108. številka
Ljubljana, v četrtek 14. maja.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan svečar, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Meta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10'kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko ved, kolikor po&tnina znaSa. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DređniBtvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah'St. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Atentat na ruskega carjeviča.
Iz daljne Azije razueBel je kakor blisk brzi telegraf vest po vsem svetu, da je nek fanatični zločinec napadel ruskega prestolonaslednika ter ga ranil na glavi. Poročila so dozdaj Bamo površna in nejasna, niti to ni dognano, je li carjevič ranjen lahko, kakor trdi večinu, ali težko, čeravno ne tako, da bi bila opasnost za življenje, kakor to poroča zadnji telegram, ki ga je dobilo japonsko poslaništvo na Dunaji. Isto tako je popolnoma Se nerazjašnjeno, kaj je napotilo napadalca, da je z mečem segel po življenji mladega prestolonaslednika, katerega je obvarovala božja previdnost.
Predno ne dobimo podrobnejih poročil, bilo bi težko izreči kaj gotovega o nagibih tega atentata, vender pa se nam ne zdi verojetno, da bi pripisovali ta Čin nihilistični stranki, kakor to skušajo storiti brez gotovejih podlag nekateri listi, katerim se dopada svet osrečevati z bujnimi izrodki svoje vroče fantazije. Po njihovem mnenji ne more biti napadalec nikdo drug, nego za žandarma preoblečen nihilist, ki je že z vsega početka se pridružil ekspediciji, s tajnim namenom, da bode izvršil ob ugodni priliki svoj atentat. Drugi zopet trdijo, da je napadalec, ako je res Japonec, kakor se trdi, gotovo le najet, da je le orodje nihilistov, katerim se pripisuje ta atentat.
Nam se ne zdi verojetno niti jedno niti drugo, kajti skoro nemogoče se nam zdi, da bi se na ta način, tako daleč od domovine, skušalo iz političnih motivov pretrgati nit življenja mladeniču, ki pri svoji mladosti ne more še imeti tacih političnih sovražnikov, da bi mu stregli po življenji. Su le triiodvajsetletni mladenič podal se je na znanstveno potovanje, še le pred malimi meseci bil je z vsemi častmi kot mil gost vsprejet na našem cesarskem dvoru na Dunaji, in pozneje povsod odlikovan, kamor ga je peljala pot. Tudi v daljnem Japonu, v deželi, kjer se je dogodil napad na njegovo življenje, bil je, kakor pravi poročilo, ki je došlo iz Kiota japonskemu ministerstvu na Dunaji, ves čas svojega bivanja vsprejet z največimi čusttni ne samo od dvora in oblastev, nego tudi od prebivalstva. Političnega motiva torej pri dobrih odnosajih, ki vladajo
mej Rusijo in mej Japonom ni mogoče podtikati atentatu.
Mnogo verojetnosti imajo torej poročila, katera pripisujejo napad popolnoma lokalnim vzrokom brez vsacega političnega ozadja. 1'rebivalBtvo baš onega kraja, kjer se je dogodil napad, je sicer jako mirno, a mogoče je vender, da je carjevič pri ogledovanji svetišč izzval jezo kacega fanatičnega Japonca, ki ga bržkone niti poznal ni, ko je z mečem segel po njem.
Atentat vršil se je v mestu Otsu, ki leži v krasnem kraji, ter je navadno zabavišče, kamor na-pravljajo izlete prebivalci iz mesta Kiota. Će torej ostanemo pri misli, da je napad izvršil kak fanatik, je jedino to nerazjasneno, da ga je izvršil, kakor se poroča, v jednem javnih zabavišč, katerih 8e nahaja mnogo v Otsuu. Da pa je to prav mogoče, potrjuje poročilo japonskega ministerstva na Dunaji, ki navaja jednak slučaj iz najnoveje zgodovine Japonske. Pred letom, ob priliki prvega slovesnega otvorjenja japonskega parlamenta, zgodilo se je, da je nek verski fanatik napadel z orožjem naučnega ministra japonskega grofa Morya, ker je minister v svetem mestu Ise zakrivil nekaj proti verskim obredom japonskim, kar je dotični fanatik hotel kaznovati s tem, da je segel po Življenji ministrovem.
Francoskim listom dohajajo poročila prav na redko. Zanimivo je, da nekateri celo ne priznajo ali ne verujejo, da bi se bil zares dogodil atentat, nego pravijo, da se je carjevič samo ranil na roki in to slučajno, vse drugo pa da je izmišljeno. Tudi to bi ne bilo prvikrat, da bi se zgodilo kuj jednacega.
Na vsak način pa smo preverjeni, da nam bodo skoro došla natančneja poročila, katera bodo temeljito razjasnila ves dogodek, ter pokazala, je li imajo pravo tisti Slovanom neprijazni nemški listi, ki celo tam doli v dalinein Japonu vidijo nihilizem laziti za mladim ruskim prestolonaslednikom ter streči po življenji njemu, ki pri mladosti svoji pač še ni imel mnogo prilike nabrati Bi smrtnih sovražnikov, ki bi ga zasledovali tako daleč od svoje domovine.
Mnogo bolj naravno si; nam zdi, da si tolmačimo vso stvar tako, kakor smo to razložili zgoraj, ker nemarno nobenega razloga,  da se pridružimo
onim črnogledom, ki vse vidijo v najtemneji luči, posebno pa takrat, če se gre za Slovane.
Dosti je le na tem, kar je istinito in se žali-bog ne da utajiti, da je dolgo vrsto let nihilizem razjedal rusko življenje, nikakor ni torej treba, da bi se stvar še pretiravala prav po nepotrebnem, ker je na drugi strani zopet istina, da se je ta kužna bolezen pokazala le pri malem delu ruskega naroda, velika masa njegova pa je ostala do danes še zdrava in se mej njo neso razširila načela teroristov, ki so podobui anarhistom druzih držav, katerim poslednji iBtotako delaio mnogo preglavice.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 14. maja. Iz državnega zbora, Poslaniška zbornica imela je včeraj zadnjo sejo pred binkoštnimi prazniki. Prihodnja seja bode 20. t. m. V tej Beji se bode bržkone vrfiila definitivna voiitev predsednika. Na dnevnem redu je nadaljevanje prvega čitanja raznih predlogov. Ko j potem pa bode prišel na vrsto državni proračun, ker že zdaj načelnik budgetnega odseka dr. Plener priganja, naj se hitro poroča o posamičnih poglavjih.
V vseh dosedanjih sejah poslaniške zbornice obravnavalo se je večinoma o inicijativnih predlogih ter so se vse debate sukale okolu utemeljevanj teh predlogov, ki so se potem izročali dotičnim odsekom, ko so bili vsprejeti v prvem čitauji. Iz oi-sekov prišli bodo potem zopet v zbornico in nam bode torej prilika takrat govoriti obširneje o njih. Glede na mnogi dragi čas, ki so je cele tedne zgubljal s temi obširnimi razpravami, javili so se glasovi, zahtevajoči prenaredbo poslovnega reda, in se je volil v to svrho poseben odsek.
liudf/etna dcitata.
Nekateri listi razširjali so vest, da bode bud-getna debata preložena do jeseni. Temu nasproti pa izvemo, da v merodajnih krogih nikdar ni nobeden mislil na to. Budgetna debata pričela se bode temveč ko j početkom meseca junija, ker bode bud getu! odsek končal Bvoje delo do konca tekočega meseca, kajti deluje se z vso odločnostjo na to, da konča kar najprej mogoče svoja posvetovanja. Sprememba jtostoencf/a reda.
Kakor se poroča „Narodnim listom", je mnogo poslancev, mej njimi tudi jugoslovanski, ki nikakor
LISTEK.
„Magyar tenger".
Tako imenujejo ponosni Arpadovi nasledniki naše morje, morje adrijuusko, vsaj kar ga je v obližji nekdaj hrvatske, pozneje poitalijančene in sedaj v madjarski transformaciji se uahajajoče Ueke, katera je v poslednjem času začela tako konkurencijo delati našemu, sicer tudi več nego treba poitalijančenemu Trstu.
Že od nekdaj imel sem neko poBebno simpatijo za morje in najsrečuejega sem ho čutil, kadar mi je bila usoda toliko mila, da mi je bilo živeti nekoliko mesecev ob morskej obali, kar se je na moje veliko zadovoljstvo zgodilo precej pogostokrat. Kadar pa sem bil nekoliko dlje časa oddaljen od svoje simpatije, lotilo se me je neko čudno hrepenenje, vleklo me je z nepopisno silo k sebi velečastuo, neskončno morje z vso poezijo svojo, z vsi.Mii hrupnim in spremembepolnim življenjem, kakor se nahaja le ob morskih obalih, v primorskih ineatih.
Kdo se mi bode torej čudil, če sem porabil ugodno priliko in se podal v prav prijetni druščini
na romarsko potovanje ter se pridružil romarjem, ki so hiteli pruznovati šeststoletnico, ki se je vršila na hrvatskem Trsatu. Ni moj namen na tem mestu popisati slavnosti, h kateri je prihitelo na tisoče pobožnega slovanskega ljudstva iz vseh bližnjih in daljnih pokrajin, a ue morem zamolčati, da me je posebno zanimala in zart's povzdignila staroslovau-ska maša, ki je bila vsaj za mene in za marsikaterega odličnega narodnjaka, katerih sem imel priliko videti več, najlepši del vse cerkvene slavnosti. Seveda je bila prava umetuost najti si prostora, a še večja, vzdržati v tropičui temperaturi ki je vladala, a rade volje storil je človek to, kajti jednaka prilika ne podaje se nam pogosto.
Glavno svojo pozornost obračal sem na Reko samo, na razmere, kakor so se mi kazale pred ka-cimi jednaj8timi leti in kakor sem jih našel sedaj. Spremenilo se je mnogo, mesto poBtalo je po prizadevanji madjarske vlade prvo morsko trgovišče enostranske državne polovice. Milijon za milijouom zginjeval je v valovih nekdaj slovanskega, u zdaj po sili potujčenega „magyar tenger", zgradba dvigala se jc za zgradbo tam, kjer je pred kratkim še pluskalo morje, ponosna skladišča, velikanski skalnati jezovi ob pristanišči, vse to raslo je b čarobno
silo iz valov, ter storilo iz nekdaj neznatne Reke moderno trgovsko mesto.
A žalost obhajala mu je, ko sem pomislil, da vse to storil je tuji, nam nasprotni element, ki je iskal duška do morja in ga našel baš tu, na mestu, katero je odtujil materi svoji, Hrvatski, ter je skuša odtujiti vedno bolj. In tako se ima licka, katero je že itak prepregel popolnoma italijanski duh, vsaj na zunaj, da bi človek mislil, da ima res sedež prava „avita coltura", boriti se proti madjarskemu elementu, ki sicer ni tako nevaren sam po sebi, katerega pa podpirajo mogočni faktorji. Navzlic temu pa nesem opazil razven oficijelnih javnih napisov, ki so na prvem mestu madjarski na drugem italijanski, kakor n. pr. na železnici in na uradnijah itd. in nekaterih, a prav redkih privatnih napisov v uiadjarskeui jeziku, dosti sledu inadjarščini. Niti mestni zastop se dozdaj ni toliko omehčal, da bi poleg izključno italijanskih napisov ulic in trgov napravil tudi madjarske. Hrvaščini, ki je vender domač jezik, ki ga razume skoro vsakdo, niti pri javnih uradih, niti pri mestuih ni prostora iu primerno le redki so tudi hrvatski privatni napisi. To me je posebno neprijetno dirnolo. Na vsak korak čul se je govor hrvatski, kuj preko mosta leži po-
ne mislijo pritrditi onim prenaredbam poslovnega reda državne zbornice, ki bi omejevale svobodo govora ali pripuSčale, da se kak poslanec sme izključiti za več sej. To bi bil dvorezen nož, ki bi se utegnil obrniti proti Slovanom, če bi bili primorani stopiti v opozicijo. Uvzemsi Poljake se pri današnji negotovosti položaja to lahko pripeti vsem ostalim slovanskim poslancem. Te odredbe bile bi potem obrnene v prvi vrsti proti opoziciji.
A vst rijsko-ogersko lesov je v li tisi j L Iz Peterburga se poroča, da se je carinska komisija izrekla proti nameravani carini, ki jo hote uvesti za avstrijsko-ogerski les.
Viiaitje države.
Rusko posojilo. Iz Pariza se poroča, da se je ruska vlada baje obrnila do francoskega ministerstva, naj ona porabi svoj upliv ter posreduje, da hiša Rothscbild vender le prevzame konverzijsko posojilo. Posojilna pogodba podpisana je bila zadnje dni aprila meseca. Rothschild baje ni odstopil, nego je samo naznanil finančnemu ministru Višnegradskemu, da se mu trenotek ne zdi ugoden za izvršitev pogodbe. Ker se od druge strani poroča, da je Rusija začasno ustavila izvrševanje postav proti Židom, utegne na teh govoricah biti kaj resnice, kar se mora skoro pokazati.
Kralj iea Natalija.
Nekaterim listom se poroča, da je italijanski poBlanik v Belem gradu svetoval kraljici Nataliji, naj bi odnehala. Tudi hote vedeti, da je zadnji rok, do katerega mora zapustiti deželo, stavljen do 13. maja (starega stila bržkone). Vse te vesti ne zde se nam baš verojetne.
O atentata v Sofiji.
Po časopisih se zopet razširja vest, da so v Krajovi prijeli bivšega kapitana Uzunova, brata ustreljenega majorja Uzunova, ter ga zaprli kot morilca ministra Belčeva in ž njim še jednega sokrivca. Tu je pač na mestu pristaviti: Pač čujemo vest, a nedostaje nam vere.
Italijanska ministerska kriza.
Iz Rima se poroča na podlagi zanesljivih virov, da so vesti o parcijelni ministerski krizi in o bližnjih spremembah v ministerstvu neosnovane.
Preganjanje žitlor na Grškem.
Iz Aten se poroča, da so zastopniki nekaterih velevlastij  prijateljsko  ugovarjali  pri ministerstvu zarad preganjanja Židov na otoku Krfu. Grška vlada je odposlala dve vojni ladij i tja. Itazpor mej francoskimi repahlieani*
V sled zadnjega glasovanja o dogodkih v Four-lniesu, pri katerem je v večini, ki je odklonila predlog za pomiloščenje, bilo 195 republičanov in
99 članov desnice, v manjšini pa, ki je glasovala za predlog, 138 republičanov, 34 boulangistov in l'J članov desnice, nastal je razpor mej republi-čansko stranko. Radikalni poslanci hočejo se ločiti ter osnovati skrajno levico, ki bi brojila okolu
100 članov. Če se to zgodi, postali bi monarhisti zoj>et odločilen faktor, kar bi bilo tem nevarn6je, ker se boulangisti zopet gibljejo in hote družiti z anarhisti, če bi bilo mogoče napraviti kak prevrat.
Angleška in Francija e Afriki.
Zarad svojih posestev v Afriki prišla sta si omenjeni državi zopet navskriž, ker se Francozi prizadevajo spraviti nekatere kraje pod svoje pokroviteljstvo ter pomakniti svoje meje bolj proti Nilu. Angleži pa protestujejo energično proti temu. I'staja v Vhile.
Razprave zarad miru, ki so se vršile mej bo-rečima se strankama, so se razbile Nobena obeh strank ni hotela odnehati, ker vsaka misli, da je aovolj močna.   Jako originalna verzija o vsem tem
steno hrvatski Sušak, a na Reki sami bila bi hrvaščina takorekoč proskribirana! Začel sem premišljevati, bode li to res vedno ostalo tako, ali bode vender kedaj dosegla tudi tu odločnost hrvatska, slovanska, to, kar jej gre, da ne bode tujka in pa-strka na lastni zemlji? Bode li „Magyar tenger" ostal vedno to, in bode li res hrvatska, slovanska Reka ostala integrujoč del BMagyar-orszagau ?
Jednaka vprašanja rojila so mi po glavi, ko smo se proti večeru odpeljali in je moje oko se še zadnjikrat ozrlo doli na morje, ter so mi ustnice nehote ponavljale: Morje adrijansko — bilo nekdaj s: slovansko! Truden zadremal sem kmalu in imel .lep krasen — san!   Bog zna, se li kdaj uresniči?
Popisal sem danes občutke svoje, ki mi jih je zbujalo naše morje, ki menda nikdar ne bode pristno „magyar tenger". Prihodnjič utegnem se oglasiti izmej srede tužnih koroških bratov, ker prvo pobinkoštuo nedeljo morda se podam tja. Zbudila se je zopet AhaBverjeva narav v meni in mi ne da miru, da bi mirno doma sedeč drobil „ Tedenske drobtinice". Če torej za nekoliko časa preneham, oglasil se bodem že ob priliki, če me kaka sapa ne prenese morda tako daleč, da me ne bode več tako hitro nazaj        A ha s ver II.
boji dohaja jz Novega Vorka. Po tem poročilu bi ves domaČi boj bil le zasnovao na stroške in v interesu dveh trgovskih tvrdk prvega reda v Novem Yorku, kateri pošiljata denar in vse potrebno obema strankama. V slučaji zmage seveda bi ae odikodo-vali z dragocenimi koncesijami, katare so jima obljubili obe stranki. Brez tega, sodi sa, bil bi Chilenski boj le prenehal.
Dopisi.
Ia Domini 12. maja. [Izv. dopis.] Nedelja je, v gostilni na pošti je vse živahno, g. poštar, dobro rejen mož, je ljubeznivost sama, on rad pomaga in postreže, če le more, in on more, kajti
njegova bistroumnost, katero smo občudovali pri sestavu znane zaupnice, prepričala nas je, da je bil naš gosp. poštar prav mlad krščen in najbrže za kožo tudi krvav. Zadnji čas postal bi rad županski kandidat, zategadelj spreobrnil ae je po življenji sv. Pavla ter postal čez noč iz brezverca kristijan. Mi smo gotovo hvaležni našemu gosp. poštarju za to, da hodi sleherni dan v cerkev ter da bo kaže svetu, da je pobožen, vender usojamo si pa opomniti, da vrabci po strehah že čivkajo, da so to le pobeljeni grobovi, ki tirajo to pobožnost le iz do bičkarije.
V svoji pobožnosti pozabil je naš g. poštar tudi svojo dolžnost. Dopisnice z važnimi naročili dostavljajo se namesto v roke pravemu adresatu, napačno onim pobožnim slamnikarjem, kateri zahajajo v gostilno na poŠto, in dojdejo v roko pra-vsemu adresatu stoprav še le čez par dnij potem, ko jih dotični slamnikar prebere. Zastran teh in jednakih nerednostij napravile so se pritožbe na poštno vodstvo. — Mi v resnici pomilujemo našega poštarja in bi mu radi pomagali, pa ker drugače ne moremo, torej ga opozarjamo na oni kolomonov žegeu, s katerem bo ugnal gotovo vse svoje sovražnike. —
Naš poštar je pobožen človek, zatorej ne dvomimo niti trenotka ne, da je v gnadi božji, gnada božja pa izhaja, kakor pravi nek pregovor od „gaoiti", zatorej se je ne smemo sramovati. Risom treneatis, kolomonov žegen, ta neprecenljivi vir raznih copernij, zamašil bo vsem vašim sovražnikom usta, da vam ne bodejo mogli škodovati niti na duši niti na telesu, bojite ie ga, vi brezverci, kadar bo zamenil naš poštar svojo službo z mež-narjem ter se posluževal navadnih sredstev, joj vam!
Ia J>ol»repolJske okolice 11. maja. [Izv. dop.j Naš slovenski kmet na Kranjskem pričel se je vzbujati na gospodarskem polji, kar pa tudi ni čuda, ker neiznosni davki ga tlačijo, da revež že komaj diha. Ne vem, Če bi razni bogataši — bor-zijanci prenašali primerno toliko raznih davčnih bremen s toliko potrpežljivostjo, kakor jih mora posestnik — kmet. Gotovo bi bilo jako dosti krika in vriša po judovsko-liberalnih listih, ne le v Avstriji, ampak celo gori v blaženem rajhu — pikelhaub v slučaji, če bi jih primerno obdačili.
„Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal" uresničuje se pri kmetih, kajti skušajo si že sami pomagati neznosno stanje s tem, da si zboljšujejo svoje gospodarstvo. Ker pa dobro vedo, da pojedince ne doseže vsega, radi tega združujejo se in ustanavljajo kmetijske podružnice. Tudi v Dobre-polji ustanovili so v nedeljo 10. dan maja kmetijsko podružnico za Velikolaški okraj s sedežem v Vidmu. V ta namen prišel je g. G. Pire, tajnik kmetijske družbe, semkaj. Zbralo se nas je lepo število v šolski sobi, kjer nam je v jedrnatih besedah razložil pomen kmetijske družbe, zlasti pa njenih podružnic. Govoril je o napredku časa ter poudarjal, da tudi kmetijstvo napreduje in da le oni, ki bode napredoval v duhu čaBa, bode lahko shajal in prenašal razna bremena. Dalje nas je poučeval o gozdih in o umni živinoreji, ter nam slikal, koliko več dohodkov bodemo imeli, ako Be ravnamo po navedenih besedah. Poslednjič nam je toplo priporočal tudi sadjarstvo, katero nam bode raznih dobrot in dobička dajalo, zlasti ko dobimo prepo-trebno železnico z „lukamatijem".
Vsi smo g. tajniku hvaležni na jako marljivo sestavljenem govoru in smelo trdim, da je seme predavanja padlo na rodovitna tla, ker čulo se je iz ust prostega kmeta, da kaj tacega bi se pa ne bil nadejal, da tudi gospodje znajo, kaj je prav za kmeta.
Po predavanji volil se je odbor novi podružnici in predsednik. Predsednikom voljen je bil Josip Šteh, veleposestnik v Mali Vasi, odborniki so gg.:
Janko Dobnikar,2nidaršič,Erčul in Gran-dovec. Podružnica šteje blizu štirideset udov, upati pa je, da jih še mnogo pridobi.
G- tajniku Pircu pa se tem potem še jedenkrat prav uljudno zahvaljujemo sa predavanji in želimo, da bi omenjeni gospod naa Se večkrat poselil, ter nam ksj sličnega predaval kakor v nedeljo.
Najmlajša podružnica pa bodi v spodbudo in vzgled k ustanetvi kmetijske podružnice drugim premožnejšim občinam, ker le v družbi je moč. V to pomozi Bogi K—.
Ia ftnutrlja pri Jelšjah 13. maja. (Častno članstvo.) Kdor časti zaslužene može, časti se sam. Temu izreku si skoraj misliti ne morem lepšega dokaza, kakor baš postopanje š mari j sko- rogaškega učiteljskega društva. Oziraje se na velike zasluge bivšega šolskega nadzornika gospoda Frana Rob i č a, c. kr. profesorja in posestnika, državnega in deželnega poslanca, bila je srčna želja vseh učiteljev društvenikov, imenovati ga častnim članom v znak hvaležnosti in spoštovanja. Na odborov poziv se je torej zbralo lepo število učiteljev iz obeh okrajev v nedeljo 10. t. m. v Šmariji, dasiravno se ni bilo nadejati zaradi deževanja in nehodnih potov nikakoršne udeležitve. Brez daljne utemeljitve je bil z naudušenjem jednoglasno vsprejet odborov predlog. Gotovo je takšen korak časten za društvo, ako se v poštev jemlje kako izredne lastnosti so dičile baš g. Robiča kot šolskega nadzornika.
Učiteljem je bil vselej prizanesljiv zagovornik ter dobrohoten pospeSitelj njih teženj, ker je dobro poznal neprijetne okolščine, v katerih jim je delovati na trudapolnem polji vzgoje. Posebno se je vselej odlikoval po svojej neomabljivej pravičnosti, kar gotovo z veseljem priznava vsak učitelj, kateremu je bil on nadzornik. Da ima pa baš glede strankarstva učiteljstvo slovensko mnogo pregrenkih skušenj, temu bode vsakdo pritrdil, komur so znane razne britke, da neznosne razmere.
Slava torej možu, kateremu se ne more očitati najmanja pičica!
S ponosom si šteje torej lahko slovensko učiteljstvo v čast, da si je mili nam narod postavil baš tega moža mej boritelje za svoje mu toli prikrajšane pravice. Saj bode vselej v prid svojemu narodu posvetil jednako neumorno svoje izborne moči v zboljšanje teženj učiteljstva, v razvoj in procvet izrecno narodnega šolstva. V to pomozi Bog ! Torej naj bodo vselej vodilo vzvišene besede divnega našega S. Gregorčiča:
„Na delo tedaj, ker resnobni so dumi, A delo in trud ti nebo blagoslovil"
Domače stvari.
— (Nova šolska nadzornika — nemška.) Z Dunaja se nam poroča iz zanesljivega vira, da bode v kratkem razdeljeno nadzorstvo za ljudske šole v Ljubljani in v Kočevskem okraji. Imenovan bode namreč posebni nadzornik za nemške šole v Ljubljani, in posebni za nemške Šole v Kočevskem okraji. — Radovedni smo, ali se bode ista uredba ob jednem uvedla za štajerske, koroške in primorske ljudske šole!?
— (Gospod poslanec Klun) uprizoril je na našo po »Edinosti" posneto notico kratek popravek, ki naj bi svetu dokazal nedolžnost njegovo. Na to je v „Edinost" Dunajski poročevalec priobčil svojo repliko, ki slove: ,,Zatrdim Vam s svojo častno besedo, da je do pičice resnično, kar seiii priobčil o izbiranju kandidatov za proračunski odsek. Zato držite sel Povedal sem, da so Nemci prosili veleč. g. Klunu, a ta pravi, da ne samo njega. Seve nekdo je moral biti še poleg, ki je slišal. A kako se je obnašal g. Klun? Zakaj ni odklonil take želje? Kaj je storil, da bi se zvezi" ohranili 3 člani v najvažnejšem odseku? Zakaj so v drugih odsekih po ,,ključu" 3:3 in v tem 4:2? G. Klun pravi, da se je oziralo na dežele, ki niso zastopane: evo, cela Primorska v tem odseku nI zastopana. — Nemci pa imajo celo predseduištvo (Plener) in imajo več članov, nego jim gre. Jaz ostanem pri tem, kar sem pisal, le s tem razločkom, da jemljem na znanje, da poleg Kluna so tudi drugi krivi, da se „zaveziu" dogovor in sklep ni v resnici I, ampak zunaj nje Nemcem na ljubo predrugačil, ne da so mnogi [»osla ne i za to vedeli. Nota bene: in tem poslancem je gospod Klun naznanil novo situvacijo. Kdo je imel glavno roko, to je zadnja stvar, dasi je iz Klunovega ,,popravka" očitno, da je bil od početka do konca on — v prvi vrsti." K temu ne treba druzega nego opomnje, da
gospod Klun ua te vrstice se si poslsJ nobenega popravka. Zatorej velja tudi njemu: Qui s" excuse, s' accuse4.
— („11 Diritto Croato") bil je včeraj zopet zaplenjen in to zaradi člankov: „1 Gesuiti educatori della gioventu" (Jezuitje odgojitelji mla-daži) in „1 dieci comandamenti sulla štampa" (Deset zapoved o tisku). Uredništvo naprosilo nas je objaviti, da drugo izdanje ni bilo mogoče, kar naj gg. naročniki vzemo na znanje.
— (Tukajšnji realci) napravili so danes svoj majski izlet v Medvode, Škofjoloko in Kranj. Rano zjutraj korakali so s svojo godbo na kolodvor in nam s sviranjem znanih, in priljubljenih domačih napevov napravili prav prijetno budnico.
— (Majnikov izlet.) Iz Škofjeloke se nam poroča: Dijaki nižje gimnazije Ljubljanske v spremstvu mnogih g. profesorjev, došli so danes sem. Do Medvod pripeljali so se po železnici od tod pa krenili peš v naše mesto, kjer so se utaborili v gostilni „na Stemarjih". Popoludne ob štirih začela se je zabava, katera nas je vse iznenadila, kajti nesmo pričakovali tolikega užitka. Petje bilo je povse dovršeno in nam je ugajal posebno moški čvetero-spev, tudi igra na klaviji je bila jako dobra in igralci na goslih so dokazali, da njih učitelji niso trosili svojih morij zastonj. Igrala se je tudi znana dovtipna igra „Išče se tenorist" in še neka druga, iz kratka, vsa zabava uspela je izborno. — Tudi občinstva Loškega prišlo je jako mnogo poslušat, na čelu vsem občespoštovani župan Loški g. Sušnik.
— (S takimi surovostimi se še ponašajo.) V svoji številki od nedelje pripoveduje „11 Picolo" s posebno slastjo, kako je poulična sodrga v mestu Bujskem napala dva duhovnika, tako, da so morali Župan in žandarmerija posredovati. Menili bi, da je taka zdivjanost na sramoto vsaki stranki; no, nasprotnikom našim se dozdeva to posebno častno. Sram jih je bilo! — O dogodku samem se nam piše: „Dne 8. t. m. dogodil se je v Bujah čin, pričajoč o nečuveni surovosti. Duhovnika Bottegaro in Štela u u tt i imela sta posla pri c. kr. sodišču v Bujah. Pozvana sta bila kot priči o dogodku, dovršivšem se v Oprtlju dne 15. t. m. (Tega dne je sodrga v Oprtlju napala in insultovala duhovnike, došle k dekanatski kouferenciji). Ubogima duhovnikoma so morali priteci na pomoč v s i štirje žandar mi. Ali pobalini niso hoteli pokoriti se poveljem zapovednika postaje, radi cesar so morali nekatere odvesti v zapor. Slednjič so morali vmes poseči mestna straža, župan in sodnik. Na ulici bilo je 500—600 teh suro-vežev, ki so grozno rjoveli. Oblastva so se bala velikih izgredov. Veleč. g. Bottegara čakali so nekateri pol ure daleč pred mestom. V mestu bila so za napad pripravljena jajca, blato in druge stvari. Za rečenima duhovnikoma so kričali divjaki: Ma-njeli — deghe zo — čapeli — porchi de ščavi! Konjem g. Bottegarja porezali so uzde. O dogodku tem brzojavilo se je c. kr. namestništvu. V obče se misli, da je dogodek ta v zvezi z dogodkom v Oprtlji. Da vidimo, kaj store oblasti, pod katerih očesi se je vse to dogodilo 1 „Edinost".
— (Čitalnica v Brežicah) je s svojo otvorilno slavnostjo preteklo nedeljo dosegla naj -krasneji uspeh. Vse je polno hvale o j>relepi slavnosti, kakeršne Brežice šo neso videle. Zaradi tega bili so tamošnji nemškutarji skrajno poparjeni, in naprosili so Celjske Nemce, da bi na binkoštno nedeljo prišli v Brežice, in vsaj deloma izbrisali premočni utis čitalniške veselice. Celjski Nemci so bili sprva objubili, sedaj se pa krhajo, češ: izlet se je moral odložiti, ker južua železnica ne more prirediti posebnega vlaka Ali bi se nemški Celjani z navadnim vlakom ne mogli peljati — ka-li?
— (Hranilno in p o s o j i I u o društvo v Ljubljani) jo v preteklem letu imelo 43 tisoč 731 gld. dohodkov in z blagajnično gotovino jednoliko izdatkov. Na menjice bilo je izposojenih 40.385 gld., na zastave 2G8 gld., na uknjižbo 400 gld. Reservna zaloga iznaša  1306 gld. 85 kr.
— (Popotnik.) Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" ima v 9. štev. nastopno vsebino: Tretja skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" dne 16. in 17. maja v Trstu. — Pomen, metoda in tvariua zgodovinskega pouka v ljudski šoli. — Razvrstitev učne tvarine zu dvorazrednico. — Doneski k zgodovini naših šol. — Slovstvo. — Listek. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti.
— (Umor.) Pri Slovenski Bistrici našli so dne 8. t. m. na cesti gostača Jurija Kmetica umorjenega. Umora sumen je zloglasen Italijan, Karol Martini, ki se je isto noč z umorjencem v neki krčmi prepiral. Martinija in godca Štefana Kobaleta, ki je bil ž njim, so prijeli in zaprli
— (Nezgoda.) V Gornjem Gradu bila je dne 5. t. m. huda nevihta, ki je prouzročila nezgodo. Ko je Peter StrmČnik iz Bočne z vozom vino vozil skozi Gornjigrad, splašili so se vsled bliska in groma konii in voz se je zvrnil ua voznika, ki je bil takoj mrtev.
— (Za železnico iz Celja v Velenje) pričela so se pogajanja za razsvojitev zemljišč. Bila so pa doslej brezuspešna, ker posestniki povprek zahtevajo po dva goldinarja za kvadrntni seženj.
— (V Koperskem okraji) je po zadnjem ljudskem štetji 27.328 Slovencev, 15.074 Srbo-Hr-vatov, 31.103 Italijanov, 268 Nemcev in 2 Čeha, vkupe 73.775 prebivalcev.
— (Povodnji na Štajerskem.) V raznih krajih na Štajerskem napravila je Mura mnogo Škode, ter odnesla raznovrstne stvari seboj. V Grat-weinu potegnili so cel svinjak z živalmi vred iz vode. Okolu Judendorfa nastalo je celo jezero. Iz mnogih drugih krajev poroča se o velikih škodah, ki jih je prouzročilo deževje in velika voda.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 13. maja. Kraljica Natalija odklonila demonstracijo, ki se je nameravala za njen rojstni dan. Še ta teden bode mini-sterski predsednik Pasič imel s kraljico odločilen pogovor in upati je, da se bode pri tej priliki določil način, kako bi se v obestranskem sporazumi)enji izvršila skupščine resolucija.
Beligrad 13. maja. Tiuioške železnice proga preložila se bode za kacih 64 kilometrov proti bolgarski meji.
Berolm 13. maja. „Kolnische Volks-zeitung" pripoveduje, da je dobil cesar v Diis-seldorfu pesem, katero je v imenu porenskih veleobrtnikov zložil Emil Rittershaus in v kateri se je izražala želja, da bi se cesar spravil z Bismarckom in poslednjega zopet poklical na vladno krmilo. Na to je baje cesar izrekel znane besede: „Le jeden je gospodar v deželi in ta gospodar sem jaz!"
Pariz 13. maja. Iz Mehiko javlja se smrt polkovnika Miguela Lopeza, ki je pri Quere-taru cesarja Maksimilijana izdal.
Berolin 13. maja. Mej tukajšnjim in Peter-burškim dvorom živahno brzojavljanje o carje-viči. Cesar Viljem dobil pomirljiv odgovor, da je atentat brez politiškega pomena in da ni nobene nevarnosti za zdravje cesarjevičevo.
Pariz 13. maja. Francoska vlada poslala je križarko „Baudin" pred Krf, da če treba, ščiti francoske državljane.
London 13. maja. Po poročilu „Stand-ardovem" nema atentat na carjeviča nobenega politiškega pomena. Kraj poskušenemu zlodej-stvu bilo je mnogoobiskovano slikovito izle-tišče ob jezeru Bivi, kacih šest milj od Kiota. Napadovalec je japonsk . a m lanu Čuda Sanco. S sablo ranil je carjeviča na glavi. Močni solnčni šlem ohranil je carjeviču življenje. Carjevič vrnil se je s svojim spremstvom takoj v Kioto nazaj. Japonski cesar in njegovi ministri pripeljali so se takoj v Kioto izražat velikemu knezu svoje obžalovanje in sočutje. Misli se, da je napadovalec blazen.
Dunaj 14. maja. Cesar po generalnem adjutantu Paaru ponavljaje pri ruskem veleposlaništvu pouprasal o carjeviča zdravji. Isto tako tudi nadvojvode, Kalnokv, Taaflb, Kallav.
Dunaj 14. maja. Cesar, vsprejemši župana Prixa v zahvalni avdijenci, izražal svoje zadovoljstvo na njega krepkem vodstvu občinskih gostov, in upanje, da se bodo predstojeća dela Dunajske občine prečno završila.
Dunaj 14. maja. Princ regent bavarski došel v najstrožjem ineognito ua daljši poset vojvodine Adelgunde Modenske. Vsled posebne želje ni bilo nobenega vsprejema.
Peterburg 14. maja. Uradno: Carje-vičevo zdravje popolnoma povoljno. Mikado, princi in visoki dostojanstveniki ponavljaje obiskali velikega kneza, katerega bodo spremili v Cobe, kjer se bode ukrcal.
London 14. maja. Angleška ladija odposlala se je pred Krf angleškim podanikom v zaščito.
Razne vesti.
* (Štrajk tiskarjev na Dunaji.) Že nekaj časa je, kar so ostavili delo tiskarski in Črko-livski pomočniki na Dunaji. Po statističnih poizvedbah gremija tiskarjev praznuje kacih 3000 delavcev. Ker je večina naročnikov raznih del izrekla, da hote* počakati, dokler ne bode končan štrajk, ni položaj tiskarskih principalov baš težaven, ker le najbolj nujna dela dado v vnanje tiskarne. Zatorej so lastniki tiskarn izrekli, da bodo mirno počakati konec štrajka; nad 100 zavezalo se jih je, da se ne spuščajo v nikako obravnave a štrajkujočimi, ter ne dovolijo nikakeršnih koncesij. Ker tudi pomočniki nočejo odnehati od naznanjenih terjatev, se bode štrajk gotovo še nekoliko podaljšal.
* (Krojač — meceo.) Iz Krakova se poroča, da je ob priliki praznovanja stoletnice poljske ustave krojač Jožef Cuczvdlo v Bruu volil Krakovski akademiji znanosti vsoto 40.000 goldinarjev, ki naj ho porabi v pospeševanje preiskavanj na polji poljske zgodovine.
* (Grozni prizori v ječi.) Pri zadnjem viharji v Pragi vdrla je voda skozi mrežasta okna v prizemske ječe, v katerih je bilo zaprtih blizu 40 oseb. Prestrašeni jetniki začeli so klicati na pomoč, ko je voda vedno naraščala in jim že segala Čez pas. Z velikim trudom posrečilo se je nekaterim uraduikom s pomočjo drugih ljudij spraviti nesrečneži) v varnost. Ženske so od strahu omedlele. Vsi bi bili gotovo utouili, ker voda napolnila je vse prostore do stropa. Le pravočasni pogumni rešitvi se imajo zahvaliti, da so ostali živi.
* (Anarhistični požigalci.) V Saint Denisu poleg Pariza užgala se je pobiralnica listov neke bankirske hiše, ker bo zločinci utaknili vanjo s petroljem namočeno cunjo. Tudi vrata in okna, ki so bila s jjetroljem namazana, so se vnela. Ko so prihiteli ljudje, zbežali so zločinci popustivši liter petrolja in dinamitno patronu. Nekoliko pozneje zapazil je čuvaj neke tovarne na strešnem žlebu s petroljem namočeno gorečo cunjo. Zločinci so poskusili cunjo zaguati v zalogo firneža. Dve noči prej zgorela sta v obližjj dva mlina, aatorej Be sumi, da je vse to delo anarhistov, ki že davno preti'1, da bodo kaj storili temu kraju.
* (Nemški cesarji.) Prvi trije nemški cesarji bili so predmet sodnijski obravnavi v Berolinu. Petero delavcev bilo je obtoženih razžaljenja Veličanstvo, ker so prepevali porogljivo pesem, v kateri ae imenuje cesar Viljem I. — der greise Kaiser, cesar Friderik — der vveise Kaiser, sedaj vladajoči Viljem II. pa — der Reise-Kaiaer. Sodišče je za-tožene oprostilo.
* (Cela rodbina otrovana.) V Kirsch-dorfu na gornjem Avstrijskem skuhala je soproga nekega čevljarja za družino štirih oseb kosilo. Po zmoti rabila je mesto moke neko moki podobno belo barvilo, ki je bilo strupeno. Kmalu po kosilu pokazali so se pri vseh štirih nasledki otrovane jedi. Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati, in kmalu potem so umrli vsi štirje. Čevljar izjavil je pred svojo siurt|0, da strupenega barvila ni kupil, niti ne ve, kako je prišlo v hišo.
* (S v e t o v n o z n a n a kavarna v Benetkah,) imenovana „Cafe dogli specehi", je z 1. majem 1. I. bila zatvorena. V istih prostorih bode prodajal niča steklenih izdelkov in mozaikov, katero bode imela tam tvrdka Salviati in Comp. S tem zginola je jedna starih znamenitostii Beneških. Obiskovalcem Benetk je lepa velika kavana pod arkadami trga sv. Marka gotovo dobro v spominu.
* (Ok rađena pošta.) V Bialvstoku na Ruskem bila je te dni ukradena karijolna pošta, ki vozi od kolodvora v mesto. Tatovi pobrali so denarna pisma s kacimi 250.000 rublji in pa okolu 150 rukomandovanih pisem. Kakor kaže, so tatovi, ko so izvršili predrzno tatvino, pobegnili na Nemško.
* (Prva žrtva steklega volka.) V zdrav-uišniei v Bukureštu, ki je osnovana po načinu Pa-steurjevem, umrla je kot prva žrtva izmej oseb, katere je ogrizel stekli volk, mlada 16 letna deklica. Ker je nesrečnica došla prepozno v zavod, še le osem dnij po prvem transportu, ueso je mogli več rešiti.
* (Velik požar.) Iz Rotterdama se porota, da je silen jtožar uničil vel>ko carinsko skladišče na renskem kolodvoru. Zgorelo je blaga za 15 milijonov goldinarjev.
♦(Faraoni iz oslovske kože,) Sodižče v Aleksandriji obsodilo je pred kratkim nekega prodajalca mumij in drugih starin v večletni za-j)or. Občespoštovani ta obrtnik in meščan Aleksan-drijski, izdeloval je iz dobro preparovanih kož najlepše mumije ter jih prodajal po vsem svetu kot „mumije starih kraljev egiptskih". Posebno lepe mumije izdeloval je iz oslovske kože, a ko mu je nedostalo egiptskih kraljev, lotil se je svetnikov, katerih je izdelal uprav ogromno število. Da je bil mož v svoji stroki veščak, dokazuje najbolj to, da je osi epa ril celo premetenega Žida, Londonskega Rotschilda, kateri mu je nekega „ faraona" odtehtal s cekini.
s Auatheriaova osina vođa in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr. • jedna škatlja zobnega praška 80 kr.;   12  steklenic 4 gld.; 19 fikatelj samo *2 gld. (81—61)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
■loterij ne »recite 13. maja.
V Brnu: 73,     89,     87,     45, 9.
Wm® blago
vredno okolo 300O gld., proda 20% ceneje, kakor v tovarni.
Kdo? pove upravniatvo tega lista. (383-3)
Tujci:
13. maja:
Pri Matildi: Schruiber, Lazar. Beor, Helicr, Llausner, Lowy, Ktthrth, Honeduk, VValheiin, Rukelj, Koch s soprogo, I m m |r r, Dratsch z Dunaja. — Schiiller, Ilochstatter iz Budimpešte — Kamer, Miklauz iz Maribora. — Nestrov iz  Gradca.  —  Vit. Guggenthal z družino  iz Gorice. —
Pri Klonu: Adler, Kelseti, Popper z Dunaja. — Tiischkau iz Vrage. — Ogoreiiz iz Rudolfovcga. — Kabl iz Levova. — Itueluia iz Mexike. — Rosenherg iz Maribora. — Goldsclimid iz Trsta.   —   Lutz iz Monukovega.
Umrli so v l,JiiB»IJasii:
V deželni bolnici: 11. maja: Ana Selan, gostija, (13 let, oslabljen je. — Marija SeliSkar, delavcevh hči, 3 lota, Kcclerupsie. — Anton Zele, firevljar, 28 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v nun.
-a jg	7i zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	786*9 mm. 733 7 nn. 7330 mm.	15 0° C 240» C lt;-8<> C	brezv. si. svz. brezv.	jasno d. jas. jasno	000 mm. j
Srednja temperatura lS-tP, za f) 0° pod normalom.
!D"CLn.aLjslcsL borza
dne 14. maja t. I.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
včeraj — 91-80    — gM hi 70    — .
Papirna renta ....
Brebroa renta ....
Zlata renta...... , 110 05
f)°/u marčna renta .... a 1<>2 l-r>
Akcijo narodne bank«   .   . „ 998 •
Kreditne akcijo..... „ 2'7 75
London....... „ tlBtJO
Srebro........ . ---
Napol......... n       9 3««/f
C. fer. cokim..... , 5*55
Nemško marku..... „     !>7 85
4" „ driavne trafike i/, i. ism i*5 i >;ld.
Državne iračke Is i iw>4 100 .
8gerrtkn zlata rentM 4°/0....... gcrska papirna renta ft0,',,......
Dunava reg. »rečko 5% . . . I'"' g!d. Zeiulj. obč. avatr. 4"       zlati tast. liati .
Kreditno srečko......lOO *l<i.
Bttdolfov« sročko..... 10 n
Akcije anglo-avstr. banke   .   . 120 Tramway-ilrušt. velj. 170 gld. a. v. .
133 182 104 101 190 1 Iti 186 20 lf»7 229
• lan t* h 91 75 91 t>5 110-30 1"2 05 998 — 298 75 i 18 tiO
9 35«/, i 55 I 7 77«/, — ki. ■   95 „ n    2r> n .   05 . -   nO .
50 25
Štajerska
deželna zdravilnica
Rogatec-Slatina.
Južne železnice postaja : Poličane. Se/ona o«l 1. lutajia «1© HO. »ept.
Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd,
HroNarn in prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno. (88o-l)
-+* Tempeljska in Styrija slatina h-
vedno todinja polnitev v zelo močne steklenice,
ilavoinano glav lierjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih orcniiov in iivrntua avetilua pljuč«.
Dobiva se pri slatinarstvu v ftogutotl in na Slatini; v I, jiibl jttni pri glavnik založnikih: H i Intelu Ka«tnerju in Horicu WwKut>rJ» vilo« i in tudi v vseh trgovinah z mineraliiiini vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicab ter v lekarnah.
^rl Častitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, Ri iN da sem radi važnih nzrokov opustil ki
g prodajalnico moke i
8
na St»reui trga ni. 11 ter se preselil
na Dunajsko cesto št. 22
I
yrg ua  uunajonu  uoolu  ot. jjjj
&M kjer bodem tudi zanaprej imel svojo trgovino. 1»
IV        Častitemu p. n. občinstvu se najuljudneje pri- 5t|
poročam za mnogobrojni obisk. (402—2) Ki
Kjl poročam za mnogobrojni obisk.      ' "    (402—2) 1^1
m Anton Zore m
jO      trgovec, Dunajska cesta št. 22. Cfe
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22
Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnejse.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.
J. SCUKA & Comp
HT Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne krono vine. (321—10)
V „Narodni Tiskarni"
v Ljubljani
stil izšli povesti:
Med krgig-ami in Uudmi.
Češki spiaal 9i. o«'li, preložil
1. SkHlitr.
■o • ev
Doktor Holman.
Eozična povest. Kuaki spisal .vi. Ilojan, preložil I. J. ftiefanov.
Cena 25 kr., — po pošti »o kr.
(407)
Dilč 39. Hlaja I. 1. vršila se bode v vojaškem preskrbo valnem skladišči V Gradci javna ponudbena razprava radi dobave
1900 tomaiov mhw\l
M.
Pogoji.
1. ) Pismene, s kolkom za 50 kr. kolkovane ponudbe morajo dojti v predidoči dan najkasneje do 10. ure dopoludne upravi vojaškega preskrbovalnega skladišča v Gradci.
Na pozneje došle ponudbe, kakor tudi na ustne ponudbe se ne bode ozir jemalo.
Vsak ponudbenik priložiti ima svoji ponudbi varščino, katera iznesi 5°/0 ponujene cene, katero ima vzvišati na 10fl/o dražbine cene, kdor ostane izdražitelj.
Ponudbeniki se morajo odpovedati vzprejeninomu roku, kateri je določen v §. 862. obč. drž. zak. in v odstavku 318. in 319. trg. zak.
Nadalje bodi v vsaki ponudbi izrecna izjava, da je ta razglas povsem znan ponudbeniku.
2. ) Posteljne deske morajo biti iz zdrave, dobro osušene, ne-grčave borovine ali Bmerekovine, pravokotno urezane, na obeh plateh gladko ostrugane, 190 cm dolge, 26 cm široke in 3 cm debele.
3. ) Uzorce takih desk je moči ogledati si v vojaškem preskr-bovalnem skladišči.
4. ) Dobavne obroke je v ponudbi določiti in se jih je strogo držati.
f>.) Posteljne te deske bode oddajati vojaškemu preskrbovalnemu skladišču v Gradcu.
C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Gradci,
dne 12. maja 1891.
L Luser-jev obliž za turiste.
CiiOlOtO   ill    llill<» llpll-
vajoče sredstvo proti kurjim •.<'om«iiii. cnlteiu na pod- >/5v^fv platih, petah in y\j^ Veliko drugim trdim ><^* o**>^ pnanalmh "V"  4 pisem  ie na
G S na ogled v
pruskom
kože
~Zt$F<r~' ^ X 'K^jP^    r'ilvnl razpošiljalnici:
Do^e* Jc&JyZM SchWflnk-a |8karna
v lokar-   y\^^cy^'A11' ■•MH"gJH«aJ. " ^1» ▼ S^^T    l>r'Htt;" "»'ino, eo imata navod in
4^^r    obliž varstveiu) znamko in poilpia, ki jo tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vso manj vredne ponaredke.
Pristnega imajo v EJab-IJHIll J. SW() bods, U. pl. Trnkoczy, O. Piccoli, L. Gretelt«? Kndolfovein S. pl. Sladović, F. Haika; v Kttiiinlkii ,J. Močnik ; ▼ Celorcl A. Egger, W. Thuruiwald, J. Btrnba-cher; v Bresub A. Aich-ingur; v Trgu na Koroškem) U. Menuer-, v iteliHku F. Scholz, Dr. E. kmiij.t-; v Oorlel G. H. Pontoni; v Wolf». ■•ergu A. Iluth; v Krnil je K. Šavnik; v lt»«l-Kniii 0. K Andrien; v I«lrl|i Josip Warto*, v Kudovliiei A. RobU-k; f Celji J. Kupieracbmid.
Oznanilo.
Oheina Si. Peter na      IranjsK^iii dobila
dovoljenje, da priredi na leto
je
©tiri semnje
in sicer:
I. v dan 17. marca;
II. v ponedeljek po sv. Rešnjem telesu;
III. v dan 9. avgusta; (40i-2)
IV. v četrtek po Rožrrovenčni nedelji.
Prvi semenj za živino in razno drugo blago bode letos
v ponedeljek po sv. Rešnjem telesu, dne 1. junija.
občinsko oskrbništvo,
K obili udeležbi vabi
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—12)
Radgonska
čista allcalična leiselica.
Glavna zaloga pri J. LININGER-ji
v Ljubijaiti. KCSminUu <'**s|»» lilš. Štev. 4». Prodaja no prvotnih cenah. v««it*c'- t*nte.< i b** t.-it. jca^r^^ia^j:'^^ ■«■■■■■■■■1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lu.-Luiua 111 tušu „Nilrodne Tibkariie".
E%/+D
51