoli v Mariboru
z letošnjim šolskim letom uvedli dva razreda obrtnih poklicev avtoservisno-
remontnih dejavnosti, na srednji lesarski šoli v Škofji Loki pa se na uvedbo
posebnih razredov prav zdaj pripravljajo. S tem je že narejen prvi korak za boljše
izobraževanje mladih za obrtne poklice, saj so se obrtniki doslej pritoževah, da
v obratovalnicah zaposlujejo s premalo strokovnega znanja oborožene delavce.
V Zvezi obrtnih združenj Slovenije so za 70 učencev, ki letos obiskujejo obrtna
oddelka avtoservisnih dejavnosti, zbrah denar za kadrovske štipendije, z vehko
obrtniško tombolo zadnji sejemski dan v Celju pa so zbirah denar za opremo
šolskih delavnic Srednje kovinarsko-strojno metalurške šole v Mariboru.
IS, Foto: EDI MASNEC
Ollmpiaila upov in bojazni
Začetek 24. olimpijskih iger v Seulu je zasenčil druge
dogodke v svetu, tudi politične. Kajti srečanje 9000 šport-
nikov (da o funkcionarjih ne govorimo) iz 161 držav vjuž-
nokorejski prestolnici seveda daleč presega zgolj športno
razsežnost. Modra hiša (seulska različica Bele hiše) je po
sedmih letih dočakala svoj spektakel, ki naj bi svetu pred-
stavil Južno Korejo kot politično dozorelo, gospodarsko
pa »čudežno« državo. Igram pa d^e posebno vrednost to,
da jih, za razliko od prejšnjih dveh olimpiad, bojkotira le
peščica držav.
In Seul bo imel kaj pokazati, čeprav s pomočjo domala
paranoičnega varnostnega sistema (s 300.000 posebej izur-
jenimi agenti), ki naj bi preprečil morebitne teroristične
sabotaže s strani Severne Koreje ali koga drugega. Kar
zadeva politiko se je Južna Koreja precej odmaknila od
nekdanje podobe vojaške diktature, za kar ima precej
zaslug prav olimpiada. Režim prejšnjega predsednika Čon
Du Hvana je namreč zavoljo »miru v hiši« pred tem
pomembnim dogodkom popustil pred valom zahtev po
demokratizaciji. Novi predsednik Ro Tae Vu, sicer tudi
sam upokojeni general, je bil izvoljen na neposrednih
volitvah, opozicija pa je nato dobila celo večino sedežev
v parlamentu.
Toda medtem ko pogoste študentske demonstracije še
vedno opozarjajo na nerešene politične probleme Južne
Koreje, pa za njene gospodarske dosežke ne manjka
superlativov. Po letih doslednega izvajanja gospodarske
politike po zgledu na rojeno sosedo Japonsko (in ob močni
podpori ZDA) se je Južna Koreja razvila v upoštevanja
vredno trgovinsko silo. In prav nič ne kaže, da bo njena
gospodarska rast, ki je z 12 odstotki že nek^ let nc^višja
v svetu, opešala...
Kljub temu pa bo prav življenski standard delavcev, ki,
kakor na Japonskem, precej zaostaja za gospodarsko
rastjo, spričo naraščajočega nezadovoljstva eden poglavit-
nih problemov vlade po olimpiadi. Drugi je vprašanje
odnosov s Severno Korejo. Pokazalo se bo, koliko je Ro
Tae Vu mislil resno s svojo nedavno ponudbo Severni
Koreji po vsestranski navezavi stikov (Severna Koreja naj
bi bila deležna tudi posebnih gospodarskih ugodnosti), ki
naj bi v končni posledici vodih do združitev obeh Korej.
Če seveda iger ne bo pokvarila kakšna severnokorejska
sabotaža, je pričakovati nadaljevanje pred kratkim obnov-
ljenih političnih pogovorov. Vendar pa Pjongjang vztr^a,
da seje treba naprej pogovoriti o umiku ameriških sil iz
Južne Koreje, to pa za Seul spričo severnokorejske voja-
ške premoči ni sprejemljivo. Za Severno Korejo je seulska
olimpiada gotovo hud šok, ki pa utegne imeti tudi pozi-
tivne posledice. Pjongjang bo začel nemara resneje razmi-
šljati o politiki postopnega navezovanja stikov s Seulom,
namesto o nadaljevanju jalove hladne vojne. Zlasti, ker
s Seulom navezujeta vedno tesnejše vezi tudi poglavitni
severnokorejski zaveznici SZ in Kitajska, pa tudi druge
socialistične države (pred kratkim je stalni predstavništvi
z Južno Korejo izmenjala Madžarska).
Skratka, že dolg seznam udeleženk na seulski olimpiadi
(najdaljši na olimpijskih igrah doslej) govori o želji po
nadaljnjemu popuščanju napetosti in boljšim odnosom
v svetu, vključno seveda na korejskem polotoku. Prav
zato bi bila toliko večja tragedija, če bi jih omadeževali
teroristični incidenti.
Poljska kvadratura kroga
Ah pomeni odstop vlade poljskega premiera Zbigniewa
Messneija le žrtvovanje grešnega kozla za hude politične
in gospodarske probleme, ki pestijo Poljsko? Dokončen
odgovor bo možen šele, ko se bo izkazalo, do kolikšne
mere bo nova vlada (ali, recimo natančneje, partijski vrh)
pripravljena na korenite politične in gospodarske reforme.
Messneijevo vlado je posebna parlamentarna komisija
obtožila za neuspeh gospodarske reforme, za katastrofalno
politiko cen in plač, krivde za slabe možnosti podjetij za
delo... Skratka, za vse to, kar je spodbudilo drastične
izbruhe nezadovoljstva in stavke.
Ista komisija pa je sejmu (poljskemu parlamentu) pred-
lagala tudi, naj bodo v novo vlado vključeni tudi predstav-
niki nove koalicije in poznavalci gospodarskih problemov,
ki potek gospodarske reforme na Poljskem že dalj časa
obsojajo. In prav v tem vrvohodstvu - zaznamovanem
s pojmi koalicija, opozicija, reformatorski proces ipd. - je
tudi ključ najnovejše poteze vlade. Ni naključje, da je
vlada odstopila prav pred napovedano »okroglo mizo«
oziroma pogovori predstavnikov oblasti in opozicije, zlasti
prepovedanega sindikata Solidarnost. Tudi imenovanje
nove vlade, ki naj hi bila med ljudmi deležna večjega
zaupanja, naj bi izkazalo pripravljenost oblasti za čimširši
kompromis z opozicijo. Toda »kvadratura kroga«, ki seje
partija na čelu z Jaruzelskim loteva z velikimi napori,
najbrž tudi s tem ne bo rešena. Po sodbi opozicije bi bil
namreč edini resnično prelomni korak priznanje neodvis-
nih sindikatov (posredno tudi strank), kar pa bi seveda
pomenilo za partijo nesprejemljivo odpravo njenega poli-
tičnega monopola.
(Ne)prlčakovana vojaška udara
Škorcu istočasno je prišlo na oddaljenih koncih sveta
- V Burmi in na Haitiju - do vojaških prevratov. Podob-
nost med državama je le v tem, da vojska v obeh že dolgo
kroji politiko, in pa v tem, da tudi najnovejša udara zago-
tovo ne bosta odpravila političnih kriz. Na Haitiju je bil to
že tretji udar v zadnjih dveh letih. Tokrat seje dokopal do
oblasti nekdanji sodelavec znamenitega diktatorja »Baby
Doc« Duvalliera, Prosper Avril V Burmi pa je vojska
posredovala z udarom vnovič po letu 1962, ko seje država
pod vodstvom generala Ne Vina podala na neslavno »bur-
mansko pot v socializem«, ki se je končala v sedanjem
političnem in gospodarskem kaosu. Ne Vin je sicer med
valom protirežimskih demonstracij odstopil, zd^j pa so
prevzeli vajeti v svoje roke prav njemu zvesti generali (ah
pa on sam iz zakulisja?). Demonstracije in prelivanje krvi
se nadaljujejo (že prvega dne je bilo ubitih 150 demon-
strantov), vlada ne namerava odstopiti in v takem ozračju
prav gotovo ne bo obljubljenih večstrankarskih volitev.
4. stran - novi tednik
22. september k
Najavljene spremembe zakona
hI doprinesle k napredku obrti
Obrtniki bi lahko zaposlili do 125 delavcev
Država zaenkrat še nič ne
daje, le malo manj bo zaen-
krat vzela. Tako nekako se
glasi komentar obrtnikov
na predlagano spremembo
davčnega zakona, o čemer
so razpravljali obrtniki-de-
legati vseh petih območij in
delegati za zbor združenega
dela Slovenije.
Pravzaprav bi za oboje,
obravnavali so namreč tudi
predlog sprememb obrtne-
ga zakona, lahko rekli, da
bistvenih sprememb ni, oba
predloga pa predstavljata
nek£g novosti, ki za obrt po-
menijo napredek.
Pri spremembi obrtnega
zakona so pomembne novo-
sti možnost opravljanja več
glavnih dejavnosti, le če ima
obrtnik ali pri njem zaposle-
ni izobrazbo za opravljanje
takšne dejavnosti. Med po-
membnejšimi novostmi je
tudi ta, da lahko občinski
upravni organ, če tako oceni,
dovoli zasebniku tudi do 125
zaposlenih, kar odpira vrata
podjetništvu in čisto novim
dimenzijam, ki jih bo treba
opredeliti s posebnim za-
konom.
Pri zakonu o davkih obča-
nov je nekaj pomembnih no-
vosti pri vodenju knjig in to,
da se uvaja kot priznani stro-
šek netto znesek zavaroval-
ne osnove, pa to, da se po-
dročja olajšav razširijo na
vse zaposlene in da je proda-
ja osnovnih sredstev oproš-
čena davka, če kupnino vlo-
žijo v nakup novih osnovnih
sredstev.
Na srečanju v Celju so de-
legati sprejeli vrsto amand-
majev k obema predlogoma
zakonov. Največ pripomb so
imeli na 7. člen obrtnega za-
kona, ki obravnava vpraša-
nje načina poslovanja preko
ločenih računov. Obrtniki
menijo, da je to stvar odloči-
tve posameznika, da pa bi
moral zakon dopuščati mož-
nost tistim posameznikom,
ki imajo želje postati samo-
stojni gospodarstveniki. Do-
kaj enotno je tudi stališče do
združevanja v gospodarske
zbornice, ki naj bi potekalo
mimo obrtnih združenj in
Zveze obrtnih združenj Slo-
venije. Pri zakonu o davkih
so najpomembnejše pripom-
be v zvezi z obrestmi, saj se
obrtniki zavzemajo, da bi bili
vsi stroški iz naslova obresti,
če niso nastali po krivdi
obrtnikov, priznani. Amand-
maje so pripravili tudi v zve-
zi z določili o inovatorstvu in
avtorskem delu in v zvezi
z dohodkom.
RP
Janez Stanovnik: »Za obrt smo naredili premalo
Zadnji sejemski dan si je 21.
mednarodni obrtni sejem
ogledal tudi predsednik Pred-
sedstva SR Slovenije Janez
Stanovnik. V pogovoru
s predstavniki drobnega go-
spodarstva in celjske občine
je dejal:
»Čeprav je celjski sejem
s svojim obsegom in številom
razstavljalcev naredil name iz-
reden vtis, se mi dozdeva, daje
to bolj posledica spontanega
pritiska kot ukrepov za pospe-
ševanje razvoja obrti. Obrt se
pri nas še vedno ukvarja z mar-
ginalnimi problemi, namesto
da bi mobilizirala ustvarjalno
energijo, kije veliko gospodar-
stvo ne more. Sejem je p. J
strani veličasten, po dru« 1
še dokaz več, da smo nariJ
veliko premalo kljub dekf^
tivni družbeni podpori razv^^
drobnega gospodarstva, g*^
različnih stimulacij in kreri-^
ranja s sprejemljivo obres^
mero razvoja drobnega gos^
darstva ne bomo pospešili fe
vidim zadržkov za ponovi
oživitev zadružniškega hra a
ništva. Hkrati je tudi v d^J
nem gospodarstvu potreh
kadrovska prenova, ksgti si^
vensko obrtništvo je sko^
brez podmladka. Zelo prijet?
me je presenetilo, da ste ta ^
jem izkoristili tudi za vzgojo^
izobraževanje mladih. To ,
inovativno tudi v okviru men
narodnega koncepta seje^
skih prireditev. Razotari
sem nad slabo udeležbo t^
Kot kaže, smo tudi v okvj
ru drobnega gospodarstva pr^
malo izkoristili naš specifi^gj
geografski polož^. Skratka ^
razvoj obrti, kjer lahko dk
najbolj kreativni ljudje n^ve(
od sebe, smo vsi naredili veli
ko premalo. Zato s celjskega
sejma obrti ne odhajam s po.
sebno dobrim občutkom.«
Inovacijsko delo
je zapostavljeno
Prvo nagrado za inovaci-
jo sta na letošnjem sejmu
obrti prejela Vladka in Sta-
ne Kaiser iz Titovega Vele-
nja, strokovnjaka za pakir-
ne naprave, ki sta predsta-
vila novost na jugoslovan-
skem tržišču-avtomatsko
etiketirko.
Zapleteno napravo, ki mo-
ra zaznati prihod izdelka po
tekočem traku, sprožiti tran-
sportni mehanizem koluta
samolepilnih etiket, sneti
etiketo ter jo tudi prilepiti,
sta velenjska obrtnica in ino-
vator v svobodnem poklicu
razvijala skupno z ostalimi
napravami, namenjenimi
zaključni fazi proizvodnega
procesa. Specializirala sta se
namreč ravno za področje, ki
je med n^bolj zanemarjeni-
mi pri nas, pa četudi bi mu
morali zaradi pomena posve-
čati ravno toliko pozornost
kot ostalim fazam proizvod-
nega procesa.
Avtomatska etiketirka ima
koračni motor, ki omogoča
zelo natančno podajanje,
lahko pa ima tudi termični
printer za dodatno označeva-
nje etiket med samim pro-
cesom.
»Mislim, da je razvojno
inovacijsko delo nemogoče,
če obrtnik nima urejene te-
koče proizvodnje, ki mu za-
gotavlja vir dohodka za dol-
gotrajen in drag razvoj. Če
zakonodaja ne bo upoštevala
specifike, ki je povezana
z inovatorstvom v svobod-
nem poklicu, v obrti in tudi
kmetijstvu, potem kmalu ne
bomo več govorili o razvo-
ju,« je izjavila Vladka Kaiser,
ki je povedala tudi, kaj bi bi-
lo treba spremeniti: »Banka
bi morala dati ugodnejše
kredite, ne pa, da smo obre-
menjeni s takšnimi obrestmi
kot sedaj. Tudi ostale stvari
•bo treba urediti, od davkov
in prispevkov do vrednote-
nja osnovnih sredstev, še po-
sebej pa bi bilo treba urediti
zaposlovanje. To bo možno
takrat, ko bodo odpravljeni
sedanji vzroki za stagnacijo
na tem področju. Kateri so ti
vzroki, je treba raziskati naj-
prej.«
RP
Velike potrebe »velikega gospodarstva«
Kako zagotoviti aktiviranje vseh
možnih virov za flnanciranje drobne-
ga gospodarstva, je najpomembnejše
vprašanje, povezano z usodo nadal-
njega razvoja obrti. Lotili so se ga
tudi bančniki iz sistema Jugobanke,
ki so se srečali med obrtnim sejmom
v Golovcu. Žal kaj drugačnih obljub,
razen načelne podpore razvoja obrti,
niso dali.
Na posvetu smo izvedeli, da ima ma-
lo gospodarstvo takšne kreditne mož-
nosti: kreditna doba 12 let, moratorij
za odplačevanje glavnice 5 let, obresti
začne obrtnik plačevati po šestih me-
secih. Ali drug primer: obrestna mera
3-6 odstotkov, rok vračila 20 let, mora-
torij za plačilo glavnice 4 leta. Žal so to
podatki za kreditne možnosti v Tunisu
in ZRN, kjer imajo razen teh pogojev
vrsto posebnih področij, za katera lah-
ko dobi obrtnik kredit: od kredita za
ustanovitev obrti, za njen razvoj ali
razvoj posameznih izdelkov, do tega,
da lahko dobi recimo tudi kredit za
reševanje ekoloških problemov v zvezi
z obrtjo...
Pri nas so podatki manj vzpodbud-
ni, pravzaprav jih banke zelo nerade
posredujejo. Tako smo lahko na po-
svetu Jugobanke izvedeli le, koliko
plasmajev daje drobnemu gospodar-
stvu Ljubljanska banka, pa še ti podat-
ki so žal porazni. Medtem ko je ta delež
od 6,8 odstotka, kolikor je znašal leta
1983, porastel na 10,4 odstotka v letu
1986, seje lani prepolovil in znaša le še
5,6 odstotka. Vzroki so, kot pravijo,
v velikih potrebah »velikega gospo-
darstva«, v nizki revalorizacijski stop-
nji, v slabi plačilni sposobnosti malega
gospodarstva...
Četudi so predstavniki drobnega go-
spodarstva na srečanju vseh bančni-
kov, povezanih v jugoslovanski sistem
Jugobanke iskali konkretnih informa-
cij, jih niso dobili, verjetno pa jih ne bi
dobili v katerikoli drugi naši banki.
Vsaj tistih ne, ki so jih želeli, kajti želi-
jo si le normalnih kreditnih pogojev,
Izgovor bančnikov, da so na srečanju
želeli dobiti stališča drobnega gospo-
darstva do tega problema, da bi če nif
drugega, to skušali vnesti v novi zakon
o bankah in druge spremembe, je k^j
mlahav. S temi problemi bi se lahko
seznanili pri kateremkoli obrtniku
v svojem domačem kraju, ne pa, da
prirejajo srečanja na »visokem nivo-
ju.« A za nekatere stvari se, kot kaže, le
še najde denar...
R. PANTELIČ
Libeiina novost
Med domačimi organizacijami je le malokatera, ki bi
v sodelovanju z zasebniki in z vidika prestruktuiranja
proizvodnje na letošnjem sejmu obrti predstavila kaj
novega. V povezavi z Srdanom Džumhurom in njegovim
računalniškim inženiringom »Orbit« je za takšno novost
poskrbela Libela, ki je predstavila celovito ponudbo
alarmno varnostnih naprav (AVN).
Prednost novosti, ki n^ bi v Libeli predstavljala le
dopolnilo proizvodnemu programu, je v tem, da je za
razliko od doma znane ponudbe ta program celovit in da
ima tudi že razvito servisno (Libelino) mrežo v Jugoslaviji.
Libela na področju varovanja lastnine ponuja več mož-
nih rešitev, ki v različnih izvedbah in kombinacijah opti-
malno rešujejo potrebe varovanja. Alarmno varnostne
naprave lahko varujejo motorna kolesa, avtomobile, počit-
niške prikolice in počitniške hišice, stanovanja in hiše
v celoti ali le delno, delavnice, poslovne prostore... Sicer
pa lahko te naprave opozarjajo tudi na puščanje plina,
nastanek požara, pojav dima, izliv vode, približevanje
k vhodu hiše... Alarmno varnostne naprave lahko oprav-
Ij^o samo posamezne faze varovanja, lahko pa se sistem
tudi dograjuje.
RP
Natančnejše vodne tehtnice
strokovna komisija Kovinotehne in MGZ Celje je letos
prisodila prvo Lobetovo nagrado skupini treh avtorjev
naprave za avtomatsko polnjenje libelic TRIO 1. Jože
Melanšek iz Mozirja ter Drago Želj in Milan Boršič iz Celja
so z inovacijo rešili tehnološki problem pri polnjenju meril-
nih libelic za vodne tehtnice. Izdelali so posebno napravo, ki
odsesa iz libelice natančno količino tekočine, tako da v njej
nastane pravilni mehurček.
Napravo že z uspehom uporabljajo v slovenjegraški
Tovarni meril, ki proda 90 odstotkov izdelkov na zahodna
tržišča. Doslej so morali libelice polniti ročno, to pa je bilo
zelo zamudno in tudi manj natančno. Po zaslugi TRIA
1 lahko izdelajo 720 libelic na uro.
Možnosti za njeno uporabo pa so še veliko širše, saj so
takšne naprave nepogrešljive v proizvodnji merilne tehnike,
zdravil in kozmetike, v laboratorijih in drugod, kjer polnijo
majhne količine tekočin z odsesavanjem do natančnega ni-
voja.
Avtorji so zato prijavili patent za posamezne elemente in
za napravo kot celoto.
Po sejmu zabave
Ko so zvečer ob sedmih zaprli sejemska vrata je oživel
zabaviščni del prostora, ki sicer tudi čez dan ni sameval.
Okoh 2000 sedežev je bilo na voljo, hrano in pijačo je ponu-
jalo 11 gostincev, streglo je 70 natakarjev. Kakšen večer so
morali biti prav spretni, kot žonglerji, da so prinesli slastne
jedi in pijačo do miz.
Na odru sredi zabaviščnega prostora pa so se dan za dnem
vrstili ansambli, ki jih je organizator povabil na sejem po
receptu »za vsakogar nekaj«. Zabavali so Hmeljarji, Celjski
instrumentalni kvintet (na sliki), odjeknila je Nočna izmena
z Moped showom, pa Agropop. Trinajsti je bil nesrečen dan
za ljubitelje Oliverja Dragojeviča in Faraone, ki so zaradi
naliva morali odpovedati koncert. Naslednji^ dan so za
zabavo poskrbeh Miro Kline, nato Venusi, pa Štajerskih 7,
Marela in zadnji dan še Oliver Twist. Dolgčas ni moglo biti
nikomur.	mP
Bisernica na ogledu
Gobarska razstava, ki jo vsako leto pripravijo prizadevni
člani gobarske družine Bisernica Celje, je tudi letos priteg-
nila številne obiskovalce v drugo nadstropje dvorane B.
Bisernica je postavila na ogled kar 180 vrst gob, med njimi
je bilo nekaj izjemno redkih in cenjenih, kot na primer
tartufe. Člani društva so tudi poskrbeli za naravno okolje
razstavljenih gob, ki so jih vsak dan tudi menjavali in jih
nadomestili s svežimi. Ob razstavljenih gobah so bile
v lepem in slabem vremenu celo procesije občudovalcev in
ljubiteljev gob in kar se zdi še posebej pomembno: gobarji
so še posebej šolskim skupinam razjasnjevali skrivnostni
svet strupenih in užitnih gob, pa tudi tistih, ki jih je černo-
bilska katastrofa zaznamovala kot neužitne še za prihodnje
rodove. Med njimi je tudi okusni ciganček, kostanjevke,
maslenke in še nekatere druge gobe.	MP
Hišica na asfaltu
o montažni vikend hiši^^'
Mercatoija ZKZ MoziO«
- tozd blagovni promet F^
ogledu na sejmu zdaj najb^
marsikdo že sanja. Hišica J®
zbudila izredno zanimanji
obiskovalcev tudi zavoljo ce-
ne - 14 milijonov dinaijev-
Brunarico v dimenzija^
6 krat 4 metre je mogocj
v dveh dneh postaviti o.
morju ali v hribih je na P^
pogled majhna, ponuja d
volj prostora za udobno ^
vanje. V tlorisu ima dne^
prostor, kuhinjo, WC s/
šem in verando, v zgornji
delu pa še ležišča. PrikuP^^-
je, da je kaj, so potrdili tu
številni obiskovalci na s J
mu. Hišica je izdelana iz ^
kovostnega, masivnega
in sestavljena po siste"
dvojnih utorov, kar po^
izolacijsko sposobnost.
M?
^ september 1988
novi tednik - stran 5
lil motiviranosti za uspešnost
Gospodarske zbornice Sioveniie za hitreiše nastajanje
drobnega gospodarstva
^cd sejemskimi sprem-
ljajočimi prireditvami je ie-
L veliko pozornost priteg-
ni posvet o strokovno-sve-
^^alnih aktivnostih pri
,5tanavljanju in razvijanju
ot drobnega gospodar-
iva kot sestavnega dela
^zadevanj za učinkovito
^obrazbo celotnega go-
podarstva. Posvet je pri-
Lvila Gospodarska zbor-
pca Slovenije, vodil pa
ijen predsednik Marko
mlc. Izhajal je iz ugotovi-
da je spoznanje o nepo-
;^šljivosti drobnega go-
spodarstva za bodoči gospo-
jj^ski razvoj Slovenije in
^estrukturiranje njenega
fSpodarstva zajelo že ši-
^ krog ljudi. Prebite so
lejnopolitične bariere in
(UŽbena skupnost je pri-
fgvljena ustvaritvi boljše
ofoje za razvoj drobnega
(Spodarstva in ga tudi ma-
fialno podpreti.
Zamish, načrtov, progra-
lov in tudi že njihovih ures-
ičitev ne manjka. Na posve-
a so jih precej predstavili.
Iijan Praznik iz Ekonom-
iega centra Maribor je spre-
ovoril o snovanju centra za
tetovanje in inženiring, od
aterega pričakujejo vzpod-
bujanje podjetništva in na-
stajanje številnih novih po-
djetij. Center bi po njihovem
predlogu deloval v konzor-
cijski obliki. Podobno enoto
snujejo tudi v Posavju. Pro-
jekt je predstavil Zdravko
Pečar. Oblikovali jo bodo še
letos, imela pa bo konzul-
tantski namen s ciljem po-
magati ustanoviti 20 enot
drobnega gospodarstva let-
no. Viljem Orel je govoril
o prizadevanjih Obrtne za-
druge Galeb iz Izole, še pose-
bej o izgradnji obrtnih con in
uspešnem delovanju njihove
hranilno kreditne službe ki
se je že odločila za hipotečna
posojila.
Vlado Bukvič iz Razvojne-
ga centra Celje je predstavil
izkušnje pri pospeševanju
razvoja drobnega gospodar-
stva v svetu. Te izkušnje so
uporabili tudi pri oblikova-
nju osnutka Strategije razvo-
ja drobnega gospodarstva
Slovenije do leta 2000.
V njem stroka predlaga za
celotno Slovenijo enoten
koncept organiziranja pri
svetovanju in razvoju po-
djetništva, pri materialnih
vzpodbudah pa zagotavlja-
nje začetnih sredstev in iz-
gradnjo infrastrukture.
Rihard Majcen iz Kovino-
tehne je izhajal iz praktičnih
izkušenj sodelovanja pri
ustanavljanju nekaterih no-
vih družbenih enot. Poudaril
je potrebo po usmerjeni ak-
ciji in informacijah o tem,
kdo kaj rabi in kdo kaj ima
ter o stanju in razvitosti
drobnega gospodarstva na
določenem območju. Pri Ko-
Osnovna skupna ugotovi-
tev posveta je bila, da pri
nas še vedno ni motivirano-
sti za biti uspešen. Doslej to
tudi očitno ni bilo pomemb-
no in potrebno. Pravi pogoji
za prodor poslovnosti in
s tem tudi za nastajanje no-
vih enot drobnega gospo-
darstvsa bodo dani šele ta-
krat, ko se bo država pre-
transformirala in zagotav-
ljala enake pogoje vsem
subjektom gospodarjenja.
vinotehni je v sodelovanju
z Medobčinsko gospodarsko
zbornico Celje uspešno zaži-
vel Poslovno informacijski
center. Po njegovem vzgledu
naj bi jih obhkovah tudi
v drugih regijah ter jih pove-
zali.
Svoje izkušnje je predsta-
vil še Inštitut za trženje, eko-
nomiko in organizacijo, de-
lovna organizacija Grad je
predstavila zanimivo idejno
zamisel in okvirno strategijo
za pripravo skupnega pro-
jekta svetovalnih organiza-
cij, novogoriška AGEA svoje
prve izkušnje pri svetovanju
za nastanek novih enot v ob-
čini Nova Gorica, o možnih
izvirih sredstev so govorili
predstavniki Ljubljanske
banke in republiškega sekre-
tariata za finance. O denarju
je bilo največ govora tudi
v razpravi.
Na posvetu so se zavzeli za
regionalno nastajanje sveto-
valnih organizacij, ki naj
uporabijo že pridobljene iz-
kušnje nekaterih - pri resni
diagnozi razmer in v anima-
cijski fazi so priporočili me-
todologijo in izkušnje
AGEE.
Seveda pa ni nujno, da
takšni centri nastanejo pov-
sod. Njihovo vlogo lahko
prevzamejo tudi obrtne za-
druge (kot jo je že Galeb).
Informacijski sistem bodo
gradili na celjskem vzgledu.
ZavzeU so se za ustanavlja-
nje občinskih skladov za po-
speševanje razvoja drobnega
gospodarstva. Gospodarska
zbornica bo preko splošnih
združenj sugerirala organiza-
cijam združenega dela, da
naredijo programske ocene,
katere programe zadržati in
kaj spremeniti, prav tako bo
poskrbela za izobraževalne
programe za poslovodje ma-
lih firm.
MILENA B. POKLIC
Krokodilčki«
redo v svet
ste že kdaj razmišljali,
Uiko znai^a je vloženega
pvadno ščipalko za peri-
i! Verjetno si le malokdo
ili glavo s takšno »malen-
BtjO«.
Franc Bider-Krefl in Bran-
iMoličnik iz Rečice ob Sa-
nji pa sta o tem izdelku
iitala polnih 6 mesecev,
ilačalo se je! Na letošnjem
imu sta že postavila na
Jed sodobno montažno-
kirno linijo za plastične
¥alke, ki sta jo po lastnih
mislih izdelala za Ijubljan-
Ega obrtnika Ivana Hu-
kmeta, čigar izdelki so
ani pod imenom Krokodil,
njo sta prejela zlato plake-
za vrhunski obrtniški iz-
tek. Naprava ščipalke se-
ivi in jih zapakira v trdo
^Ijivo folijo. To delo so
slej v Krokodilu opravljali
no. Ker so z novo linijo
eg storilnosti povečah tu-
kakovost izdelkov, bodo
ko odslej ščipalke tudi iz-
ali. Sicer pa linija za šči-
ke ni niti prvi niti zadnji
H, ki je prišel iz Bider-
iflove obratovalnice,
jej so razvili tudi prvo do-
^ medicinsko rezilo.
^ zdaj se dogovarjajo, da
iačeli v sodelovanju s to-
10 TIK iz Kobarida kot
'v Jugoslaviji izdelovati
""ške nože in druga medi-
'ka rezila.
Sejem so uveljavili ljudje
Maks Žnidar ima obrato-
valnico splošnega ščetar-
stva v Utiku pri Ljubljani,
na celjskem sejmu pa je le-
tos sodeloval osemnajstič
po vrsti. Vsako leto budno
spremlja dogajanja na sej-
mu, zato lahko zaupamo
njegovi oceni te prireditve.
Med najpomembnejše so-
di ugotovitev, da se je ta se-
jem uveljavil ne le zaradi ra-
stočih sposobnosti in pome-
na drobnega gospodarstva,
temveč tudi zaradi pravilne-
ga odnosa do ljudi, ki na
njem razstavljajo ali prodaja-
jo: »Veliko prizadevanj je
vgrajenih v ta sejem in mi, ki
smo njegovi stalni soustvar-
jalci, znamo to ceniti. Sam
poleg celjskega sejma obi-
skujem le še kranjskega.«
Splošna dobra ocena seve-
da še ne pomeni, da je bil
Maks Žnidar letos povsem
zadovoljen. Razočaran je bil,
ker je izgubil svoj stalni pro-
stor pri glavnem vhodu.
Gneča na prodajnem prosto-
ru je bila prevelika, težko je
bilo najti kogarkoli. Njega pa
ljudje iščejo, saj ne dela le za
gospodinjstva, temveč tudi
za industrijo in obrt. Pripo-
močkov za čiščenje peči in
dimnikov drugje skoraj ni
dobiti, letos pa je pričel dela-
ti izdelke še za potrebe me-
sarjev in za tenis igrišča. Obi-
skovalcem, med njimi jih je
bilo veliko iz drugih repu-
blik, je letos razdelil preko
200 vizitk. Iz izkušenj ve, da
se večina potem oglasi
v obratovalnici.
Zatakniko se je tudi zaradi
vremena - odtok vode ni bil
urejen in, tako kot številnim
drugim, je tudi njemu voda
zalila prodajni paviljon.
A bolj kot ga je to razjezilo,
ga je razveselil vljuden in ko-
rekten pristop za plačilo pro-
metnega davka. Nikoli pred-
stavniki občine niso tega še
tako korektno opravili, pra-
vi. K prijetnemu počutju na
sejmu pa je po njegovem
mnenju precej prispevalo tu-
di kakovostno ozvočenje in
vse, kar je bilo preko njega
slišati: »Prijetno je, če te zju-
traj pozdravijo in se zvečer
poslovijo, če so sicer utruja-
joča obvestila zanimiva in
v resnici upoštevajo, da so
namenjena ljudem. Tudi to
je korak naprej na tem sej-
mu, ki se je iz skromnih za-
četkov razvil v bleščečo pri-
reditev, od katere imamo vsi
koristi. Drugače na njej ne bi
sodelovali.«
MBP
Foto: EDI MASNEC
Ravnilo tehnik
Jože Melanšek iz Nazarij je v delav-
nici VIVA razvil ravnilo tehnik, ki je
zlasti med srednješolci zbujalo veliko
zanimanja, tako da je imel demonstra-
tor Štefan Urenjek ves dan polne roke
dela.
Ravnilo »tehnik« je patentirano in je
univerzalni pripomoček za risanje, saj
nadomešča gibalni mehanizem na de-
ski. Za tehnično risanje z njim niso
potrebni drugi dodatki, kot na primer
kotomer, pomožno ravnilo, šestilo in
podobno. »Tehnik« riše skoraj sam.
Predvsem pa je primeren za hitro in
rutinsko risanje, zato se zanj zanimajo
tudi delovne organizacije. Ravnilo
z neverjetno lahkoto drsi po papirju,
saj ima vgrajen premični mehanizem.
Narejeno je iz pleksi stekla, označbe
na njem pa so vgravirane in se zato ne
izbrišejo. S škatlo je ravnilo stalo
45.000 dinarjev, brez škatle pa 33.000
dinarjev.	MP
Politično stališče obrnjeno na glavo
čeprav se je tudi uradno začela jesen, je po Jugoslaviji
še naprej zelo vroče. Mitingi solidarnosti s Srbi in Črno-
gorci s Kosova se vrstijo. Vse kaže, da bo tudi Zveza
komunistov Jugoslavije oziroma najvišje politično telo
v državi spremenilo svoje dva meseca staro stališče, da je
treba prirejanje mitingov takoj prekiniti. Ko je dr. Stipe
Šuvar, predsednik predsedstva CKZKJ, govoril 14. rodu
slušateljev politične šole Josip Broz Tito v Kumrovcu, je
že povedal, da ljudje, ki »so nezadovoljni z delovanjem
države in njenih organov in funkcionaijev, imajo pravico,
da se zbirajo, kritizirajo in zahtevajo spremembe«. Očitno
bodo na bližnji seji CK ZKJ, ki naj bi bila predvidoma še ta
mesec (ali v začetku oktobra), politično odobrili množična
zborovanja, z opozorilom, da pa ZKJ ne more podpirati
shodov na enonacionalni osnovi, niti takih, na katerih
shodovci vzklikajo gesla - ali jih imajo napisana - ki
podžigajo in sejejo nacionalno sovraštvo ali spodkopujejo
temelje avnojske Jugoslavije.
V ospredju je tako 17. seja CKZKJ, ki naj bi bila
nekakšno nadaljevanje 16. seje (konec julija), na kateri je
bila poglavitna tema: o Kosovu. Od takrat se je položaj na
Kosovu še poslabšal, politično ozračje v vsej Jugoslaviji je
še bolj napeto, vse več funkcionarjev v najvišjih telesih
SFRJ in ZKJ je napadenih (na srečo sta že odstopila Peter
Matic in Dušan Pekič). Vse več je (iz Srbije) zahtev po
izrednem kongresu ZKJ, čeravno je bil sklep konference
ZKJ, da je treba počakati do konca leta 1988 in potem
videti, kdo je odgovoren in koliko, če usmeritve shoda
jugoslovanskih komunistov ne bodo uresničene in se
položaj v državi ne bo bistveno izboljšal.
Sklep o sklicanju izrednega kongresa bi namreč pome-
nil, da razmere v ZKJ niso normalne. Glede na ustavno
vlogo, ki jo ima zveza komunistov kot vodilna idejna sila
v Jugoslaviji, pa bi to hkrati pomenilo, da so tudi razmere
v državi izredne. Kako ukrepati v takem primeru, pa je
jasno: še tisto malo samoupravljanja, kolikor ga je ostalo
delavcem, bi ukinili, za red bi skrbeli armada in miličniki
zveznega sekretariata za notranje zadeve, iz enega središča
bi narekovali, kako moramo živeti, na en kraj bi se stekal
ustvarjeni denar, ki bi ga potem »pravično« delili, da ne bi
bil kdo bogat in drugi reven, ampak da bi bili vsi enako
siromašni.
Zelene baretke na Kosovu
Medtem pa združeni odred milice ZSNZ že trenira (za
izredne razmere) na Kosovu. V odredu je 270 izbranih
miličnikov iz vse države, delujejo v 22 mestih v pokrajini
in bodo na Kosovu ostali tri mesece. Njihova naloga, ki jim
jo je določilo predsedstvo SFRJ (združeni odred milice
ZSNZ so ustanovili 21. oktobra leta 1987), je, da zagotav-
ljajo osebno in premoženjsko varnost vseh prebivalcev
Kosova. Delovali bodo na postajah milice v pokrajini,
sestavljali bodo patrulje, odhajali na teren. Temeljne
naloge odreda pa so: preprečevanje množičnih demonstra-
cij, ki bi bile usmerjene na spodkopavanje ali rušenje reda,
določenega ustavo SFRJ; zavarovanje objektov poseb-
nega pomena za varnost in obrambo države, če bi prišlo do
demonstracij in drugih večjih neredov; da varujejo pokra-
jinske organe in organizacije. Zato je odred organiziran in
podučen tako, da se, če bi bilo treba, takoj zbere skupaj in
začne opravljati svoje temeljne naloge.
Najbolj zadovoljni so sedaj občani vasi Prekale v občini
Istok, kjer so dobili patrulje združenega odreda (okrepljen
je tudi z miličniki iz SR Srbije). Tako so Srbom in Črno-
gorcem odpadle nočne straže, ki so jih vpeljali 15. maja, da
bi zaščitili svoje premoženje in poljščine. Še več, svojo
grožnjo, da se bodo kolektivno izselili s Kosova in bi tako
v pokrajini nastalo 701. etnično čisto albansko naselje, so
umaknili.
Žaljivka na račun Albank
Seveda pa imajo prav tudi tisti zmerneži, ki menijo, da
zvezni miličniki (leta 1981, ko so naredili začasen red na
Kosovu, so jih imenovali zelene baretke) ne morejo do konca
tisočletja edini zagotavljati reda in mirnega življenja vseh,
zlasti Nealbancev, na Kosovu. Brez politične akcije, brez odgo-
vornosti večinske narodnosti na Kosovu - Albancev - se raz-
mere ne bodo popravile na bolje. Ne morejo pa se izboljšati, če
bodo posamezniki prenapenjali lok, če bodo kar naenkrat na
zatožni klopi vsi Albanci, tudi tista večina, ki je poštena; če
bodo ogroženi Srbi na Kosovu govorili, da so Albanke
podobne pralnim strojem, torej so programirane, le da name-
sto na perilo na veliko število otrok; če bodo nasprotniki
albanske narodnosti zahtevali, dajo izselijo s Kosova; če bodo
govorili o 300.000 emigrantih iz Albanije, ki imajo oblast na
Kosovu; če si bodo izmišljevali še druge »podatke«; skratka
delovali tako, da se bo čutila ogroženo in se zato homogenizi-
rala tudi albanska narodnost, tako kot so se doslej pripadniki
srbskega in črnogorskega naroda.
Kruh na karte
Medtem pa se v soseščini Kosova vračajo, žal, v prve povojne
dni. Vsako gospodinjstvo v Pirotu, recimo, je dobilo živilsko
karto, na kateri je napisano, koliko kruha lahko kupi na dan in
kje. »Norma« je pol kilograma kruha na dan po glavi. Tako naj
bi se izognili vrstam (včasih tudi pretepom) za socialni kruh (to
je tisti po 380 din za kilogram) in tavanju ljudi od pekarne do
pekarne. Še ena naloga več za krajevne skupnosti, za svete
potrošnikov. Ciniki bi tudi v tem primeru rekli, da ima vsaka
slaba stran v sebi tudi nekaj dobrega. To je. da zaživi del
krajevne samouprave - potrošniški sveti. Da jih le nam v Slo-
veniji ne bi bilo treba oživljati na tak način!
Navijamo za Srbe in Albance
Sicer pa nas v teh kriznih časih zdaj združujeta Beograd in
Seul. Vsi bomo do začetka oktobra navijali za naše športnike
na ohmpijskih igrah, ne glede na to, kje smo mi in ali bo
nosilec jugoslovanske kolajne ali Srb ali Slovenec ali Albanec
ali Musliman ali Madžar ali Rus ali kdorkoli že. Hkrati pa se
bomo začeli že pripravljati na »olimpijske igre- neuvrščenih,
na 9. vrh, ki bo drugo leto v Beogradu, če bodo še delegati
skupščine SFRJ rekli -da". Nekaj milijonov dolarjev gor ali
dol, to je kaplja v morje 20 milijard dolarjev našega zunanjega
dolga. Sicer pa so že stari Rimljani vedeli, da ljudstvo potre-
buje kruha in iger. Za igre je poskrbljeno, za socialni kruh pa
tudi. Če ne drugače, pa na karte.
6. stran - novi tednik
M^SEPTgjBgj.
Marsikaj se da, če se hoče
v pričakovanju kulturni-
ške jeseni, ki stopa na prag,
se pred kulturo ponovno po-
stavljajo globoka brezna in
pasti nove zvezne zakono-
daje o kulturi. Kulturna
skupnost Slovenije, z njo
vred pa tudi občinske kul-
turne skupnosti, ostajajo
brez denarja za redne dejav-
nosti, kaj šele, da bi razmi-
šljale o kakšnih dodatnih
programih in akcijah. Še
redne bo treba marsikje čr-
tati.
In z grenkim priokusom
avgusta uveljavljenega zako-
na o začasni omejitvi razpo-
laganja z delom družbenih
sredstev za porabo v tem le-
tu ima Kulturna skupnost
Slovenije od 10. septembra
blokiran žiro račun. To po-
meni, da bo vsa slovenska
kultura še teže dihala.
Prav zato pa se zdi, da so
toliko več vredna prizadeva-
nja tistih Celjanov, ki so se
zavzeli za kulturniški utrip
v mestu ob Savinji tudi v ča-
su sejma. To še posebej velja
za Turistično društvo Celje,
ki se je letos, podobno kot
lani, lotilo priprave velikega
projekta predstave na pro-
stem. Potem, ko je bilo na
Starem gradu, in tudi v orga-
nizacijskem smislu, vse na-
red za sejemsko-kulturniški
pečat, ki bi ga oplemenitila
Veronika Deseniška v izved-
bi Mestnega gledahšča ljub-
ljanskega, je predstava zara-
di slabega vremena morala
odpasti. In vendar se bo na
svojstven način kljub vsemu
vtisnila v spomin mnogih
Celjanov in okoličanov. Po
tem namreč, da je želela pri-
ti, da so se je ljudje želeli, da
so organizatorji - Turistično
društvo Celje - naredili vse
in še več, da bi z Veroniko
spet oživili naravno prizoriš-
če na Starem gradu. Kljub
vse bolj prazni malhi za kul-
turo, ali pa morda ravno za-
radi krize v kulturi in na-
sploh, si ljudje želijo ne sa-
mo kruha, tudi iger.
V času sejma je bilo v Ce-
lju še več spremnih kultur-
nih in zabavnih prireditev,
ali pa vsaj pripravljenosti, da
bi bile. Prikaz starih kmeč-
kih običajev je namreč tudi
pregnal dež, na Starem gra-
du je prepevala šansonjerka
Vita Mavrič, Likovni salon
Celje je odprl vrata priznane-
mu slikarju Jožetu Ciuhi,
v Muzeju revolucije pa so od-
prli razstavo mladih likovni-
kov osnovnih šol celjske ob-
čine. Razstava je nastala po
likovni koloniji otrok za dan
mladosti in letos prvič so jo
odprli prav v sejemski živ-
žav.
Skratka - marsikaj se da,
če se le hoče.
MATEJA PODJED
Prvo nočno gasilsko tekmovanje
Ob zaključku taborskih
dnevov v Žalcu so člani GD
Žalec pripravili nadvse zani-
mivo hitrostno tekmovanje
gasilskih enot v nočnem času.
Nastopilo je deset desetin, po-
krovitelj pa je bila delovna
organizacija Juteks.
Predsednik GD Žalec Mar-
tin Cilenšek je ob tej priložno-
sti povedal, da je bila to prva
takšna gasilska vaja, ki je za
začetek lepo uspela in upajo,
da so se dostojno vključili
v praznovanje 120-letnice dru-
gega slovenskega tabora.
Zmagala je desetina GD
Matke prd GD Ložnica, GD
Šešče, GD Griže, GD Groblja,
GD Drešinja vas, GD Teharje,
8. GD Prekopa, 9. GD Ojstri-
ška vas in 10. GD Vel. Pirešica.
Poveljnik zmagovalne ekipe iz
Matk Jože Veber (v društvu je
120 članov in je letos slavilo 55-
letnico obstoja) je to obliko
tekmovanja pohvalil in menil,
daje treba z njo nadaljevati, s^
so dosedanje oblike že precej
monotone in pri članstvu ved-
no manj zanimive. Nočno tek-
movanje so uspešno izvedli na
dobro pripravljenem poligonu
ob gasilskem domu v Žalcu.
TV
Zbor v novo
sezono
Komorni moški zbor iz Celja
je začel novo sezono s krajšim
koncertom ob otvoritvi razsta-
ve slikarjev letošnjega ex-tem-
pore na Dobrni 12. septembra.
Zboru je dirigiral Janez Bole,
profesor glasbe iz Ljubljane.
Pod njegovim vodstvom se
zbor pripravlja na koncertno
pot sredi oktobra v prijateljsko
mesto Singen (ZRN), posebej
pa na slavnostni koncert za
svojo 40-letnico prihodnje leto.
G. G.
Plesni tečaji
v Celju
Od ustanovitve občinske
plesne šole v Celju je minilo
trideset let, vsako leto pa je
plesne teč^e v povprečju
opravilo približno 600 plesal-
cev, ki so se vadili predvsem
v standardnih plesih. Zadnji
dve leti pa v plesni šoli orga-
nizirajo tudi vaje za otroke.
Zdaj skor^ vse tečaje vodi
Cvetka Špiljar, nekdaj pa je
učil plesno umetnost plesni
mojster Ludvik Simončič iz
Maribora ter Lojze Borinc.
Letos organizira občinska
plesna šola začetne plesne te-
čaje v prostorih TVD Partizan
v Gaberju v Celju. Pričele se
bodo v soboto, 1. oktobra; za
otroke v starosti 7 do 14 let ob
15.	uri, za mladino do 27 let ob
16.	uri, za starejše pa ob 18. uri.
Na programu so standardni
plesi, latinsko-ameriški plesi,
za otroke prilagojen program
in tudi vse novitete modernega
plesa.
Vpisovanje v plesno šolo bo
dve uri pred pričetkom teča-
jev. Vsak tečaj bo vseboval 10
do 12 vaj in bo stal 260.000 di-
narjev.
Z. S.
Angela Mlaker
Med letošnjimi dobitniki
priznanj ob 9. septembru,
prazniku občine Šmarje pri
Jelšah, je bila tudi Angela
Mlaker iz Šentvida pri Gro-
belnem; skromna, tiha, pa
tudi glasna, če je treba, ne-
umorna in vztrajna aktivist-
ka v svojem kraju. Nekoč
smo takšnim ljudem pripe-
njali značko udarnika, danes
se jim oddolžujemo z druž-
benimi priznanji ob prilož-'
nostih, kakršen je občinski
praznik.
Po posredovanju njenih
krajanov sva se le našli, kajti
Angelca je imela veliko dela.
Zato, da osrednja prireditev
ob prazniku poteka nemote-
no, je potrebnih veliko kora-
kov, dogovarjanj, sprotnih
reševanj, drobnih organiza-
cijskih posegov.
Kljub skrbi in bojazni, da
bi ne prišlo kaj »nerodnega«
vmes, ni mogla skriti zado-
voljstva, ko je sedla na stol-
ček v »svoji« pisarni še nedo-
končanega doma krajanov.
Zadovoljstva zaradi prizna-
nja in zadovoljstva, ker je šlo
vse po načrtu. Biti gostitelj
občinskega praznika ni pre-
prosta stvar. Potem je stekel
pogovor o njenem delu
v krajevni skupnosti, o njej,
ki ta svoj kraj neizmerno lju-
bi, prav tako ljudi, sokraja-
ne. Pravzaprav je ta odnos
kar obojestranski. Sploh je
v pogovoru največ govorila
o »svojih« ljudeh, ki soji šest
let zaupah funkcijo tajnika
krajevne skupnosti, zadnji
dve leti pa predsednice sveta
krajevne skupnosti.
»Pri nas je zadnja leta opa-
ziti velik napredek, vseskozi
se nekaj dogaja. Uspevamo,
ker smo složni, v neštetih
prostovoljnih akcijah poma-
gamo drug drugemu in v res-
nici smo vsi krajani, iz vseh
zaselkov, tesno povezani
med seboj. Doslej nam ni
nihče nič podaril, vse smo
dosegli z našimi žulji, zato
znamo to, kar imamo, tudi
ceniti, varovati. Zato smo
lahko tudi ponosni na dosež-
ke. In mladino imamo takš-
no, kot je treba. To so kmeč-
ki fantje in dekleta, mladi
ljudje, ki so vajeni dela. Zla-
sti potem, ko pridejo v našo
šolo, živijo s krajem. Poglej-
te, vsepovsod jih je danes
polno, vsakdo nekaj dela, hi-
ti...« je pripovedovala
- predvsem o drugih. Pres-
kromna je, da bi hotela govo-
riti o sebi: o delavki, materi,
gospodinji, »popoldanski«
kmetici in aktivistki v kra-
jevni skupnosti Šentvid pri
Grobelnem. Pozimi, če bo
čas, si bo privoščila pletenje;
konjiček, s katerim si ukrade
kakšno urico zase - in spet
za druge.
MARJELA AGREŽ
Prireditve v polnem teku
s koncertom pevskih zborov v cerkvi na Svibnem in 20-
letnico razvitja prapora Krajevne organizacije Rdečega križa
na Svibnem so se v Radečah in okolici pričele prireditve
v počastitev krajevnega praznika.
V štirinajstih dneh, kolikor časa bodo trgale prireditve, se bo
zvrstila vrsta športnih in kulturnih srečanj društev in organiza-
cij, ki so vsaka po svojih močeh prispevale, da je program tako
bogat. Vrhunec prireditev bo naslednji petek, ko bo osrednja
proslava v počastitev kregevnega praznika Radeč in okolice
s slovesnim koncertom Pihalnega orkestra radeških papirničar-
jev ob njihovi 75-letnici delovanja. Na zadnji dan prireditev pa
pripravljajo še veliko parado po ulicah Radeč s štirimi godbami
na ppihala ter domačo in gostujočo maržoretno skupino.
VLADO MAROT
Gobarski piknik na Šmohorju
v soboto se bodo v okviru akcije »Razgibajmo življenje«-
v program aktivnosti vključili tudi laški gobarji, združeni v dru-
žino Sinji goban. Kot že dve leti doslej, tudi letos pripravljajo
tradicionalni gobarski piknik na Šmohorju. V dopoldanskih
urah se bodo iz Laškega podali peš proti Šmohorju, in med potjo
nabirali gobe, da bodo potem lahko napravili gobje specialitete
in jih ponudili k ajdovim žgancem. Čeprav so prr družini pouda-
rili, da gre za povsem strokovno srečanje, saj bodo opravili tudi
determinacijo vseh nabranih gob in predavanje, smo prepričani,
da ne bo prav nič narobe, če se jim bo kdo pridružil.
VM
Nov salon pohištva v Titovem Velenju
Titovo Velenje je ta teden postalo bogatejše za novo ponudbo pohištva in vsega kargj
skupaj z opremo za dom in poslovne prostore. Delovna organizacija Slovenijales trgovinaj
namreč v Blagovnici Gorica, v prostorih bivše restavracije, na površini okoli 500 kvadratni
metrov odprla nov salon pohištva. Ponudba v tej poslovalnici bo dokaj široka, saj bod,
prodajali večino proizvodov iz širokega programa Slovenijalesa. To pa bo oprema za don
poslovne prostore, oprema za prosti čas, darilni oddelek in podobno. Tako kot v veču
Slovenijalesovih prodajaln, bodo tudi v omenjenem salonu lahko kupci zahtevali pomo,
arhitekta-svetovalca, v teh dneh pa bodo lahko izkoristili tudi poseben otvoritveni popuji
ali pa se bodo odločili za brezobrestno posojilo. Kot je dejal eden izmed govornikov,j
omenjeni salon primer zdrave konkurence, ki je je pri nas še premalo.
Foto:E. MASNE
Na Ostrožnem so praznovali
Tudi ob letošnjem krajev-
nem prazniku so na Ostrož-
nem ter v njegovih večjih za-
selkih Lopati in Lokrovcu
pripravili več prireditev ter
se tako spomnili 19. septem-
bra 1954, ko je bilo na
Ostrožnem veliko zborova-
nje. Letošnji je bil že 34. po
vrsti, toliko rojstnih dnevov
pa ima tudi celjski radio, ki
se je takrat prvič oglasil.
Na Lopati je bilo več tek-
movanj v malem nogometu
(poročamo na športni strani),
v Lokrovcu pri gasilskem
domu pa tekmovanje za po-
kal Štajerska v borbi. Nasto-
pilo je samo pet gasilskih de-
setin, zmagala pa je Socka
pred Strmecom, Skoljo vas-
jo in Lopato, medtem ko je
ekipa sodnikov nastopila iz-
ven konkurence in v mokri
vaji dosegla drugi najboljši
čas.
Zanimiv je bil tudi ogled
tkalnice pri Ivu Marincu ter
razstava ročnih del, domačih
dobrot, likovnih del in polj-
ščin v krajevnih prostorih.
Razstava je bila odprta štiri
dni, pripravile pa sojo člani-
ce poverjeništva upokojei
cev, katerih je na Ostrožn^:
že preko 300. Na sami razsti
vi je sodelovalo dvaindv^si
članov, na posnetku pa vid
mo tri članice, ki so pomagi
le pri postavitvi razstave ((>
leve) Vilma Klarič, Pavi
Krajnc in Anica Kobe, kiiro
največ zaslug za tudi sice
pestro dejavnost podniž®
ce, ki se bo še letos raz\'«
v društvu.
T. VRABI
Foto: LJUBO KORBEB

novi tednik - stran 7
ponat Mg navzdol,
irimvit navzgor
l^etos so v temeljni organizaciji Pol-
ilnica, Zdravilišča Rogaška Slatina,
" gdali nekoliko manj steklenic mine-
Pjjjih vod. Do konca avgusta so jih
'bodali 26 milijonov 991 tisoč, kar je za
^odstotkov manj kot v lanskem osem-
iesečju.
Občutno je padla prodaja zdravilne
^jneralne vode Donat Mg (za 15 od-
iiotkov), več so prodali namizne mine-
jjne vode Rogaška (za 7 odstotkov),
jajbolj pa je poskočila prodaja osvežil-
jg pijače Trimvit, kar za 22 odstotkov.
\'ajbolj verjetni razlog za manjšo pro-
■jjjo zdravilne mineralne vode Donat
jjg je v manjši kupni moči prebival-
jl\a, k porastu prodaje Trimvita pa je
Jfžkone največ pripomoglo letošnje
jolgo in vroče poletje.	^ ^
gadmirski vodovod
v Radmirju so dali prednost vodo-
vodu. Nov vodovodni zbiralnik, s 120
jubičnimi metri prostornine, so že
^gradili. Položili so tudi večino, kilo-
jeter vodovodnih cevi. V Radmirju
vodno oskrbo niso bili zadovoljni in
sušnih obdobjih jo je primanjkovalo,
(odovod financirajo v celoti iz sred-
jev samoprispevka.
BJ
Movo pokopališče
1 Nazarjah
v Nazarjah načrtujejo gradnjo nove-
la pokopališča in mrhške vežice. Os-
iitek si je ogledalo precejšnje število
lajanov, ki niso imeli posebnih pri-
omb. Novo pokopališče želijo posta-
iti v predelu Zagradišča za samostan-
dmi poslopji. Glede lastništva zem-
iča, ki je v cerkveni lasti, ni nespora-
imov in je pogodba že pripravljena.
Nazarjah načrtujejo, da bi začeU z ze-
eljskimi deh spomladi.
BJ
IVIladI se usposabljajo
Žalčani in Trboveljčani sifupaj pod Pariizanslfim vrhom
v šoli pod Partizanskim vrhom
(810 m nadmorske višine) v teh dneh
poteka pouk obrambe in zaščite za
mladino, ki ne obiskuje šol srednjega
usmerjenega izobraževanja. Že vrsto
let je navada, da eno leto prij)ravijo
usposabljanje za obe občini Zalčani,
drugo leto pa Trboveljčani. Letos so
na vrsti Trboveljčani in po desetih
dneh usposabljanja smo jih obiskali.
Ivan Rupnik, ki je komandant tabo-
ra je dejal: »Tokrat je na usposabljanju
54 fantov in deklet iz obeh občin. So iz
vrst kmetov in delavcev. Glavni cilj
usposabljanja je, da mladi obvladajo
osnove splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Prve dni smo
imeli slabo vreme, zato je pouk trajal
bolj v učilnicah, sedaj pa smo že opra-
vili nekaj pohodov.«
Za idejnopolitično delo v taboru skr-
bi Kristjan Markovič: »Dela je precej
in mladim je treba povedati vse, kar se
dogaja na družbenem in gospodar-
skem področju. Poleg tega je moja na-
loga tudi, da skrbim za prosti čas.
Fantje in dekleta so disciplinirani in
upam, da bo teh osemnajst dni minilo
kar prehitro.«
Povprašali smo tudi fante in dekleta
kako se počutijo in kaj jim pomeni
pouk obrambe in zaščite. Damjan
Rimzal iz Braslovč: »Mishm, da je ta
pouk za nas velikega pomena, saj lah-
ko mi mladi veliko pridobimo pred
služenjem vojaškega roka.« Jelica
Pungaršek iz Žalca pa meni: »Mislim,
da je tudi za nas dekleta ta pouk izred-
no koristen, posebej sedaj, ko toliko
govorimo o splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti.«
TONE TAVČAR
Spoznavanje orožja.
Dozidana in obnovljena
cerkev
Celih sedem let so na Polzeli razširjali in obnavljali
Istarega dela farne cerkve ter jo opremljali. Pri tem so
krajani opravili na tisoče udarniških ur, saj so veči-
noma vse, razen gradbenih del, ki jih je opravil Ingrad
j Celje, naredili udarniško. Slovesni zaključek tega dol-
goletnega dela in zbiranja sredstev pa je bil v nedeljo,
18. septembra.
Ob štirih popoldne je bila slovesna posvetitev, ki ji je
prisostvovala nabito polna cerkev vernikov, poleg pa
so bih tudi predstavniki družbenopolitičnih organiza-
cij občine in krajevne skupnosti in številni duhovniki.
Cerkev je posvetil mariborski škof dr. Franc Kram-
berger.
T.TAVČAR
azstava v Titovem Velenju
i^ulturni center »Ivan Napotnik« iz Titovega Velenja v svoji
teriji predstavlja 23 del akademskega slikaija Andreja Pavliča
Ljubljane. Otvoritev je bila v petek, 16. septembra s progra-
'm, v katerem sta sodelovala na violini Tomaž Lorenz ter na
"vipu Alenka Šček-Lorenz. Andrej Pavlič je predstavnik
*ejše generacije slovenskih shkaijev (rojen 18. maja 1957),
ademijo za likovno umetnost je končal leta 1981 na slikar-
fn oddelku, od leta 1982 pa je član Društva slovenskih hkov-
jumetnikov. Kot je v svoji kritiki med drugim zapisala
®na Koren-Božiček, je Andrej Božiček slikar, pri katerem je
llfalika prisotna v vseh delih, največkrat kot osrednja kompo-
Oaali kot njen nepogrešljivi del. Večina njegovih del opozarja
historične umetnine z značilno patino, vendar pa je poanta
'obna ali sodobno naglašena. V slikah so prisotni nenehni
vi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki animirajo opazo-
^a k razmišljanju in k vprašanjem. Največkrat njegova dela
^ časovno omejena, razpeta so med ikonografsko čistimi
simboli ter abstrahirano predmetnostjo.
Ž.B.
W rod plesalcev
Plesnem studiu Celje so letos podaljšali vpisni rok za
'e, mlade plesalce, saj sprejemajo prijave do vključno 25.
tembra. V svoje vrste vabita Plesno gledališče Celje in
Pini Igen ter Metuljčki otroke, starejše od 5 let ter mla-
in odrasle v oddelek za plesno rekreacijo.
^dni bodo plesalci začeli z delom v svojih stalnih prosto-
^ dvorani Zavoda Golovec, pripravljajo pa se že tudi na
® predstavitve domačemu občinstvu. Plesno gledališče
naj bi s predstavo Maša za sedem dejanj najprej nasto-
! v Atriju, predvidoma novembra pa načrtujejo krstno
^oritev glasbeno-plesnega projekta Rockereta. S Trnjul-
J; prav tako glasbeno-plesno postavitvijo, pa se bodo
^^idoma decembra predstavile tudi plesalke Igna.
•^jave za vpis novih članov sprejema Plesni studio Celje,
'kot vsa leta doslej, dopoldne v pisarni občinske konfe-
ZSMS Celje ali po telefonu na številki 26-203 in 24-727.
IS
V Bodrežu sami v
svoj lepši jutri
v Bodrežu, zaselku v šmar-
ski krajevni skupnosti Šen-
tvid pri Grobelnem, so imeli
v nedeljo kaj proslavljati.
V Spodnjem Bodrežu so na-
mreč predali namenu moder-
nizirano cesto, ki so jo, ob
manjši družbeni pomoči,
zgradili sami.
Kot je povedal Jože Kotnik,
predsednik gradbenega odbo-
ra, gre za cesto, ki je za ljudi
v tem delu krajevne skupnosti,
vehkega pomena, saj je to pre-
težno kmetijsko območje z re-
jo živine in mlečno proizvod-
njo v ospredju.
Cesta v dolžini dveh kilome-
trov ni bila v letošnjem progra-
mu naložb v krajevni skupno-
sti Šentvid pri Grobelnem, za-
to so se krajani odločili, da jo
zgradijo sami. Graditi so priče-
h 3. junija in opravili vsa po-
trebna dela pri izkopih, nasipa-
vanju in zasipavanju. Polovica
nove ceste v Spodnjem Bodre-
žu je prekrita tudi z asfaltom,
pri tem pa je krajanom prisko-
čila na pomoč Samoupravna
cestno komunalna skupnost
občine Šmarje pri Jelšah, ki je
prispevala 70 odstotkov sred-
stev za asfalt. Koliko ur so kra-
jani prebili na »delovišču«,
sploh ne morejo prešteti, tudi
niso vodili računa o številnih
drugih prostovoljnih in nepla-
čanih uslugah, traktorskih
urah in podobnem. Ker pa vse
to ni zadoščalo, je sleherno go-
spodinjstvo »iz žepov« prispe-
valo kar čedne vsote denarja,
nihče manj kot 50 tisočakov.
MARJELA AGREŽ
Postavili so cestne oznake
v krajevni skupnosti Nazar-
je so prejšnji teden sami po-
stavili cestne krajevne ozna-
ke za Lačjo vas. Pusto polje in
Dobletino. V vseh, devetih,
naseljih krajevne skupnosti
so sami postavili tudi smero-
kaze na cestnih odcepih. Po-
stavili so ga tudi za Dobrov-
Ije, ki ni v nazarski krajevni
skupnosti.
Na Cestno podjetje so poslali
več prošenj, ker pa se tam na
jih niso odzvali, so si pomagali
kar sami.
Za letos načrtovane naložbe
so že skoraj v celoti uresničili;
asfaltirali so cesti v Žlaborju in
na Gorici ter več dvorišč, do-
vozov in poti. Dela so opravili
s pomočjo sredstev iz samopri-
spevka. V prihodnjem letu že-
lijo, po načrtu, razširiti v sode-
lovanju s Cestnim podjetjem
križišče pri nazarski bencinski
črpalki, v središču Nazarij bi
postavili semafor, popravili
nekatere mostove in še druga
manjša dela. Nazarčani se že
dolgo dogovarjajo z »Nivojem«
o ureditvi desnega brega Dre-
te, ki poplavlja večje površine
obdelovalne zemlje. Zaradi na-
stale škode kmetje negodujejo,
saj za škodo ne dobijo povra-
čila.
V nazarskem blokovskem
naselju nameravajo postaviti
javno razsvetljavo v sodelova-
nju s stanovanjsko skupnostjo
in sisom za cestno in komunal-
no izgradnjo; dela bi opravili
v drugi polovici oktobra.
BJ
Janez Stojkovič
Težko nam je vsakič, kadar zgubimo svojca, prijatelja ali
znanca. Presune nas vest, da se za vedno poslavljamo od
človeka, ki nam je bil zvest sodelavec, somišljenik in
tovariš. Zlasti pa nam je hudo, če prezgodaj oddide človek,
kije s svojo življenjsko potjo usodno povezan z mnogimi
tovariši iz osvobodilnega boja, v trpljenju, prestanem v ita-
lijanskih in nemških zaporih ter koncentracijskih taboriš-
čih. In takšno usodo je doživljal Janez.
Z njim smo zgubili osebnost, ki je znala prisluhniti
vsakomur, ki seje k njej zatekel po nasvet in pomoč. Bilje
vse življenje skromen, pošten in zato priljubljen med svo-
jimi krajani in občani.
Janez je bil Ljubljančan, eden od šestih otrok družine iz
delavskega predmestja. Dva brata je izgubil, enega na
republikanskih barikadah Španije, enega pa vNOB. Želel
je postati zdravnik, pa mu je zla usoda to preprečila.
Namesto tega gaje odpeljala v koncentracijsko taborišče
Gonars, nato v Dachau in Natzweiler, od koder se je vrnil
šele po osvoboditvi.
Potem, ko se je leta 1946 udeležil gradnje mladinske
proge, se je zaposlil na tožilstvu, istočasno pa študiral na
pravni fakulteti in uspešno dokončal študij leta 1950. Služ-
boval je na javnih tožilstvih in sodiščih širom Slovenije,
dokler se ni avgusta leta 1955 naselil v Celju, kjer seje kot
advokat upokojil. Tuje tudi zaključil svojo življenjsko pot.
V	pokoju pa Janez ni miroval. Bilje delegat borčevske
organizacije v družbenopolitičnem zboru občinske skupš-
čine, bil delegat odbora pri skupnosti invalidskega in
pokojninskega zavarovanja Slovenije ter dolgoletni član
občinskega odbora zveze borcev v Celju.
V	krajevni skupnosti Nova vas, kjer si je ustvaril svoj
dom, pa je bil predsednik krajevne organizacije rezervnih
vojaških starešin in podpredsednik 10 KK SZDL.
Vse to kaže na bogato in aktivno politično delovanje, ki
ga je nenadoma pretrgala smrt.
RISTO GAJŠEK
Mimica Volavšek
Vedno je tako, da se življenje izteče. Včasih prej, včasih
pozneje, vendar pa vedno prezgodaj. Pred dnevi se je
iztekla tudi uspešna in plodna življenska pot Mimice
Volavšek, ki jo je v Celju, v Štorah pa tudi še marsikje
v Sloveniji poznalo in cenilo veliko ljudi. Na zadnji poti
smo jo pospremili v najožjem krogu v Ljubljani.
Rodila se je pred dvainsedemdesetimi leti v skromni
delavski družini na Vrhniki, kjer je obiskovala osnovno
šolo. Skrbna in varčna mati ji je omogočila šolanje v Ljub-
ljani, kjer je uspešno končala Trgovsko akademijo, pa še
abiturientski poslovni tečaj. Po končanem šolanju je služ-
bovala najprej v Ljubljani, nato v Kamniku, po osvobodi-
tvi pa je prišla v Železarno Štore, kjer je opravljala najod-
govornejše naloge na področju planiranja.
Po upokojitvi seje pridružila celjskim turističnim delav-
cem ter z njimi delila dobre in slabe čase. Bila je nekaj časa
t^nica Turističnega društva Celje, nato pa več kakor
desetletje tajnica Celjske turistične zveze. Ves ta čas je
živela za turistično organizacijsko delo in za potovanja, saj
je prepotovala domala vso Evropo, pa še sije želela v svet.
Prijazna in uslužna, kakor je bila, si je ustvarila izredno
velik krog znancevin prijateljev, ki so jo cenili in spošto-
vali. Veliko je tistih, ki jim je tako ah drugače bila
v pomoč. Pri deluje bila do skrbnosti vestna in dosledna;
to je zahtevala tudi od drugih, od katerih marsikdo tega ni
znal ali hotel razumeti. Njeno znanje je bilo izredno široko,
s^ je poznala fmančno in administrativno poslovanje,
znala je dovolj nemščine in francoščine za pogovor, poz-
nala je literaturo, obiskovala je umetnostne razstave, kon-
certe, gledališče, pa še marsikaj jo je zanimalo. Vse svoje
znanje pa tudi življenje je namenila delu, izobraževanju,
kulturi. Zlati znak Turistične zveze Slovenije in plaketa
Celjske turistične zveze zdaleč ne odtehtata njenih zaslug
in prizadevanj. Turistične organizacije in turistični delavci
smo ji hvaležni za vse, kar je storila za napredek sloven-
skega turizma. Pogrešali jo bomo in seje radi spominjah.
ZORAN VUDLER
Pavle Vozelj
Težka bolezen je v 44. letu prekinila bogato in ustvar-
jalno pot Pavla Vozlja iz Pernovega pri Veliki Pirešici.
Mnogi občani žalske občine so ga poznali kot poslovodjo
tehnične trgovine v Žalcu, izredno aktiven pa je bil tudi
v svoji krajevni skupnosti, kjer je nazadnje opravljal funk-
cijo predsednika skupščine krajevne skupnosti. Aktiven
je bil tudi na kulturnem področju in v domačem gasilskem
društvu. Pavle Vozelj je bil tudi igralec, režiser in vodja
proslav ter pisec tekstov. Mnogi se ga spominjajo po uspe-
lih gledaliških predstavah kot so bile Veriga, Tolmun in
kamen, Kastelka in Raztrganci. Kot gostujoči igralec je
nastopil tudi v žalski dramski skupini, v odrski priredbi
Hamleta v Blatnem dolu.
Pavle Vozelj si je našel tudi čas za družbeno politično
življenje. V mladosti je bil aktiven v mladinski organiza-
ciji, kjer je bil na Vranskem predsednik, v Savinjskem
magazinu pa je bil tudi sekretar osnovne organizacije
Zveze komunistov. Za svoje delo je prejel vrsto priznanjdn
državnih odlikovanj. Tudi napredek kr^evne skupnosti je
bil v mnogočem sad prizadevnega dela tega človeka, ki ga
bodo pogrešali, še posebej tudi prihodnje leto, ko bodo
v Galiciji praznovali praznik občine Žalec. Najbolj pa ga
bodo seveda pogrešali žena in njegovi štirje otroci, ki se
jim je posvečal s tolikšno ljubeznijo in jih vzgajal v pridne
ljudi.
JANEZ VEDENIK
8. stran - novi tednik

Obujanje pihalnega orkestra
Svet za kulturo podprl predloge ZKO
Po dopustniškem zatišju
se je Svet za kulturo pri OK
SZDL Celje lotil dveh zah-
tevnih problemov: ponovne
vzpostavitve delovanja
celjskega pihalnega orke-
stra »France Prešeren« in
organizacije celjskih polet-
nih prireditev oziroma po-
letnega kulturnega utripa.
Na osnovi dogovora iz pr-
ve polovice letošnjega leta je
odbor za glasbeno dejavnost
pri ZKO Celje pripravil te-
meljit vsebinski in finančni
načrt za vzpostavitev in po-
novno delovanje celjskega
pihalnega orkestra, ki je, kot
je znano, pred časom nehal
delovati zaradi kadrovskih,
prostorskih in materialnih
problemov. Načrt je zahte-
ven, o njem so razpravljali
tudi na občinskem komiteju
za družbene dejavnosti in ga
podprli ter zavrnili razprave,
da Celje ne potrebuje takš-
nega orkestra, ker si ga za
proslave lahko izposodi tudi
v kakšni drugi občini. Svet
za kulturo se je zavzel za de-
lovanje Pihalnega orkestra,
kar je tudi v skladu s stališči,
ki jih je Svet sprejel do zah-
tev pri dvigovanju kakovost-
nih kriterijev. Pihalni orke-
ster naj ne bi bil le za prosla-
ve in igranje prvomajskih
budnic, ampak bi naj bila
njegova ambicija usmeijena
v kakovostni orkester 1. ka-
tegorije, kar v slovenskem
kulturnem prostoru pomeni
stopnjo evropske kakovosti.
Iz te osnove je izhajal tudi
predlagani predračun stro-
škov. Za inštrumente bi po-
trebovan 332.230 zahodno-
nemških mark. Za uniforme
bi potrebovali 61.000.000 di-
narjev, za opremo matičnih
prostorov godbe nekaj več
kot 84 in pol milijona dinar-
jev, stroški letnega poslova-
nja pa bi znašali domala 18
milijonov. Svet je zavzel sta-
lišče, da morajo biti v ospre-
dju kadri in instrumenti in
ko bo to zagotovljeno, naj bi
poskrbeli tudi za obleke in
druge manj pomembne za-
deve. Sklenili so, da ostane
pobuda na strani Odbora za
glasbeno dejavnost, ki mora
sestaviti poseben odbor za
vodenje celotne akcije,
v njem pa morajo biti ob
ZKO in Kulturne skupnosti
celjske občine tudi predstav-
niki občinskega komiteja za
družbene dejavnosti, SZDL
in celjskega gospodarstva,
da bi lahko s skupnimi moč-
mi izdelali akcijski in opera-
tivni načrt za pridobivanje
denarja in plansko dinami-
ko, ki bi zagotavljala postop-
no izvajanje celotnega na-
črta.
Pri ocenjevanu celjskega po-
letnega kulturnega utripa so
bili člani Sveta mnenja, da
manjka predvsem ustrezna
koordinacija med obstoječi-
mi izvajalci in učinkovitejši
informacijski sistem. Novo
vodstvo Zavoda za kulturne
prireditve bo v kratkem po-
skrbelo za skupni dogovor
med poklicnimi kulturnimi
ustanovami, nato pa še z vse-
mi ostalimi, torej ljubitelj-
skimi sestavi turističnim
društvom in posamezniki.
Tako naj bi že letošnjo jesen
nastala vsebinska zasnova za
prihodnje leto. Na področju
informiranja pa je potrebno
izvesti racionalizacijo že ob-
stoječega sistema in uvesti
nekaj novosti. Toliko za za-
četek spreminjanja obstoje-
čega stanja.
D. M.
Otvoritev knjižnice v Rogatcu
Prijeten večer z roiakom Jožetom Šmitom
Po petih letih je v petek,
16. septembra ponovno zaži-
vela knjižnica v Rogatcu.
Knjižnica je v novem Kul-
turnem domu in opremlje-
na z novim pohištvom, ki
bralcem omogoča prost do-
stop. Knjižni fond obsega
več kot 3000 kiyig. Knjižni-
ca deluje v okviru Občinske
matične knjižnice Šmarje
pri Jelšah, ki jo je tudi ure-
dila. Z otvoritvijo te knjiž-
nice je s knjižnično mrežo
pokrito celotno območje ob-
čine Šmarje pri Jelšah.
Knjižnica v Rogatcu ima
korenine v društvu Čitalni-
ca, kije bilo ustanovljeno ta-
koj po prvi svetovni vojni.
To je bilo tudi eno prvih slo-
venskih društev v Rogatcu.
Takoj po okupaciji so
Nemci izpraznili knjižnico in
knjige na trgu javno zažgali.
Po osvoboditvi je knjižnica
začela delovati s skromnim
številom knjig, saj je bilo leta
1947 v knjižnici le 400 knjig.
Leta 1974 je knjižnico prev-
zela občinska matična knjiž-
nica. Zaradi ne^/zdržnih pro-
storskih pogojev je preneha-
la delovati, ohranjen in ob-
novljen pa je knjižni fond, ki
je obdelan po zahtevah so-
dobnega knjižničarstva.
Knjižnica bo odprta ob pet-
kih od 16. do 18. ure.
Kulturni program ob otvo-
ritvi knjižnice je pripravilo
Kulturno društvo »Anton
Stefanciosa« iz Rogatca. Po-
vabili so rojaka Jožeta Šmita
in predstavili njegovo novo
pesniško zbirko »Vzeti ka-
men iz ust«. Pesniško zbirko
so predstavili na sceni, ki je
dočarala jesen, v prijetnem
pogovoru s pesnikom. Reci-
tatorji so iz zbirke prebrali
več pesmi, domači pevski
zbor pa je zapel nekaj narod-
nih pesmi.
IZTOK KODRIČ
Taborski dnevi
v Žalcu
šestega septembra 1868
je bil Žalec prizorišče dru-
gega slovenskega tabora
(prvi nekaj tednov prej
v Ljutomeru), kjer se je
zbralo okoli 15 tisoč ljudi
iz vse Slovenije. V spomin
na ta pomemben dan so ob
120-letnici pripravili
v Žalcu teden kulturnih
prireditev, ki je bil v pri-
merjavi s prejšnjim pe-
strejši, predvsem pa kvali-
tetnejši.
Izdvojiti je treba pred-
vsem razstavo likovnih del
v Savinovem salonu Jureta
Šarlaha iz Celja, literarni
večer z rojakinjo pesnico
Nežo Maurer v matični
knjižnici, premiero sloven-
skega filma Moj ata sociali-
stični kulak s predstavitvi-
jo nekaterih vidnejših
ustvarjalcev in za konec
premiero domače dramske
skupine z ljudsko igro Ma-
tiček se ženi, pred katero je
bila še priložnostna prosla-
va s slavnostnim govorom,
kulturnim programom in
poimenovanjem kulturne-
ga doma po 2. slovenskem
taboru. S prireditvama sta
se v program vključila tudi
glasbena in osnovna šola.
Uvrstitev slovenskega fil-
ma Moj ata socialistični ku-
lak med prireditve ob praz-
novanju je bila umestna,
žal pa se je pojavila stara
žalska rana. Dvorana je bila
zasedena samo polovično
in še med to polovico je bi-
lo največ otrok.
Boljšega zaključka si or-
ganizator za 120-letnico slo-
venskega tabora ni mogel
zamisliti, ko je uspel pri-
praviti popularno in pri-
ljubljeno slovensko kome-
dijo mojstra Linharta Ta
veseli dan ali Matiček se že-
ni v režiji Iztoka Valiča in
z nastopom najboljših
igralcev Savinjske doline.
Pred premiero sta nasto-
pila v avli mladinska godba
na pihala in na odru Savinj-
ski oktet z izbrano pesmijo,
program je povezovala An-
ka Krčmar, svoje pa sta do-
rekla tudi predsednik ob-
činske skupščine in pred-
sednik pripravljalnega od-
bora za proslavo Ludvik
Semprimožnik ter slav-
nostni govornik dr. Matjaž
Kmecl, slovenski literarni
ustvarjalec, razumnik in
član CK ZKS. Njegov go-
vor je bil šolska ura razum-
nika, ki analitično pojas-
njuje pomen misli izreče-
nih na slovenskem taboru
in njihovi aktualnosti v da-
našnjem času.
TONE VRABL
Predstavitev knjige
o Juriju Vodovniku
Pri Partizanski knjigi
v Ljubljani je izšla knjiga
o pohorskem ljudskem pev-
cu Juriju Vodovniku
(1791-1858), pod naslovom
»Jest sem Vodovnik Jurij«,
izpod peresa Igorja Cvetka.
V ta namen je Kulturna
skupnost Slovenske Konji-
ce, skupaj z založnikom, pri-
pravila javno predstavitev
knjige v soboto, 17. septem-
bra od 11. uri v hotelu Do-
brava v Zrečah.
Poleg avtorjev in njihovih
sodelavcev pri nastanku
knjige, se je javne predstavi-
tve udeležilo približno 45
drugih obiskovalcev in go-
stov, predvsem novinarjev,
žal pa med njimi ni bilo
predstavnikov osrednjih re-
publiških medijev. Na tej
slovestnosti so nastopili tudi
ljudski pevci in godci iz oko-
lice Oplotnice, prikazali pa
so tudi video posnetke n:
starejših pevcev z obroni
Pohorja.
Prireditev se je nato na^
Ijevala ob 19. uri v dvorg
hotela Dobrava v Zre^,,
z nastopom približno 35
skih pevcev in godcev, tat
skupin, kot tudi posarn^
kov. Ob tem pa so pripr^^
še nekaj razstav. Tako si
bilo moč ogledati razstav
fotografij Vodovnikovih kj,
jev, ljudi in dogodkov s pj
horja, ki jih je avtor Edvat
Gregorič objavil v knji,
o Juriju Vodovniku. ^
ogled je bila tudi likovna ra;
stava štirih avtorjev, člajj^
likovne sekcije DPD »Sv,
boda« Slovenske Konjice n
temo »Pohorska krajina,
pripravili so tudi razstavi
originalnih pohorskih spo
minkov iz lesa,
Ž. BEŠKOVni]
Koncerta v OpatijskI cerkvi
Y Celju seje prvič predstavila sopranistka Margit Juergens«
iz Švice, ki je svoj glas šolala na salzburškem Mozarteumu. Pt«
napovedani nastop v okviru Serenadnih večerov na celjski
Starem gradu je zaradi slabega vremena odpadel. Na konce^t^
v Opatijski cerkvi se je predstavila z deli Haendla, Bachi
Mozarta, Stradelle, Krebsa in Schuberta. Organist Ciril Jagričt
Celja, ki jo je spremljal, seje predstavil tudi z orgelskimi sklaii
bami Pachelbla, Zipolija, Bacha, Purcella, Jobsta in Dugana.
Nocoj pa se bo v celjski Opatijski cerkvi predstavila zname
nita italijanska organistka Fiorella Benetti Brazzale. Njen
posebnost so izvedbe del starih mojstrov iz obdobja renesans*
in baroka, kijih najraje izvaja na instrumentih starejše izdelave
V organizaciji Zavoda za kulturne prireditve bo izvajala dela
Frescobaldija, Pachelbela, Galuppija in drugih mojstrov orgel
ske glasbe. Koncert se bo začel ob 20. uri.
Komu bo kanilo na glavo?
Na zaključni slovesnosti ob 120-letnici II. slovenskega
tabora v Žalcu so po tem velikem kulturnem dogodku
poimenovali tudi kulturni dom. Kako kulturnemu domu
pristaja ta naziv, je drugo vprašanje. Če bi bili pred 120 leti
žalski kulturniki in drugi odgovorni tako kulturno mlačni
kot so današnji, ki dopustijo, da jim teče po knjigah, bi tega
dogodka v Žalcu gotovo ne bilo.
Bo tako do praznovanja 130-letnice? Sicer pa - saj teče
samo po knjigah. Ko pa noče nikomur kaniti na glavo!
LJUBO KORBER
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Za ta pomemben dogodek so se zdru-
žili nekateri nepoklicni gledališčniki iz
žalske občine (v pomoč jim je bil tudi
poklicni igralec Borut Alujevič iz SLG
Celje) in pripravili delo prvega sloven-
skega dramatika Antona Tomaža Lin-
harta: TA VESELI DAN ALI MATIČEK
SE ŽENI. Igro je režiral Iztok Valič.
Izbor besedila je bil nadvse primeren
za priložnost proslavljanja narodnega
prebujevateljstva, saj se podobnost do-
godkov skoraj ni bistveno spremenila od
časa nastanka igre (1790) in prve uprizori-
tve (1848) pa do časov slovenskih tabo-
rov; nekatere podobnosti pa so še kako
aktualne tudi danes. Ustva^alci predsta-
ve so se s sicer dobro znanim besedilom,
lotili težkega ustvarjalnega problema,
posebej še zato, ker so se odločiU za go-
renjski dialekt. Kot celota je komedija
dokaz za Linhartovo dramaturško spret-
nost, za miselno jasnost, pa tudi za soč-
nost jezikovnega izražanja. Nekatere pri-
zore je Linhart prenesel neposredno iz
Figarove svatbe, veliko pa je v njej tudi
izvirnih misli. Najizvirnejši je prizor na
sodišču, ki je prirejen kot nalašč za slo-
venske razmere, saj v satirični obliki ka-
že odpor konservativnih krogov po graš-
činah in zoper sodne ol^šave v korist
kmetu, pa tudi zapostavljanje slovenšči-
ne v uradni rabi.
Vse kaže, da so se vsi ustvarjalci zave-
dali težavnosti - predvsem jezikovne - in
porabili ogromno energije za ta kulturni
dogodek. Pomembnosti so se zavedali
prav vsi: od organizatorjev, režiserja do
igralcev, ki sicer delujejo v drugih oko-
ljih. Posebno je treba poudariti funkcijo
sodelovanja: to je najboljši način, da se
neposredno spoznajo z ustvarjalnim de-
lom, kar poklicni režiser nedvomno pri-
naša. To je oblika izobraževanja nepo-
klicnih gledališčnikov in če še k temu
dodamo pridnost študija, je že s tem ve-
lik del namena dosežen.
In kako je občinstvo doživljalo ta ve-
čer? Predvsem ga je sprejelo s simpatijo
in je bilo dovolj animirano za spontan
aplavz, tudi po zaslugi uvodnega govora
Dr. Matjaža Kmecla. Prisrčen in na nek
način nov je bil uvodni prizor, posebej še
prihod Nežke in Matička. To je bil dokaz
kako pomemben je »uvodni akord«, ki
pripravi občinstvo do pozornega sprem-
ljanja. Že uvodoma sem poudaril težav-
nost jezika, dikcije in interpretacije, če-
mur izvajalci večkrat niso bili kos, saj je
trpela rezumljivost in jasnost - tudi po
zaslugi akustično slabega žalskega odra.
Tempo in dinamika sta nihala in na
trenutku tudi nekoliko nepredvidljivo
zastala. To pa je nedvomno tudi posledi-
ca »napetosti pred premiero«, kar pa bo
prav gotovo odpadlo, ko bo uprizoritev
utečena in bo s tem še bolj sproščena ter
igriva. Morda bi bilo dobro še enkrat raz-
misliti o n^bolj značilnem prizoru na so-
dišču in dodobra izrabiti satiro in komi-
ko, ki jo tekst ponuja. Režiserju v prid
lahko tudi zapišemo spretnost pri po-
stavljanju masovnih prizorov, posebno
še pri vključevanju folklornih elemen-
tov, saj smo običajno vajeni, da so podob-
ni prizori le »olepšani« s plesalci folklof
nih plesov in niso del predstave. Česti®
tudi folklorni skupini iz Šempetra.
Igralski delež je bil izjemno heteroge"
kot so bili sposobni igralci. V glavnem?'
svoja prizadevanja kronali s sprejemv
vim likom, sledili so režiserjevi in
jevi zamisli; predvsem pa so imeli izr^
to pozitivni in pošteni ustvarjalni P^;
stop. Nimam navade, da koga poseWr
izpostavljam, pa vendarle: Borut Aluf
vič je ob tem, ko je reševal tudi z^sed^
no zadrego, dal k predstavi pomenib«'
delež in je bil na trenutke »pravi motoj"
dogajanja, predvsem pa se je njegov P^
spevek kazal v jasnosti ideje in nje"'
interpretacije.	^
Iztok Valič zasluži za težko delo
priznanje, tudi za lep delež pri
z igralci! Ob tem pa bo morda kazalo
razmisliti o stalnem nepoklicnem
lišču v Žalcu, saj bi stalnost režiserja
igralcev v marsičem olajšala priz^"
vanja.
Pri predstavi so sodelovali: Borut ^
jevič, Darja Tavčar, Theo Bostič, Daj'
Lipičnik, Tomaž Mahkovic, Marko
Jaka Jeršič, Roman Kozovinc, Maja
nar, Janez Kozmelj, Franc Glavač,
foklorne skupine DPD »Svoboda«
peter; za maske je poskrbel Vinko
šek, lučno je predstavo opremil ^^^ jj
Jaršič, kostumi so last SNG
Ljubljane, šepetala je Mira Cestnik;
dja predstave je bil Nikola Živkovic.
ganizacijo pa je vodila Jožica Ocvir^itrJ
ŠTEFAN ZVI^^
september 1988
novi tednik - stran 9
pom, ki ne uspe postati iiotel
izletnik se bo še letos odločil o usodi doma ¥ Logarski dolini
v Logarski dolini, eni naj-
lepših alpskih dolin in eni
najbolj obiskanih sloven-
jl(ih turističnih točk so po-
trebni turistični objekti vi-
soke kategorije, je bilo po-
udarjeno tudi na nedavni
problemski konferenci
J, gornjesavinjskem turiz-
fflU. Izletnikov dom v Lo-
garski dolini, z odlično lego,
je le gostilna s prenočišči.
V domu je, v dveh nadstrop-
jih, 20 sob za goste. Sanita-
rije so za vsako nadstropje
skupne. »V Izletniku z nivo-
jem objekta in ponudbe ni-
smo zadovoljni. Naša go-
stinska dejavnost, ki z do-
mom upravlja, ne more vla-
gati dovolj sredstev, ker ne
ustvarja dovolj akumulaci-
je,« pravi generalna direk-
torica izletnika Ana Jova-
novič.
Ves čas, odkar je Izletnik
pred desetimi leti kupil ob-
jekt, ki je bil prej planinski
dom, so imeli kadrovske te-
žave, pravijo. Ves čas, da ni-
so uspeli pridobiti predvsem
dovolj sposobnega vodstva
m kuhinjskega osebja. Ob
nakupu doma so načrtovali
povezavo s ponudbo centra
na Golteh, ki so ga takrat tu-
di upravljali. Kupljeni pla-
ninski dom je bil v slabem
stanju, potreben prenove.
Pri Izletniku so v dveh letih
po nakupu pridobili sred-
stva iz Novega Sada. »Obno-
vili smo opremo v sobah in
v kuhinji, zgradili tudi do-
datno gostinsko sobo s po-
gledom na Ojstrico.«
Rezultati gospodarjenja
v domu so bili v desetih letih
na meji pokritja. Menijo, da
je v zadnjih letih na to vpli-
vala tudi manjša kupna moč
domačih gostov. »Po drugi
strani ponudba doma ni do-
volj privlačna za inozemske
goste, ki bi jih lahko bilo
več.«
Med gosti prevladujejo
izletniki iz Slovenije in Hrva-
ške. Skupinam ponujajo ko-
sila in mahce. Penzionski
gostje so družine in manjše
skupine. »Zasedenost doma
je pod 10 odstotki zmogljivo-
sti. Z zasedenostjo doma ni-
smo zadovoljni niti približ-
no, kot bi moralo biti in zave-
damo se, da moramo dom
v najkrajšem času urediti ta-
ko, da bo postal s svojo po-
nudbo privlačnejši tako za
kadre kot za turiste,« pravi
direktorica Izletnika. Ana
Jovanovič je povedala, da si
je po turistični »bodeči neži«
za Logarsko dolino komisija
Slovenije Gospodarske zbor-
nice ogledala tudi notranjost
in ocenila gostišče s tremi
zvezdicami. »Sama ,neža' je
bila naslovljena tudi širši ne-
urejenosti okolice doma, ki
pa ni le Izletnikova.«
Televizijske turistične
»bodeče neže« zbodejo in tu-
di pri Izletniku so, kljub niz-
ki akumulaciji, začeli pospe-
šeno iskati rešitev. Dokonč-
ne različice še niso izbrali,
izobhkovali pa so tri: prva je
obnova objekta, druga je ge-
neralna prenova doma v ho-
tel B-kategorije, tretja, za ka-
tero pravijo, da »je skrajna,
v primeru, da ne bo možno-
sti za drugo ali vsaj prvo«, je
prodaja objekta. V Izletniku
naj bi se odločili še letos,
v začetku prihodnjega leta
pa naj bi eno od treh razHčic
tudi uresničili.
BRANE JERANKO
V Rogaški
Slatini več
tujih gostov
Do konca avgusta je
bilo v Zdravilišču Roga-
ška Slatina več gostov
kot v enakem obdobju
lani. Tujcev je bilo
10.307 ali za 17 odstotkov
več, domačih 15.698, kar
je približno toliko kot la-
ni v osmih mesecih, obo-
jih pa je bilo več za 6 od-
stotkov.
Letos pa so se gostje
ZdraviUšča Rogaška Sla-
tina odločali za krajše
zdravljenje oziroma od-
dih, saj je število skupnih
nočitev večje le za 1 od-
stotek. Zlasti so bivanje
v Rogaški Slatini »skraj-
šali« domači gostje, (za
5 odstotkov manj noči-
tev), nočitev tujih gostov
pa je bilo za 13 odstotkov
več kot v lanskem osem-
mesečju.
Med gosti iz tujine so
po številu in nočitvah še
vedno na prvem mestu
Avstrijci, sledijo jim Itah-
jani ter Zahodni Nemci,
Izraelci, Nizozemci in
Švedi.
M. A.
Zaradi ideoloških
ovir ob dolarje
Spodbudni so podatki, da
bomo letos od turizma iztrži-
li dobre tri in pol milijarde
dolarjev ali toliko kot še nik-
dar doslej. Ob tem podatku
pa se seveda ne gre uspavati,
saj Jugoslavija iz leta v leto
drsi navzdol po lestvici naj-
bolj obiskanih turističnih
držav.
Zakaj je temu tako, nima
smisla ponavljati, dejstvo pa
je, da hočejo ljudje za svoj
denar kakovostne usluge, le
sonce in toplo, lepo in čisto
morje pa je premalo, da bi
lahko konkurirali najbolj
razvitim turističnim drža-
vam in k nam privabljali lju-
di z nekoliko debelejšimi de-
narnicami. Jugoslavija tako
vse bolj postaja zatočišče
najrevnejših slojev iz kapita-
lističnega sveta.
Na tihem pa se nam smeji-
jo, ker ne znamo izprazniti
žepov tujih turistov še tam,
kjer bi to lahko storili. Pri-
merov je več, nikakor pa ne
moremo mimo ugotovitve,
da so za to krivi tudi ideolo-
ški nazori. Spomnimo se sa-
mo slovitega Medugorja
v Hercegovini, ki privablja
tisoče ljudi iz vsega sveta. Na
račun Medugorja so samo
italijanske turistične agenci-
je doslej iztržile že okrog de-
set milijard dolarjev ali polo-
vico glavnice naših dolgov,
Marija pa se je prikazala le
prebivalcem Citluka in Med-
ugorja. Mi smo se seveda
prepozno zbudili, prvi pa se
je zganil Kompas, ki menda
sedaj največ zasluži z javnim
straniščem. Da bi ob zelo
prometni cesti Mostar-Čap-
Ijina stala kakšna tabla, ki bi
opozarjala na Medugorje, pa
bog ne daj, ker se to za soci-
alistično državo menda ne
spodobi.
Pa si znate predstavljati,
kako bi zgrabili priložnost
drugod po svetu, če bi nekdo
prišel na dan z idejo, da je na
njihovem ozemlju bila zna-
menita Troja, tako kot neka-
teri sedaj pravijo za področje
okrog Capljine? Pri nas se
temu celo posmehujejo. Za-
to pa smo zadovoljni, ko pre-
števamo nočitve pa tisto re-
kordno žetev dolarjev, zado-
voljni pa so tudi tujci, ki jim
ni treba razvezati svojih
mošnjičkov, tako kot neka
gospa iz Zvezne republike
Nemčije, ki je tudi letos bila
v zdravilišču na Dobrni, kjer
so jo ozdravili, potem ko jo
doma nihče ni mogel. Vsa
navdušena pa je pripovedo-
vala, da bi za takšen denar
doma niti živeti ne mogla. Si-
cer pa je prav, da omogoči-
mo letovanja izkoriščanemu
delavskemu razredu in mu
pokažemo, da smo na njego-
vi strani, pa četudi si mi, do-
ma skorajda ne moremo več
privoščiti zdravilišč, kaj šele
sinjega Jadrana.
JANEZ VEDENIK
Žgančki, da hi jih še angelci jedli
»Na šoferje in sprevodni-
ke smo včasih v naši gostil-
ni posebej gledali. Bili so
aaši, radi so se ustavljali
pri nas, ker so bili dobro po-
streženi. To je bila tradicija
in če se je ne bodo naprej
Iržali, potem jih ne bo več
k Slovanu,« je zagreto pri-
povedovala kuharica Ana,
d je zdaj, od marca meseca
v pokoju. Polna pa je živih
spominov na čase, ko se je
tej^e delalo, a je bilo zado-
voljstvo ljudi večje.
Z gostiščem Slovan na
Vranskem, kljub upokojitvi
stikov ni izgubila, saj se je
samo iz kuhinje preselila za
dva nadstropja višje, kjer je
bil in ostal njen domek. Pri-
jetno ga ima urejenega in ča-
sa več kot dovolj zanj.
*if začetku smo
Poden ribale«
Za seboj ima Ana triintri-
ieset delovnih let. Najprej se
e zaposUla pri Jožetu Križ-
niku in Mariji Tominšek in
tot priučena kuharica prišla
'Slovan pred osemindv^se-
imi leti. Tu je bila najprej
lospodinjska pomočnica,
Otlej sobarica in končno je
skupaj z drugimi kuharicami
začela tudi kuhati.
»Včasih, pred mnogimi le-
ti se je vsak drugi večer riba-
la kuhinja, vmes pa smo stre-
gle, če je prišla kakšna po-
sebna vožnja. Nikoli nismo
gledale na uro. V tem času,
ko sem bila jaz v kuhinji, so
jo trikrat obnovili. Ven je šel
štedilnik, ki je tako prijetno
grel, odstranili so tudi glina-
ste peči, ki dajejo najboljšo
toploto. Pri vseh teh delih
smo pomagale, pri obnovi
lovske sobe tudi. Strojev ta-
krat ni bilo, vse delo smo
opravljale z rokami. Po ves
dan smo delale, največ smo
takrat kuhale vampe, ajdove
žgance, pasulj, kislo juho.
Pravijo, da je bilo to najbolj-
še, vsekakor pa je užitek vi-
deti človeka, ki se po jedi po-
gladi po trebuhu in zavije
oči. Da pa to dosežeš, se je
potrebno potruditi. A vse
v kuhinji smo imele zavest in
ljubezen do svojega pokUca.
Imeli smo stalne goste ob
torkih in četrtkih, ki so pri-
hajali redno na fižol in žgan-
ce, zabeljene z domačimi
ocvirki.«
Ob mislih, ob pripovedo-
vanju so se Anine oči razširi-
le, nam pa pocedile sline.
Govorila je o tohkšnih koh-
činah jedi, ki jih je skuhala,
da se nam je vrtelo v glavi,
Ana pa se je prešerno smeja-
la. Tudi sama rada je, to se
tudi vidi.
»Danes bomo Jedli
dobro.«
Tako so dejali šoferji, ko so
zagledali kuharico Ano. In
res jim je naložila tolikšne
porcije, da so bili vedno siti,
tudi tisti najbolj lačni. »Na
šoferje sem zelo držala,« pra-
vi Ana in vesel spomin ji
huškne preko obraza. »Še
vedno ne znam skuhati za
enega človeka, zato mi je
opoldan vsak obiskovalec
dobrodošel, da je ob meni,
vedno skuham namreč še za
enega zraven. Še vedno bi
bolje skuhala za sto ljudi, kot
sama zase.«
V novem življenjskem ob-
dobju, ko je ves čas samo
njen in se nanj še privaja,, se
tihotapi vanjo dolgočasje.
Ko je še delala, je vstajala ob
štirih zjutraj, in tudi še sedaj
se ob tem času budi. Potem
sledi dolg dan, tako druga-
čen od prejšnjega. Še vedno
je pripravljena na pomoč,
priskočiti v kuhinjo, če bo
potrebno. Tega se tudi v Slo-
vanu dobro zavedajo in ceni-
jo. Pa Ana še in še pripove-
duje; o tem, kako se mora
pridobiti gosta, ga ceniti in
tudi obdržati, da bo še priha-
jal. »Že gredo takšni časi no-
ter,« nam pravi ob odhodu in
se s svojimi dolgoletnimi ku-
harskimi izkušnjami drži
ljudskega reka: Bolje truden
bit', kakor na lačen trebuh
roke pokladat.'
ZDENKA STOPAR
Zasehne agencije
se množijo
Na lanskem obrtnem sej-
mu se je precej boječe pred-
stavila prva zasebna turi-
stična agencija v Sloveniji,
letos pa se jih je samo na
sejmu organizirano pred-
stavilo deset. Kot so pouda-
rili na tiskovni konferenci,
so agencije ustanovili kot
dopolnitev ponudbi sloven-
skega turizma.
Nekatere agencije so spe-
cializirale ponudbo, druge
pa s tistim, kar ponujajo, po-
krivajo vsa področja: od or-
ganizacije potovanj, ogledov
znamenitosti in prireditev,
šolskih in sindikalnih izle-
tov, do počitnic in prevozov.
Posebnost teh agencij je
prožno prilagajanje željam in
potrebam posameznika in
tudi v ceni, ki je zaradi manj-
ših stroškov organizacije niž-
ja kot pri večjih agencijah.
Sicer pa zasebniki želijo so-
delovati z večjimi agenci-
jami.
Radi bi tudi neposredno
poslovali s tujino, kar jim je
sedaj onemogočeno, skušali
pa bodo vphvati tudi na
davčno zakonodajo, ki jim
predpisuje davek pri prepro-
daji programov drugih agen-
cij (družbenih in zasebnih).
Po obljubah sodeč naj bi
zasebene turistične agencije
precej pomagale slovenskim
zasebnim gostincem, katerih
postelje so bile lani zasedene
le 15 do 20-odstotno. Kot ka-
že, se tudi za ustanavljanje
novih zasebnih agencij ni ba-
ti. Do konca sejma je bilo na-
mreč ustanovljenih še nekaj
agencij, tako da jih je sedaj
v Sloveniji že šestnajst. Na-
zadnje je bila ustanovljena
agencija Palček turist v Ce-
lju, ki jo je odprl Boštjan
Podplatan.	p^p
Zastoj razvoja
zasebnih gostiln
Krediti za obratna in osnov-
na sredstva ter za novograd-
nje postajajo nedosegljivi, za-
to se slovenski zasebni gostin-
ci bojijo, da bo razvoj v zaseb-
nem gostinstvu ustavljen.
S povečanjem števila penzi-
onov in tudi presenetljivim
naraščanjem gostinskih obra-
tov, ki ponujajo hrano, je še
lani kazalo na boljše čase,
zdaj pa žal lahko govorimo le
o zastoju razvoja.
Celotni promet samostojne-
ga gostinstva se je lani povečal
za 180 odstotkov, kar pa je
v glavnem posledica višanja
cen, medtem ko pri količinah
ni bilo bistvenih porastov. Za-
nimivo je, da se je za 8 odstot-
kov povečala prodaja vin, ki se
je prej iz leta v leto zmanjševa-
la, a kljub temu skupna količi-
na prodanega vina v gostin-
stvu dosega komaj polovico
skupne prodane količine piva,
katerega potrošnja je prejšnja
leta bolj naraščala kot lani. Pri-
čakujejo, da se bo razmerje
spremenilo v korist vina, na
kar po podražitvi piva že opo-
zarjajo podatki o zmanjšanju
njegove prodaje.
Gostinci bodo, da bi obdržali
nivo ponudbe in sledili zahte-
vam po vključevanju v turi-
zem, prihodnje leto razglasili
za »leto slovenske gostilne«.
Pripravili bodo kriterije za iz-
bor slovenske gostilne in sode-
lovali pri reklamiranju ponud-
be tistih, ki si to s svojo kvali-
teto zaslužijo. Poseben prispe-
vek pa naj bi v okviru sekcije
slovenskih zasebnih gostincev
prispeval tudi nov pododbor
zasebnih turističnih agencij, ki
naj bi pomagale polniti ležišča
zasebnih gostiln. Ta so namreč
sedaj zasedena le 10 do 20-od-
stotno.
RP
Trgovci in
gostinci bodo
tekmovali
Gostinski in trgovski de-
lavci v celjski občini se bo-
do letos drugič pomerili na
delovnih tekmovanjih. Pri-
pravlja jih občinski odbor
sindikata delavcev v trgo-
vini in gostinstvu, namen
teh tekmovanj pa je, dvig-
niti kakovost ponudbe in
postrežbe v naših trgovi-
nah in gostinskih lokalih.
Lani se je tekmovanja
udeležilo 36 delavcev, letos
pa jih pričakujejo še več.
Trgovci bodo tekmovali na
svojih delovnih mestih
v poznavanju in aranžira-
nju blaga, ločeno po posa-
meznih strokah. Tekmova-
nja bodo konec meseca,
medtem ko se bodo gostin-
ski delavci pomerili v za-
četku oktobra. Letošnja
novost je, da lahko tekmu-
jejo tudi zasebni gostinci.
TC
10. stran - novi tednik
22. september l
Belo mleko v rdečih številkah
Peki tarnalo, da Um Izgubo povzroča črn kruh, mlekaril pa,
da Uh vleče navzdol konzumno mleko
Po štirih letih rdečih šte-
vilk so lani v Mlekarni v Ar-
ji vasi prvič beležili pozi-
tivne rezultate. Letos pa se
v tej delovni organizaciji
bojijo, da bodo spet pisali
rdeče številke. V zadnjih
tednih namreč na njihovem
tekočem računu beležijo ne-
gativno stanje, povprečno
4200 milijonov dinarjev. Te-
žave in problemi pa se jim
praktično kopičijo že vse
leto.
V osmih mesecih letošnje-
ga leta so v Mlekarni odkupi-
li skoraj 33 milijonov litrov
mleka. Preko 11 milijonov h-
trov oziroma 35 odstotkov
odkupljenih količin so pre-
delali v konzumno mleko.
Pri litru te vrste mleka imajo
po zadnjem zvišanju odkup-
nih cen okrog 400 dinarjev
izgube. Istočasno pa naročila
po konzumnem mleku silno
naraščajo, v zadnjih tednih
celo na 60.000 litrov dnevno.
Zakon o kompenzacijah jim
sicer omogoča delno nado-
mestilo izgube, vendar zvez-
ni sklad denarja ne izplačuje
(za avgust dolgujejo Mlekar-
ni 50 starih milijard). Poleg
tega je v Mlekarni upadla
prodaja mlečnih izdelkov za
15 odstotkov, avgusta celo za
35 odstotkov, zaloge sirov in
masla se p^ovečuje, jugoslo-
vansko tržišče pa se zaradi
uvoza mleka in mlečnih iz-
delkov tudi precej zožuje.
Razmere poskušajo reše-
vati na več načinov. Znotraj
delovne organizacije so spre-
jeli količinski in vrednostni
plan prodaje zalog mlečnih
izdelkov in medu, vztrajajo
na tem, da se morajo stran-
ske dejavnosti v celoti same
pokrivati, poostrili so kriteri-
je kvalitete proizvodnje,
uvedli so varčevalne ukrepe
in jih vezali na celoten si-
stem nagrajevanja.
Poleg tega so se doslej že
sestah s predstavniki posa-
meznih občin, ki jih Mlekar-
na oskrbuje z mlekom. V ob-
činah celjskega območja in
še nekaterih drugih so avgu-
sta zbrali za pokrivanje izgu-
be pri konzumnem mleku
6 starih milijard dinaijev.
V kratkem bodo predstavni-
ki Mlekarne spet sedli sku-
paj s predstavniki občin
z namenom, da bi izbrskali
še kakšen dodaten dinar.
Obeti v Mlekarni torej niso
rožnati. Ob vseh ukrepih za
izboljševanje razmer pa
v Mlekarni ne bodo smeli po-
zabljati na ohranjanje pošte-
nega odnosa do potrošnikov.
V zadnjem času se namreč
na policah v trgovinah po-
javlja mleko, ki ga Mlekarni
polnijo v Karlovcu. To paste-
rizirano mleko stane 160 sta-
rih tisočakov, mleka po
okrog 60 starih tisočakov pa
kaj rado zmanjkuje!
IRENA JELEN-BAŠA
Devetega septembra so na mlekarskem odboru sklenili,
da bodo rejci dobili za avgust 550 dinarjev za liter mleka,
k temu pa še 60 dinarjev. Od tega dajejo v Mlekarni 30
dinarjev, komite za tržišče in cene pa še ostalih 30 dinar-
jev. Vsakemu rejcu pripada na teh 610 dinarjev še premija
za kvaliteto. Če bodo rejci imeli višjo tolščo kot 3,6
odstotka, bodo lahko dobili tudi po 700 in več dinarjev za
liter mleka.
Med rejci je sicer slišati očitke, da je ocenjena tolšča
v zadnjem času izredno slaba, vendar v Mlekarni v Arji
vasi zanik^o, da bi slabo flnančno sta^e vplivalo na
kakršnokoli potvarjai^e vzorcev. Pravijo, da je slabši
odstotek tolšče posledica sveže krme v poletnih mesecih.
Tokratno zvišanje odkupnih cen mleka je seveda spet
rešitev od danes do jutri. Ne koristi ne rejcem, ne predelo-
valcem. Mlekarni višje odkupne cene povečujejo izgubo
pri litru konzumnega mleka na okrog 400 dinarjev, rejcem
pa nekaj dinarjev tudi ne pokrije septembrskih podraži-
tev koruze, močnih krmil in še česa. Naravnost smešno je,
da stane kg koruze več kot dobi kmet za liter mleka, prav
tako pa ni nobene logike, da v Mlekarni prodajajo mleko
po skorajda isti ceni kot ga odkupijo.
Manjka živali
za dopitanje
Na seji živinorejskega
odbora kmetijske zadruge
Savinjska dolina, ki je bi-
la pred kratkim, so obrav-
navali med drugim tudi
nove odkupne cene mlado-
pitane govedi, starejših
klavnih govedi in cene
telet.
Nižinski kmet bo po no-
vem dobil za kg žive teže
mladopitanega goveda eks-
tra klase 3837 dinaijev, za
prvo vrsto 3650 dinarjev in
za drugo vrsto 3090 dinar-
jev. Višinskemu kmetu bo-
do plačevali 3994 dinaijev
za ekstra klaso, 3807 dinar-
jev za prvo klaso in 3247
dinaijev za drugo. Na gor-
skih kmetijah pa znaša od-
kupna cena mladopitanega
goveda 4121 dinaijev za
ekstra klaso, 3934 za prvo
in 3374 dinaijev za drugo
klaso. Poleg teh odkupnih
cen bodo rejci dobili še ob-
činski regres. Višje cene
veljajo od petega septem-
bra dalje, slišati pa je, da je
pripravljen že novi cenik,
ki pa ga v celjski mesni in-
dustriji nočejo potrditi.
Na seji živinorejskega
odbora so se pogovarjali tu-
di o ceni telet. Za simental-
ca naj bi veljala cena 690
dinaijev za kg, za sivca pa
630 dinarjev.
Posebej so člani živino-
rejskega odbora tokrat
opozarjali na probleme, ki
se pojavljajo v občini pri
vhlevljanju živali za dopita-
nje. Celjska mesna indu-
strija jih ne vseljuje več, za-
tika se tudi pri Grudi, tako
da so se po zadnjih infor-
macijah v Hmezadu že do-
govorili z novim partner-
jem. Tako bo v Savinjski
dolini vseljevala živali za
dopitanje ABC Pomurka.
IRENA JELEN-BAŠA
Pomembni pridobiti
v šmarski občini
Otvorlll so predelovalnlco grozdja in
koncentrator za sadje
V minulem tednu so v ob-
čini Šmarje pri Jelšah pre-
dali namenu dva pomemb-
na gospodarska objekta:
predelovalnico grozdja
Hmezadovega Kmetijskega
kombinata Šmarje v Ime-
nem ter proizvodni prostor
s koncentratorjem za sadje
v Slovinovi temeljni orga-
nizaciji Vital Mestinje.
Predelovalnice grozdja
v Imenem so se najbolj raz-
veselili šmarski vinogradni-
ki, saj stoji objekt v osrčju
šmarsko-virštanjskega vino-
rodnega okoliša. Letno naj
bi v predelovalnici odkupili
oziroma predelali v mošt
okoli 200 vagonov grozdja,
kar omogoča sodobna tehno-
logija in oprema. Objekt
z opremo vred je stal okoli
dve milijardi dinarjev. Ker
letošnje leto šmarskim vino-
gradnikom ni bilo naklonje-
no (pozeba, toča), raču
v Tozdu Kooperacija
manjši odkup, okoli 30(
grozdja.
Koncentrator za j
v Vitalu Mestinje je v
poiskusne proizvodnje
dobre rezultate. S to nal(
se bodo v tej Slovinov
meljni organizaciji obči
izboljšali pogoji gospod
nja, saj bo koncenti
omogočal hitrejše sprej(
nje sadja, stiskanje in p:
vodnjo sokov, ki bodo
še bolj kakovostni. Sle(
je zlasti pomembno pri ^
lovih prizadevanjih za \
izvoz na konvertibilni
S to naložbo so v Mest
uresničili tudi eno pome
nih nalog lani sprejetega
nacijskega programa, k
rega učinki so danes vidn
vsakem koraku.
M. AGF
Stroj za trganje
hmeljskih trt
V Sipu so izdelali že vrsto
strojev za mehaniziranje
opravil ob spravljanju pri-
delkov. Pred časom so izde-
lovali tudi stroje za obira-
nje hmelja, ki svojo kako-
vost potrjujejo še danes, saj
delajo brez posebnih težav.
Hmeljaiji jih posebno med
obiranjem radi pokažejo in
povedo, da bodo ob redn
vzdrževanju še dolgo opi
Ijali svojo funkcijo. T
dandanes želijo v Sipu or
gočiti savinjskim hmel,
jem lažje in hitrejše spra\
kmelja.
V	sodelovanju z mlad
kmetom iz Prekope Vojk
Ocvirkom, ki se je začel
valjati z idejo strojnega ti
nja hmeljskih trt že pred
tom, so v Sipu razvili stro,
trganje hmeljskih trt. Stro
izdelan tako, daje bočno ]
pet na traktor. Pogon je
dravlični - s traktorsko
dravliko. Trto usmerijo lo
ci trt proti rezalnemu df
kjer jo krožni nož odreže,
trgalnega dela stroja prin
trto transportna veri
S tem strojem so dosegL
redno dobre rezultate,
tristo trt v eni vrsti je ost.
na žici največ šest neodti
nih hmeljskih trt.
V	prvi polovici prihodi
ga leta načrtujejo proizv
njo ničle serije, naročila
predplačila pa v Sipu
sprejemajo.
JANEZ VEDEl^
Suša je vzela precej pridelka
Temeljna zadružna organi-
zacija Polzela posluje v se-
stavu Kmetijske zadruge Sa-
vinjska dolina, pokriva dve
krajevni skupnosti, to je KS
Polzela in Andraž. Včlanje-
nih je 180 kmetov. Kakšna
bo letošnja kmetijska letina
je povedal vodja enote Ivan
Poteko:
»Naša osnovna proizvod-
nja je proizvodnja mesa,
predvsem govejega, in mle-
ka. Računamo, da bomo le-
tos proizvedli 250 ton goveje-
ga mesa in da bodo kmetje
oddali 1,1 milijona litra mle-
ka. Oddaja mleka ne narašča
predvsem zaradi cen, obe-
nem pa je tudi količina doma
pridelane krme letos malo
nižja. Planirali smo tudi 600
ton mesa brojleijev in kot
vse kaže ga bomo tudi do-
segli.
Pri hmeljski proizvodnji
sodeluje 82 kooperantov.
Planirali smo 140 ton, raču-
namo pa, da je hmelja okrog
25 odstotkov manj, pred-
vsem zaradi suše, zaradi nje
je manj tudi krme in drugih
poljščin. V programu naše
proizvodnje so tudi povrtni-
ne; kumarice oddajamo
v Eto Kamnik, zelje, pridela-
li smo ga 180 ton, pa jemlje
Merx, kisarna v Šempetru.
V bodoče bomo povečali
proizvodnjo jabolk; v Andra-
žu že imamo šest ha dvolet-
nega nasada, z jablanami pa
bomo zasadili še šest ha.«
T.TAVČAR
Programi za manjše kmetije
Kot dopolnilno oziroma vzporedno proizvodnjo
mesa in mleka uvajajo v Hmezadovem Kmetijskem
kobinatu v Šmarju gojenje jagodičevja. To proizvod-
njo naj bi vpeljali na manjših, razdrobljenih kme-
tijah.
Gre predvsem za črni ribez in maline, kulturi, ki ne
zahtevata velikih in strnjenih površin, zato pa več
spretnih in pridnih rok.
Letos so na Šmarskem zasadili okoli 13 hektarov
površin s črnim ribezom, pretežno v Kozjanskem delu
občine in v okolici Šmarja.
Poleg ribeza so zasadili še blizu 4 hektare z mali-
nami, kulturo, ki je na Šmarskem nova, medtem ko
proizvodnjo črnega ribeza po daljšem času oživljajo.
Za kmeta-kooperanta, ki se bo ali se je že odločil za
gojenje jagodičevja, je ta naložba za začetek finančno
v celoti pokrita. Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah
je kmetom ponudil polovico nepovratnih sredstev, za
polovico naložbe pa ugodno posojilo s fiksno obrestno
mero.
M. AGREŽ
»DEKORATIVNA« LJUBLJANA
TOZD »PREDILNICA« LAŠKO
Podšmihel 1, 63270 LAŠKO
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in
naloge
1.	mojster elektro delavnice
2.	mojster v predilnici
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	ad 1: VK oziroma srednje strokovna izobrazba
-	elektro smeri
-	ad 2: VK oziroma srednje strokovna izobrazba
-	tekstilne smeri
-	eno leto delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok
-	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema-
mo 15 dni po objavi na naslov:
»DEKORATIVNA« LJUBLJANA, TOZD »PREDILNI-
CA« LAŠKO, Podšmihel 1, splošno kadrovska
služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
končanem zbiranju prijav.
Pri odkupu mleka že petnajst let sodeluje Leopold Špaca-
pan. Svoje delo opravlja vestno, tako, da ne oškoduje ne
tistih, ki oddajajo mleko ne mlekarne, ki ga odkupuje.
iz. september 1988
novi tednik - stran 11
Analiza zelenjave
na težite kovine,
fluoride in
poliklorirane
bifenile (PCB)
v skladu z dogovorom na
koordinacijski komisiji Iz-
vršnega sveta občine Celje je
Občinski inšpektorat v juliju
1988 odvzel vzorce zelenjave
s ciljem ugotoviti vsebnost
težkih kovin, fluoridov in
pCB-jev in to na lokacijah,
kjer so bili še predhodno
vzeti vzorci zemlje - vzorce
odvzelo Društvo za varstvo
okolja Celje.
Tako je bilo vzorčevanje
solate in krompirja opravlje-
no na 4 lokacijah in sicer na
Ostrožnem, ob tovarni EMO
Celje v razdalji 250 m, v Za-
čretu in v Trnovljah. Analize
je opravil Zavod za zdrav-
stveno varstvo Maribor, Cen-
ter za varstvo okolja.
Rezultati so pokazali in po-
trdili domnevo, da obstaja
korelacija med vsebnostjo
težkih kovin v zemlji in v ze-
lenjavi, ter večje onesnaže-
nje pri viru (industrija) kot
drugje. Analiza kaže, da se
solata iz neposredne bližine
tovarne EMO ne priporoča
za uživanje zaradi prevelike
vsebnosti cinka in kadmija,
medtem, ko je zelenjava iz
ostalih lokacij primerna za
uporabo. Seveda pa je pri
pripravi zelenjave tiste, pri
I kateri se uživajo nadzemni
deli, bistveno pomembna hi-
gienska priprava - pranje. Iz
literature je namreč znano,
da se z gladkih površin s pra-
njem odstrani 80% svinca in
iO-50% kadmija. Prav tako
e tudi ugotovljeno, da se le
približno 6% kadmija, ki pri-
de v telo skozi usta, torej
s hrano, resorbira v preba-
vilih.
Analiza je tudi pokazala,
da zelenjava na nobeni od iz-
branih lokacij nima preveč
fluoridov, ne arzena in ne
svinca, vsebnost PCB pa je
komaj zaznavna in občutno
nižja od z normativi dovolje-
nih količin. To je bilo za pri-
čakovati, saj se PCB akumu-
lirajo v maščobnem tkivu ži-
vil, ki pa ga je v zelenjavi
zelo malo.
Če primerjamo rezultate
analiz krompirja in solate po
lokacijah, ugotavljamo, da
so koncentracije težkih ko-
vin, fluoridov in PCB najniž-
je in pod veljavnimi normati-
vi na Ostrožnem, da pa naj-
bolj odstopa po količinah
merjenih parametrov, seve-
da v negativnem smislu (vi-
soke koncentracije), zelenja-
va iz neposredne bližine to-
varne EMO.
Sanitarna inšpekcija je
lastniku zemljišča, na kate-
rem se prideluje zelenjava
z največjo vsebnostjo težkih
kovin, že poslala pisno pri-
poročilo, naj se na tem ob-
močju ne prideluje zele-
njave.
Analize v2Lorcev nikakor
ne dajejo popolne slike one-
snaženosti območja s težki-
mi kovinami. Predstavljajo
le točkovno indikacijo, saj so
preiskovani vzorci enkratni,
vzeti le iz 4 lokacij.
Za verodostojnejšo oceno
bomo morali poznati tudi ke-
mično sestavo tal, vključno
z načinom obdelave zemlje
(gnojenjem) in nekatere fizi-
kalno kemijske parametre,
kot so: kislost tal, redoks po-
tencial itd. Raziskave bomo
torej razširili tudi na raziska-
vo teh parametrov in sicer
sistematsko in racionalno.
Tak program dela bo dol-
goročen, s skrbno pretehta-
no mrežo preiskovanih mest.
ki pa bo poleg vzorcev rast-
lin zajel tudi vzorce živalske-
ga izvora in zemlje.
Za tak projekt raziskav pa
bo potrebno zagotoviti znat-
na finančna sredstva, ki bi
jih morali prispevati tudi
onesnaževalci.
OBČINSKI	INŠPEK-
TORAT
OBČINE CELJE
Uničevanje
avtobusne
postaje v Vrbju
Star sem 49 let in doslej
nisem doživel kaj podobne-
ga kot 31. avgusta letos. Na
naši avtobusni postaji je uče-
nec žalske osnovne šole K. J.
pred moj avtomobil vrgel de-
sko, ki jo je nekdo odtrgal od
avtobusne postaje. Kar se je
dogajalo med počitnicami na
avtobusni postaji v Vrbju, je
zelo boleče; tam so vsak dan
igrali karte, čečkali po ste-
nah, jih razbijali. Uničili so
tudi desko z voznim redom,
ponoči pa so kalili mir neki
starejši ženici in neki dru-
žini.
Napravljene so bile tudi
fotografije, na katerih se vi-
di, kako so uničili avtobusno
postajo. In ti posnetki nika-
kor niso v čast mladini
v Vrbju, niti sami krajevni
skupnosti.
Mladinci bi lahko svojo
energijo veliko koristneje
porabili; na primer za pomoč
starejšim krajanom v naši
krajevni skupnosti.
Ko sem opozoril na ta ža-
lostni dogodek in obvestil
tudi Postajo milice Žalec ter
našo krajevno skupnost, so
se mi posmehovali. So mor-
da mislili, da ti fantje ne bo-
do nikoli stari in lahko poč-
nejo, kar si sami želijo?
JOŽE GROBELNIK
Šolska prehrana
v laški občini
Začelo se je novo šolsko
leto in s tem nove težave za
starše. Navajeni smo že vsa-
kodnevnih podražitev, ven-
dar me je presenetilo obve-
stilo staršem o ceni šolske
prehrane v laški občini, ki
velja od 1.9. 1988 dalje:
Malica 1.300 din (720 din
živila + 580 režija)
Kosilo od 1. do 4. r. 3.000
din (1.700 din živila + 1.300
režija)
Kosilo od 5. do 8. r. 3.600
din (2.000 din živila -h 1.600
režija)
Kosilo za odrasle 6.000 din
(3.400 din živila + 2.600 re-
žija).
Iz teh cen je razvidno, da je
80% cene režija. Sprašujem,
zakaj morajo otroci v laški
občini poleg živil plačevati
tudi režijo. Mislim, da bi reži-
jo morala plačevati SIS, saj
odvajamo sredstva iz OD za
SIS. Kam pa gre ta denar?
Ali pa se v tej režiji skriva kaj
drugega?
Tako znese prehrana za
enega otroka za mesec sep-
tember od 5. do 8. razreda
107.800. din v laški občini.
Čudim se, da so takšne cene,
če pa otroci v Celju plačujejo
za prehrano polovico manj.
Če primerjam samo ceno
malic v sosednjih, enako raz-
vitih občinah vidim, da je
v Šentjurju cena malice
11.000 din, v Šmarju pa
12.000 din. V Laškem pa zne-
se v septembru 28.600 din.
Starši se zavedamo, kako
je pomembna prehrana v do-
poldanskem času za zdrav
otrokov razvoj, vendar se
sprašujem, kako bomo starši
lahko plačevali prehrano po
teh cenah. Če imaš dva otro-
ka od 5. do 8. razreda znese
dopoldanska prehrana (mali-
ca in kosilo) 215.600 din. Ko-
liko družin s povprečnim
osebnim dohodkom pa bo
lahko plačevalo to ceno?
Razumljivo je, da bodo ti
otroci ponovno lačni, ko bo-
do prišli domov, saj je to le
del prehrane.
Prosim, da odgovorni
obrazloži te cene, da bomo
starši vedeli, kako si v laški
občini SIS zamišlja plačeva-
nje prehrane.
Mamica
(Naslov v uredništvu)
Težave
stanovalcev Pod
kostanji
Novi stanovanjski kompleks
Dolgo polje III oziroma Pod
kostanji je bil dograjen v za-
četku tega leta in zadnji sta-
novalci so se vselili v mesecu
marcu. Razumljivo je, da
ima novo bivalno okolje šte-
vilne pomanjkljivosti, ki
spremljajo vsak novi objekt,
vendar pa imajo novi stano-
vanjski bloki Pod kostanji le
preveč teh pomanjkljivosti.
Prva težava je v tem, da je
v celotnem stanovanjskem
kompleksu le eno hišniško
stanovanje. Hišnik naj bi za-
to, ker je dobil stanovanje,
skrbel (za to dobi plačilo) za
vsa hišniška opravila v celot-
nem stanovanjskem kom-
pleksu, predvsem pa bi mo-
ral skrbeti za urejenost zele-
nic. Sedanji hišnik pa skrbi
samo za del blokov (ta tisti
del, kjer stanuje) in se izgo-
varja, da je s stanovanjsko
skupnostjo sklenil pogodbo
samo za ta del. Samouprav-
na stanovanjska skupnost
kljub pritožbam stanovalcev
ni še ničesar naredila v tej
smeri, zato moramo stano-
valci sami kositi zelenice
okrog blokov, čeprav je v ce-
ni naših stanovanj vračuna-
na tudi cena za hišnikovo
stanovanje.
Druga težava je telefon.
Stanovalci smo v ceni stano-
vanja plačali tudi primarni
in sekundarni telefonski
vod, vendar primarni tele-
fonski vod ni napeljan. Sta-
novalci se sprašujemo, zakaj
ZPI ali SSS Celje tega, kljub
plačilu, nista zagotovila. Kar
precej nas je namreč takšnih
stanovalcev, ki bomo telefo-
ne samo prenesli, zato smo
sedaj v negotovosti, če bomo
telefone sploh dobili. Vse
pohvale Krajevni skupnosti
Dečkovo naselje, ki je začela
z akcijo. Vendar, kdaj bodo
telefoni, nihče ne ve."
Tretja težava je smrad iz
kanalizacije. Iz kanalizacij-
skih jaškov se širi po celem
naselju. Stanovalci, ki zaradi
tega poleti ne moremo imeti
odprtih oken, se sprašujemo,
kaj je temu vzrok. Po vsej
verjetnosti je nepravilna
gradnja odtočnih jaškov ozi-
roma kanalov. Drugače si ni
mogoče razlagati neznosne-
ga smradu, ki se širi po dvo-
riščih in po odtočnih ceveh
prihaja tudi v stanovanja
v nižjih nadstropjih. Investi-
tor bi moral skupaj z izvajal-
cem to napako čimprej od-
praviti.
Prav tako je čudno, da iz-
vajalec, ki je gradil parkirne
prostore, ob parkirišču ni
posadil dreves. Na primer ta-
ko, kot je čez cesto v Škapi-
novi ulici. Drevesa na parki-
rišču bi sicer pusto okolje
blokov vsekakor polepšala.
Seveda pa za to še ni pre-
pozno.
Četrta težava stanovalcev
pa je, če lahko temu tako re-
čem, bojazen, da bi ta, za se-
daj še mirni del Celja dobil
gostinski lokal. Objavljena je
bila novica, da v KS Lava
nočejo gostilne in jo »tiščijo«
v KS Dečkovo naselje, in to
v naš stanovanjski kom-
pleks. Pod kostanji gostilne
ne potrebujemo, ker jo ima-
mo v neposredni bližini.
Takšen lokal tudi ne sodi
v takšno urbano naselje. Go-
stiln je v Celju že dovolj, če
ne celo preveč.
ANTON ŠUNJAR,
Pod kostanji 24
Vožnja
v prepovedano
smer
Stanujem v Brineujevi uli-
ci številka 2 v Celju. Ulica je
enosmerna, že približno 4 le-
ta pa brezvestni vozniki iz
Celovške uUce 9 in 11 ne
upoštevajo prometnega zna-
ka in vozijo v prepovedano
smer. To me ovira, mi pov-
zroča psihične težave in tudi
materialno škodo, s^ so mi
že dvakrat poškodovali ogra-
jo in sem jo moral popraviti
na lastne stroške.
Od leta 1984 in 1986 sem
večkrat prosil, da se zadeva
uredi. Pritožil sem se na Kra-
jevno skupnost Nova vas, ki
je dvakrat pisno obvestila
Postajo mihce Celje in WO
Zaija. Do današnjega dne
problema niso rešiU kljub
mojim večkratnim opozori-
lom tudi na postaji milice,
zato prosim pristojne, da ta-
koj ukrepajo.
JANEZ PRAŽNIKAR
Brinaijeva 2
Celje
Zahvala
družinam iz
Vrbja
Onkološki inštitut Ljublja-
na seje s svojim dopisom 19.
8. 1988 zahvalil družinam iz
Vrbja, ki so ob smrti Darinke
Peško namesto vencev pri-
spevali denar za ta inštitut.
Denar so prispevali: Majda
Cokan, Dani Kožar, Marica
Košec, Fanika Oblak, Pepca-
Jožica Turšič in Amanda
Hrastnik. Vsem so se za hu-
mano delo zahvalili v imenu
delavcev inštituta in bolni-
kov. Menim da je prav, da
imena teh darovalcev objavi-
te tudi v Novem tedniku.
JOŽE GROBELNIK
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
v nedeljo, 25. septembra ob 17. uri festival otroške pesmi,
ki ga zdravilišče organizira skupaj z Radio Ljubljana.
V	torek, 27. septembra pa bo v Kristalni dvorani nasto-
pila folklorna skupina Vinko Korže, ki bo predstavila
pesmi, plese in običaje z Dravskega polja. Njihov nastop
se bo pričel ob pol osmih zvečer.
V	kulturnem domu v Štorah bo jutri ob 19.30. uri pred-
stava amaterskega gledališča Železar Štore. Uprizorili
bodo En krvavi familiarni kabaret, po predstavi pa bo
obiskovalce zabaval citrar Karli Gradišnik.
V	kulturnem domu na Polzeli bodo v nedeljo, 25. sep-
tembra gostovali člani združenih gledališčnikov Žalca
z veseloigro Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali
Matiček se ženi. Predstava bo ob 19. uri.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v torek,
27.	septembra gostovala Celjska folklorna skupina France
Prešeren iz Celja. Svoj nastop bodo pričeh ob 20. uri.
V	dvorani A Športno rekreacijskega centra na
Golovcu bo jutri ob 20. uri koncert skupine Middle of the
road iz Škotske in domače skupine 7 mladih.
V	KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Cankar-
jevi ulici v Celju bo drevi ob pol osmih projekcija video
filma Amauing stories, drugi del, jutri, v petek, 23. septem-
bra pa pripravljajo v KLjUBu Rock'n'Roll party s predva-
janjem video posnetkov, glasbe v stilu ter nastopa ansam-
bla The Rocket Starš iz Zagreba, odprli pa bodo tudi
razstavo del Marka Praha. V soboto, 24. septembra bo
v KLjUBu plesni večer, glasbo bo izbral d.j. Sergej.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava akvarelov
in grafik Jožeta Ciuhe. Razstava bo na ogled do 28. sep-
tembra.
V	avli Razvojnega centra v Celju je na ogled razstava
risb Borija Zupančiča. Rastavljene risbe si lahko ogledate
do 11. oktobra.
V	avli hotela Dobrna so na ogled hkovna dela, ki so jih
umetniki ustvarili na letošnjem 10. EX Tempore Dobrna
88. Razstava bo odprta do 12. oktobra.
V	Muzeju revolucije v Celju si lahko ogledate razstavo
likovnih del članov likovne sekcije ŽPD France Prešeren
iz Celja. Razstavljena dela bodo na ogled do 29. septembra.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
v Celju je odprta razstava, ki sojo pripravili ob 180-letnici
celjske gimnazje. Razstava je prikaz literarnih del profe-
sorjev celjske gimnazije z naslovom Strokovni in znan-
stveni pisci, odprta pa bo do 20. oktobra.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v sredo,
28.	septembra ob 19. uri predstava dela Bertolta Brechta
Opera za tri groše, ki jo je režiral Vinko Moderndorfer.
Predstava bo za I. mladinski abonma. V četrtek, 29. sep-
tembra prav tako ob 19. uri pa bo predstava Opere za tri
groše za V. mladinski abonma.
V	opatijski cerkvi v Celju bo danes ob 20. uri orgelski
koncert, na katerem bo nastopila italijanska organistka
Fiorella Benetti Brazzale.
12. stran - novi tednik
22.
Potepuška navihanka iz Podvlna
Neža Maurer, slovenska pesnica se je naučila pisati pesmi tudi ponoči	_
Osrednji prostor žalske
Matične knjižnice vse bolj
in bolj postaja prijetno sre-
dišče za organiziranje kul-
turnih prireditev, kjer pre-
vladujejo razgovori z znani-
mi osebnostmi in literarni
večeri. Mirno lahko zapiše-
mo, da ta kulturna zvrst do-
biva svoje poslušalstvo.
Zadnja takšna prireditev
in prva v začetku jesenskega
kulturnega obdobja je bila
v okviru proslavljanja 120-
letnice 2. slovenskega tabora
v Žalcu, ko so se organizator-
ji odločili, da dajo pod drob-
nogled delo in življenje svoje
rojakinje, učiteljice, novinar-
ke, pesnice in kulturne de-
lavke Neže Maurer. Njene
domače police in police po
najrazličnejših knjižnicah so
že dodobra založene z njeni-
mi predvsem pesniškimi
knjigami, ki so namenjene
otrokom, mladini in odra-
slim. Pod šestnajst knjig se
je doslej podpisala ta vitalna
navihanka polna tempera-
menta, smeha in volje do živ-
ljenja, rojena v Podvinu pri
Polzeli pred leti, ki naj z za-
četno letnico kot se za žen-
ske spodobi ostanejo skriv-
nost. Najnovejše delo so ji
izdali lani pri mariborskih
Obzorjih z naslovom Drevo
spoznanja, sicer pa je napisa-
la šest knjig za odrasle (med
njimi ena s prozo) in osem za
najmlajše, vendar jih berejo
tudi starejši. Številka o pre-
vodih v najbolj čitane sve-
tovne jezike ter objave po
obzornikih, zbornikih, revi-
jah, brošurah in almanahih
ni znana.
Neža Maurer je v svojem
dosedanjem življenju bila
pravzaprav vse. Šolske klopi
je gulila v Žalcu in v Celju
ter Ljubljani, med drugim
učiteljevala v Ilirski Bistrici
in pisala in pisala ljudske
igre za vsakdanjo rabo, po-
tem pa se je šla novinarko
pri Kmečkem glasu. V Neži
je gmota nemirnega duha, ki
ji ne da počivati, ampak je
stalno v gibanju, natančnem
in pozornem opazovanju, iz
vsega tega pa nastajajo pe-
smi. Vesele in žalostne, po-
skočne in angažirane, ljube-
zensko erotične in fantazij-
ske, pesmi o gorah in tej čud-
no omamni grenki pa tako
lepo dišeči savinjski roži-
hmelju.
Učlovečenje
najglobjih čustev
Kaj je za Nežo Maurer po-
ezija?
»Zame je poezija uresniče-
vanje, da ne rečem učloveče-
nje n^globjih čustev, odno-
sa do ljudi, do stvari in do
sveta sploh.«
Se strinjate, da je za bra-
nje poezije potrebno neko
predznanje, neka notranja
moč, da razumeš pesnika,
kaj je želel povedati s svoji-
mi verzi?
»Upam celo trditi, da je ti-
sti, ki pesmi bere, tudi neke
vrste pesnik. Pesnike pa lah-
ko razdelimo na aktivne ali
dejavne in na tiste, ki so pou-
stvarjalci. Kajti tisti, ki pes-
niško ne čuti tudi ne more
uživati ob pesmi.«
Moški, ženska...
»Hudo je, ker ljudje tako
dosledno ločujemo na moški
in ženski svet na vsakem po-
dročju. Smo pa pravzaprav
ločeni samo na biološkem ali
spolnem področju. Drugače
pa sem prepričana, da dosti-
krat podobno čutimo. Morda
smo bolj občutljive ženske,
vendar poznam tudi izredno
tankočutne moške.«
Je za pisanje pesmi potre-
ben poseben trenutek?
»Laže bi rekla, da trenutek
poišče mene. In takrat je naj-
huje, če nimam pri sebi
svinčnika in papirja oziro-
ma, če si pesmi ne morem
zapomniti. Trenutek je treba
ujeti.«
Pesem in sanje?
»To je možno. Pesem na-
staja v sanjah in ko se zbu-
dim vzamem z nočne omari-
ce svinčnik in papir in napi-
šem. Najprej sem si prižigala
luč, potem sem se naučila pi-
sati v temi. To sem se naučila
podnevi, ko sem miže pi-
sala.«
Neža Maurer je za svoje
novinarsko delo dobila naj-
višje republiško priznanje
Tomšičevo nagrado, med
nagradami za pesmi pa ji
domače stanovanje krasi
tudi velik pokal: »Nikoli ni-
sem bila športnica pa ven-
dar imam takšen pokal. Do-
bila sem ga na Steverjan-
skem festivalu domače
glasbe, kjer je en ansambel
nastopal z melodijo in mo-
jim tekstom. Ko so se vrnili
iz Števerjana so me že ob
šestih zjutraj poklicali po
telefonu in povedali, da sem
dobila nagrado. Poleg poka-
la še nekaj lir, katerih del-
ček sem odstopila fantom,
ki so se potrudili z mojim
tekstom. Sicer pa sem naj-
več nagrad dobila na ano-
nimnih natečajih. Na enega
sem poslala več pesmi in
vse pod drugim imenom.
Potem so mi rekli, da sem
požrešna na nagrade, saj
sem dobila vse prve tri; mi-
slili so, da so trija avtorji,
bila pa sem samo jaz.«
Veliko pišete za otroke...
»Nekateri pravijo, da piše-
jo za otroke načrtno ali po
spominu na svoje otroštvo.
Z mano pa je bilo tako, da ko
sem imela deset let, se je za-
čela vojna in od otroštva sem
se čez noč poslovila. V tre-
nutku sem morala dozoreti.
Po kakšnih desetih letih, ko
se je vrnil vedrejši čas, se je
v meni znova prebudilo otro-
štvo in priznam, da to, kar
pišem danes za otroke, pi-
šem največ iz svoje notranjo-
sti. Tudi jaz sem ta otrok.
Lahko bi celo rekla, da živim
po dveh tirih. Za odasle pi-
šem iz svojih resničnih doži-
vetij. Za koga je lažje pisati?
Za otroke, ampak samo zato,
ker so to vedrejše pesmi.«
Kaj trenutno priprav-
ljate?
Zadnji je Oče javor, pri-
pravljam pa se na daljšo pes-
nitev Neka deklica voda. To
je čisto delovni naslov. Za
odrasle nastajajo pesmi
sproti. Veliko je tudi takš-
nih, ki so pogojene z današ-
njim časom in ena izmed
njih je pesem o Lily Marlen.
Vsi, ki so doživeli zadnjo
svetovno vojno vedo, kakšna
je ta pesem in kdaj se je pela.
Moja je drugačnejša, popol-
noma prestavljena v današ-
nji čas.
Vsaka pesem, vsak refren
zveni mi kot Lily Marlen.
Vsa vrata so kasarniška,
vsi fantje pa soldati.
Če greš naprej, če greš nazaj
ne moreš ubežati.
Povsod je smrt
vseh barv, oblik, vseh ras in '
ver,
prej čudne slutnje, zdaj res-
nica.
Ubit je mir.
Vsaka pesem,
vsak refren
zveni mi kot Lily Marlen.«
Pred poglobitvijo v pesni-
ški svet ste bili tudi novi-
narka?
»Najprej sem učiteljevala.
Ne morem reči, da ta poklic
ni lep, toda preveč mi je vzel
in premalo dal, medtem ko
mi je novinastvo ogromno
dalo. Zame je bilo to eno sa-
mo potovanje, zelo naporno
in domov sem se vrnila na
pol mrtva. Vendar zadovolj-
na, saj sem spoznala veliko
novega. Pokrivala sem Koz-
jansko in to je bilo čudovito.
Napisala sem tudi reportažo
»Tam, kjer ni cest.« Najprej
jo je objavil Kmečki glas, na-
to so jo ponatisnili v Rodni
grudi in prevedli ter objavili
še v Ameriki. To je velika
stvar, da sem svet Kozjan-
skega ponesla v svet.«
Spomini na rodni
Podvin?
»Vse primere za pesmi
jemljem iz Podvina, Savinj-
ske doline. Na primer voda
ni nikoli neka velika reka,
ampak vedno reka, kot naša
Savinja. Zrak je vedno nekaj
zlatoomamnega po hmelju.
Tu se ljudje radi smejejo in
tudi to se odraža v mojih pe-
smih.«
Zdaj ste v Škofji loki...
»Vračam se, vendar ne za
stalno. Veste, tisto kar ljubi-
te, vas lahko poje ali popije.
kot temu rečemo. Sicer pa bi
se rada vrnila prej, predno
bom mrtva.«
Sedanji čas in poezija?
»Tehnika in veliko blago-
stanje sta odvrnila ljudi od
zbranosti, pesem pa je po-
trebna prav tega.«
Kaj ste, kadar niste pes-
nica?
»Moje življenje je izredno
pestro, pisano, naporno, kot
na kakšnem izletu, kot bi šla
iz Vrat na Triglav. Ne bom.
pa nikoli tožila, da je bilo
moje življenje samo težko,
moje življenje je bilo tudi le-
po. Če sem jaz ljubila, so tudi
drugi mene ljubili. Res pa je,
da sem včasih lahko delala
od jutra do večera in od ve-
čera do jutra, medtem ko te-
ga danes ne zmorem več. Ob
tem gre za modrost ali to
sprejmeš s silno bridkostjo
ali pa se zadovoljiš, da tako
pač je. Vse, kar je živo, se
postara. Če bi bila kamen se
ne bi postarala.«
Potepuško smejoča
navihanka
»Po svoji duši ali svojem
hotenju sem res silovit pote-
puh, kajti že kot majhna sem
sanjala, kako bom prepoto-
vala ves svet. To se mi sicer
ni uresničilo, vseeno pa sem
videla lep kos moje domovi-
ne in tujine. Potovanja so mi
bila potrebna kot kruh, da
sem se zdaj malce umirila.
Zdaj ne bo več bridkosti, če
ne bom mogla potovati.«
Radi imate smeh?
»Smeh sem podedovala po
naših sosedih v mladosti in
očetu, kateremu sem pravila
pojoči ali smejoči Savinjčan.
Za mene je še danes primer,
kako se preživi življenje de-
lavno in z dobro voljo.«
Je vaš smeh rodil sad?
»V družini? Prav gotovo,
saj je hčerka prvi in edini di-
plomirani klovn v Jugoslavi-
ji z diplomo iz Sovjetske
zveze.«
Ob tem se ji oči zožijo
v igrivost, usta razpotegnejo
v širok nasmeh. Stisne roko
in s prostora, kjer je v dobri
uri predstavila sebe in svojo
poezijo, krene v zgornji pro-
stor. Na post literarni klepet
s starimi in novimi prijatelji,
obujanje spominov na Pod-
vin in Savinjsko dolino (»v
šolo smo hodili v Celje, nazaj
pa smo ustavljali konje z vo-
zovi, ker ni bilo avtomobi-
lov«) in na kozarček.
Ko se je skozi slečeno Sa-
vinjsko dolino vračala v svoj
sedanji dom v Škofjo Loko,
je že razmišljala, kako se bo
pogovarjala s prijatelji na
tradicionalnih Vukovih sre-
čanjih. »Žal se danes pogo-
vaijamo drugače, kot smo se
včasih in to ni prav,« pribije
odločno. Saj res, svet ni sa-
mo poezija, je tudi krutost.
Žal za to dobro ve tudi navi-
hanka iz Podvina, ki bo
s svojo iznajdljivostjo že
ukrotila najbolj nergajoče na
Vukovih dnevih in dokazala,
da smo!
TONE VRABL
»Včasih ni bilo radia,« se spominja otroštva Neža Maurer »in mnogo pesmi smo se naučili ob kožuhanju, mlatenju
prosa in podobnih domačih ljudskih običajih. S tremi leti sem znala že ogromno ljudskih pesmi in zato ni čudno, da
mnogi pravijo, da v mojih pesmih čutijo nekaj ljudskega.«	poi^. LJUBO KORBER
Družina Aleševih se vsak dan
s katerim bodo lahko takoj ^
Aleševi v i
Pri Aleševih v Strmci 51
Laškim se je tisto dopoldne,
di avgusta pričelo tako kot <
ko drugo. Oče Franc in n«
Olga sta odšla v službo. \
v rudnik Hrastnik, mama
v Dekorativno v Laško. N
hčerki Irena in Suzana pa sU
okušali slasti poletnih počit
Nenadoma je mlajša napeto
sluhnila in vprašala: »Pa kaj
ko poka?« »Ta velika« pa je
gledala skozi okno in zagle«
bližnje gospodarsko posl*
v ognju. Rdeči petelin je pusi
in nenasitno goltal stroje, s
živino pa so sosedje pravoči
rešili iz hleva.
Frizerski poklic je ti
''Če hočeš uspeti, ne smeš hiti polovičm \
Kateri koli poklic opravlja
človek z ljubeznijo, ga opravlja
dobro in prinaša mu zadovolj-
stvo. »Frizerski poklic je zani-
miv, lep, a ne dovolj spošto-
van. V njem se je mogoče veli-
ko naučiti, vsega pa nikoli, saj
je tudi umetnost. Ustvarjalen
je, stalno se v njem nekaj doga-
ja, spreminja. Je tudi težak, saj
moraš ob delu z ljudmi pozabi-
ti vse težave, ki jih sicer imaš.«
To je le nekaj misli frizerja
% Vranskega - Franca Pozniča.
O poklicu, ki ga od mladih nog
opravlja z ljubeznijo, tako tudi
govori.
Frizerstvo ima v krvi' 1
že pred 34 leti na Vransk i
pri frizerski salon, mama i
v njem še danes pomaga. ''
je v njem že tudi nabral r
Sodelovanja na mladinsi «
žavnem prvenstvu in fri2 i
revijah so danes zanj že r
klost. Nadomešča jih z U i
ro, s tečaji v Iliriji, stroke 1
demonstracijami v Oll s
združenju Žalec. On in (i S
njem zaposleni delavki. 1 i
Blatnik je tu že 13 let J
Pajnkiher 14 let. Poznif *
frizerstvu sta zvesti tako I d
čina strank. Zvestobo pa ^
tu ceniti. Strankam, ki pri
Franc Poznič, Lucija Blatnik in Ani ta Pajnkiher si pri 't
ne poznajo.
,t988
novi tednik - stran 13
ino gospodarsko poslopje in komaj čaka, da bodo dobili les,
ti pogorišče.	Foto:EDIMASNEC
či niso ostaii sami
lasilcem gre zahvala, da
kmalu pogasili. Črno ze-
kostje brez strehe je ne-
lio, da bo mlada družina
Dpet krepko prijeti za de-
lne bi bilo že dovolj dela
na njivah in v stanovanj-
d je nova, vendar ji manj-
let.
im je zgorelo dvajset ton
lopovezalka, mlatilnica,
niča, trije vozovi, orodje
i jih je Francev oče pletel
, Vse je šlo v nič...
3 pa je občutek, če člo-
aa, da v nesreči ni sam.
0	požrtvovalno priskoči-
oč, gasilci so po požrtvo-
elu že tako in tako poz-
1	naokrog, presenetljivo.
a lepo potezo pa je naredila laška
Pivovarna, ki je Aleševim name-
nila pet milijonov dinarjev pomo-
či, čeprav nimata Aleševa tam
vplivnih tet in stricev. Pobudo za
denarno pomoč je dal direktor Pi-
vovarne že v ponedeljek, to je tri
dni potem, ko je pri Aleševih go-
relo. Na sestanku ožjega vodstva
Pivovarne je njegov predlog nale-
tel na plodna tla. Nekaj pomoči se
Aleševim obeta tudi s strani rud-
nika Hrastnik, kjer je zaposlen
Franc, prav gotovo pa mu bodo
na pomoč priskočili sodelavci, ko
jih bo potreboval. S popravili bo
namreč pričel kakor hitro bo lah-
ko kupil dovolj lesa, do zime pa
upa, da bodo z delom gotovi. Tudi
sosedje so ponudili pomoč.
NATAŠA GERKEŠ
netnost
Jic Poznič z Vranskega
ieden, naredijo na leto
it pričesko brezplačno
stranke imajo domiselne
&ke). V katalogu med
i piše tudi tole: »Pričesko
i vašo željo, enkrat v živ-
tiaredimo tudi opolnoči!«
ludba je namenjena ne-
1 ženinom in nevestam.
Poznič je namreč prepri-
ni dovolj, če ljudem po
n traku zagotavljaš fri-
usluge, treba je še nekaj
fe moreš biti polovičar,
!š biti uspešen.«
voljstvo stranke je pri
ivih največje plačilo,
pravi, da ima ves dan
pokvarjen, če vidi, da kdo s pri-
česko ni zadovoljen: »Mladi to
najlepše pokažejo.« Želje strank
so zelo različne. Nekatere so
zveste klasičnim pričeskam,
druge spet so z modo bolj na
tekočem kot frizerji. Ustreči je
treba obojim. Stalno izobraže-
vanje in izpopolnjevanje je zato
nuja pokUcnega obstoja. Novo-
sti pri delu z veseljem sprejema-
jo, vendar zna biti Franc do njih
dovolj kritičen. O računalni-
škem svetovanju pričesk pravi:
»To je zavajanje ljudi. Stroj, še
tako izpopolnjen, ne more nare-
diti lepote. Estetika vsebuje to-
liko neopredeljivih drobcev, ki
jih noben program ne more
osvojiti. Računalnik je lahko le
pripomoček, osnova. Pravo po-
dobo lahko izoblikuje samo
človek.«
Da Franc Poznič ceni lepoto
priča tudi cela stavba, v kateri je
lokal. V tej hiši je zbrana zgodo-
vina Vranskega: obiskal jo je ce-
sar Franc Jožef, v njej je bila
trška uprava in kasneje šola. 120
let, toliko kot trg Vransko, star
grb Vranskega je šele letos zo-
pet prišel do polnega izraza. Ko
so asfaltiran cesto mimo hiše, se
je Franc Poznič lotil obnove sta-
re stavbe. Seveda pod nadzo-
rom Zavoda za spomeniško var-
stvo in z delnim prispevkom ob-
činske kulturne skupnosti. Vsa
skrb in večina denarja pa je le
bila njegova. Lepota obnovljene
stavbe, ki jo krasi tudi bohotno
cvetje, je plačilo za trud. Tako
kot lepa pričeska, narejena po
meri stranke.
MILENA B. POKLIČ
olnjujejo. ljubosumja
^oto: LJUBO KORBER
Razmishali so o obrti.
Solist.
14. stran - novi tednik
22. september 198e
Dragi prijatelji!
Kar pošteno ste že zakorakali v novo šolsko leto in
prepričana sem, da ste že premagali začetne zadrege
ob vstopu v višji razred. Prvošolčki pa v tem času
verjetno še največ rišejo in se še tu in tam tudi v raz-
redu poigrajo, da jim šola že kar na začetku ne postane
preveliko breme.
Nekaj vaših prispevkov smo v teh dneh že prejeli,
kar kaže, da niste pozabili na prostor, kije na tej strani
namenjen samo vam. Nekateri se še vedno spominjate
počitnic, kar gotovo pomeni, da ste se dva prosta
meseca lepo imeli in da vam tile septembrski dnevi
niso v preveliko veselje. Pa nič se preveč ne žalostite,
saj se v šoli gotovo kdaj zgodi tudi kaj prijetnega.
Pišite nam!
Moje počitnice so
bile lepe
Ko so se začele počitnice, smo
šli na morje za deset dni, kar je
hitro minilo. Ko smo se vračali
domov, je bila na avtocesti pro-
metna nesreča. Morali smo čaka-
ti, da so avta umaknili s ceste in
ljudi odpeljali v bolnišnico. Ko
smo bili že doma, sem stekla
k muci in pozdravila sorodnike.
Potem sem bila nekaj časa doma.
Oma in jaz sva odšli v Topolši-
co za deset dni. Tam je bilo lepo.
Imela sem dve prijateljici: Tino
in Metko. Toda z Metko sva se
družili samo tri dni, ker je potem
odšla domov. Vsak večer mi je
postalo dolgčas za mamico. Ko-
maj sem čakala, da me pokliče in
tako me je klicala vsak dan in mi
povedala kaj lepega. Ko je minilo
deset dni, sva odšli domov. Do-
ma je bilo najlepše. Toda bližal se
je pouk in morala sem ponavljati
abecedo, pisati in računati. Moje
počitnice so bile lepe in dolge.
KATJA TIČ, 3.r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
cjflo^
r^ XcLm/ rut^ ijJ: ^ juuts,^
^iTicJbLcLcunuJu. ^^ot -fit^
/^ucdi/ /V^iolo Act/r\y rxx^icPcLc/ ^Zo/riL/rružt*^.
Na koncu sem jokal
Bilo je neke nedelje, ko sem
opazil, da so moji keksi izginili.
Doma imamo majhno skrinjo,
kjer imamo spravljene sladkari-
je. Ko sem zjutraj na hitro poški-
lil vanjo, sem opazil, da so moji
keksi izginili. Takoj sem spoznal
krivca. Odšel sem v Blaževo so-
bo, ga vrgel s postelje in ga, kot
bi bil pred sodiščem, obsodil za
krajo. Zatrjeval je, da to sploh ni
res. Nato je pridrvela mama. Se-
daj sva bila oba pred sodiščem.
Mama je rekla, da Blaž v Ljublja-
ni nima kaj jesti, jaz pa, da si.
lahko kupim druge kekse. Ko je
mama odšla, sem Blaža močno
udaril, on pa mi je vrnil in začela
sva se pretepati. Na koncu sem
jokal jaz.
MATIC VOŠNJAK, 5. r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
V drugem razredu
Najprej se učimo pri tovarišici
Nadi, potem gremo k tovarišici
Majdi in se učimo skupaj s prvim
razredom. Marjan manjka, ker je
v bolnišnici. Naloge delamo
v šoli.
SUZANA BRGLEZ, 2. r.
COŠ Stranice
Šola po mojem
okusu
v šolo bi hodil ob deseti uri. Za
malico in kosilo bi imeli, kar bi
hoteli. V šoli bi bila samo ena
tovarišica. (ANDREJ)
Rad bi, da bi imeli vsak dan
telovadbo, vsak drugi dan pa li-
kovni pouk. (BORUT)
Rad bi, da bi v šoli vsak dan
jedli paradižnikovo solato.
(TOMAŽ)
Rada bi, da bi v šoli spali, če bi
se utrudili in da bi gledali filme.
(PETRA)
Rad imam samo matematiko
in telovadbo. Vsak dan bi jedel
»zabeljen« krompir. (MARKO)
Ves čas bi hodila v tretji razred
in to ob devetih. (BARBARA)
UČENCI 3. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Kaj mi pomeni
knjiga?
Knjiga mi pomeni uvod v živ-
ljenje. (BOŠTJAN)
Knjiga mi pomeni največje do-
živetje. Vsak prosti čas izkori-
stim za branje. (NATAŠA)
Knjiga mi pomeni učitejico.
(DARJA)
Pri branju knjig upoštevam
pregovor: »Odprta uči, zaprta
molči.« (ANDREJA)
UČENCI 6. r.
OŠ Nade Cilenšek
Griže
Spet v šoli
Spet v šoli. Vsak dan se učimo,
pišemo naloge, telovadimo, pa še
in še. Nekateri hodij h krožkom,
drugi k pevskemu zboru, nekate-
ri k dodatnemu, slabi k dopolnil-
nemu pouku. Nekateri so bili ve-
seli, ko se je začela šola, drugi
žalostni. Učenjaki se pridno uči-
jo, poredneži pa nagajajo tovari-
šicam in učencem.
Po eni strani sem vesela, da se
je šola začela, po drugi pa ne.
Vesela sem, ker se bom veliko
naučila. Ko bom velika, bom mi-
kro kirurg kot mamica in ati. Za-
to se moram veliko učiti. Žalost-
na pa sem zato, ker so se končale
počitnice, moije, igranje in dolgo
spanje. Želim si, da bi bila odlič-
na kot vsa leta. Z odličnim uspe-
hom razvesehm vse.
DUŠANKA PEKAROVIČ, 5. r.
COŠ Fran Roš
Celje
Atkina zanka
Kateri balon cirži Atka?
Rešitev Atkine zanke iz 37. številke Novega tednika:
Italija-Rim, Avstrija-Dunaj, Madžarska-Budimpešta,
Romunija-Bukarešta, Bolgarija-Sofija, Grčija-An-
tene, Albanija-Tirana.
Nagrado, ki jo poklanja Aero, tokrat prejme: VINKO
POLJAK, Andraž 4, Polzela.
Rešitve tokratne zanke pošljite na dopisnici do 27.
septembra 1988 na naslov Novi tednik. Trg V. kon-
gresa 3 a, 63000 Celje.
Na koncertu.
Foto: LJUBO KORBER
september 1988
novi tednik-stran 15
t višjimi kaznimi do večjega reda
^cUb le povsem razvrednotila tudi kazni, ki Uh morajo plačevati vozniki za
^firške - Sredi prihodnjega meseca ostreje
K-anajstega oktobra bo začel ve-
: nov zakon o temeljih varnosti
pjega prometa, ki si ga bodo ude-
jjci v prometu verjetno najbolj
giiinili po tem, da prinaša veliko
jjjše kazni. Ne le denrane, ki naj
^ndarle upoštevale inflacijo, am-
, tudi kazni za nekatere prekrške,
I bo treba obvezno v zapor. Očitno
^reč prevladalo prepričanje, da
JO le ostrejše kazni spametujejo
jike, da bodo malo bolj upošteva-
[Stno prometne predpise,
ja dosedanja priporočila namreč
jlcaj dosti zalegla, posledice pa so
[ dan vidne na cestah. V prid ti-
i,ki zagotavljajo, da denarne kazni
oznike niso zdaj nikakršna resnej-
irožnja več, govori zgovorno tudi
ednji podatek: še pred osmimi leti
(jnižja kazen za prometni prekršek
ala 1,14 odstotka povprečnega slo-
ilcega osebnega dohodka, pred tre-
eti le še 0,91 odstotka, lani pa le še
jnih 0,19 odstotka. Ob vsem tem
eveda višje kazni nimajo namena,
ji se bolj polnile blagajne, ampak
neO bi vendarle pripomogle k temu, da
bi bilo manj kršitev na cestah, pa tako
seveda tudi manj prometnih nesreč.
Za vsakega, ki v vozilu ne bo pripet
z varnostnimi pasovi (tudi na zadnjih
sedežih, če so vgrajeni) bo treba plača-
ti po 10 tisoč dinaijev; močno se bodo
zvečale kazni za prekoračitelje hitrosti
- če bodo v naseljih vozili za deset
kilometrov na uro hitreje kot bi lahko,
bodo morali plačati 15 tisočakov kaz-
ni, če bodo hitrost prekoračili za od 10
do 30 kilometrov bo kazni 20 tisoča-
kov, če pa nad 30 kilometrov bo kazen
dvojna: 40 do 200 tisoč dinaijev in še
obvezna prepoved vožnje motornega
vozila od treh mesecev do enega leta.
Precej višje bodo tudi kazni za vožnjo
v rdečo luč na semaforju, prehitevanje
po desni ter pospeševanje hitrosti, ko
voznik že prehiteva drugo vozilo. Za
nekatere od teh prekrškov, zaradi ka-
terih pogosto pride do težkih promet-
nih nesreč, je razen denarne kazni
predviden tudi ukrep prepovedi vož-
nje motornega vozila za določen čas.
Ustrezno ostro je »kaznovan« tudi al-
kohol. Za vožnjo v vinjenem stanju (ali
pod vplivom mamil in pod vplivom
zdravil, na katerih je označeno, da jih
ne smemo uživati med vožnjo) so
predvidene denarne kazni od 40 do 200
tisoč dinarjev, pa še prepoved vožnje
motornega vozila za_čas od treh mese-
cev do enega leta. Še posebno pa so
stroge kazni predvidene za povrat-
nike.
Novosti je še več, zato je prav, da se
z novim zakonom vozniki pravočasno
seznanijo - seveda pa je še veliko bo-
lje, da dosledno upoštevajo prometne
predpise, saj jih tako tudi vse te višje
kazni ne bodo prizadele.
Naj omenimo le še to, da kaže novi
zakon še posebno »pozornost« vozni-
kom koles z motoiji: to, kje jih vozniki
vozijo (če so kolesarske steze), kako
hitro, predpisuje pa tudi obvezno upo-
rabo varnostne čelade. To določilo pa
bo začelo veljati 1. julija prihodnje le-
to. Do takrat si bodo morali vozniki
(tudi potniki) kupiti čelade, ki bodo
imele atest.
F. K.
I Franc L. je doma v Za-
idu pri Celju, ravno do-
j daleč, da se mu v pone-
jek pozno ponoči in po
jšem popivanju ni Ijubi-
ješačiti do doma. Ker je
tveč potrošil za pijačo,
naija za taksi ni imel, pač
se je spomnil, da je v ča-
pisu večkrat prebral, ka-
šo miličniki odpeljali
nov kakšnega pijančka.
!je poklical na Postajo
ke; res je prišla milični-
: patrulja, a na njegovo
iko razočaranje kar peš.
nc se ni mogel potolaži-
; potem, ko so miličniki
)dšli, zato je nadlegoval
»ptorko in goste v hote-
SvTopa. Po drugem po-
iovanju so mu miličniki
Hivoščili zastojnkarsko
njo. Le malo krajša je
- le do prostorov za
nenje.
Franc S. ne more poza-
svoje bivše žene, le na
Kj čuden in grob način
tazuje »naklonjenost«,
»di grobosti so ga milič-
že dvakrat ovadili zara-
nasilništva, vendar je
ic v ponedeljek spet
v njeno stanovanje;
il je vhodna vrata, po-
pa bivšo ženo pretepel,
avil in grozil ter ji pre-
Joškodoval avtomobil.
5niki so ga odpeljali
iiskovalnemu sodniku,
I je priprl, tako da si bo
ova bivša žena vsaj za
d časa oddahnila, s. Š.
Gneča na cestali in žeparji
v teh sejemskih dneh je
bila v Celju resnično velika
gneča. Ne le na sejemskem
prostoru, ampak tudi na ce-
stah in ulicah. Promet se je
tako zgostil, da tudi milič-
niki, kljub velikim napo-
rom, vseh vozlov niso mogli
vedno pravočasno odvo-
zlati.
Ob tako množičnem obi-
sku se namreč dodobra izka-
že, da Celje vendarle nima
obvozne ceste, ki bi se po-
vsem izognila osrednjemu
delu, v katerega vsaj v tem
času gotovo sodi tudi okoli-
ca Golovca. Gneča je bila še
toliko večja, ker primanjkuje
parkirnih mest, pa seveda
zato, ker so v parkirišča spre-
menili kolesarske steze in
nekatere druge sicer promet-
ne površine.
Gneča pa je bila seveda tu-
di na samem sejmu. In to-
krat se je spet izkazalo, da je
na sejem prišlo tudi nekaj ta-
kih ljudi, ki so prišli prav za-
to, ker je bila gneča. Tedaj je
namreč najboljša priložnost
za to, da se kaj zmakne. Var-
nostni nadzor je bil sicer vse
dni sejma dober, vendar seje
precej stvari znašlo v tujih
rokah. Uradnih podatkov za
zdaj sicer še nimamo, slišali
pa smo, da so prijeli nekaj
žeparjev, nekaj takih, ki so
želeli stvari prenesti prek
ograje ali si na podoben na-
čin prilastiti tuje stvari.
LESNA INDUSTRIJA »BOHOR«
TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA
ŠENTJUR PRI CELJU
Objavlja
prosta dela in naloge
rezkalca
Pogoji: - končana poklicna šola kovinarske in meta-
lurške smeri
- dve leti ustreznih delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim
delom.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi
na naslov: LI »BOHOR«, TOZD Žaga in furnirnica
Šentjur pri Celju (komisija za delovna razmerja).
O izbiri bomo obvestili kandidate v roku 15 dni po
zaključenem roku za sprejem prijav.
Jesenske pasti
Res je sicer, da prava jesen
še ni nastopila, pa vendarle
zdaj že prenekatero jutro
spominja na ta letni čas. Zju-
traj se že pojavlja megla, na
nekaterih cestnih površinah
pa je že tudi precej odpadle-
ga listja. In ker lahko priča-
kujemo že tudi bolj deževne
dni, se dejansko že pojavlja-
jo jesenski pogoji vožnje.
Prav zdaj, ko takih dni še
ni veliko, je seveda n^boljša
priložnost, da se nanje vozni-
ki navadijo. Bolje je, da ob
manjši megli ali mraku, ko
odhaj^o v službo ah se iz nje
vračajo, že pričnejo prižigati
luči. Ne tistih za označevanje
vozila, ampak obič^ne krat-
ke luči, saj bo le tako vozilo
dovolj vidno. Še vedno je na-
mreč preveč voznikov, ki so
pri osvetljevanju vozila zelo
varčni. Kot da so se navadili,
da morajo varčevati z energi-
jo, pa to počnejo tudi na ce-
sti; kljub opozorilom, da je
taka energija na vozilih de-
jansko zastonj - če ne upo-
števamo trošenja žarnic in še
kakšne naprave. Vendar to
ni vredno omembe v primer-
javi s tem, kaj s tem dose-
žemo.
Jesenski spremenjeni po-
goji vožnje seveda terjajo še
dodatno previdnost vozni-
kov. Mokra cestišča, na kate-
rih je običajno še precej list-
ja, hitremu zaviranju niso
najbolj naklonjena. Ne le, da
se zavorna pot mnogo po-
daljša, več je tudi možnosti
zanašanja, ki ima tudi lahko
hude posledice. Skratka: pri-
hajajoča jesen terja še bolj
kot sicer celega voznika.
Zapeljal pred »avto
šolo«
v petek, malo pred 18. uro
je na Tomšičevi cesti v Tito-
vem Velenju 51-letni kandi-
dat za voznika osebnega av-
tomobila Franc Miklavčič iz
Titovega Velenja zbil 21-let-
nega voznika kolesa z motor-
jem Zorana Praprotnika
- tudi iz Titovega Velenja.
Kolesar je pripeljal s stran-
ske poti in je želel prečkati
cesto, vendar seje za to odlo-
čil preblizu osebnega avto-
mobila. Miklavčič, ki je vozil
avto velenjskega AMD pod
nadzorstvom inštruktorja,
ga je zadel in hudo ranjenega
kolesarja so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Otrok s pločnika na
cesto
Na Kidričevi cesti v Tito-
vem Velenju je v nedeljo ob
15.30 uri 49-letni voznik
osebnega avtomobila Jože
Kramer iz Titovega Velenja
zadel 7-letnega kolesaija Ma-
rinka P. Fant se je vozil s ko-
lesom po pločniku, nato pa
nenadoma zapeljal na cesto
in to prav pred osebni avto.
Voznik je sicer močno zavi-
ral, a je otroka vseeno zadel.
Po trčenju je fant zbežal
s kraja nesreče, doma pa so
starši le videli, da je ranjen.
Odpeljali so ga v velenjski
zdravstveni dom, od tod pa
v slovenj egraško bolnišnico,
kjer so ugotovili, da ima
zlomljeno podlaht.
Z avtom po levi
v Rogatcu sta na magi-
stralni cesti prejšnji torek tr-
čila osebna avtomobila, ki
sta ju vozila 34-letni Stanko
Crnogaj iz Hlevnice pri Kra-
pini in 24-letni Boris Boršič
iz Pregrade. Nesreča se je
zgodila zato, ker je Crnogaj
v ovinek pripeljal po levi
strani ceste. V silovitem trče-
nju sta bila hudo ranjena oba
voznika, prav tako sopotnik
v Crnogajevem vozilu Mla-
den Drenski, 20 let, iz Hlev-
nile, gmotne škode pa je na-
stalo za okoli 20 milijonov di-
naijev.
Hudo ranjena peška
Delavcem milice še ni
uspelo raziskati vseh okoliš-
čin prometne nesreče, ki se
je zgodila v četrtek na Split-
ski cesti v Titovem Velenju.
Tam je bila nekaj minut po
peti uri hudo ranjena peška.
Kot je sama povedala, jo je
med hojo po desni strani ce-
ste zbil osebni avto, ki naj bi
po trčenju odpeljal. Kljub te-
mu, da so že takoj po nesreči
pozvali občane ki bi morebi-
ti videli nesrečo, naj se ogla-
sijo, uspeha ni bilo.
Naj ob tem še omenimo,
da še tudi niso ugotovili voz-
nika kombija, ki je na Mari-
borski cesti zbil voznico
s kolesom - o tej nesreči smo
poročali prejšnji teden.
Zaprl mu je pot
v soboto zjutraj se je ne-
previdno pripeljal po dovoz-
ni cesti 19-letni voznik kole-
sa z motoijem Marko Blazin-
šek iz Višnje vasi. Ne da bi se
prepričal, če lahko to stori
varno, je zapeljal na regi-
onalno cesto Dobrna-Višnja
vas in to prav pred avto, s ka-
terim je iz smeri Dobrna pri-
peljal 29-letni Rudolf Vaši iz
Titovega Velenja. Hudo ra-
njenega kolesaija so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Padel s strehe - in se ubil
Med pokrivanjem strehe na novi stanovanjski hiši
last Srečka Drozga v Rogaški Slatini je v petek
popoldne padel okoh šest metrov globoko 32-letni
tesar Anton Kidrič iz Grdine pri Ptuju. Pri dvigovanju
obloge - pri delu ni bil privezan - je omahnil in
nesrečno padel na glavo ter si zlomil tilnik. Bil je takoj
mrtev.
Ogenj na zdravilišču
V četrtek, nekaj po 21. uri je zagorelo ostrešje nad kuhinjo
v zdravilišču v Topolšici. Kmalu se je ogenj razširil na
celotno, okoli 15 metrov dolgo ostrešje in je precej poškodo-
val strop nad kuhinjo, garderobami^in hodnikom. Omejili in
pogasih so ga gasilci iz Topolšice, Škal in Šoštanja. Ranjen
ni bil nihče, škodo pa so ocenili na okoli 30 milijonov
dinaijev.
Plaz zaprl cesto
Močnejše deževje je prejšnji teden tudi sprožilo nekaj
zemeljskih plazov. Eden takih je zaprl cesto med Hrastni-
kom in Rimskimi Tophcami. V četrtek je bila dopoldne
cesta povsem zaprta in so morali vozniki na obvozno pot
prek Zidanega mosta, nekaj naslednjih dni pa je promet
potekal enosmerno.
Lokomotiva je
iztirila
Na železniški postaji v La-
škem je prejšnji torek iztirila
diesel lokomotiva s katero je
34-letni Branko Kosi premi-
kal tovorne vagone. Med
premikanjem je zapeljal na
stranski tir, kjer je premika-
lec Miro Samec iz Celja od-
pel vagone in dal strojevodji
znak, da odpelje. Tedaj pa je
laško železniško postajo pre-
vozil vlak, zaradi česar se je
raztirnik iz varnostnih razlo-
gov zaklenil.
Ne strojevodja ne premi-
kač tega nista preverila, zato
je lokomotiva pri raztirniku
s sprednimi osmi iztirila. Ker
se je nesreča zgodila na
stranskem tiru ni bilo zamu-
de vlakov, pa tudi škode ni
nastalo veliko.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. SEPTEMBEli,
nI
Trezna odločitev
o holceju na ledu
že pred dnevi je bila spreje-
ta odločitev, da ekipa celjskih
hokejistov Cinkarne ne bo so-
delovala v novem prvenstvu
v 1. zvezni ligi. Odločitev je
bila težka, saj gre z istopom iz
lige najboljših tudi za kvali-
tetno nazadovanje mlade celj-
ske ekipe. Žal pa ni šlo dru-
gače.
V HDK Cinkarna Celje so
skupaj z ZTKO Celje storili
vse, da bi lahko nastopali med
najboljšimi, vendar se je vse
končalo tam, kjer se danes
končajo tudi bolj pomembne
stvari, pri pomanjkanju denar-
ja. Tokrat je zmagal zdrav raz-
um in to v klubu samem, kjer
so uvideli, da v takšni situaciji
ni mogoče uspešno nastopati
v ligi, ki žal iz leta v leto dobiva
vse bolj čudno obličje. Če bo
šlo tako naprej bodo v najbolj-
ši ligi kmalu igrala samo štiri
moštva, saj bodo ostala zaradi
pomanjkanja morala odstopiti.
Letos so se od lige najboljših
poslovile tri ekipe: najprej
Kranjska gora pa Cinkarna in
za njo še sarajevska Bosna.
V Beogradu in Zagrebu je de-
narja dovolj, tega morajo, če
želijo z njimi vštric, najti tudi
na Jesenicah ter Ljubljani.
Najboljši igralci iz Ljubljane in
Jesenic se za sezono ali dve.
seveda za denar, preselijo v Za-
greb, Novi Sad ali Beograd.
Potem se vrnejo in tako niti ne
veš, v katerem klubu igrajo.
Njim je treba dodati še mnoge
tujce in kaj lahko se zgodi, da
domača ekipa, recimo Medveš-
čak ali beograjska kluba nasto-
pata z okostjem iz Slovenije in
tujine, medtem ko domači
igralci grejejo klop.
V	takšnem kaosu se je težko
znjoti, še posebej pa, če si odvi-
sen od izključno lastnih moči.
In od teh Cinkarnaiji so. Iz ju-
goslovanskega hokejskega cir-
kusa so odšli s pokončno gla-
vo, naša zveza pa bi se morala
vprašati, kam vse to vodi. Go-
vorili so, da bomo s tujci izbolj-
šali naš hokej oziroma repre-
zentanco. Žal to ni res, saj ve-
drimo že nekaj let med B in
C skupino.
V	Celju se hokeju ne bodo
odpovedali. Nasprotno, delali
bodo še bolj zavzeto kot doslej.
Tako je prav.
Celjani so žrtev sistema, kdo
bo naslednji, to je vprašanje za
osrednjo hokejsko zvezo. Ali
pa je tej vseeno, da igra pri nas
hokej nekaj ekip okrepljenih
s tujci, ostalo pa tone v pozabo.
Po našem je to popolnoma na-
pačno!
TONE VRABL
Maja 619 cm
V Solunu v Grčiji je bilo
tekmovanje štirih repre-
zentanc Grčije, Poljske,
ČSSR in Jugoslavije, ki so
se pomerile v atletiki. Na-
stopili so atleti stari do 23
let. V jugoslovanski repre-
zentanci so bile tudi tri
članice AD Kovinotehna
Kladivar.
Jerneja Pere je bila 7.
v teku na 100 m (12,39), te-
kla pa je tudi v štafeti
4 X 100 m (3.46,62).
Kristina Jazbinšek je
v metu kopja osvojila 2.
mesto - 54,28 m.
Najbolj je razveselila
mlada Maja Radmanovič,
ki je odlično skočila v da-
ljavo 619 cm, osvojila 1. me-
sto in postavila nov abso-
lutni državni mladinski re-
kord. Radmanovičeva je
vso letošnjo sezono v dobri
formi in je vse doslej s sko-
ki okoli 6 metrov nakazova-
la, da se razvija v odlično
skakalko v daljavo. To je
potrdila tudi ob koncu se-
zone z odličnim nastopom
in obetajočim rezultatom.
Upamo samo, da se prihod-
nje leto tudi z njo ne bo
tako, kot po blestečih re-
zultatih lani z letos povsem
poprečno nesojeno olimpij-
ko Kristino Jazbinšek.
TV
Namesto trima razgibajmo življenje
z jesensko sezono so se za-
čele tudi številne akcije, ki
jih je pogojila nova akcija
s skupnim naslovom »Razgi-
bajmo življenje«. V bistvu ne
gre za nič izrazito novega, am-
pak nadaljevanje sedanjih
trimskih akcij, ki so bile v za-
četku izredno popularne in so
zajele veliko število ljudi,
s časoma pa so začele zami-
rati.
»Razgibamo življenje« je
novo geslo za stare akcije, saj
smo že prej imeli pohode zdru-
žene z v^ami in nalogami, ko-
lesarjenje, plavanje, igre z žogo
in podobno.
V akcijo so se vključili tudi
v Celju, kjer je bil pred deset-
letjem začetek trimskih akcij.
»V Celju je ponudba še vedno
dovolj pestra,« pripoveduje se-
kretar ObZTK Celje Ti,
ber. »Za mene je pottij
da obdržimo in ponu^j'
dem tisto, kar imamo, v
bojazen, če bi morali zj
pirati objekte. Ljudje so
ponudbo pripravljeni m,
čati. In podpirali borno
dobro pripravljene pr^.
ker denarja za malenkog
Ob »Razgibajmo živK
pa se pojavlja bojazen/
bilo za ogromno rekl^
materiala porabljeno p
denarja in da bodo akcija
soma usahnile prav tak;
trimske. Prepričani sm,
bolj kot to mora priti v j
slehernega občana, daje,
acija potrebna pa naj se;
imenujejo trimske ali raa
mo življenje.
T.VI
Že četrtič najlioljši
V Kozjem bo letos proglasi-
tev najboljših slovenskih kra-
jevnih skupnosti na področju
športne rekreacije. Velik
uspeh so dosegli predstavniki
krajevne skupnosti Prebold,
ki so že četrtič osvojili naslov
najboljše manjše mestne kra-
jevne skupnosti na področju
športne rekreacije.
Lani so v Preboldu predstav-
niki posameznih športnih dru-
štev izvedb kar 162 različnih
akcij, ki so zajele mnoge Pre-
boldčane in krajane iz sosed-
njih zaselkov. V Preboldu je
trenutno devet telesnokultur-
nih organizacij Partizan, pla-
ninsko društvo, jamarski klub,
šolsko športno društvo, strel-
ska družina, taborniški odred,
šahovski klub, smučarski klub
in športna sekcija upoko-
jencev.
Ob tem pa imajo tudi temelj-
ne nosilce te dejavnosti kot
VVZ, ŠŠD, organizacije zdru-
ženega dela, telesnovzgojne or-
ganizacije, mladino in to v Pre-
boldu, Marija Reki, Gornji va-
si, Kaplji vasi in Latkovi vasi.
Že lani in v prejšnjih letih do-
bro opravljeno delo bodo letos
izboljšali z 10-15 odstotki po-
večanja aktivnih članov, izpo-
polnjevali nadaljni razvoj
množičnosti v krajevni skup-
nosti, izvajali tekmovanje za
športno značko in sodelovali
v množičnih manifestacijah
kot pohodih, trim akcijah, zdaj
razgibajmo življenje itd.
Med prednostnimi nalogami
je skrb za materialne pogoje
razvoja telesne kulture, kot so
objekti, naprave, rekviziti,
oprema itd. Za boljšo dejav-
nost morajo urediti igrišča ob
šoli, nogometno igrišče, opra-
vili so sanacijo bazena, kjer je
bilo poleti mnogo tečajev in
tekmovanj, uredili teniška
igrišča itd.
V telesnokulturno dejavnost
je vključenih in aktivnih že 75
odstotkov krajanov, kar je iz-
redno velika številka. Trikrat
so postali najboljša mestna
krajevna skupnost v športni
rekreaciji, dobili Bloudkovo
plaketo, leta 1985 in 1986 niso
sodelovali v republiški akciji,
lani pa so se ponovno vključili
in že četrtič postali najboljši.
Resnično so lahko za vzor
mnogim podobnim krajevnim
skupnostim.
TONE VRABL
Šoštanj startal
z zmago
V	republiški rokometni
so začeli z novim prvensti
S celjskega območja na«
samo ena ekipa in sic«
štanj, ki starta na 1. mej
uvrstitev v višji rang te
vanja.
I
Začeli so dobro, saj sol
kolu doma premagali m
Ajdovščino 20:16 (12:8).
stopili so brez odličnega
taija Vajdla, ki igra za 1
v Celovcu ter z okrepiti
Sagadinom iz Maribora in
glarjem iz Griž, ki je naa
za Minervo, zadnji dve s«
pa za zveznega ligaša D
Slovan v Ljubljani. Vogli
bil najučinkovitejši strel«
je dal devet golov in je
nakazal, da je dobra okrep
V 2. kolu Šoštanj čaka i
dardno težak in neugoden
sprotnik Inles v Ribnici,
v 1. kolu tudi zmagal, ve
v gosteh.
V	2. republiški ligi vzho
člane so mladinci Aera gi
vali v Črensevcih in prem
člane Toka 23:34. V celjski
pi so bili najboljši Šafani
Novak ter v golu Vrščaj in
to vič.
Večja pozornost arliiviranju podatlcov
čez dve leti bomo v Celju proslavili
100-letnico organizirane telesne kulture.
To je obletnica ob kateri se kciže ustaviti
in pregledati dosedanje delo, ki je bilo
v Celju in okolici izredno pestro, množič-
no in kvalitetno. Ob tako pomembnih
obletnicah je v navadi, da slavljenci izda-
jo tudi priložnostno brošuro, almanah ali
zbornik (izraz ni važen), kjer na strnje-
nem mestu podajo oris vsega pomemb-
nejšega z omenjenega področja. Že v teh
dneh naj bi imenovali komisijo, ki se bo
lotila zahtevnega in težavnega pa odgo-
vornega dela. Gradiva je sicer vehko,
vendar je na različnih krajih. Veliko bo
potrebno branja in sortiranja, da bi zajeli
vse in se kasneje ne bi pojavile kakšne
neljube pomanjkljivosti.
Poleg pisanega in fotografskega gradi-
va pa je veUko dragocenih podatkov še
v zasebnih arhivih in kar v glavah posa-
meznikov.
Pri Občinski zvezi za telesno kulturo
v Celju se izredno zavedajo pomena arhi-
viranja podatkov o vsem, kar se dogaja
na področju telesne kulture. Zato so se
pred štirimi leti tudi odločili, da bodo
redno izdajali Obvestila, kjer bodo zbirali
vse, kar se trenutno dogaja in tako naj bi
ostalo vsaj nekai urejenega za kasnejše
zbiralce.
Žal pa to delo ni zaživelo po posamez-
nih društvih, sekcijah in klubih, ki vse
premalo pozornosti posvečajo zgodovini
oziroma njenemu ohranjanju. Malo je da-
nes skupin, ki lahko položijo na mizo
urejeno klubsko kroniko! Pri ObZTK Ce-
lje so že zdavnaj predlagali, da naj bi
društva angažirala starejše športne de-
lavce, ki bi jim pomagali urediti to po-
membno področje, vendar je bil odziv
skromen. Tako se žal mnogi dragoceni
podatki izgubljajo in vprašanje je, kako
bo izgledala zgodovina celjske telesne
kulture. Nas vseh je dolžnost, da to ohra-
njamo. Tako vestno so bile včasih pisane
kronike po cerkvah, šolah, gasilskih in
planinskih društvih in njihovo branje je
danes prava poslastica. Kaj pa bomo mi
oziroma bodo naši zanamci brali, je ne-
prijetno vprašanje. Stopimo složno v ak-
cijo in pred 100-letnico telesne kulture
v Celju rešimo vse, kar se še da, za v bo-
doče pa poskrbimo, da bo v klubih in
društvih poleg skrbi za redno delo tudi
ena izmed glavnih pozornosti usmerjena
v pisanje kronike ter ohranjanje vsega,
kar sodi zraven od plakatov, brošur, priz-
nanj, fotografij itd.
TONE VRABL
Planinci s kolesi v Logarsko dolino
Letos že desetič se bodo čla-
ni šestih planinskih društev
v delovnih organizacijah po-
peljali s kolesi iz Celja do Lo-
garske doline ter se z njimi po
prespani noči vrnili v Celje.
Pobudnik za to zanimivo
športno rekreativno akcijo so
bili člani planinske sekcije
v Cinkarni, ki pripravljajo tudi
jubilejni maraton. Start bo
v soboto, 24. septembra ob 7.30
uri pred hotelom Merx ob
Ljubljanski cesti, od koder se
bo skupina okoli šestdesetih
kolesarjev odpeljala v Logar-
sko dolino. Vmes bo tudi nekai
postankov za okrepčilo. Po
Nogomet za praznik na Lopati
Prizadevni člani Partizana na Lopati, sekcija nogomet so tudi
ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Ostrožno na svojem
lepo urejenem igrišču pripravili več tekmovanj v malem nogo-
metu. Najprej so se pomerili pionirji od 1.-4. razreda, kjer je
zmagala Lava pred Lopato in Ostrožnim, pri pionirjih od 5.-8.
razreda je zmagala Lava pred Lopato in Ostrožnim, pri veteranih
je Lopata premagala Ostrožno 3:1, med člani pa je nastopilo
osem ekip. V finalu je Zvezdaš premagal Šmartno 6:2 ter osvojil
1. mesto, za 3. mesto pa je Lokrovec odpravil Galicijo 8:1. Za
najboljšega vratarja je bil proglašen Novak Galicija, strelca
Belak Lokrovec in igralca Antlej Zvezdaš. Vse tekme so sodili
Mužar, Lešer in Grajžl. Da so vsa tekmovanja izredno lepo
uspela, kar je potrdilo tudi več gledalcev, pa gre zasluga štirim
članom Partizana na Lopati (od leve) Jaru Grajžlu, Pranju
Knezu, Ludviku Lončarju in Viliju Antleju (tudi najboljši
igralec).	rjr^ _ ^oto- lJUBO KORBER
prihodu na cilj bodo vsi ude-
ležnci kolesa odložili in se po-
dali na eno izmed bližnjih pla-
ninskih postojank, od koder se
morajo vrniti z žigom obiskane
koče. Za gobarske dobrote ob
veselem tovariškem srečanju
bodo poskrbeli člani gobarske
družine Bisernica iz Celja.
Povratek bo v nedeljo, 25.
septembra ob 8. uri zjutraj,
zaključek s podelitvijo medalj
in praktičnih nagrad pa na vr-
tu gostišča Ojstrica.
V soboto z vojaško
puško
SD D. Poženel v Rečici pri La-
škem tudi prihodnjo soboto ne
bo počila, saj bo 24. septembra
na strelišču pri Jeranu pripravi-
la tekmovanje z vojaško puško.
Predvidoma bo nastopilo 16 ekip
iz celjske regije in Zasavja, med
ijjimi tudi republiški prvaki iz
Žalca. Tekmovanje se bo začelo
ob 8. uri.
Republiška liga 4. kolo: tudi po tem kolu so kljub igri
na domačem igrišču in še to proti zadnjeuvščeni ekipi
Medvod igralci Ingrad Kladivar brez zmage, saj so igrali
samo neodločeno 1:1. Gostje so povedli, Celjani pa
z golom Marinčka iz 11. metrovke izenačili in osvojili prvo
točko v novem prvenstvu.
Zmagal tudi ni Elkroj iz Moziija, ki je vse do zadnje
minute reševal točko. Igral je z Izolo, ki je povedla, Elkroj
pa je z golom Remica komaj izenačil v 90. minuti.
Lokalni derbi je bil v T.Veleryu, kjer je domači Rudar
po slabi i^i z golom Bbškoviča z 1:0 premagal novinca
v ligi Partizana Hmezad iz Žalca. Gostje so igrali dopad-
Ijivo, žal pa niso znali izkoristiti številnih priložnosti in so
tako morali prvič zapustiti igrišče poraženi.
Lestvica: 2. Elkroj, 7. Rudar (TV), 9. Partizan Žalec in 12.
Ingrad Kladivar. 5. kolo: doma igra samo Partizan Hme-
zad, ki se bo srečal z ekipo Vozil, Rudar (TV) gostuje
v Kamniku pri Stol Virtus, Elkroj v Medvodah, medtem
ko mora Ingrad Kladivar na težko gostovanje k vodilni
Ljubljani.
Vzhodna območna liga 4. kolo: tu so bile naše ekipe
uspešnejše, saj so tri od štirih zmagale, od tega dve celo
v gosteh. Ekipe so bile tudi zelo učinkovite saj so dale 13
golov ali poprečno tri na tekmo. Steklarje v gosteh prema-
gal Pekre 1:3, ERA Šmartno Nafto 2:4, novinec Papirničar
je doma izgubil s Proletercem 1:2, Dravinja pa je prema-
gala Partizana Slovenj gradeč 5:3. Lestvica: 1.-2. Dravinja
in ERA Šmartno 7, 3.-5. Steklar 5 in lO.-ll. Papirničar
2 točki. Pari 5. kolo: Železničar - Dravinja, Steklar - Ver-
žej, ERA Šmartno - Pekre in Drava Papirničar.
TV
Žalski šatiisti
v Avstriji
v Bistrici ob Dravi pri Spitta-
lu v Avstriji je bil šahovski tur-
nir, kjer je sodelovalo 150 šahi-
stov iz Avstrije in Slovenije,
med njimi tudi šahisti društva
upokojencev, ki so v postavi
Grobelnik in Vuherer osvojili 4.
mesto. Uspešnejši so bili posa-
mezniki na hitropoteznem tur-
nirju, kjer je v skupini C zmagal
Rudi Florjane, v B pa je bil Ivan
Pevnik tretji.
Za uvod Jože Zorko
Na hitropoteznem turnirju za
september v organizaciji ŠK Ža-
lec je zmagal Zorko pred Džor-
dževičem in Dušanom Bri-
novcem.
Šali v Šempetru
Na septemberskem hitropotez-
nem turnirju v Šempetru je na-
stopilo štirinajst šahistov, zma-
gal pa je Martih Štorman pred
Stanetom Skokom in Jožetom
Štormanom.
Športniki invalidi
v Vrbju
Komisija za šport in rekreacijo
pri društvu invalidov Žalec bo
v soboto, 24. septembra pripravi-
la v Vrbju srečarye invalidov
športnikov Slovenije, ki se bodo
pomerili v streljanju, šahu in
kegljanju. Tekmovanje se bo za-
čelo ob 9. uri.
JOŽE GROBELNIK
Državno prvenstvo ^
v Zenici	J
Na državnem prvenstvu i '
puško v Zenici je nastopilo '
nekaj strelcev iz celjske R S
Po medaljah sicer niso segt
pa vseeno dosegli nekaj 1 '
uvrstitev. Med članicami je
bara Jager osvojila 7. mesto.!
den pa je bil tudi Lojze Za?
nik SD Šlander Šempeter,!
bil 15. do 20. med osemdes«
nastopajočimi. Slabše stasi
krat odrezala dva izmed ^
tov - Ervin Seršen iz Cel)i
Branko Malec iz Štor.
Zmagala SO Polzil'
SD Polzela je pripravila"
cionalno strelsko tekmo* ■
z MK pUško za prehodni Pj
Ekipe so štele po 10 članov.^
ni red: 1. SD Polzela 1529 krH
2. SD Slavko Šlander - ŠemP
1442, 3. SD Braslovče 141«'
gov itd.	^
V nedeljo 2. oktobra ob 8.S
bo v okviru praznika KS
strelsko tekmovanja na tar^"
njaka med Lovsko družin"'
zela in SD Polzela.
Turnir generacij
v Preboldu
v Preboldu so v soboto P^j, ^
vili turnir generacij, H), ^
igralci so igrali in še igrajo o" *
1956 dalje, to je tedaj, ko so ^ ^
boldu pričeli z organizi^^ ^
igranjem košarke. Nastop' j ij
štiri ekipe (45 igralcev), z"^ jj jj
pa je ekipa članov, ki sic^^ ^
v drugi republiški ligi-
košev je dal Širše 29, sledi tt'" i
Govc 20.	T, ^
^ september 1988
novi tednik - stran 17
zpad mladih rolcometašev na Rogli
^led pripravami celjskih rokometa-
, y za novo sezono na Rogli je prišlo
I do neljubega dogodka, ki so ga
: Vlubu takoj obsodili, izgrednike pa
7' povali. O tem Andrej Šušterifc, pred-
, Idnik izvršnega odbora ŽRK Aero
■ '^ed pripravami ekipe ŽRK Aero na
Vli je prišlo do neljubega incidenta, ko
I fskupina šestih mlajših rokometašev na
j jdovoljen način vzela nekaj športne
I jrerne gostujoči ekipi, ki je tudi bila na
1 [ipravah na Rogli. Neljubi dogodek so
I j,alu odkrili, raziskali in športno opre-
^ vrnili. Zaradi tega se je takoj sestal
i \Tšni odbor kluba in zashšal igralce, ki
j - sodelovali v izgredu. Vsi so svoje po-
I jtje obžalovali in priznali. Izrekli smo
tudi ustrezne kazni. Enega igralca smo
kaznovali s suspenzom, kar pomeni pre-
poved igranja m treniranja pol leta, osta-
lim pa smo do konca leta ukinili športni
dodatek ter izrekh zadnji opomm pred
izključitvijo iz kluba.
Tega primera ne odobravamo, žal pa je
v zadnjem času prav med mladimi posta-
lo izredno priljubljeno zbiranje športne
opreme. V klubu, kjer smo delo dobro
zastavili, bomo poskrbeli, da do takšnih
ali podobnih primerov ne bo več prišlo.«
To je torej vsa resnica o neljubem do-
godku, ki ga kaže čimprej pozabiti, ob
tem pa še bolj skrbeti poleg treningov
tudi za človeško plat razvoja zlasti mla-
dih igralcev in tudi tako preprečevati, da
se podobni primeri kasneje ne bi pojav-
Rokometaši Aera so doslej v priprav-
ljalnem obdobju odigrali dvajset tekem
z različnimi nasprotniki in doživeli sa-
mo dva poraza, kar kaže, da so dobro
pripravljeni na prvenstvo, ki se bo zače-
lo 1. okrobra, ko bodo v 1. kolu gostova-
li v Umagu pri Istraturistu. V 2. kolu 8.
oktobra pa se bodo predstavili prvič
doma, ko bodo zaigrali z novincem Par-
tizanom iz Slovenj Gradca. Do začetka
prvenstva bodo sodelovali še na turnir-
ju v Italiji, kjer bodo tudi štiridnevne
priprave.
Ijali pa čeprav gre zgolj za »ljubiteljsko«
zbiranje športne opreme.
T.VRABL
(ehodni pokal za
bo
Preko 200 rekreativcev iz de-
lih delovnih organizacij in
rih društev Partizan je sode-
i}lo na športnih prireditvah
^ajevnem prazniku Gaberij
dbojki, balinanju in 10. igrah
[etnosti, ki so imele štirinajst
lOg-
[magovalci po posameznih pa-
gah pikado Merx, streljanje
jačno puško Partizan Vojnik,
[k v daljavo z mesta Partizan
i)erje, sklece P. Gaberje, dvi-
ranje trupa P. Gaberje, meta-
!bombe v cilj P. Vojnik, pleza-
P. Gaberje, hodulje P. Gaber-
rusko kegljanje P. Gaberje,
llinanje P. Vojnik, kolesarski
Igon Cinkarna, namizni tenis
ina, vlečenje vrvi Cinkarna in
ili nogomet v škornjih Klima,
diodni pokal je osvojila ekipa
ime, ki je imela eno zmago več
t Cinkarna. Zmagovalci osta-
panog: odbojka moški Cin-
Tia, EMO, Kovinotehna, žen-
IKlima, Merx in Cinkarna ter
inanje Kovinotehna, EMO,
itizan Štore.
M.TREBIČNIK
BasebalI v Planici
V Planici, ki je bolj znana po
smučarskih skokih in vse bolj
razvijajočem se golfu, bo v sobo-
to in nedeljo, 24. in 25. septembra
državno prvenstvo v basbaUu za
uvrstitev od 9. do 12. mesta, kjer
bodo nastopile štiri ekipe: Parti-
zan iz Beograda, Mihol iz Škofje
Loke, Medvedi iz Rateč in igralci
iz Celja. Slednji upajo na dobro
uvrstitev, saj se za to tekmovanje
pripravljajo že dva meseca na
svojem igrišču na Hudinji.
Podvodna orientacija
v Šmartinskem
Jezeru
Od petka do nedelje (23. do 25.
septembra) bo v Šmartinskem
jezru pri Celju zanimivo tekmo-
vanje in sicer finale evropskega
pokala v podvodni orientaciji.
To tekmovanje je bilo pri nas
že večkrat na Bledu oziroma
v blejskem jezeru, ki pa je za taš-
no tekmovanje preveč čisto,
medtem ko je v Šmartinskem je-
zeru motnost vode ravno
pravšnja.
Pokrovitelj tekmovanja je
skupščina občine Celje, priredi-
telj Društvo za raziskavo morja
in podvodne športe iz Ljubljane,
kateremu pri organizaciji poma-
gajo tudi člani Društva za šport
na vodi Nivo Celje. Prireditev so
omogočile tudi mnoge delovne
organizacije iz Celja in Ljubljane.
Organizator pričakuje udeležen-
ce iz desetih evropskih držav.
TV
Upokojenci so
Streljali
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo ob tednu upokojen-
cev tekmovanje z MK puško in
zračno puško. V obeh konkuren-
cah je ekipno zmagala DU Reči-
ca, med posamezniki pa z MK
puško Maks Škoberne iz Sedraža
in pri zračni puški Iva Erazem iz
Laškega.
Strelci v Radečah
Ob krajevnem prazniku so
v Radečah pripravili tekmovanje
z zračno puško, kije štelo tudi za
občinsko ligo. Prireditelj je bila
strelska družina Papirnica Rade-
če. Ekipno so zmagali strelci iz
Rečice, med posamezniki pa An-
drej Brunšek, prav tako iz Re-
čice.
V.LAVRINC
Strelci s pištolo
v Rečici
v Rečici pri Laškem se je
zbralo kar 61 najboljših sloven-
skih strelcev s pištolo, ki so se
pomerili v šestih disciplinah.
N^več uspeha sta imela Franc
Peternel iz Kranja in Denis Bola
iz T.Velenja, s^ sta oba osvojila
vsak po dve prvi mesti. Rezultati
MK pištola proste izbire ekipno
1. SD D.Poženel Rečica, 2. SD
Celje, posamezno 2. V.Lavrinc
Rečica, 3. F.Legner T.Velenje,
MK pištola Drulov serijske izde-
lave ekipno 1. SD Ceije, 2. SD
Rečica, posamezno 3. V.Lavrinc
Rečica. MK hitrostrelna pištola
1.	SD Kranj, 2. SD Rečica, MK
standard pištola članice 1. Olim-
pija Ljubljana, 2. SD Rečica in
posamezno 1. D.Bola T.Velenje,
2.	H. Lavrinc Rečica. Prireditev,
ki je lepo uspela, so omogočile
mnoge delovne organizacije in
posamezniki za kar so jim rečiški
strelci hvaležni.
V.LAVRINC
Vaditelji za društva Partizan
Odbor za partizanska društva pri ZTKO Celje je pripravil
program za seminar za vaditelje v društvih Partizan za delo
z najnižjimi kategorijami, vključno s pionirji. To naj bi postala
stalna praksa v želji, da okrepijo vaditeljske vrste in s tem
izboljšajo strokovno delo. Prvi seminar bo 30. septembra in 1.
oktobra v Štorah, partizanska društva pa so doslej prijavila že
okoli 40 ljudi, ki naj bi po uspešno opravljenem seminarju
postali vaditelji. ZTKO bo ta seminar in vse prihodnje financi-
rala in delo vaditeljev kasneje spremljala. S tem želijo doseči, da
bi bil denar smotrno naložen v kadre, ki bi svoje strokovno delo
prenesh na najmlajše.
Košarkarji Merxa zmagovalci
Košarkarji Merxa so v soboto in nedeljo premagali dva
nasprotnika iz Italije, moštvi Monfalcone (Tržič) 87:70 in Servo-
lano (Trst) 117:49. S tema dvema zmagama so zaključih prvi del
tekmovanja za Pokal Alpe Jadran. Z enim porazom so osvojili
prvo mesto in se bodo na turniiju štirih ekip (zmagovalci sku-
pin) borili za možnost sodelovanja v najkvalitetnejši skupini
v prihodnji sezoni. Celjski košarkarji pa so od ponedeljka
v Mežici, kjer bodo po programu trenerja Zrinskega opravili
petdnevne specialne kolektivno taktične priprave. Strelci na
obeh tekmah skupaj pa so pri Merxu bili: Govc 6, Gole 21,
Cencelj 6, Sušin 28, Mhnšek 20, Todorovič 14, Urbanija 22, Pipan
27, Cerar 21, Pečak 23 in Markovič 17. Trenutno zaradi poškodbe
počivata Medved in Marinkovič, v JLA pa je odšel Igor Pučko.
DŠ
Karateistl v Švici
štirje člani karate kluba Celje so nastopih na mednarodnem
tekmovanju v Aarau v Švici, kjer so poleg domačinov nastopili
še člani štirih jugoslovanskih klubov. Za celjski klub so nasto-
pili Irena Andrini, Robi Pečnik, Himzo Šljivar in Marjan Videm-
šek. Šljivar je v borbah absolutno zasedel 3. mesto, Videmšek pa
je zmagal v izvajanju kat. Glede na takšen razultat bi lahko
nastopil na svetovnem prvenstvu shotokan karate mednarodne
organizacije na Japonskem. Žal pa v klubu nimajo denarja, tako
da bo ostala ta lepa priložnost neizkoriščena.
Tenis v Portorožu
Portoroški teniški delavci so izvedli dvodnevni sklepni teni-
ški turnir - masters za slovenski pionirski poksd za pionirke in
pionirje do 12 in 14 let. Prvenstva so se s celjskega območja
udeležih tudi mladi igralci iz TK Zlatarne Celje in T. Velenja. Žal
so Celjani nastopili oslabljeni brez Jezernikove in Travnetja, ki
sta bila poškodovana in sta tako zamudila veliko priložnost za
dobro uvrstitev. Rezultati pionirke do 12 let: 1. Radanovič (TV),
7. Brajkovič, 8. Jezernik (oba Zlatarna Celje); pionirji do 12 let: 4.
Jurenec (Zlatarne Celje); pionirke do 14 let: 7. Godnik (Zlatarne
Celje) in pionirji do 14 let: 3.^. Topčič (TV) in 7. Brajkovič
(Zlatarne Celje).
S tem pa teniška sezona še ni končana, saj bo zanimivejši
turnir za najmlajše koncem tedna v T.Velenju, člani TK Zla-
tarne Celje pa se po besedah trenerja Tomaža Vovka pripravljajo
na odprto prvenstvo Celja za zlati pokal, ki bo 8.-10. oktobra.
TV
Šaleški fantje iz Titovega Velenja
to po uspehu na ptujskem festiva-
u, kjer so osvojili Zlatega Orfeja in
)riznanje za n^boljše besedilo, go-
itovah v Švici. V Schafhausnu so
lamreč igrali za naše zdomce • An-
smbel Candy ne obstaja več, smo
sedeli. Vendar glasbeniki te sku-
pine niso prenehali z igranjem,
emveč so okrepili nekatere zased-
be iz naše regije • Pred nedavnim
Ho objaviU, da se je ansambel
Coctail preimenoval v Prijatelje,
kot so nam povedali v Hotelu Šent-
jur. Resnica pa je, da je nekaj čla-
nov omenjenega ansambla ustano-
vilo novo skupino, ki se imenujejo
Prijatelji, ostali del pa še vedno igra
pod imenom Coctail • Eden izmed
najbolj uspešnih narodnozabavnih
skupin v zadnjih letih, če sodimo
po številu osvojenih nagrad in priz-
nanj na raznih festivalih, Štajerskih
7 je že izdal novo kaseto. Na njej je
vrsta že znanih uspešnic in seveda
tudi nekatere, ki bodo to šele posta-
le 0 Za vse tiste, ki imajo pokvarje-
no harmoniko, naj zapišemo, da jih
popravlja tudi Zoran Kolin (tel. 36-
063), ki ima tudi servis za harmoni-
ke Melodija Mengeš •
razvalin nov Chateau
|ipina Chateau iz Titovega Velenja je lani zablestela s skladbo »Ne laži mi«,
se je uvrstila tudi v finalni del Pop delavnice. Čeprav so obetali
^blu lepo kariero pa je z odhodom nekaterih članov zašel v krizo. Letos so
f^tje zopet zbrali in že napravili prve posnetke. Namesto pevca Matjaža
l^nška, basistke Nataše Razpotnik in klaviaturista Draga Purgaja sta
^fnblu prišla pevec in basist Boštjan Oštir ter klaviaturist Slavko Rizmal. Iz
'^je zasedbe pa so ostali še kitarist Peter Zlodej, ki je tudi avtor glasbe
Pini in bobnar Stane Odlazek. Nova zasedba skupine Chateau je že napra-
^ekaj posnetkov, tako da upajo, da bodo lahko kmalu izdali kaseto in
tudi ploščo. Seveda pa bodo potem tudi več nastopali širom po Slove-
Marjan zmagal
na Nizozemskem
Marjan Lipovšek iz Vojnika je
v zbirko najrazličnejših pokalov in
priznanj, ki jih je prejel za dosežke
s svojo diatonično harmoniko, dodal
še dve zelo dragoceni.
Na mednarodnem tekmovanju har-
monikarjev v nizozemskem mestu
Kerkrade mu je občinstvo namreč do-
delilo največ glasov, strokovna komi-
sija pa mu je dodelila drugo mesto.
Nastopilo je 30 harmonikarjev iz
osmih držav, Slovenijo pa sta zastopa-
la Niko Zaje in, kot rečeno, Marjan
Lipovšek, ki je tako dosegel svoj naj-
večji uspeh. Seveda Marjan s ponosom
hrani tudi dve majoliki, ki mu še po-
sebno veliko pomenijo, saj mu jih je
pred leti podelilo zahtevno domače
občinstvo na Zlati harmoniki Lju-
bečne.
EDI MASNEC
18. stran-novi tednik
22. september
Upanje
Med posvetovanjem o oblikah
pomoči za hitrejše ustanavljanje
majhnih delovnih enot, je v dvo-
rani celjskih obrtnikov povsem
odpovedalo ozvočenje.
Upamo seveda, da so se udele-
ženci med sabo vseeno slišali in
razumeli.
Res pomembnost?
Kar navadili smo se že, da organizatorji sejmov
v celjskem Golovcu sklicujejo tiskovne konference
v Ljubljani. Za sejem idej, za obrtni sejem, zdaj še
za sejem Vse za otroke. Kot da jih slaba udeležba
ne bi nič izučila.
Mar se to, da je v Ljubljani, res sliši tako ime-
nitno?!
Zdaj si upajo
Mednarodni obrtni sejem si je
ogledalo res veliko pomembnih
zveznih in republiških funkci-
onarjev.
Nekateri so ob tem menili, da so
si letos pač že upali, saj naj bi bile
na obzorju vendarle pomembne
spremembe v korist obrtništva.
Predlog
Po obrtnem sejmu bi
kazalo v Celju pripraviti
še kak kmetijski ali vrt-
narski sejem.
Da bi uredili uničene
zelenice okoli Golovca.
Razlika
Ob dosedanjih obrtnih
sejmih so mnogi izrekali
veliko kritičnih besed na
račun organizatorjev.
Letos je bilo kritik izred-
no malo, pa zato celjski
organizatorji samokritič-
no niso bili s svojim de-
lom najbolj zadovoljni in
so menili, da bo treba še
odpraviti posamezne te-
žave.
Kakšna razlika od
ocen v prejšnjih letih!
Veronika nima sreče
Veronika z Desenic pa res nima sreče,
da bi prišla na celjski Stari grad.
Za časa življenja ji ni bil naklonjen grof
Herman, zdaj pa se je proti njej zarotil še
bog.
Savinja se je očistila
v soboto bi morala biti očiščevalna akcija na
bregovih Savinje med Lučami in Radmirjem, pa je
zaradi narasle Savinje odpadla.
Ko bo voda padla, se bo videlo, ali bo akcijo treba
ponoviti, ali se je Savinja očistila sama.
Ena črna misel
Nekateri se pritožujejo nad vse slabšo
oskrbo s kruhom.'
Pravijo namreč, da ga je vse manj v kan-
tah za smeti!
Težave
Kopališče in drsališče sta trenutno dva
največja celjska problema.
No, pa razna utapljanja in spodrsljaji tudi!
Vse za
Minil je sejem pod geslom vse za obrt,
kmalu bodo odprli sejem Vse za otroka.
Vse za - samo vse teže!
NI povezave
Na letošnji olimpijadi sf
prvo medaljo osvojili v sti
Ijanju.
Upamo seveda, da to ni[
res prav nobne povezave Z2
ostrenimi razmerami pri na
Infarkt
v sejemskih dneh je b
v Celju prava nepopisna pi
metna gneča.
Pa ne le okoli sejemske dv
rane: tudi v osrčju Celja je
pravi prometni infarkt.
»Nisem še odrasla v dekle, bila sem punčara, kateri so se
pod obleko slutile prve obline. Zelo zanimivo mi je bilo
to spreminjanje telesa. Znala sem poiskati samoto, se
odpeti in ogledovati.
V nedeljo proti večeru. Ležim na postelji poleg odpr-
tega okna. Toplo je. Napol oblečena spominjam na ptiča
goliča. Mama se bo zdaj zdaj vrnila. Ko bo prišla, bo
prižgala petrolejko in pretrgala moje sanjarjenje,
v katero tonem tako mehko zleknjena na postelji.
Zaslišim nek šum. Korake. Mižim, da kolikor je
mogoče podaljšam sladko lebdenje pol v snu pol v bud-
nosti. Ne se premakniti, biti istočasno tu in nekje
povsem drugje, daleč...
Nekdo je odprl vrata. Prepoznam starejšega brata.
Pijan je.
Tudi on je rudar in pravijo, daje strašno močan. Sam
lahko dvigne hunt premoga. Rada sem poslušala, kadar
so tako govorili o njem, a ljubila ga nisem, ker je preveč
pil. Pijan pa se je prepiral in pretepal.
Nočem se oglasiti, pomislim. Delala se bom, kot da
spim. Če ho videl, da bedim, se bo takoj začelo tisto
njegovo: prinesi mi to, napravi ono, skoči po liter vina.
Nočem mu streči. Ne maram pijancev. Trdneje stisnem
veke, molčim, ko da ga bom že s tem pregnala iz sobe.
Toda on - moj brat - je stopil k postelji. Pijano seje
zahihital. Smrdel je po vinu. Z urnimi gibi meje še bolj
razgalil. Plosko meje udaril po riti. Vrglo meje kvišku
- kam ? Njegove šape so me zgrabile. Z lahkoto je dvigal
hunt - pa ne bi obvladal mene! Hotela sem zakričati, pa
mi je glas odpovedal. Slišim pijano hropenje nad sabo,
praskam, grizem in se zavijam v cape. Čutim, da se
moram rešiti. Tedaj se moje oči srečajo z bratovimi: bile
so velikanske, krvave in žareče. Otrpnila sem od strahu.
Odpenjal je hlače, ves je bil zanesen, jaz pa sem se kot
mačka izvila izpod njega, splezala na okno in skočila
v vrt.
K sreči okno ni bilo visoko. Stisnila sem se med ribez
in prisluškovala. Me bo preganjal? Psovke so letele na
vse strani, nekaj je treščilo po tleh. Razbil je stol, to sem
ugotovila kasneje. Potem pa seje zvalil na posteljo, da
so zastokale deske. Čez čas seje vse umirilo, vendar se
nisem smela premakniti, da me ne zalotijo okrvavljene
oči.«
»Neko noč - kdaj je to bilo? Koliko časa sem že tukaj?
Neko noč, ko sem šla sama čez dvorišče, so me spet
zagrabile moške roke. Gospodarjeve. Ukazale, da grem
z njim na seno. Majal se je, smrdel po vinu, a dvoje
pijanih oči je rastlo v temi, blestelo kot razbeljeno
železo. Če se me dotaknejo, bo moja koža zacvrčala.
Ubila ga bom, pomislim in že stezam roko, da bi
dosegla opeko. Ne gre. Ted^ se domislim prevare.
Pomagalo je. Še isto noč povežem svojo culo in-pobeg-
nem. Kam - ne vem. Kaj bom - ne vem. Zame so bila vsa
vrata - četudi brez ključev - zaklenjena.
Sama. Spremlja me samo pretrgan pasji lajež in - vse
oči, ki me preganjajo.
Prišla sem do reke. Oči, razžarjene in okrvavljene so
se postavile okrog mene. Hočem stopiti mimo, pa se
premaknejo in mi zaprejo pot. Počasi se obrnem, kakor
da se sprehajam, in ko se mi zazdi, da me ne gledajo,
hočem planiti. Spregledale so mojo potegavščino. Sko-
čim - hitrejše so od mene. Izposodile so si krastačina
sploščena telesa. Ožijo ris okrog mene, slišim pijano
hropenje, stegujejo zalite, sluzaste končine, nabrekajo
krastačja telesa, stisniti me hočejo ob zid...
Ne, ne boste dosegli, da bi vas Ana ubogala! V njej je
veliko rudarske trdoglavosti. Utopila vas bom, u-to-pi-
la.. .Zakoračila sem.
Potem pa nenadoma zagledam tvoj lonček. Poprosil
si, če ti zajamem vode. Začutila sem, da sem tudi sama
strašno žejna, da imam ustnice vse razpokane od žeje.
Zazeblo me je in šele tedaj sem spoznala, da stojim
v vodi. Vzdrhtevala sem od vlažnega hladu.«
Tako seje začelo njuno prijateljstvo. Ana seje počasi
popravljala. Že je vstajala in kaj malega postorila.
Skuha kosilo za obadva in čaka, kdaj pride Vid.
Ko je bila majhna in hodila v šolo, jim Je učiteljica
včasih pripovedovala ali brala pravljice. Se danes ve,
kako je tedaj bila srečna.
»Vrni mi tisti čas, pripoveduj,« gaje prosila.
Kako ji naj ne bi uslišal prošnje, ko pa je bila tako
krhka in izgubljena...
In Vidova roka je gladila Anine lase, soba pa se je
napolnila z njegovim toplim glasom. Dekle se je spro-
stilo. Mora, ki jo je neprestano pritiskala, je izhlapela.
Poslušala je, se potapljala v tišino in melodijo besed in
se vrnila v otroštvo. Kadar ji je to povsem uspelo, je
čutila, kako je vse drugo tako daleč, da sploh ni res. Vsa
resničnost je samo šolska ura, v kateri zaživi^ pravljica.
Prekratka. Nikoli ni mogoče sanj dosanjati. Šolski zvo-
nec je nekaj podobnega kot vedro mrzle vode. Tok I
v drugačni obliki.	^
»Kako naj bi ostala, ko se je vsak čas morala vn i
tvoja žena z otrokom.« Dolgo je Ana zbirala pogum.' |
mu odkrije, kako vse ve, čeprav ji tega nikoli ni omeri
Tedaj se je vse protivilo v njej, da mu to poočita - poti ■
pa je muka splahnela. Kaj naj mu očita? Sama je žek >
dajo ljubi. Bilje dober z njo. Naučil jo je, da se čez K '
gradijo mostovi - kajti onstran so spet poti. Zdaj jo '
sam vprašal »Zakaj si pobegnila,« pa mu je mol 1
povedati. Tukaj se vsak dan učimo, da moramo}
iskreni, dobri tovariši, pa nisem mogla drugače. Naj ■
Anin stavek je naprej začudil potem pa odobrovo "
Vida.	'
»Le od kod tebi tako moder zaključek?«	'
Dekle molči. Še vedno se dela nevednega.	;
»Si poslušala pogovor na dvorišču, kajne?«
»Da,« si oddahne Ana. Naj ve, da ničesar ni mogo"
skriti.	J
»Stala sem ob oknu, gledala golobe na strehi, pai ^
šim: Si videla, spet je pripeljal neko vlačugo, žena z oO ^
kom pa se bo zdaj zdaj vrnila.«
V takšni kaši naj se znajdem! Že so začeli za mof
hrbtom govoriti ,vlačuga'. Presneto lepo! Morda jed j
nekaj resnice v tem. Nikjer mi ni prav. Prvo službo^, ,
pustila (da je nisem, bi me do danes prah že zaduši
z druge so me pognali, s tretje sem pobegnila. Od tod' ,
bom odtihotapila. Kaj pa naj počnem tu ? Že res, dejali <
da mi bo našel službo. A kaj bom, ko pride žena? "
ona bo rekla: vlačuga. To je najlaže. Nihče se ne vp^ ^
kako ti je.	t
»Ni dobro, če pobegneš že pri prvem strelu. Tega^ t
zajec ne stori,« je dejal Vid dn ji pojasnil zgodbo z k
rišča.	I
»Na našem dvorišču je živel nesrečen človek, čedj'
Pil je in žena ga je žrla. Kadar sta se divje skregal^'
žena za nekaj časa odšla, potem pa se je spet vrnila- fi
dvorišče je že vnaprej vedelo, kdaj bo odšla in kdaj se" D(
vrnila. In se zabavalo na njun račun.«	'
Morala so miniti leta, da je zvedela nekaj, kar •
tedaj veliko, zares veliko pomenilo. Morda bi celo sp^
menilo njeno življenje. A zdaj - zdaj je imelo za
dico samo neko nedoločljivo slabost.	*
* * *
Splazila se je iz hiše in že je bila na
cesti. Kam z^^^m
Vpovorko! je ukazal glas v njej. Za predniki. Tokrat ^^^
je zazdelo, da ima njen drugi jaz prav. Njena pot P^^-J^
rudarske procesije, ki se na sirenin pisk začne zb^^J
v dolini, pritekajoč z bregov in hribov in iz rudars
kolonij. Med to množico se bo pomešala, med
Kadar te bije domača roka, manj boli. Njeno
tukaj, med rudarji. Sprašuje se, zakaj je bila sploh
To je mamina krivda. Poslala jo je v^ mesto po svetli
^ september 1988
novi tednik-stran 19
20. stran - novi tednik
22^EPTEMB^j
Vzdrževanje električnih grelnikov vode
Montažo In vse posege na električnih grelnikih vode zaupajmo samo
strokovnjakom - pooblaščenim serviserjem
v Gorenju Tiki, Elektro-
strojnem podjetju Ljubljana,
največjem jugoslovanskem
proizvajalcu in izvozniku
električnih grelnikov vode, si
prizadevajo, da bi razvili in
izdelali tehnološko najsodob-
nejše in energetsko kar naj-
bolj varčne električne grelni-
ke vode.
Pri novi generaciji električ-
nih grelnikov vode, izdelanih
v Gorenju Tiki, so z debelejšo
toplotno izolacijo zmanjšali to-
plotne izgube za okrog 30 do 40
odstotkov; gospodinjstvo pri-
varčuje na ta način na leto do
300 kWh električne energije že
kar precejšnji prihranek.
Novi električni grelniki vode
so tudi veliko bolj zanesljivi,
vanje pa v zadnjem času vgra-
jujejo najsodobnejše materiale
zahtevane kakovosti. Med dru-
gim so na ta način uspeli
z vgradnjo posebne zaščitne
anode tudi pri pocinkanih
električnih grelnikih prepreči-
ti korozijo tudi v najtežjih po-
gojih dela (pri uporabi klorira-
ne vode). Za malolitražne elek-
trične grelnike vode (5 in 10-
Če električni grelnik vode
dalj časa ne uporabljamo, ga
je dobro izključiti. Pri njego-
vem ponovnem vklopu pa ga
je treba najprej naravnati na
2. in šele zatem na 3. stopnjo,
če potrebujemo vrelo vodo,
da ne pride do poškodbe ter-
mostata.
litrske), daje Gorenje Tiki 7-
letno jamstvo za kotliček, za
srednjelitražne električne grel-
nike vode s plastificiranim
kotličkom pa 3-letno jamstvo.
Električni grelnik vode je
naprava, katere delo pravza-
prav ni treba posebej nadzirati.
Potreben je le nadzor varnost-
nega ventila. Zaradi nabiranja
vodnega kamna na središču
ventila je treba vsaj vsake tri
tedne odviti matico na ventilu
v levo toliko, da se sliši pre-
skok, skozi odprtino ventila pa
mora priteči voda. Najmanj en-
krat na leto pa je treba očistiti
grelnik vode; ta poseg pa mora
opraviti pooblaščeni serviser
(če je voda trda, se pravi, če
vsebuje več apnenca, je treba
grelnik vode očistiti pogoste-
Če je električni grelnik vode
priključen na eno samo izliv-
no mesto (npr. samo v kopal-
nici ali kuhinji), priporočajo
proizvajalci uporabo pretoč-
ne mešalne baterije, saj dela
v tem primeru kot prelivni
električni grelnik vode in ne
ustvarja tlaka. Pri več izliv-
nih mestih pa je potrebno na-
mestiti tlačno mešalno bate-
rijo.
je). Pooblaščenega serviserja
je treba poklicati tudi takrat,
če priteče iz električnega grel-
nika voda višje temperature,
kot je nastavljena na termosta-
tu, se pravi v primeru, da od-
pove termostat.
V Gorenju Tiki, kjer vsesko-
zi spremljajo delovanje in upo-
rabo njihovih izdelkov, ugo-
tavljajo, da prihaja do poškodb
električnih grelnikov vode in
drugih nepredvidenih dogod-
kov (tudi do poškodb prosto-
rov) izključno zaradi nestro-
kovnih intervencij. Električni
grelniki vode Gorenje Tiki so
zaščiteni s trojnim varnostnim
sistemom (električnim termo-
statom, električno temperatur-
no varovalko in varnostnim
povratnim ventilom).
Do poškodb električnih grel-
nikov vode lahko pride iz-
ključno le zaradi nestrokovne
intervencije nepooblaščenih
oseb oziroma nespoštovanja
navodil proizvajalca za upora-
bo električnih grelnikov vode
Gorenje Tiki.
Varnostni povratni ventil
električnega grelnika vode je
tovarniško nastavljen za odpi-
ranje in zapiranje pri tlaku 6 do
7 barov (atmosfer). Vsak ne-
strokovni poseg v ventil, pose-
bej tudi privijanje matice
v desno, poveča tlak, s tem pa
nastane nevarnost, da pride do
poškodbe električnega grelni-
ka vode (saj mora vzmet na
varnostnem ventilu premagati
večji tlak). Reden nadzor var-
nostnega ventila prepreči, da
bi se na njegovem središču na-
bralo toliko vodnega kamna,
da bi se zaradi povečanega tla-
ka v kotlu varnostni ventil ne
odprl. In še nasvet: morebitno
kapljanje vode iz ventila je
znak, da varnostni ventil do-
bro dela in ga zato ni potrebno
privijati!
In še beseda, dve o varčeva-
nju z električno energijo pri
uporabi električnih grelnikov
vode. Za segrevanje vode pora-
bimo najmanj električne ener-
gije takrat, ko je električni
grelnik vode naravnan na dru-
go pozicijo, ko segrevamo vo-
do na 60 do 65° Celzija. Pri viš-
jih temperaturah pride do več-
jih izgub toplote v kotličkih,
nastaja pa tudi do polovice več
vodnega kamna.
Zelenjavne solate
Brstični ohrovt v solati
40dkg brstičnega ohrovta, lOdkg orehovih jedrc,
sol; rumenjak, 2 žlici smetane, žlica limoninega soka,
žlička sladkorja, 2 žlici olja, 10 dkg skute.
Očiščen, opran brstični ohrovt drobno sesekljamo,
primešamo sesekljane ali zmlete orehe, sohmo in preli-
jemo s skutno majonezo.
Za skutno majonezo penasto umešamo rumenjak,
smetano, limonin sok, sol in sladkor. Med mešanjem
počasi dodamo olje. Nazadnje rahlo umešamo pretla-
čeno skuto. Če je majoneza pregosta oziroma pretrda,
jo razredčimo z nekoliko mleka.
Bučke s smetano
1/2 kg mladih bučk; 1 dl kisle smetane, žlička limo-
ninega soka, žlica sesekljanih zelišč, 2 stroka sesek-
ljanega česna, rdeča paprika in sol po okusu.
Olupljene bučke grobo naribamo ter prelijemo
s smetanovo omako. Solata naj stoji v pokriti posodi
5 minut, da se prepoji. Za omako zmešamo kislo sme-
tano, limonin sok, zelišča, česen, papriko in sol.
Pikantna solata iz bučk
1/2 kg mladih bučk, žlička sesekljane čebule, žlica
sesekljanih zelišč (koper, zelen peteršilj, drobnjak,
melisa), ščep soli; 5 žlic majoneze, žlička koper, sol,
gorčica, 2 žlici paradižnikove mezge, kis po okusu.
Olupljene, očiščene, dobro oprane bučke naribamo
na najbolj grobem strgalniku. Nato dodamo čebulo,
zelišča in sol, prelijemo s paradižnikovo majonezo in
dobro premešamo. Solata naj stoji v pokriti posodi 10
do 15 minut.
Za paradižnikovo majonezo zmešamo majonezo,
sesekljane kapre, sol, gorčico, paradižnikovo mezgo in
kis po okusu in potrebi.
september 1988
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
22. september.
september 1988
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
22. september,
Tombola za učilnice
Zadnji dan mednarodnega sejma obrti je bila na nogometnem
igrišču tudi prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali člani
^celjskega Obrtnega združenja pod pokroviteljstvom Zveze obrt-
nih združenj Slovenije. Dobitki so bih mamljivi, med njimi tudi
trije avtomobili. Avtomobil Jugo je dobil srečnež iz Titovega
Velenja, Zastavi 126 pa sta ostali v rokah Celjanov. Čisti izkupi-
ček tombole je bil namenjen za opremo učnih delavnic za
bodoče avtomehanike v Mariboru.
JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MASNEC
Koren kot hobotnica
Zaradi letošnje poletne suše se skoraj povsod pritožujejo
nad slabim pridelkom, na vrtu branjevke Mime Voglarjeve
iz Celja pa je vseeno zrasel veliki koren neobičajnih oblik.
Toliko izrastkov ima, da smo ga imenovali kar - Hobotnica.
Račka ali krompir?
Tale račka, ki jo s svojimi ročicami drži tri in pol J
Valerija, je krompir. Pravilno ste prebrali, račka je krot^
ki so ga Opečkaljevi izkopaU doma na polju pri Frd
lovem.	I
Narava ustvarja po svoje in se ne ozira na naše problJ
kar pa sploh ni pomembno, pomembno je le to, da kroi3
ki ga ima Valerija je velik in danes je že kar težko imeti \3
krompir.	^
Šivanka iz Potočke zijalke
1
Najstarejša šivanka na svetu je izredna dragocenost o
skega muzeja. Starodavno šivanko je, ne ravno nakljui
odkril Srečko Brodar, prvi in najuspešnejši raziskovi
kamene dobe v Sloveniji.
V svoji stroki je bil Brodar v svetovnem vrhu. Leta 1921
odkril paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na g
Olševi. Izkopavanja so trajala kar 8 let. Med številnimi n^
bami so odkrili tudi najstarejše umetnostno delo na SloM
skem, ko je kost, ki jo je pračlovek najverjetneje prede
v piščal. Brodaijeve najdbe v Potočki zijalki so vzbu(
pozornost tako domače kot inozemske javnosti. Ljubljan
učenjak seje med izkopavanji, da bi bil bliže zijalke, pres
v Celje. Srečko Brodar je postal s svojim delom, od kateS
je raziskovanje Potočke zijalke le del njegove odmev
ustvarjalnosti, evropsko priznan znanstvenik.
Ivo Skerlovnik je bil kot
predsednik občine izredno
naklonjen kmetom, ne pa tu-
di čas. Skerlovnik je zaradi
tega imel težave in ker se je
Stane zavezal, da bo stopal
po njegovih poteh, je zabre-
del v težave še sam. Tistikrat
smo si prizadevali za kar naj-
hitrejšo modernizacijo drža-
ve (»industrializacija plus
elektrifikacija, čarobna for-
mula«), tamkaj pa za kmetij-
stvo ni bilo prostora. Sker-
lovnik je to nenehno pogre-
val, z njim vred pa tudi Sta-
ne, ki je sam, z ženo, vodil
kmetijo in se pač nekako
prebijal v tej ideološki zme-
di. Grunt je zahteval svoje in
vendarle so imeli vse obde-
lano.
Koprivnikarji se ne d^o
zriniti s svojih strmin, iz
gamsje bližine. Kjer je le kaj
poštene zemlje za obdelova-
nje, je mogoče zaslužiti za
vsakdanji kruh, so govorili
skozi stoletja in rinili v bre-
gove. Stane je pognal iz teh
korenin: sina je dal v kmetij-
sko šolo, četudi kmetija ni
lahka za obdelovanje. Ve, da
bodo kmetije propadale še
naprej. Da kmete žuli razko-
rak med potrebami in mož-
nostmi.
»Fant je zaljubljen v zem-
ljo«, razpreda nsg starejši
Adam. »Ko sem ga dal v šo-
lo, sem računal takole: njo
ima srednjošolsko izobraz-
bo, še najbolje pa je, če je
kmetijska.«
Zdaj so se odprle besedne
zapornice. Minka, žena Sta-
netovega sina, ki ima zgodo-
vino kmetije v malem prstu
- po poklicu profesorica na
mislinjski šoli - hiti pripove-
dovati, kako je njen Stane
zares zelo zelo zaljubljen
v zemljo.
»Kar celo uro lahko strmi
v brazde, v drevo, v živali, ki
se pasejo nad hišo. Sleherna
reč mu pomeni neskončno
bogastvo, povsod v naravi
vidi lepoto. Rad jo opazuje.
Takšnim, ki so zaverovani
v naravo, ni težko obdelovati
zemlje in takšnim je k£u lah-
ko - zavidati!«
Koliko je še takšnih, se
utrne usodno vprašanje?
»Perspektivnih kmetij,« se
vključi v čedalje razgretejši
pogovor Stane ml^ši,« je
vedno manj. Razumljivo, trž-
na proizvodnja je odvisna od
strojev, mladi odh£yajo, stari
in stroji, to pa ne gre. Navse-
zadnje, če tudi tisti, ki obde-
lujejo zemljo v dolini, ne pri-
dejo skozi, kaj bi šele mi re-
kli, ki proizvajamo za vsaj
trideset do štirideset odstot-
kov dražje. Že nekaj let se
pogovarjamo o regresiranju
hribovskih kmetij, partizan-
skih domačij, vsaj v večini...
če pohorski kmetje ne bi
imeli gozdov, bi jih že zdav-
n^ ne bilo več. Zdaj se kar
povprek vsi obešajo na
kmečki turizem, toda ta za-
nesljivo ne bo rešil vsega.
Kmečki turizem je možen
v bližini večjih krajev, rekre-
acijskih središč, poti. Sicer
pa, tale kmečki turizem,
o katerem sicer veliko govo-
rimo, a ga imamo bolj malo,
je pri nas resda v oblakih.
Vsi zelo dobro vemo, tako
pač govorimo, kaj je to, nih-
če pa ga prav ne zna zgrabiti
za roge, tega čudnega sveta.
Si pač predstavljamo to reč
nekoliko naivno.
Poglejte, kmečki turizem
potrebuje ljudi, osveščene
ljudi, izobražene ponudnike
uslug, ne le hrano, sobe in
lepo naravo. Kaj smo storili,
da bi vse to imeli? Kmetijske
šole zelo malo spregovore
o kmečkem turizmu, drugje
pa še manj.«
»In vendar,« počasi zabe-
seduje Stane starejši,« ni vse
tako črno. Ne bi taušal z no-
benim purgarjem!«
Takole mislijo, in računajo
na Koprivnikarjevini, pri
Adamu po domače: saj gre,
še kar gre, toda če ne bi ime-
la »tamlada« profesorske
plače in mati penzije, bi reč
zastavili drugače.
Mati, Stanetova žena, j
dostavi:	,
»Njega dni je šlo sk
takšno domačijo, kot je A .
mova, pa tudi kot je bila [
ša, kjer sem bila doma,' ,
tisoč partizanov in vse si ,
nekako nasitili. Imeli smo! ^
deset hektarov obdelovali ^
zemlje in ni bil problem sp j.
či veliko hlebov kruha, p
nes se zemlja krči, tudi irj«
v gozdu ni več, gozd sei^
rašča, divjad sih v doli^
vse je povezano eno z dn |
gim, tudi mladi še kar nap' j
silijo v dolino, z gamsi
bi radi na piano.«	. H
Ostati zgolj pri tem. ^ o
imaš zemljo rad, še ni dov® :
hladno zaveje v toplotno 'i* 7
vetje.	a
Naš človek je navezan; tj
zemljo. Kljub vsemu se^)f.
masto drži po strminah in^ J
heh, obronkih širnih gozdoj
ravninah in močvirnatih' >j
kah, s potrpežljivostjo P^^ ^
za katero menijo, da je .
lepih lastnosti slovensk^^ ^
človeka. Je pa tudi res. , .
potrpežljivost, četudi '
čednost, v katero se zanU- P
kaj malo ljudi, kaj lahko f
hlapi...	f jT
Cene pa treskajo v vrho^^ j
v voljna čela gorjancev in . |
hncev, vseeno, mešajo s .
ne in izvabljajo kletvice_ ^^^ ^
daj, monotona pesem. ^
se je že vsi naveličali- ^
Toda v urbarju je leta i ^
zelo natančno pisalo, ko
mora Adam odškrniti za
tilj skega župnika Kurni^ ■
Že par krepkih stoletij se Adamova domačija nad Mislinjo upira ujmam in nesrečam tega
sveta.