PRED POŠTO, Cankarjeva 1 TROMOSTOVJE, VVolfova 1 POHIŠTVO, Wolfova 6 SNEGULJČICA, VVolfova 1 KONFEKCIJA, Čopova 7 Vse za dom, družino IN ZA GOSPODINJSTVO nama v veleblagovnici Ljubljana ZAŠČITNA KREMA ZA ROKE S SILIKONI OCTA IZDELUJE: PMM|F jj RIBUNA Lepo oblečen - zadovoljen, kdor obiskuje: Prodajni servis Ljubljana, 1. septembra 1964 - Leto XII., štev. 35 Cena 30 din Ljubljana - Maribor PRED ČETRT STOLETJA JE VZPIAMTEIO NEBO Medtem ko se z orumenelimi fotografijami, ki na straneh današnjih časopisov dobivajo nov blešč, spominjamo petdesetletnice prve svetovne vojne, se zdi, da za spomin in obletnico druge vojne skoraj ne potrebujemo klišejev. Spomin na koncentracijska taborišča, masovno ubijanje, brezobzirna bombardiranja na eni strani, pa na drugi junaštva in napori - z mirnodobnimi metri jih ni mogoče prav izmeriti - ljudi in narodov, ki so se uprli fašizmu, so nam še vse preblizu, da bi bili lahko samo zgodovina, fn vendar je minilo natanko petindvajset let: 1. septembra 1939 se je namreč z napadom Hitlerjeve Nemčije na Poljsko, začela največja vojna tega sveta. S Poljsko se je vojna naglo razširila skoro po vsem svetu, vpregla v vojni voz malodane vse ljudi. Pri tem je bila Jugoslavija najteže prizadeta, saj je v povprečju poleg SZ in Poljske izgubila največ ljudi ni doživela najtežje izgube. \ vojni največjih razdejanj, trpljenja, zločinskega divjanja nacizma, so znašale izgube narodov, ki so se borili proti fašizmu 10,650.000 ljudi, medtem ko znašajo izgube fašistov približno 4,650.000 ljudi. Med zavezniškimi državami, ki so bile združene v veliki protifašistični koaliciji, so imele največje izgube Sovjetska zveza, Poljska in Jugoslavija. Na skupno 192 milijonov prebivalcev, ki jih je imela 1940. leta Sovjetska zveza, so bile njene izgube 7,5 milijona ljudi, med njimi je 6,115.000 vojakov. ZPA so na 131.700.000 prebivalcev izgubile 405.399 ljudi, pa čeprav je bilo v vojni na Pacifiku, v Evropi, Aziji in Afriki angažiranih 16 milijonov Američanov. Ozemlje ZDA v vojni ni bilo opustošeno, so pa Združene države prispevale ogromen delež pri izdatkih zaveznikov v vojni. Velika Britanija je imela na 40 milijonov prebivalcev 357.116 izgub, medtem ko se je v vojni bojevalo 5,896.000 Angležev. Francija je od 39 milijonov prebivalcev izgubila 201.586 ljudi. Od 500 milijonov Kitajcev jih je v vojni sodelovalo 17,250.521, žrtve pa so 2,200.000. CSR je utrpela v drugi svetovni vojni samo 6.683 ljudskih žrtev, Belgija 8.460, Finska '<9.047, Danska 4.839, Nizozemska 6.500, Grčija 17.024. V drugi svetovni vojni se je bojevalo 3,741.000 •lugoslovanov, padlo je 305.000 vojakov in oficirjev. 1*™ vseh navedenih podatkih nismo upoštevali žrtev ki so umrle v nacističnih taboriščih ip pri množičnih pokolih. Poljska je imela 1939. leta 33 milijonov prebivalcev, od katerih so fašisti pobili 6,028.000 ljudi, med njimi več kot 3 milijone Zidov. Čeprav torej podatki o vojaških operacijah govorijo samo o 664.000 padlih Poljakih, so nacisti odgovorni za smrt še 5,364.000 Poljakov. Jugoslavija je od 15 milijonov prebivalcev, kolikor jih je imela na začetku druge svetovne vojne izgubila 1,706.000 ljudi, od katerih jih je v bojih padlo 305.000. Nacisti so v taboriščih in s terorjem nad civilnim prebivalstvom pobili 1,400.000 Jugoslovanov. Štejemo samo ljudi, ker je materialne izgube skoro nemogoče ocenjevati, saj gre velikokrat za uničenje dobrin, ki jih ni mogoče nadomestiti. V drugi svetqvni vojni je padel vsak petindvajseti sovjetski vojak, vsak 130. Anglež, 255. Francoz, .95; Američan. Nemci, ki so povzročili vojno, so imeli relativno majhne izgube: Ubit je bil vsak 280. prebivalec takratnega Tretjega reicha. Vsak peti Poljak, vsak deseti Jugoslovan in vsak dvajseti sovjetski državljan so padli v boju proti fašizmu! (Podatke smo povzeli po knjigi Slobodana Nešo-viča »Privredna politika i ekonomske mere u toku oslobodilačke borbe naroda Jugoslavije«) I VREME V SLOVENIJI tild IN OB JADRANU TEMPERATURE IN PADAVINE V MINULEM TEDNU V NEKATE- Klil KRAJIH Temperature število Skupna kraj najnizje najvišje dni s množina nočne dnevne padavinami padavin Ljubljana 7 do 14 21 do 31 1 0.6 Planica 4 do 9 21 do 26 Kredarica 0 do 11 6 do 17 1 6 Maribor 10 do 16 • 20 do 28 Novo mesto 5 do 12 20 do 30 Koper 14 do 21 24 do 30 1 ir Pula 14 do 20 23 do 2« Reka 15 do 19 22 do 31 Zadar 16 do 19 26 do 31 Split 20 do 23 21 do 32 Dubrovnik 18 do 24 25 do 30 Ulcinj 18 do 23 27 do 32 Zagreb 7 do 15 20 do 28 Beograd 8 do 15 22 do 32 GREMO PO KOLAJNE! Do slovesne otvoritve XVIII. olimpijskih Irtinh iger (od 10. do 34. oktobra 1.1.) v Tokm Je natanko še 40 dnL Za izbrane športnike-olimpijce v vseh prijavljenih deželah Je napočil te dni torej 6» zaključnih priprav. Jugoslovanski reprezentanti iz sedmih športnih zvrsti — atletike (6V, nogometa (18), košarke (13), gimnastike (6), rokoborbe (5), waterpola (11) in veslanja (13) — se bodo zbrali prav 1. septembra na zadnjih skupnih pripravah v zveznem športnem centru »Košutnjak« v Beogradu. Vsi sicer ne bodo trenurali tara, saj se zanašajo bolj na domače okolje. Športniki treh zvrsti — kolesarji, strelci in kajakaši — pa so tako še zmeraj samo na kandidatskem seznamu, na nekaterih bližnjih nastopih na' mednarodnem odru morajo dokazati (z lepimi uspehi), da res zaslužijo letalsko vozovnico za Tokio. ZGORAJ DESNO: Za veliko večino Evrope se je vojna začela nenapovedano s pošastnim tuljenjem štuk. Tako je bilo tudi na Poljskem prvega septembra pred 25 leti. SPODAJ: Tako se je vojna končala za več kot enajst milijonov vojakov. V začetku preteklega tedna se je zgradilo nad srednjo Evropo M in Balkanom področje visokega zračnega pritiska, ki je vzdrževalo ff ves teden lepo sončno vreme. V višinah je pričel dotekati nad naše p kraje topel zrak. Najvišje dnevne temperature so bile sprva še nizke, J gl nato so se hitro dvigale in ponekod dosegle skoraj 30 stopinj. Znatno se je otoplilo tudi v gorskih predelih, saj so na Kredarici zabeležili v soboto najvišjo dnevno temperaturo 17 stopinj, kar je nenavadno visoka vrednost za tako nadmorsko višino (2.500 m). Tudi oh Jadrali nu je bilo ves teden toplo in sončno vreme. Včeraj je nad naše kraje prodrl hladen zrak, ki ji* povzročil pooblačitev in ohladitev p ter tu in tam manjše padavine. Na Kredarici .je zapadlo 5 em snega, s Na severnem in srednjem Jadranu pa je prehodno nastopila burja. | IZGLEDI VREMENA ZA NASLEDNJE DNI: V naslednjih dneh bo ponovno lepo vreme, vendar prve dni še sorazmerno hladno, v sredini Ud na pa sc bo otoplilo. S :'illllHUINIIilllH1fWIHIIIIIIIIIIIIiUilNllH|[||imillllHIIIIIINIIIKIIIIII!imnillll!IUIHIIIimi1llllllltllllllUlinilllfllUHIIIIIIIIIMIjllllHlillllHIIIHIIIItllimtlllllMMI(IIUIII)!!tjlHtllllH!ls^ Naši olimpijci pojdejo na pot v glavnem 27. septembra. Nekaj dni poprej odpotujejo tja povabljeni gosti japonske rokoborske federacije — peterica naših rokoborcev, ki se bodo za borbe na mehki blazini pripravljali na samem prizorišču olimpijskih iger, skupaj z gostitelji — japonskimi olimpijci. Za to »izvidnico« bo na vrsti glavnina, ostali pa pojdejo na Daljni vzhod prve dni oktobra. Naši enotno oblečeni olimpijci bodo imeli torej dovolj ča- KOMEDIJANTI NA ODRSKI LUČI IN NA DNEVNI SVETLOBI V prihodnji številki bomo začeli objavljati utrinke iz bogatih spominov prot* MARJANA RUSA, našega slovitega pevca, ki živi in dela izpred vojne na Dunaju. Sočna gorenjska beseda bo tekla o prijateljih in kolegih opeirnlh pevcih - Šimencu, Gostiču, Betettu, Križaju, Zupanu in drugih. Ne strogo strokovno, kako in kje so se udejstvovaji ti mojstri glasu, ampak takole prijazno, nasmejano, skratka domače pri merici vinčka, ko so kakšno modro in krepko pogruntali, ti naši KOMEDIJANTI. Na novo serijo (objavljali jo bomo na 6. oz. 7. strani) s skupnim naslovom KOMEDIJANTI že danes in posebej opozarjamo bralce, ker bi jo bilo škoda od začetka zamuditi! • DŽAKARTA — Leta 1966 bo tudi Indonezija lahko izdelala svoje prve rakete. Tako je izjavil pomočnik poveljnika letalskih sil: uradno. 9 KABAUL — Z Nove Gvineje prihaja vest, da je mladi domačin plačal za ženo 68 funtov v kovancih, 3.300 pasjih zob, 250 metrov tambuja (ogrlic iz školjk), 330 košar saga (palminega škroba), 7 prašičev, 7 želv in še nekaj najrazličnejšega drobiža za dobro mero: draginja. 9 KARAČI — Pred pakistansko prestolnico se je zasidrala ameriška jedrska flota (letalonosilka, križarka, rušilec), ki ima za seboj nenavaden »podvig« — preplula je enajst tisoč morskih milj, ne da bi se kjerkoli ustavila: ubogi mornarji. 9 LOS ANGELES — Zaradi neplačanega dolga 8.912 dolarjev so Johnnyju VVeissmillerju, olimpijskemu zmagovalcu in kasnejšemu Tarzanu, zasegli avtorske pravice od njegove avtobiografije »Voda, svet in \VeissmilIer«: brez edinega vira dohodkov. 9 STOCKHOLM — Oče iz Malmoeja je svojemu sinu iHiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiuiiiHiiiiuhliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnimKiHiniincHKHitniintir dal za petnajsti rojstni dan tri kozarčke žganja in motorno kolo. Fant je noč preživel v zaporu, zaradi vožnje v vinjenem stanju: starši. 9 BONN — Zahodna Nemčija je na prvem mestu po številu izdelanih avtomobilov na 100 prebivalcev (44), ZDA so šele na drugem mestu (40): rekordi. 9 SANTA MONICA — Letalska družba Lockheed se pripravlja na graditev raketnega letala, ki naj bi od leta 1975 naprej vozilo po deset potnikov-turi-stov z Zemlje na kako planetarno postajo in nazaj. Približna cena vozovnice tja in nazaj 8,780.000: še je čas za prijave. 9 QUEBEC — Ustanovili so pasjo krvno banko za Kanado. Krvodajalci so nemški ovčarji: neprosto-voljci. • MOSKVA — Na pobudo ministrskega predsednika Hruščova so v SZ pričeli s kampanjo za učenje tujih jezikov. 50 odstotkov učencev se sedaj odloča za angleščino, 40 za nemščino, 10 pa za francoščino: razmerja. NAJSTAREJŠI »LUN0VID« Ameriški strokovnjak za astronomijo David Pingree, dekan stolice za astronomijo na univerzi v Chicagu, je v biblioteki De Leo v Brindlsiju odkril enega najstarejših zemljevidov Lunine površine, za katerega je zvedel, ko je prelistaval bibliografski seznam neke druge knjižnice. Atlas je izšel okrog leta 1600 z naslovom »Nova opažanja o nebesnih in zemeljskih stvareh«. To odkritje je zelo pomembno, saj je očitno, da gre 23 prva opazovanja Lunine površine v zgodovini raziskovanja skrivnosti Zemljinega satelita, ki so z nedavnim ameriškim uspehom dala nove in večje možnosti za izpopolnjevanje rezultatov. Prav te dni je namreč NASA, ameriški urad za vesolje, sporočal, da je kozmični satelit Ranger med svojim poletom na Luno letos 31. julija posnel predmete v velikosti 25 cm. sa za neogibno potrebno aklimatizacijo. In kako bodo potovali v Tokio? Z reakcij Sikimi letali DC-8 ali Boeing 707 znane nizozemske letalske družbe KLM: tja bodo leteli (iz Beograda) čez Amsterdam in severni tečaj do Anchora-gea na Aljaski. Na tem aerodromu, ki sodi med naj več je na svetu sploh, bo krajši postanek. Potem bodo leteli neprekinjeno do osrednjega tokijskega mednarodnega letališča Hanede (v domovino pa se bodo vrnili čez Indijo in Egipt). Za naše reprezentante (in vse ostale) je v Taktu že vse pripravljeno za namestitev. Glavna olimpijska »vas« Yoyogi je na gričevnatem in gozdnatem terenu v neposredni bližini osrednjih olimpijskih tekmovališč. Na površini 81 ha je 258 montažnih hišic s 563 stanovanji. V vsakem stanovanju bo prostora za 7 do 12 gostov ali skupno za 4.200 aktivnih udeležencev. Na tem stanovanjskem kompleksu je še 14 štirinadstropnih zgradb iz armiranega betona, kjer bo prostora sa nadaljnjih 3000 gostov. Zanimivo je, da prvič v zgodovini olimpijskih iger olimpijske vasi po tekmovanjih ne bodo izročili prebivalcem za stanovanja, marveč bodo vse montažne hišice (-razen štirinadstropnic) porušili in uredili poseben park. Bred stanovanjskimi hišami so pridne roke zgradile -vse potrebne javne zgradbe in prostore: direkcijo, restavracijo, bolnišnico, zabavno središče, trgovine, banke, pošto, carinarnico itd. Precej prostora je odmerjeno tudi za vadbene prostore. Olimpijsko vas bodo odprli 15. septembra, odprta pa bo do 5. novembra. V njej bo stanovalo skupno 7.200 športnikov in športnic. Za njihovo udobje bo skrbelo 2.750 delavcev, specialistov in funkcionarjev! Po starem običaju bodo olimpijsko prebivališče razdelili v dva dela: večji, kjer bodo stanovali samo moški, ta manjši na področju štirinadstropnih zgradb, v katerem bodo prebivale samo športnice. Kajpak moškim ne bodo dovolili pristopa v ženski sek- tor. Tako je brilo tudi na dosedanjih olimpijskih igrah. Toda ukrep So ni nikoli preprečil, da se med »njim« ta »njo«, z vsho-da ali zahoda, ne bi razplamtela ljubezenska romanca. Teh veselih epilogov olimpijskega slavja je bolio že zmeraj dovolj ... Poglejmo še v notranjost stanovanj. V štirinadstropnih hišah bo v enem stanovanju živelo 18 oseb, v vsaki sobi (25,5 kv. metra) po trije športniki. V lesenih montažnih hišicah bo lahko stanovalo 8 do 0 športnikov; sobe pa bodo dvoposteljne ta opremljene še z vsem ostalim neogibno potrebnim pohištvom ta napravami. Japonski aranžerji so mislili na vse: spričo muhaste japonske klime so pripravili celo dežnike; za dva športnika bo na voljo 1 dežnik! Taka je torej »vas«, v katero se bodo konec tega meseca vselila jugoslovanski olimpijci. - j:i: Specialist za tek na 3000 m čez ovire Slavko S pan (2AK Ljubljana) je na sobotnem in nedeljskem troboju med Italijo, Švico in Jugoslavijo v M odeni zmagal v teku na 3.000 m čez zapreke in 5.000 m, toda na olimpijskih igrah v Tokiu bo nastopil samo v disciplini, v kateri je specialist. Za zdaj ima tretji najboljši čas; bolje od njega sta tekla samo Belgijec Roelants in Francoz Tesereau. Foto: D. š. / v s UGOSL V P R o A V I D A J J I I SILVER GILLETTE ODLIČNE IN KAKOVOSTNE 2H.ETKE, S KATERIMI SE BOSTE LEPO OBRILI siLve «| Gillstt UtAINlC*« 4l«»«S SILVER OtUETTE - nova iiletke, U to vzbudile v svetu pozornost, lahko kupite sedaj v Jugoslaviji. SILVER GILLETTE so zares vrhunski dosežek v razvoju žiletk za britje! SMka je izdelana iz specialnega kakovostnega, nerjavečega jekla, z njo se boste laMo obrili 3 4 - krat več kot z navadno žiletko. Žile tka je kemično obdelana in je m britje ie posebej ugodna. la sedaj tajnost - ne brusite SILVER GILLETTE - dalj časa jo boste lahko uporabljaj če boste po britju malo odvili aparat, ga izprali, otresli in posušili. NE DA Pmiskusite novo žiletko SILVER GILLETTE, prepričali se boste, da se niste nikoli tako gladko, brezhibno in lepo obrili. registriran! zaščitni znak Generalni sastopnik SFRJ: YUGOSLAVIA COMERCE BEOGRAD, Sarajevska 1-3 DIKTATURA ZARADI DIKTATURE Kakor so povedali haitski begunci v ZDA, je haitski diktator Francois Duvalier prejšnji teden ukazal ustreliti okoli 300 ljudi, večinoma študentov, ki so bili osumljeni, da so se nameravali pridružiti gverilcem; ti napadajo Duvalierove oborožene oddelke predvsem v Massifu de la Selle. Položaj v republiki Haiti pa se je zaostril tudi zato ker je Duvalierov sedemnajstletni sin Claude v diktatorjevi palači zaradi malenkostnega prepira ustrelil nekega višjega oficirja haitske vojske. Novi val nasilja je zajel državo Haiti že pred dvema mesecema, ko so se Duvalierovi nasprotniki izkrcali v pokrajini Jeremie in zavzeli planoto nad glavnim mestom Port-au-Prince. Duvalierova policija divja po deželi, neusmiljeno pobija vse, ki so samo osumljeni nasprotovanja diktatorjevi volji. Se bolj neusmiljena pa je Duvalierova policija »Tonton-maooute« z vsemi tistimi, ki jih osumi sodelovanja s FARH (Farces arrnčes de la Tdvolutdon haitienne), oboroženi odredi haitske revolucije, ki vodijo gverilsko vojno v republiki Haiti. Med Duvalierovimi nasprotniki je tudi več cerkvenih funkcionarjev. Diktator Je. namreč sprt s katoliško cerkvijo in propagira vero »Vu-du«, ki temelji na krščansko-poganskih obredih in vsebuje polno folklornih elementov. Kakor poročajo iz Washing-tona, je Duvalier zaprosil ameriško vlado za najsodobnejše orožje, s katerim naj bi prema- gal svoje nasprotnike. Kaže, da je Washington že privolil, čeprav ni najbolj naklonjen Duvalierovi politiki. Haitski diktator je namreč ostal takorekoč brez opore v državi, če odštejemo njegovo policijo. To pa lahko privede do zapletov, ki ne bi bili prijetni vladi v Washingtonu, zato so zelo verjetno blizu resnice glasovi, da marljivo iščejo najmanjše zlo med vsemi zli, ki laliko doletijo Haiti pri iskanju izhoda iz sedanje zagate. Frarfijois Duvalier, predsednik republike Haiti, nekoč vaški zdravnik z imenom »Papa doc«, je 3. avgusta letos prevzel za osem mesecev vso oblast v deželi, ki jo je imel tako in tako že tudi prej. Cernu koristi ta diktatura? 89 odstotkov prebivalcev Haitija je nepismenih. Deželo hromijo spopadi med klani ter med črnci in mulati. Vlada je do kanca skorumpirana in Duvali-erova zasebna policija »Tonton macoute« že nekaj let terorizira prebivalstvo. Kadar nima v MASOVNI STRIP-TEASE tmm Kamni in palice niso zadovoljili, šele strip-tease je učinkoval Vreščeče ženske so v prvem navalu zavzele stražni stolp in z opeko pa z železnimi drogovi pobile stražarja. To se je zgodilo nedavno v Sajgonu, v južnoviet-namski prestolnici: 109 prostitutk se je spuntalo v delovnem taborišču. Dekleta so prej pohajkovala po sajgonskih temnih ulicah ln tretjerazrednih barih. Njihove najboljše »stranke« so bili ameriški vojaki (najnižja cena: dolar), prodaja afrodiziakov pa Je bil še stranski zaslužek. Prvič sta ta poklic prepovedala katoliški predsednik Diem in Bidault TMST Z DIPLOMATI 21-letna prodajalka Ludmila Petrunina je stala pod stetariča-stim portalom Boljšoj teatra — priljubljenim shajališčem moskovske mladine — ko se ji je približal monsieur Gčrard, postavni lastnik avtomobila in diplomat z Zahoda. Zastrt pogled iz poševnega očesa z dolgimi trepalnicami — in Ludmila se je odpeljal z njim. Ko je Ludmila naslednje jutro odšla iz diplomatovega stanovanja na Kutuzovskem prospektu, je bila za njo noč šampanjca, tvvista in slaščic, kakor je zaničljivo zapisano v časopisu »Lenin-skoje znamja«, noč, ko je »prodala krepost mlade ruske deklice za inozemski najlonski šal«. Ludmiline moskovske noči so dobile epilog na razpravi ljud- skega sodišča v mestecu Klin, 85 kilometrov severno od Moskve. Obtožnica je Ludmili očitala asocialno, parazitsko življenje. Razprave v klubskih prostorih klin-ske steklarne se je udeležilo 800 poslušalcev. Ljudski sodnik Sa-talin je ožigosal razvratno življenje dela mladine v glavnem mestu. Poročal je o razbrzdanih partys v diplomatskih stanovanjih in o pornografskih fotografijah za neki inozemski magazin. Ludmila in njene prijateljice so tamkaj srkale koktajle in se nosljajo nazivale Marta, Lucy in Yvonne itd. Ludmilinima prijate ljema Gerardu in Michelu, ki je zapeljal njeno 16-letno prijateljico, se ni skrivil niti las. Ludmila pa je odšla za pet let na druž-benokoristno delo v Sibirijo. njegova vsemogočna svakinja madame Nhu leta 1958. Madame Nhu je zasačene prostitutke vtaknila v svojo dekliško milico. Ko je diktator Diem umrl z uporniško kroglo pod kožo, -se je razpustila tudi madamina uniformirana milica in prostitucija se je znova in zelo hitro razpasla. Vendar pa samo za tri mesece. Po prevzemu oblasti je general Kan spet prepovedal tovrstno nočno delo, ženske pa vtaknil v prevzgojno taborišče. Zdaj so se ujete prostitutke uprle, navalile so na stražni stolp in zahtevale prostost. Prišla je policija, vendar si ni upala v taborišče. Preklinjajoče in jezne ženske so grozile z drogovi, metale opeko in zažgale svoja bivališča. Policija je lahko zasedla samo stražni stolp. Ko so ženske to videle, so menjale taktiko: začele so se masovno slačiti. Zunaj pred žično ograjo se Je zbrala velikanska množica radovednežev. Ubogim policajem je prišla na pomoč okrepitev z gasilskimi cevmi. Toda ženske so zmagale v boju za svoj goli obstoj: vode v tankih je zmanjkalo prej, predno so prezeble. Nova okrepitev policije je bil končno sam minister za socialne zadeve Tran Quang Thuan. Poklicali so ga na pomoč. Minister je obleganim nagicam obljubil prostost, če se spet oblečejo. Njegov poziv pa je imel samo polovičen uspeh — v dežju, ki se je prav tedaj ulil, so ženske, mnoge še zmeraj nage, zakoračile v zlato prostost, z ministrom pod dežnikom na čelu kolone. rokah osumljenca, za zabavo, pobija nedolžne. Franijos Duvalier že sedem let neusmiljeno pobija vse svoje nasprotnike. V tem času je izmenjal že štiri načelnike generalštaba haitske vojske, aretiral in postrelil je vrsto oficirjev, kajti vojska je danes njegov poglavitni nasprotnik. Politična, civilna opozicija v današnjih pogojih sploh ni možna, vojska, ki ima prek ameriške vojaške misije zveze z ZDA, pa je za Duvalierov okus močno nevaren nasprotnik. Zato tudi ne preseneča, da pripadniki Duvalierove telesne straže stražijo tudi generalštab. Njegova protiutež vojski je predvsem policija »Tonton macoute«, imenovana po fantomu, ki po verovanju ljudstva prihaja iz močvirja in pobija svoje žrtve. Ko ne bi bilo »Tonton macoute«, katere šefe je Duvalier prav tako dal pobiti, bi vojska ne dovolila, da diktator zaklepa vse orožje v kleteh vladne palače... Močno bi pretirali, če bi uvrstili Haiti med države v razvoju, kajti haitsko gospodarstvo popolnoma stagnira, prebivalcev pa je vsako leto več, tako da je dežela v bistvu vsako leto minj razvita. In to že dolgo let. Leta 1788. med francosko kolonizacijo, je dežela izvažala letno za 41 milijonov dolarjev, danes izvozi komaj za 32 milijonov do-larjev. Pridelek sladkorja in kave se vsako leto manjša, prebivalcev pa je danes že štol milijone, in od tega večina brez vsake izobrazbe. Ameriška vlada je sicer štipendirala večje število učiteljev, toda haitska vlada jih ni imela s čim plačati in jih je poslala v Kongo, da bi tamkaj poučevali nepismene. Ameriška vlada tudi skrbi za haitski državni proračun. V republiki Haiti ima vskado zemljo, toda le majhen košček, tako da so vse obdelovalne površine silno razdrobljene, pridelek pa temu ustrezen. Nemara je ta razdrobljenost zemlje po- f Tonton-macoute pred predsednikovo palačo vezana z mentaliteto nekdanjih sužnjev, ki vidijo samostojnost predvsem v zemljiški posesti — pač po vzoru svojih nekdanjih gospodarjev. Agrarna reforma pred nekaj desetletji jim je pri njihovem »kompleksu« šla na roko, toda v tem primeru je močno škodovala gospodarstvu. Duvalier ne izbira sredstev, kadar hoče priti do denarja, to pa je precej pogosto. Tako je 1961. leta izjavil, da ne bo glasoval za izključitev Kube iz OAD, ko pa so mu Američani plačali čedno vsoto dolarjev, je brez pomisleka pristal. Duvalier je sprt skoraj z vsemi ambasadami. Izgnal je že nekaj ameriških, venezuelskih, čilskih, britanskih in drugih ambasadorjev, da ne govorimo o diplomatih nižjega ranga. Izgnal je tudi nekaj škofov in drugih cerkvenih funkcionarjev. Naj. več sporov je imel z ZDA, toda kradena karikatur P k 4 i< 1% a Sl prepričan, da sem edina tvoja resnična ljubezen? Washington ga kljub temu ni popolnoma zapustil, kajti — kot kaže — doslej še niso našli ne načina, da bi vrgli Duvaliera, niti še nimajo zanj (za Washing-ton) ustrezne zamenjave. Bilo je že več poskusov, da bi vrgli »Papa doca«, vendar so doslej še vsi propadli. Pred leti so begunci že zavzeli eno izmed vojašnic in prisilili Duvaliera, da jo je pobrisal v tujino, vendar so haitski črnci nastopili v obrambo diktatorju in poklali upornike. Uporniki, gverilci, prihajajo večinoma iz sosedne Dominikanske republike, ki je v hudem sporu z Duvaiierom. Vprašanje je, komu pravzaprav koristi Duvalierova absolutna diktatura, ki naj bi uradno trajala osem mesecev. Intelektualci so v izgnanstvu, vlada nima nikakršnega načrta za rešitev gospodarskih, socialnih in kulturnih problemov dežele, prav tako pa tudi ne ljudi, ki bi znali sestaviti in uresničiti tak program. Frangois Duvalier pravzaprav sploh ni na oblasti zato, da bi vladal. To je diktatura brez cilja, diktatura zaradi diktature. IME JE SRAMOTA Vse se je začelo, ko ko vaščani vasi Gladujoče protestirali, da nikakor to niso. »Zakaj naj hi uspeftna kolhozna vas imela tako sramotno ime?« so vprašali v lokalnem časopisu. »Zlasti še na večer pred 50. obletnico oktobrske revolucije? Taka imena spominjajo na preteklost, ki smo jo premagali. In takih Imen je še vse polno!« In res jih je bilo. Samo v Beli Rusiji je bilo okrog; 320 vasi, z imeni kot: Brez strehe, Blatna vas. Umazanija, Ognojek, Hudičeva vas in Žalost (Imena datirajo še iz carskih časov, in v njih odseva tisti ruski obešenjaški humor, ki ga je Nikolaj Gogolj označil za: »smeh, ki ga svet vidi, in solze, ki Jih svet ne vidi«). Tudi taka vas je, ki se imenuje Rilec in druga: Žito na nogi. V Finskem okrožju pa: Brez kruha, Mršavost, Lačni in Suhi. Toda pred tedni so vsa ta imena spremenili. Po sklepu Vrhovnega sovjeta Beloruske sovjetske socialistične republike so ta sramotna imena nadomestili z imeni, ki označujejo blaginjo, upanja in socialistični realizem. Med imeni, ki so že upoštevana v vseh sovjetskih zemljevidih in turističnih priročnikih, so tudi taka: Ve-selje. Jagodna pot. Smrekov gozd pa Prijateljstvo, Češnjev vrt in Bleščeči žar. POZABLJENI UPORNIK Hite Je udobna, vendar sorazmerno skromna. Vsako Jutro pride neka žena iz hišo na vrt, zaliva rože ln očisti grede plevela. V prvem nadstropju je za nekim zastorom videti senco človeka, Id neutrujeoo piše. Skoraj nikoli se ne prikaže iz hiše. Vse to se dogaja približno sto kilometrov ven iz Sao Paola, gospodarske prestolnice Brazilije. Dežela se Imenuje Okmpalnas Ooma. Mož se Imenuje Georgee Bidault. Pred dvajsetimi leti )e v pariškem H6tel de ville sprejeti de Gaulla: takrat je bil Sef notranjega odpora, ki Je pričakal v Parizu šefa svobodne Francije. Potem Je bil francoski premier in zunanji minister, nato pa Aef političnega vodstva OAS. Danes pa ni nič. V Braziliji uživa samo pravico do azila, pri tem pa so mu uradno prepovedali, da bi se naselil v Rio de Janeiru ali v Sao Paolu. Potrebna je bila obletnica osvoboditve Pariza, da so •e Južnoameriški novinarji začeli ukvarjati z njim in da so Izvabili iz njega grenke izjave o nehvaležnosti predsednika de Gaulla do vseh tistih, »ki so mu pomagali«. Bidault je prišel v Brazilijo marca 1963. Odnosi med Francijo ln Brazilijo so si takrat ravno dobro opomogli po »vojni Jastogov« ln tedanji brazilski predsednik Goulart ni imel niti najmanjšega namena, da bi franoosko-brazdlske odnose kakorkoli skalil. Pripravljen je bil sicer sprejeti Georg esa Bidaulta, vendar pod pogojem, da se naseli na kakšni kmetiji v državi Minas Gerais. Bidault nd Imel izbire. V Franclji ga je iskala policija, v Nemčiji so ga preganjali in nd mu preostalo drugega, kot da Je sprejel Goulartove pogoje. Prepotoval je vso Brazilijo, da Je našel na pol zapuščeno kmetijo, vendar se nd mogel dogovorita z lastnikom. Vrnil se Je h Goulartu in ga prosil, naj mu pove, kje naj navsezadnje le pristane. Poslali so ga v Campainas Ooma. Bidault pride iz hiše samo takrat, ko gre k zobozdravniku: bednih ima sedemnajst zob. Ves ostali čas pa piše spomine, celo knjigo spominov. Nihče ne ve, s čim se Bidault preživlja. Drži pa. da porabi le malo denarja. In najnovejše razočaranje za nekdanjega predsednika nacionalnega protinemškega odpora: pred tedni Je Georgcs Bidault zaprosil franooske oblasti, naj mu izdajo nravstveno spričevalo, ki ga je takrat potreboval. Prošnjo so mu zavrnili na osnovi nekega člena konzularne uredbe iz 1944. leta; člen se nanaša na tiste Francoze, ki so izdali domovino. Pod členom Iz 1944. leta stoji podpis Georgesa Bidaulta. Kljukasti kriz v najnovejši zgodovini Prestolnica fašizma Nacizem ni umrl s Hitlerjem. FOhrerjev apokaliptični konec ni pokopal želja in upanja vseh tistih, ki želijo biti gospodarji sveta. Nacisti se še vedno s slepo vztrajnostjo pripravljajo, da bodo spet p.rišll na oblast. Nova fašistična internacionala je po drugi svetovni vojni razpredla svoje mreže po vsem svetu. In zakaj je na Švedskem »duša« fašistične internacionale? Kako se nacisti bojujejo proti »manjvrednim rasam«? Kakšne so bile zveze med francosko OAS in tajnimi fašističnimi organizacijami? Kakšna je moč neonacizma v »velikih demokracijah«? Po vsem svetu obstajajo fašistične in neonacistične organizacije in gibanja. Vsaka oraani-zacija ima svoj program in svoje politične zamisli. Toda to je nemara manj pomembno kot njihova sla do uničevanju, njihovo nasilje, hotenje, da uničijo vse, kan niso oni sami. »Njih samih« pa je več kot bi si morda smel dovoliti dandanašnji, vsak dan manjši svet. 0 njihovih organizacijah po vsem svetu bomo pisali v našem novem podlistku; povzemamo ga predvsem po knjigi Dennisa Eisenberga »Fašisti in nacisti danes« ki je izšla lani v Parizu. , Nekega dne 1950. leta so se v razkošnem stanovanju rimske četrti Parioll zbrali na tajnem sestanku predstavniki raznih fašističnih in nacističnih gibanj z vsega sveta. Med njimi jih je bilo precej, ki so bili obsojeni ali na smrt ali na dolga leta kaznilnice. Na tem sestanku so hoteli združiti v enotno organizacijo vsa neonacistična in fašistična gibanja, ki so nastala po zlomu Hitlerjeve Nemčije. leto pozneje se je v Malmoju, ki leži na južni švedski obali, izkrcala skupina »turistov« iz Egipta. V resnici so to bili predstav niki Arabish Union, najpomembnejše nacistične organizacije na Srednjem vzhodu. Prihajali so še drugi turisti, prihajale so skrivnostne pisemske pošiljke in v neki dvonadstropni hiši v Malmoju je dobila svojo organizacijsko strukturo in napotke za delo fašistična internacionala. Sekretariat te internacionale je bil naprej v Italiji, potem pa se je iz varnostnih ražlogov moral preseliti v Malmb. Fašistična internacionala pa je takrat dobila ime Evropsko socialno gibanje. Voditelji tega gibanja so se povezali tudi z Zvezo-Evropa — Argentina, ki jo je vodil nekdanji letalski general Hans Rudel, ter s »Skandinaivisk Vaen Kapperhum«; ta je bila pod vodstvom Danca Johana Aliinga, ki je tesno sodeloval z nacistom Johanne-som von Leersom. Po Hitlerjevem padcu se je precejšnjemu številu vodilnih na- cistov posrečilo pobegniti, pri čemer so si pomagali z že davno prej organiziranimi omrežji (na primer Odessa, organizacija es-esovcev). Zatekli so se v Španijo, Argentino in še v nekatere države Latinske Amerike. Vojna je sicer res minila in nekaj nacistov so tudi pobesili, — kljukasti križi kmalu spet pojavili na nemških zido-vih. i-cta 1953 pa so Britanci odkrili v svoji okupacijski coni zaroto, ki jo je vodil doktor Wemer Nauman. Zaplenjeni dokumenti so pričali, da so se zarotniki nameravali polastiti oblasti in postaviti na vsa vodilna mesta v zvezni republiki naciste. ( Ob tem bi lahko omenili tudi stranko generala Ramcka, ne-4 °fr-nT.113 v Prancilii Poujadovo gibanje. Poujade je prav toskimi volitvami spot dvignil svoj glas. Opira se na droo c uurzuazijo, ki jo je povozil vlak gospodarskega razvoja. 19511 ■ leta so se po vsem svetu pojavili kljukasti 7"lprel v Kblnu, oseminštirideset ur pozneje pa tudi že v ^ Švedskem, v Južni Ameriki, Afriki in na Srednjem vznoa . o je bil nov dokaz, da se nacizem vznemirljivo širi. . 19fil- leta so se v strogi tajnosti sestali v Madridu neonacističnega gibanja: Skorzeny, DegreHe, Rudel ®*nov svetovne neonacistične smetane. Kakor piše v sv°ji knjigi »Fašisti in nacisti danes«, so na t®m 1011 Sklenili, da bodo svoj glavni štab preselili iz Ar- gentine na Irsko. S kapitalom, kd so ga imeli, so to zlahka uredili najprej pri finančnih, nato pa še pri političnih krogih na Irskem. Vendar je bili na Irskem samo operativni štab, politična glava je še vedno ostala v Mailmbju. Ob kongresu 1950. leta v Malmoju je fašistična internacionala združevala poglavitna nacistična gibanja v ZR Nemčiji, Italiji, Španiji, Avstriji, Franciji, na švedskem in Madžarskem (begunci). V predsedstvu so takrat bili švedski »totalitaristični poet« Per Engdahl, bivši francoski univerzitetni profesor Maurice Barde-che, ki je predstavljal »Odbor za koordinacijo francoskih nacionalnih sil«, in Heinz Priester, nektianji esesovski oficir, eden izmed šefov »Hitlerjugend« ter član »Deutsche soziale Bevvegung«. Kljub navidezni enotnosti v fašistični internacionali delita to črno organizacijo dve bistveno različni težnji. Gre bolj za boj dveh generacij kot za načelne razlike: na eni strani stari nacisti, ki se niso mogli ločiti od svojega čredo, na drugi strani mladi ljudje, ki so v nasilju in v misticizmu nadčloveka iskali zdravilo za smrtno zdolgočasenost, ki jih je razjedala in uničevala. Za prve je bil Hitler najvišja resnica (tudi za Maurica Bardecha in 0 za Osvvalda Mosleya, ki sta poskušala potopiti v pozabo svoj antisemitizem in ga nadomestiti z antikomunizmom). Drugi (Co-lin Jardlin v Veliki Britaniji, Oredsons na Danskem, Rockvvel v ZDA) pa so poskušali osvežiti in pomladiti hitlerjevske tradicije in so goreči rasisti. Za njih je sovražno vse od črnega in židovskega do komunističnega. In ta druga struja privlači mlade. Zato so tudi očitno nevarnejši kot struje starejših, ki predvsem san jari o »nekdanjih zlatih časih«. Dve leti po kongresu v Malmoju se je iz vodstva odcepila skupina mladih fašistov iz ZR Nemčije, Italije, Franclje in Švice in ustanovila »Evropski urad za zvezo«. Ta organizacija se je potem povezala s turškimi in iranskimi nacionalisti, s faHamgisti, z radikalnim krilom Italijanskega socialnega gibanja in z ame riško »National Renaissance Party». Priester je bil tudi v Madridu, kjer se je sestal s šefi nekdanje »Modre divizije«. Bilo je več poskusov, da bi spet utrdili enotnost organizacije. Tako je 1953. leta naistalo v Parizu Evropsko ljudsko gibanje, \ katerega cilj je bila »rešitev krščanske civilizacije pred židov-stvom, komunizmom in prostozidairistvam«. Več kot šestdeset predstavnikov iz ZDA, ZR Nemčije, Italije, Velike Britanije, Španije, Belgije, Portugalske, Švice in Argentine je prepevalo nacistične pesmi in se odločilo, da bosta Internacionala in »Evropski urad za zveze« delala složno. Vendar prihaja danes vodilna težnja iz MailmdJa. Ta organizacija sistematično pripravlja prebujenje i fašističnih in nacističnih sil po vsem svetu. Prihodnjič: NACISTIČNE ORGANIZACIJE NA SVEDSKEM niMfflBiiiiHiiiiiniHimiimHiniiiiinnnimiiinimiTmnimiiiitiimiiiiiiii TT 1. SEPTEMBER 19M ( \ NAIVNOSTI Vsak šolarček ve, da je voda tekoča. Da jo uporabljamo za pitje, pranje, umivanje. No, da pomeni tudi zaslužek, tega pa najbrž ne ve sleherni državljan. V puščavi so včasih pripravljeni tudi na najhujši zločin. — samo zaradi kaplje vode ... Sploh je voda alfa in omega življenja. Vsaka voda. Mineralna še posebno. Toda mineralna je predvsem — posel. »Kšeft«. Zaslužek. Da bi čašo mineralne vode pobliže pogledali, jo pravzaprav spili do dna, smo obiskali oba najbolj znana slovenska vrelca, pri čemer smo iz beležnice iztrgali za naše bralce naslednje zapiske... Zares, malo je krajev, ki bi jih narava obdarila s tolikim bogastvom in s tolikšno lepoto, kot je obdarila Rogaško Slatino. Neizmerno bogastvo je v vrelcih mineralne vode, ki dan in noč, stoletje za stoletjem kipi iz zemlje in daje človeštvu ljubo zdravje. Od kdaj vre kristalno čista mineralna voda, nihče ne ve natanko. Usoda vrelcev je dolga stoletja zavita v neprodirno meglo. Sele v drugi polovici sedemnajstega stoletja se je naglo razširil glas o zdravilni moči rogaške mineralne vode. Govorice o tem so se širile ne le po takratni Avstriji, marveč tudi po drugih evropskih državah. Dober glas o vodi je prav kmalu našel tudi ljudi, ki so s tem naravnim zakladom hoteli naglo obogateti. Mineralna voda je tekla zastonj le do pipe. Naprej pa samo za denar. Tudi dandanes ne teče zastonj ... Niti »Tempelj« niti »Styria« niti »Do-nat« ... Čeprav ne tečejo več zastonj, tečejo razen tega še zelo počasi. — Hja, zakaj je premalo mineralne vode? Potrebe so dvakrat večje, — je prijazno pojasnila Bronislava Resnik, ki skrbi za to, da je moč kupiti to slatino v vsakem kraju širom po državi. — V normalnih okoliščinah napolnimo v dveh izmenah, se pravi v šestnajstih urah, petdeset tisoč steklenic. Vendar doslej niso bile okoliščine povsem normalne. Vrelci sicer dajejo konstantno količino vode. Toliko na dan je priteče in — konec. Toda dobro vam je znan problem pomanjkanja steklenic, ki jih je vse leto primanjkovalo ... 2e spomladi smo sklenili pogodbe za uvoz treh milijonov steklenic, a smo jih doslej dobili le 916.980. Pravzaprav dobivamo steklenice šele zdaj, ko je dejansko konec sezone. Povpraševanje na tržišču po mineralni vodi pa je bilo v kritičnih poletnih mesecih še toliko večje, ker tudi v Slatini Radenci niso imeli steklenic. PREJ - VODE DOVOLJ, ZDAJ - PREMALO Ne gre za to, da je vode primanjkovalo. Iz vrelcev so jo pridobivali vse leto enako. Toda v začetku je primanjkovalo steklenic, vode iz vrelcev pa je bilo več kot dovolj. Le na tržišču je ni bilo. —Zdaj, ko je steklenic dovolj (žal, skoraj ob koncu sezone!), pa nam vode primanjkuje in ne moremo napolniti toliko steklenic vsak dan, kolikor bi jih lahko še zmeraj prodali, Ni pomoči — na dan lahko napolnimo le petdeset tisoč steklenic. Nič več in nič manj! — je dejala sobesednica. — Z rekonstrukcijo ni mogoče povečati proizvodnje? — Pred tremi leti smo znova kaptirali vrelišča in tako dosegli večjo proizvodnjo. Oglejte si nekaj številk: še pred tremi leti smo napolnili 7,300.000 steklenic vse leto, letos pa že deset milijonov, kolikor smo tudi planirali. Iz pogovora je bilo torej razvidno, da so pomanjkanju slatine na tržišču botrovale predvsem objektivne okoliščine in da prihodnje leto takega pomanjkanja bržkone ne bo več. Domače steklarne so obljubile, da bo steklenic dovolj ... In ker je rogaška slatina vir zdravja, ki si ga tako vsi želimo, smo besedo zasukali še na ceno tega »zdravja«. Na splošno vemo namreč, da to »zdravje« ni prav nič poceni in da je tu in tam celo dražje od vina, čeprav prihaja iz zemlje popolnoma zastonj. V hotelu »Palače« v Crikvenici, na primer, velja ogledalo Med sovjetskimi založbami pa najbolj izstopa Nova,ja knjigaja. (TT, 25. avg. — »Ali ljubite Brahmsa?« ) »Nova,ja knjigaja« zveni sicer lepo rusko, toda edina sovjetska založba, ki pošilja plošče na tuja tržišča, se imenuje »Meždunarodnaja kniga«. Zveza nemških ovčarskih psov v Augsburgu je protestirala pri distribucijskem filmskem podjetju v Miinchnu proti prikazovanju švedskega filma »491«. Kakor je sporočila Zveza nemških ovčarskih psov, so protestirali proti tistim scenam v filmu, v kateri psi »onečistujejo naravo«. (Nedeljski dnevnik, 23. avgusta — »Film in še kaj«) Nemški psi očitno zelo pogosto zahajajo v kino, da so tako na tekočem z vsehino, in da lahko potem preko svoje zveze protestirajo proti filmom, ki žalijo njihovo pasje dostojanstvo. * Tedy Renaud — Dovolj je bilo hlač in razmršenih las. Tedy Renaud, veliki aranžer in človek. (Nedeljski dnevnik, 23. avgusta — »Glasbena skrinja«) Tedy Reno je Tržačan. Ni mu jasno, zakaj bi pisal svoj priimek po francosko. kot hočejo nekateri v Ljubljani. liter »Donata« nič več in nič manj kot tristo dinarjev! Zakaj je slatina iz Rogaške tako draga? — Ja, na to vam jaz ne morem odgovoriti, ker nisem za to pristojna. Povem vam le lahko, da prodamo steklenico »Donata« po triintrideset dinarjev, steklenico »Templja« pa po osemindvajset dinarjev. Oboje velja v primeru, če pridejo kupci z lastnimi prevoznimi sredstvi iskat vodo k nam. V Rogaško Slatino. — Kako pa to, da jo moramo v Ljubljani v trgovinah plačevati po šestdeset dinarjev, v gostiščih pa po sto in več dinarjev za liter? — V Ljubljano jo dostavljamo grosistični trgovini, upoštevaje prevozne stroške, po 41,5 dinarja. Naprej pa vsak pristavi svoj piskrček ... Večinoma dostavljamo sami in le kaka desetina kupcev se sama’ oglasi v naši polnilnici. Oprostite, ne vem pa, .zakaj jo vi pijete po sto in več dinarjev za liter, če jo mi prodajamo po triintrideset, — je skomignila z rameni tovarišica Resnikova. - — Dobro, če so vaši proizvajalni stroški triintrideset dinarjev in jih, kot pravite, res ni moč zmanjšati, potem povejte, kolikokrat ste že podražili vašo slatino? — Prvega januarja smo jo podražili v dogovoru s Slatino Radenci. Radenci so jo zdaj ponovno podražili, mi je še nismo, ampak verjetno jo bomo tudi mi. — Mar zato, ker so jo v Slatini Radenci? — Ne, saj veste, osebni dohodki so se povečali, električna energija in premog Sta dražja, saj se vse draži. Drugače pa imamo vse enako urejeno kot v Radencih ... — Za koliko jo boste podražili? — Mislim, da za dva dinarja pri litru. TRI SRCA V STEKLENICAH ». . . Naj ta huSi vrag je te bia gda blo glažov ne voda pa je v zemljo tekla kon pa te naj gre. Te na veko kleli vsi smo kak je zlodji to či glažut zadosti momo ke te glaži so?...« Tako je zapel ostrico neznani kronist v »Radenskem vestniku«, glasilu delovnega, kolektiva Slatina Radenci, in tako rekoč že odgovoril na vprašanje: Zakaj je na tržišču pomanjkanje mineralne vode? Slatina Radenci je namreč drugi kraj, kamor nas je vodila pot. To zdravilišče, ki je znano v svetu po tem, da zdravi bolezni srca in ožilja, torej tistih bolezni, zaradi katerih umre največ ljudi. V tem kraju je v premeru dveh kilometrov daleč naokrog pod zemljo velika kemična »tovarna«, ki daje izvrstno mineralno vodo in praktično čisti C02. To je zdravilišče in tu so izvori mineralne vode, ki teče iz vrelcev naravnost v kopalne kadi... in steklenice. V steklenice, ki so si ustvarile renome in ki se same prodajajo brez ponujanja — z znamenjem treh rdečih src. Bolj so kupci povpraševali po tej mineralni vodi, manj je je bilo. — Vzrok je znan: steklenice pač! — je ljubko pojasnjevala šefinja prodaje tovarišica Manja Mlinarič. — Pravočasno smo podpisali pogodbe za uvoz steklenic, le-teh pa ni in ni bilo. Stvar se šele zdaj, ko se bližamo koncu sezone, polagoma normalizira in dobivamo steklenice predvsem iz Bolgarije, Italije in Vzhodne Nemčije. Zelene steklenice namreč, take, v kakršnih bi morali vse doslej tudi vedno polniti slatino, a, kot rečeno, zaradi pomanjkanja smo uporabili vsakršne steklenice, če smo jih le dobili! Letos so se vsi proizvajalci mineralnih vod znašli v izredno težavnih pogojih, saj ni bilo dovolj embalaže, povpraševanje po mineralni vodi pa je bilo nenavadno veliko. Večje kot prejšnja leta! V tem boju za steklenice so posamezni proizvajalci različno ukrepali. Pomanjkanje steklenic je privedlo do lova za njimi, kajti kdor jih je več dobil, jih je lahko več napolnil in več prodal. Na tržišču je bilo čutiti nelojalno konkurenco, ki pa včasih sploh ne bi bila potrebna in so imeli koristi od’ tpga le odjemalci. Zato so letos uresničili prastaro idejo o sodelovanju med proizvajalci mineralne vode. Enaki problemi na tržišču in v tehničnem pogledu so odprli vrata, za katerimi so se doslej proizvajalci skrivali in ljubosumno čuvali svoje »skrivnosti«. Na nedavnem sestanku proizvajalcev Rogaške Slatine, Jamničke in Slatine Radenci so se domenili, da bodo poslej organizirano sodelovali in reševali skupne probleme. Sklepi tega dogovora o sodelovanju bodo moralno obvezovali vse tri partnerje. Na prvem sestanku so se že dogovorili, da bodo izdelovali enotne gajbice za steklenice in da bodo stremeli k uvedbi »JUS« standarda za steklenice in gajbice, kajti uvožene steklenice so prišle z drugačnimi dimenzijami pa tudi steklarni v Straži' in v Paračinu izdelujeta vsaka drugačne oblike steklenic. To pa onemogoča tekočo avtomatizirano proizvodnjo. Kar zadeva cene in prodajo, niso sprejeli še nobenih sklepov in se bodo bržčas o tem pomenili jeseni. Vedo samo to, da se to, kar se je dogajalo letos, ne sme več ponoviti! Mineralna voda ni slana, le cena je slana Proizvajalci ne smejo biti pod vplivom odjemalcev, ki so izkoriščali konkurenčni boj med posameznimi proizvajalci mineralnih vod, saj mineralne vode ni težko prodati, ker je povpraševanje veliko. V tem konkurenčnem boju so namreč proizvajalci nasedali posameznim kupcem, ki so izjavljali, češ da ta in ta proizvajalec mineralne vode nudi take in take pogoje. In čeprav to ni)bilo res, so nasedali in dajali kupcem razne olajšave. Proizvajalci se torej o cenah niso menili. Mi pa nismo mogli mimo njih. Kot rogaška je tudi' radenska mineralna voda s povsem drugim zdravilnim učinkom in drugačnimi cenami. Petega avgusta so ceno radenske slatine povečali za dva dinarja, tako da zdaj stane dvaintrideset dinarjev, seveda, če jo pridete iskat v Radence. Toda v Radencih so uvedli drugačno prakso. Kupce so glede na oddaljenost področno razdelili in jim dostavljajo mineralno vodo z vlakom ali pa pretežno s kamioni po različnih cenah. Tako ljubljanska »Prehrana«, ki je med največjimi odjemalci, dobiva steklenico radenske mineralne vode po 44,9 dinarja. Od tod dalje pa je pot do potrošnika povezana z vsemi peripetijami, ki jih doživljajo tudi drugi artikli. — Ne, radenska ni draga! Vsaj pri nas ne! — je dala piko na i pogovoru tovarišica Mlinaričeva in pribila, da je kvaliteta radenske vode prav takšna, kot je bila in da se motijo tisti, ki menijo, da pločevinasti zamaški prepuščajo dragoceni CO,. 'Nasprotno, praksa je pokazala, da je prav zaradi takih zamaškov obstojnost mineralne vode ne le tri mesece, marveč pol leta, kar so tudi predlagali pristojnim sanitarnim organom. — Tako bi lahko mnogo laže delali, delali na zalogo in potlej radenske v največji sezoni, se pravi poleti, ne bi primanjkovalo. Sto petdeset tisoč steklenic, kolikor jih lahko napolnimo v enem dnevu, tudi ni majhno število ... ' ■ XXX Takole smo se pomenkovali, napisali vse, kar smo izvedeli, in ugotovili: ne le to, da mineralna voda ne1 teče zastonj, pač pa tudi stroški niso pretirani. Toda — kozarec mineralne vode na mizi, bodisi doma ali v gostišču, je pa vendarle predrag. Ker je tega kriv tisti znani začarani krog na relaciji proizvajalec-trgovec-potrošnik, o čemer je bilo prelitega že toliko tiskarskega črnila, da nas je v temle hipu minila želja, da bi popili kozarec mineralne vode, pa naj bo še tak vir zdravja. Napačno je, kajpada, mnenje, da če že gre »vse gor«, naj se v to verižno reakcijo vključi tudi mineralna voda, čeprav do pipe še vedno priteče iz zemlje — zastonj! EDI HRAUSKV IZTOK AUSEC SERIJA AKCIJSKIH REPORTAŽ -REPORTER jr - VELIKI KOMBINATOR EKSPRES - SLIKE II3 MEH! PRIVATNI FOTOGRAF Po portoroški aleji je vetrič snemal s košatih dreves prve samomorilne liste in brskal po urejenih pričeskah raznobarvnih sprehajalk. Ob restavraciji »Jadran«, kjer sc cesta razleze v prostrano ploščad s pomolom portoroškega pristanišča, je nekdo nadlegoval defile sprehajalcev. Pravzaprav ga niti ni nadlegoval, bil je fotograf z aparatom na trinožnem stojalu. — želite nepozabno sliko z morja?.., Wiin-schen Sie fotographieren? Ekspres fotograf, slike v treh dneh! Ljudje so hodili gor in dol. In on tudi. Potem >se je zaustavil ob njem plečat fant z manj plečatim dekletom. Odšli so skupaj proti pomolu, fant In dekle sta se prijela za roko, z morjem v ozadju, in s kalodontnim nasmeškom strmela v fotografa, ki si je vrgel čez glavo črno cunjo, in rekel: še malo v desno, še malo hop ... pozor ... KLIK ... Hvala lepa! Potem je fotograf potegnil iz *ePa oštevilčen blok, odtrgal listek in dal fantu. — Pesto dinarjev plačila prosim vnaprej. Slike vam pošljem v treh dneh. Naslov? Fant pove, plača, zapišem si naslov in odtrgan listek skrbno spravi v denarnico. — Pošljem vam šest slik 6 krat 12 ekstra hart, Efka brom. V redu. Po prejemu Se doplačate razliko. Fotograf s ščetinastimi brčicami pod nosom se vljudno nasmehne .. Sc priporočam! ... In se razidejo. To sta bili prvi žrtvi privatnega fotografa — velikega kombinatorja. . . — Ovekovečite se za vse življenje. Ekspres fotograf! Vse je bilo pristno, samo brki ne. Bili so nalepljeni, brki namreč, in n vročim poletnega dne so me krepko ščegetali pod nosom. Imel sem tri-nožno stojalo, s fotoaparatom brez filma in za sto dinarjev kupljen oštevilčen blok v Državni založbi, odtrgane listke pa sem potem prodajal puhlim recitativom o visoko kvalitetnih povečavah po petsto dinarjev. Dobra kupčija! Niti ni bila tako dobra. Boljša je bila v zamisli, boljša v teoriji kot pa v praksi, v poplavi fotoaparatov uslužni fotografi niso več kaj prida upoštevane osebnosti in Ostap Bender bi zanesljivo brž precenil neugoden položaj ter ugotovil, da petstodinarsko fotografiranje zares ni vredno velikega kombinatorja. Toda služba je služba in vztrajal sem do konca osemurnega delavnika. Hodil sem s trinožnim stativom in aparatom po glavni cesti Portoroža in turiste, izletnike, kopalce, tuje in naše državljane silil k fotografiranju. — Ekspres fotograf, slike v treh dneh! Ovekovečite svoj dopust na morju. Se bomo slikali? sem silil v štiričlansko družinico, ko so ravno odhajali s plaže. —Imamo svoj aparat! je samozavestno rekla boljša polovica, ki jo je bilo za dve tretjini. —Na koliko pa daste blendo? — me je vprašal enotretjinski glavar in potegnil iz torbe neko trijursko kamero. — Kakšen film pa imate? vprašam in razmišljam, če ne bi začel raje prodajati fotonasvete. Servis za fotonasvete! — Celuloidast, odgovori glavar. — A tako? Tak pa je najboljši. Potem lahko pa kar brez blende slikate! rečem smrtno resno. Čez čas, ko sem zaman oblajal že kakšnih dvajset mimoidočih, se mi nasmehne gospa bolj srednjih let. — A lahko ob morju? — vljudno vpraša in pokaže proti pomolu. — Lahko, seveda gospa. Potem se počeše, tristokrat pogleda v majhno ogledalo in že zdavnaj pripravljen čepim za stativom. — Mislite, da greva skupaj, jaz in morje? — Hja, — rečem čez čas. — če hočete, lahko slikam samo morje. Potem zapihlja vetrček in lahno privzdigne pobarvane kodre in gospa se namrdne. — Ah, nič. Zdaj sem pa že skuštrana, — je jezno rekla in odšla. Ta je pa lepa! n Bil sem ob stranko in ob petsto din. Bolj ob petsto din kot ob stranko. Poklic fotografa mi je začel presedati. Klanjaš se ljudem, smehljaš, namesto da bi se oni meni, vabiš pred objektiv, oni pa nič. Reši me neki sindikalni izlet: zajetna skupina štajersko govorečih sindikalistov se izkrca iz ladje in prihaja po pomolu. Oči se mi zasvetijo. To bo »kšeft«. — Slikat, slikat, spomin z morja, — vpijem tako da se mi skoraj odlepijo brki. — Pa res, dajmo se fotografirat, — reče dekle 3 kitami. In potem pritegne še neki bas: — Ja, ampak kolektivno. — Za kolektive popust, — brž bleknem in sploh ne vem, kakšen naj bi bil ta popust. Sindikalisti se potem strnejo v gučo, sedemnajst jih je bilo, in — KLIK! — Kaj pa zdaj? — vpraša neki fant. Objasnim mu, naj pobere od vsakega po 200 dinarjev, slike pa jim pošljem kar na podjetje. Fant res zbere po 200 dinarjev, napišem mu na oštevilčen listek 3400 dinarjev, kolikor mi jih je dal, in mu še enkrat obljubim: . — Sedemnajst slik dobite že čez tri dni. — Pa glejte, da bodo v redu! — mi še poreko. In jaz jim obljubim (s slabo vestjo), da bo res vse v redu. V preostalem delu akcije sem še tri turiste pregovoril in slikal, potem pa me je čisto zares minilo. Sklenil sem, da ne bom nikdar več fotograf. In pokojni Bender se bo prav gotovo v grobu obrnil. Akcija ni bila v njegovem stilu, saj sem nabral komaj nekaj več kot 5000 dinarjev. In kaj naj napišem ob koncu? Morda le to, da bi ljudje nekolikanj vestneje pogledali potrdilo, ki ga dobe za svoj odšteti denar, in se morda vsaj pozanimali, komu so ga izročili: mene, na primer, sploh nihče ni vprašal niti od kod sem niti kdo sem. P. S. Prejeti denar za neizgotovljene fotografije smo medtem že vrnili prizadetim tovarišem. TONE FORNEZZI 0 V prihodnji številki TT veliki koinbinator Nadzornik številka 1. da je ta problem na splošno zelo pereč, saj zanima številne potrošnike širom po Jugoslaviji. Na podobno vprašanje odgovarja tudi uredništvo beograjskega časopisa »SVET«, ki vam ga tudi posredujemo: Pisec članka najprej navaja tri načine, kako ljudje zamenjujejo čeke za denar, pri čemer imajo večinoma koristi razni razpečevalci in goljufi in pravi, da je takih malverzacij nešteto. Slednjič se sprašuje, tako kot naš bralec, zakaj ni moč dobiti v bankah gotovine namesto čekov. In nadaljuje ... »V Ljubljani so začeli pred časom na splošno veselje potrošnikov dajati gotovinska posojila, ven dar so bili kaznovani, ker so tako kršili pozitivne zvezne predpise... Toda kljub zveznim predpisom obstaja v komunalnih bankah mnenje, da ne bi prišlo do nekih velikih motenj na blagovno-dcnamem tržišču, če bi banke dajale posojila v gotovini, namesto v čekih. Trdijo, da bi bilo to zelo sprejemljivo. — Če bi to sprejeli, bi naše delo močno poenostavili— pravi DUŠAN MRVOŠEVIČ, pomočnik direktorja komunalne banke v Beogradu. — Smo celo močno zainteresirani za to. Ogromno število usluž bencev, ki zdaj delajo na kreditih, bi lahko močno zmanjšali. Tako bi lahko banke poslovale bolj ekonomsko ... Govorjeno je bilo, da bi čeke zamenjali za denar, toda doslej še ni bilo ničesar sklenjenega ...« Naš bralec z Bleda nam je poslal tole pismo: »želel bi Vašega pojasnila, kako je z gotovinskimi posojili pri jugoslovanskih bankah... Osebno sem interesent za nakup hiše, vendar v ta namen, kot mi je znano, banka ne daje posojil. Njega dni je Mestna hranilnica ljubljanska dajala te vrste posojila s 6 % obrestno mero, zdaj pa niti z lastno udeležbo. Menim, da je precej našili državljanov, ki bi se odločili za nakupe nepremičnin, vendar nimajo kreditnih možnosti... Zakaj ni teh možnosti?« Alojz Vovk, Bled, Savska 5 Našemu bralcu — in bržkone še kakemu interesentu — posredujemo naslednji odgovor »Mestne hranilnice ljubljanske«: »Res je, da je naša »Mestna hranilnica« dajala, edina v državi, gotovinski kredit. Toda od 13. oktobra 1961. leta dalje ne daje več. To pa zaradi tega, ker je tedaj izšla nova Uredba o pogojih za najemanje potrošniških kreditov. Ta pa prepoveduje dajanje posojil v gotovini in v tem oziru smo morali, na podlagi prepovedi Centrale narodne banke iz Beograda, tudi prenehati. Dajemo pa še potrošniške kredite v višini devetih plač, s 6 °/o obrestno mero in 1 °/o provizije ter 10 % pologom v gotovini.« Z gotovinskimi posojili je torej tako... Kaže pa, — nrritiTiiiiriiimiiiiiiMiiiiriiniiiiiBiiiiiiiiiiii “—rimanimi ni 1 »m m m, m. Današnji pogledi ha otok Susak NEKOČ IN DANES • V Novigradu - mesto v morju Vzdolž obale Jadranskega morja je znanih precej krajev kt jih je v davnini poplavila voda. Med njimi so Haliaetum pn Izoli, sem spada antični del Umaga, Cisa blizu Rovinja, neznano naselje v Komatih in Se nekatera. S podobno znemeni-tostjo se ponaša tudi Novigrad v Istri. - Za/liTr\ivo je, da se je naselje pri Novigradu imenovalo Kmonia; kar je zelo podobno imenu rimske Ljubljane. Kadar morje miruje je mogoče iz čolna v globini 15 do 20 metrov videti jate rib, ki se pode po cestah in med hišami potopljene m porušene Emonie. Drznejši potapljači se spuste do te globine m nekateri trde, da je nekaj hiš še kar dobro ohranjenih. v preteklih letih so športni potapljači privlekli na dan iz stare Emonie razne predmete, ki so bili last prebivalcev. Mnogi med njimi imajo veliko zgodovinsko in arheološko vrednost. Ker y Novigradu nimajo muzeja, hranijo starine v ograjenem prostoru blizu cerkve. Pred leti so tuji turisti v Novigradu prav. radi kupovali amfore m druge antikvitete in jih odnašali iz države kot »spomine«. Zdaj je taka trgovina prepovedana. Pohvalno je. da so patronat nad antičnimi predmeti iz morja prevzeli dijaki mestne osemletke, ki jih skrbno zbirajo, čistijo in shranjujejo. Nevsakdanji naš poklic vsakdanji Pravijo ji kar Anca. Stara je blizu sedemdeset let in je že petinpetdeset let planšarica. V svojem življenju je namolzla skoraj milijon litrov mleka. Prvič je šla na planine s kravami že leta 1908, ko je bila Anca enajstletno dekletce. Z njimi je oblezla vse planine okoli srednje vasi v Bohinju, kjer je Anca doma. Anca je preživela kaj bridko mladost; premnogokrat ni bilo doma niti za sol, in sok iz razredčenega mleka ji Je bila vsakodnevna hrana. Da, hudi časi! Sladko mleko, surovo maslo in vse od mleka je šlo za davke in gospodo. Zdaj je Anca na Praprotnici že 40 let in zadnje čase jo daje sapa. Toda še pred nekaj leti! Potegnila je na harmoniko, da je zaplesalo staro in mlado. Pa še bo, je dejala, in da se ne bo dala kar tako. »S kravami je mnogo dela,« je dejala Anca, »hudo je, če kam zaidejo. Tudi po tri dni jih je treba iskati po pokljuških gozdovih in takrat gre vse mleko v izgubo. Da!« Anca je bila že kot otrok vneta za krave in še danes je s svojimi Liskami, Brezami in telički kot ena družina. Ljubkuje jih in se pogovarja z njimi kot z ljudmi, ki razumejo njene težave. »Takole od srede maja do Martinovega živimo pod eho streho in nikoli mi ni dolgčas po dolini,« je dejala Anca in pobožala malega bikca, ki je cingljal s svojim zvončkom, kajti takile bikci in teličke so kot otroci, ki ne ubogajo radi svojih mater in se kaj hitro zgu-/ bijo v pokljuških hostah. Zato pa jim pomaga majhen zvonček, ki mu visi na vratu in opozarja, kje lazi majhen potepinček. »Nekoč smo pasli,tudi koze. Kar okrog trideset jih je bilo v moji čredi. Tudi z njimi so bile težave. V prvi jeseni mi je padla ena v globoko jamo, ki je ostala še od takrat, ko so kopali na Rudnem polju železno rudo. Našla sem jo šele po desetih dneh. Bila je čisto izstradana in ko sem prilezla k njej, se me je oklenila s prednjimi nogami, meketala od radosti in me vso polizala Menda je imela tudi solze v očeh kot jaz in od takrat sva bili največji prijateljici in ni napravila brez mene niti koraka. Ja, ja, tudi živali imajo dušo in v njih je več hvaležnosti kot v ljudeh. MILIJON LITROV MLEKA Huje pa je bilo s kozo, ki je ostala na planini čez zimo. Iskali smo jo in iskali, toda nismo je našli. Toda kako smo se začudili, ko smo prišli na po-mlad zopet na planino. Proti nam je prihajal čuden nestvor. Ves je bil pokrit z dolgo dlako, oči so mu bile skrite globoko pod dlako, da jih skoraj ni bilo videti; gobček pa je zgledni kot usnjena krpa. Sicer pa je bilo živali le kost in koža. Nekaj časa smo strmeli drug v drugega, potem pa se je žival za- fl| g? gruda proti nam; bila ' I ie rmša izgubljena ko- \ - " za! Kako se je žival preživela čez hudo in dolgo zimo, še danes ne vem. Morda je smukala pod snegom — tu na Praprotnici se ga nabere tudi do tri metre — vejice mladih smrek ali pa lubje grmičevja. Pa nam je le ostala naša meka in se po nekaj tednih popravila. Dolga dlaka ji je odpadla, kratka in nežna kot puh, ki ji je zrasla v hudi zimi — kar pri kozah ni v navadi — pod dolgo dlako, se je le počasi spreminjala v navadno dlako. Ko smo šli na jesen zopet v dolino, je hodila ves čas koza prva. Moram reči, da mi v petinpetdesetih letih ni šla v izgubo niti ena žival.« Anca je bila v mladih letih tudi kontrabant. V tistih hudih časih so si pomagali ljudje, kot so vedeli m znali. Zato je morala tudi ona kot mnogi Bohinci z živino čez mejo k Italijanom, ki so čakali kon-trabantarje z lirami, kajti ta reč z Lahi je bila v tistih časih vsakdanja reč. Anca je bila tista, ki je dajala vsem korajžo, posebno mlademu fantu, ki je bil tokrat prvič na tej prepovedani in pregrešni poti. Anca se je nasmehnila m pripovedovala: »Sli smo s Stare Fužine, ki ni daleč od Srednje vasi v Bohinju. Potem smo jo mahnili čez Ukanc in Komno, kamor te danes potegnejo kar z žico, in dalje čez Km Hodili smo ponavadi le ponoči, kajti jugoslovanski in laški graničarji niso poznali šjrnsa Kravam smo privezali na parklje debele krpe, da niso preveč tacale m rogovilile po kamenju. Ko smo lezli čez mejo, mi je srce poskakovalo, da bi bilo treba še njemu takšne krpe. No, pa je šlo le srečno, tudi pot nazaj domov. Toda enk%at so nas Italijani le ujeli. Bili so trije s tistimi hecnimi klobuki in petelinjim perjem Najraje bi se jim smejala, ko so bevskali v nas in nam grozili s tistim pihavnikom, ki je bil bolj podoben puški mojega majhnega nečaka kot pa pravim puškam. To je bilo dobro, da smo se že vračali nazaj v Jugoslavijo, sicer bi bilo lahko še hudo, če bi nas dobiti s kravami Tako so nas pa le za šalo postrašili z arestom v Gorici, doma pa niti vedeli niso, da smo poskusili laški komis in ričet —. Da, to so bili lepi časi, čeprav nas je trla skfb za vsakdanji kruh « Anca je tudi zvesto služila domovini. V Osvobodilno fronto in v AFZ se je vključila že maja meseca 1943. leta. Na planini Praprotnici, kjer je molzla krave, je pridno skrbela za partizane, ki so partizanih po Pokljuki. Dajala jim je hrano in jim bila tudi kurirka. Premnogokrat je bila v kočljivih situacijah, kajti Nemci so vsekakor slutili, da z Anco na Praprotnici ni vse v redu. Zato so njihove patrulje večkrat obiskale Praprotnico in Anco in pozvedovali za partizani. Toda Anca ni niti enkrat videla gošarjev in jih tudi ne mara videti. Toda nekoč so jo Nemci skoraj ujeli. Na seniku Ančinčga stana so spali partizani in Anca je odšla po opravkih v dolino že zjutraj. Ko se je vrnila k svojim kravam in teličkom, je prišla nenadoma jpatrulja zelenih in pobarala Anco, če se kaj klatijo tod okoli banditi Anca pa, oh moj ljubi bog, kje neki in da ona, no, kaj jo pač brigajo ti ljudje, ki strašijo okrog po Pokljuki. Toda v hipu se je spomnila, da je pustila zjutraj na seniku partizane in kdo ve, če še niso odšli. Ko so lezli Nemci na seno, jo je Anca jadrno odkurila, kajti če bi našit Nemci na seniku partizane, potem bi bilo tudi z njo konec. Od daleč je oprezovala, kako se bo iztekla zadeva v njeni hiši; ob tem pa je trepetala, kajti staja bi šla, krave bi Nemci odgnali, njo pa vrgli v gorečo bajto, saj tega ne bi napravili prvič. Toda partizanov m bilo več in Anca je potem še dolgo skrbela za' svoje fante. In najbrž se spomni še marsikateri gorenjski partizan prijazne in vedre Ance. ki planšari letos že petinpetdeseto leto na Praprotnici. In še kakšno leto, pa bo namolzla Anca milijonti liter mleka. Morda se je bo kdo spomnil p Srednji vasi v Bohinju ob tem nevsakdanjem jubileju. MANKO GOLAR I * v. * IM PEŠČENEM OTOKU VAS BRATRANCEV IN SESTRIČEN * OSEM PRIIMKOV 9 OSEMDESET VAGONOV VINA • INJEKCIJE IZ AMERIKE 9 ROŽNI VENEC ZA 50 DINARJEV • FOSIL SE PREBUJA ■w e od daleč sem zaslišal nekakšno mr-mranje. Vzpenjal sem se po zavitih stezah, med obraščenimi grivami proti pokopališču. Mrmranje je naraščalo, postajalo je glasnejše, težko pa bi rekel, da kaj bolj razločno. No, potem sem ju zagledal, dve črni postavi, eno klečečo in eno stoječo na pragu pokopališke kapelice. Od njiju tisto monotono, hitro žebranje, kot ropot dežnih kapljic po leseni strehi. Sedel sem malo stran na obrobni zidec. Pokopališče je tudi neke vrste turistična za nimivost. Mnogo ima povedati tistemu, ki ima potrpljenje brati. Zatopil sem se v bele, čedne, kar bogate nagrobnike in njihove napise. »Za pokojnega Antuna, onoga, kteri se je oženil z Marijo Busanič, oče naš ...« sem nenadoma razločil tisto monotono žebranje, tekoče in hitro, brez misli in brez odmeva. A nehote je v meni nekako odmevalo. Bleščava poletnega opoldneva na samotnem pokopališču na zgubljenem otoku in dve stari črni ženi, ki molita za pokojnega Antuna. Kdo je bil? Njun znanec, sosed, sorodnik? Najbrž bo zadnje. Susak je otok ali, če hočete, vas sorodnikov, pretežno bratrancev in sestričen. Vsi so v sorodu: že stoletja se ženijo samo med seboj. Okoli in okoli so bili obdani od italijanskega življa, v obalni Istri, na Cresu in Lošinju, pa so se zaprli in se ženili samo med seboj. Okoličani zmajujejo z glavami, češ, to ni dobro. Znanstveniki govorijo o degeneraciji, a dokazati je vsaj doslej v kaj posebni meri ni bilo mogoče. »Za Franka Morina, onoga, koji je došal iz Amerike po Ženu, oče naš . . .« Počasi se Susak odpira. Ljudje odhajajo, doma premalo iztržijo za vino. Odhajajo seveda moški — v vsej vasi ne najdeš zdravega moškega med osemnajstim in petdesetim letom! Amerika kliče, žvenketa z dolarji in obljublja lažje ali pa 'vsaj bolj snažno delo kot je kopanje vinogradov, škropljenje, neskončna hoja navkreber po vijugavih ste-zah, ki jih ruši dež in pometa veter. Ampak svet jih še ni pokvaril, še vedno se vračajo domov po svoje sestrične in se z njimi ženijo — navada je še vedno močna. Se vedno pošiljajo dolarje in zdaj pravijo domačini — v zadnjih štirih, petih letih se jih je baje odselilo okrog tristo -r- da preostanek živi od Amerike. Cisto res to ni, nekaj vržejo tudi turisti, ki so zasedli Qpušče-ne, zelo snažne hiše in nekaj malega vina, ki ga znosijo dekleta na glavi iz zgornjega zaselka kilometer daleč v pristan na ladjo. Ampak močne injekcije pa le prihajajo od sorodnikov v Ameriki. Pošiljajo tudi denar za molitve za njihove rojake. Sami ne zmorejo moliti in kdo ve, če bi molitev v Ameriki za pokojnega, ki počiva na majhnem pokopališču na Susku, veljala ravno toliko, kot če molijo doma? Zakaj pa imajo doma kup starih žensk, ki nimajo drugega dela? Pa so si postavile tarifo in zdaj molijo za denar, ki prihaja iz Amerike. Trije rožni venci -t- 150 dinarjev in toliko in toliko odpustka. Naj bo, ker je za sorodnike . , Vsaj duševne ne. Res, da je menda vsak četrti potomec v petem ali šestem rodu iz takega zakona med sorodnikoma sterilen — tako so vsaj dokazovali na Susku. Res je, da najdeš na vsem otoku nekako štiri glavne tipe ljudi in da so vsi tem podobni. Res je, da je na celem otoku vsega osem priimkov in en doseljenski iz Cresa. Toda ti Pičiniči, Busamdči, Skrivaniči, Mirkoviči, Matešiči, Hrončiči, Morini in Tarabokje so nasploh bistri ljudje. Mnogi navigajo (plovejo) na naših ladjah in nekateri so postali natakarji in kuharji na italijanskih potniških preko oceankah. Tudi za kupčijo so izredno na darjeni: v Malem Lošinju lahko pijete susač ko vino po 140, na Susku vam ga prodajo po 250! Tok misli spet pretrga ubrano žuborenje molitve, ki ga je premišljevanje doslej kar zaglušilo. Starki pogledujeta proti meni — kar berem njune misli: »Kaj išče tukaj ta tujec?« Ampak tok enoličnega ponavljanja vedno istih stavkov se ne pretrga. »Za Franeta, onoga, koji je kupil vino grad od Mare Tarabokja, oče naš ...« Treba je posebej povedati, s čimerkoli značilnim označiti človeka, ki ga imata v mi slih, gospod bog bi se lahko zmotil, pa pri štel molitve nepravemu v dobro ... Tako pa gre prav za tega Franeta, ki je kupil vino grad... Pravzaprav po naše to ne bi bil niti vinograd. Majhna krpa zemlje, takole morda 10 krat 10 metrov, na dveh straneh škarpa navzdol, na eni škarpa nav zgor in na eni visoka, ozka, iz mivke izse kana griva, porasla s trstičjem. Ves otok je iz mivke, do trideset metrov visoko nalože ne na skalni podlagi, ki ga varuje pred lač nimi, mokrimi čeljustmi morja. V to mivki so v stoletjih vhodile človeške noge ozki steze, jesenska deževja so jih poglabljala ta ko, da hodiš danes ponekod po stezi, na kateri bi se dva komaj srečala, kot po dnu nekakšnega kanjona s šest, pa tudi osem metrov visokimi stenami. Na robovih, viso ko nad stezo, pa so miniaturna polja, prav zaprav vinogradi. Na mivki trta čudovito uspeva — pa tudi vse drugo, le da drugega skoraj ne sadijo. Drevja, če izvzamemo ne kaj cimbor in češpelj, ni. Razen za trto je tu raj tudi za melone in lubenice. Ampak vse je tako rekoč v trtini senci. Susak je znan pč vinu in v gospodarskem pogledu po ni čemer drugem! Saj niti rib ne znajo kaj prida pripraviti, pa so otočani! Ampak zato je 80 vagonov njihovega vina njihov ponos in odlična reklama. Kako bi šele bilo, če bi ga pridelali kot pred vojno — tudi po 120 vagonov! Pogledal sem proti starkama. Ena je prav kar vstala in kar presenetilo me je: bila je v kratkem krilu do kolen! Potem sem zvedel, da ima šele 60 let. Njihova noša Je za naše pojme morda malo šaljiva, ampak je po svoje slikovita. Nosijo, razen najstarejših kratka krila, ob praznikih na široko podložena s številnimi spodnjimi krili, bele sraj ce in prek njih tesno opete bele ali sive oprsnike z mnogimi gumbi, ter na glavi obvezne rute. Lase imajo spletene v nešteto majhnih, tenkih kitk. Ko se dekle porodi in kot žena že pokoplje kakšnega sorodnika ali celo sina, potem obleče enako, le da črno nošo in jo nosi vse do smrti. Moški nima ji. posebne noše. ... Kar na hitro sem ju, takole izpod roke, fotografiral. Opazili sta menda malo prepozno in sta se zmedli. Ampak to sem lahko ugotovil samo po pogledih in kretnjah. Molitev je tekla brez prestanka, monotono kot drdranje stroja, naprej. »Sveta Marija, mati božja . . .« drobita glasova refrene, ki se kaj malo razlikujejo od naših. A to velja le za molitve. Drugače jih je kar težko razumeti. Pa sta se kar razveselili, ko sem ju vprašal o tem in onem. »A, vi nas razumite? A kako, od kade ste?« In potem sem jima povedal in sta se še bolj čudili: »Invece, mi govorimo karvajski,« sta mi povedali s poudarkom, kot da bi šlo za neko posebnost. Pa je tudi res posebnost. Na otoku so ohranili nekakšno arhajsko narečje in niti okoličani ga povsem ne razumejo. Počasi sem razvozlaval posamezne, nekoliko prikrojene besede. Med govorico sproščeno in zelo hitro mešajo hrvaške in italijanske besede, vse skupaj pa tu in tam povežejo s starohrvat-skim izrazom. In tako bi ta govorica lahko popeljala jezikoslovca nekaj stoletij nazaj, v davnino, ko je bila izolacija Suska še nujnost, če se niso hoteli nacionalno mešati z italijanskimi prebivalci okoliških otokov in celine. In potem bi kar rad pokoketiral z mislijo na stare glagolske čase, čeprav ni dokazov, da je bil otok takrat že naseljen — del prejšnje cerkve, lepo okrašen arhitrav, ki je služil nekaj časa za robnik vodnjaka, zdaj pa za robnik škarpe nad cesto — kaže pot nazaj samo do renesančne dobe. Kaj je bilo tu prej, ni znano: mivka ije ohranja sledi za dolgo ... In kdaj Je to narečje okamenelo in če je, tudi ne vemo. A v eni vasi in v eni družini se jezik ne spreminja,, ali pa le neskončno počasi. Nekoč je bil edini izobraženec župnik — ta pa je bil tudi Hrvat in je iz narodnostnih razlogov toleriral celo ženitve v so- rodstvu, kaj šele jezik in njegove pomanjkljivosti! Življenje je včasih monotono. Vsi se poznajo, vsi so v sorodstvu, vsak ve za vse o vsakem. Včasih popustijo živci, takole podzavestno. Molitev ni vedno zadostna uteha in včasih se energija sprosti v nasprotju. Edini varuh reda na otoku, nekakšen leksikon kraja, komandir Ive, ve povedati o tem: «... potem so mu vdrli v konobo (vinski hram, stavba poleg hiše) in mu spustili dvajset hektolitrov vina ...« «... pride k meni, pa mi pove, da je šel danes na poljč in da so mu ponoči odrezali vse lubenice in melone in jih pustili kar na zemlji. Pa še niso bile zrele ...« Take štorijice, ta drobni kriminal, ki ga je v resnici le malo, ne najde poti na sodišče. Storilce je vedno otročje lahko najti in tudi priznajo navadno takoj. Potem povrnejo škodo in v žlahti je spet mir. Susak je danes fosil: okamenina, ki nam je ohranila običaje, noše, jezik, gospodarstvo in ljudi iz davnine. Narobe je le to, da ga danes mnogi še vedno smatrajo za fosil. Medtem pa otok odpira vrata, sprejema tujce, pošilja domačine v svet in z muko lomi zapreke, ki mu jih kratkovidnost grmadi na tej poti. Nič čudnega, če ljudje včasih izberejo lažjo, pasivnejšo pot in čakajo na injekcije iz Amerike... Zdaj je otok na prelomu: ljudi je vse manj, gospodarstvo po starem — življenje pa vendar, resda počasi, riše krivuljo vzoona J. MESESNEL RENAULT R81100 • 1 %::PIPPP|| 1198 dolarjev in 920000 din SlSiT V LJUBUAN1’ ENAK° OSTALI MODEU CARAVELLE. VOZILA PLAČLJIVA V DEVIZAH. CARINA V DINARJIH. VSE INFORMACIJE NUDI ZASTOPNIK C O S M OS INOZEMSKA ZASTOPSTVA, LJUBLJANA, CELOVŠKA 34, TELEFON 33-141. l^ai5VSSDSmV LJUBLJANI, DOLENJSKA CESTA 114, POGODBE^ ZA REZERVNE DELE POSKRBLJENO. ZA POL EKVATORJA PO AFRIKI uni^nif Aiin ntuuftiMtnu ZAPISEK 0 CARACASU gg-..-----^---r........;r- MESTO Pred tremi tedni sem prispel v Venezuelo, na letališče v Maicetiji in od tam seveda za Caracas ni bilo nobenega rednega avtobusa, ampak samo privatni taksiji. Tedaj je važno samo to, če imaš še sopotnike ali ne. V prvem hipu sem si rekel: zdaj si pa tam, kot si že tolikokrat bral - v deželi hudih socialnih nasprotij in čudovitih možnosti za odiranje žepa. Toda že po nekaj dneh sem uvidel, da je tudi Caracas, velemesto, ki se je v silnih skokih razvilo na širokem prostoru skoraj 1000 metrov visoke planote, kljub svojim notranjim kontrastom ter posebnostim, v bistvu samo mesto, kot so vsa mesta po svetu. Morda ima samo eno potezo poudarjeno bolj kot drugo^ da je - neučakano mesto. Stanoval sem v središču mesta. Poleg tega osrednjega dela mesta okrog še danes oblastnih nebotičnikov Centra Bolivar, ki ju je pozidal diktator Perez Jimenez, so se namreč v dolgem razpotegnjenem loku razvili r&zni centri na vzhodu in zahodu, nekateri bolj predmestni, drugi bolj modemi in rezidenčni. Med njimi pa tečejo široke avtomobilske ceste s prepletenimi cestišči podvozov, s kopico neonskih reklam, kot da bi bil v katerem severnoameriškem velemestu. Ta moja mestna četrt se je imenovala El Silenzio, kar pomeni mir. tišina. Toda čeprav sem imel sobo v devetem nadstropju, sem bil, zlasti v začetku, ko se še nisem privadil, že skoraj na tem, da skočim iz kože. Ne samo, da so vse ulice in pločniki vrveli od šuma in pogovora, da so trgovci, sejmarji in kolporterji nenehno poskušali drug drugega prevpiti, najhujše je bilo z avtomobili in njihovimi trobentami. To, da venezuelski pilot pripelje letalo po tleh pred izstopno halo v vsemi motorji, tako da kar treska, sem videl že na letališču. Podobno tudi po mestu mnogi avtomobili in motorji vozijo z odprtim plinom. A da bi bil hrup še močnejši, v razliko od drugih mest, kjer je hupanje prepovedano, v gneči stalno trobijo, — še posebej pa pred zaprtimi semaforji, ko ne morejo naprej in zato nestrpno uporabljajo svoja trobila. Petrolej je v tej deželi pastirje skoraj neposredno posadil za volane avtomobilov, in, ko gledaš kolono avtomobilov, ki se trobeč in kričeč zažene naprej, imaš občutek, da slediš divji kavalkadi motoriziranih blanerov. Da imajo do avtomobilov, ki jih sicer precej kupujejo iz druge roke in ki jih tudi sami hitro karambolirajo, podobne odnose kot do konj, vidiš tudi po mnogih okraskih, cofkih, rožah, blatnikih, obrestih, dodatnih lučeh in še posebej montiranih trobilih. In ko se zapefješ do ovinka, spoznaš, da marsikje semaforjev še ni in da tam v neučakanosti, kdo bo prvi, ne velja nobeno pravilo — razen seveda kavalirske vljudnosti. Neučakanost je najbolj značilna za mesto samo. Caracas, ki ima danes že skoraj 1 milijon 800.000 prebivalcev, se je v 3 letih povečal za šestkrat. Poleg ogromnega naravnega prirastka — nova moderna porodnišnica na aveniji sv. Martina je prava tovarna — se v želji za mamljivim, a često varljivim zaslužkom, v mesfo nenehno priseljujejo novi tisoči in tisoči dežela-nov. Tako so vsi griči okrog Caracasa posejani s tesno nagnetenimi, skrajno bednimi bajtica-mi, tako imenovanimi ranchosi, ki so pogosto zgolj kolibe z enim samim prostorom, komaj za silo postavljenim iz surove opeke, blata, lesa, pločevine ali papirja. Nekatera naselja ra-nekosov, ki jih obdaja mrežasta ograja, segajo tja do samih previsov predmestnih pobočij, ponekod pa stoje tik zraven njih že novi visoki pisani stanovanjski bloki. Po slikah sem včasih ta nasprotja označeval kot »kontrast bede in bogastva«. Toda tu sem se prepričal, da sta te modeme visoke bloke, ki sicer od blizu ne iz-gledajo tako lepo kot na barvastih/fotografijah, sezidala že prejšnji in sedanji režim, zato da bi spravili pod streho okolišnje rancherose. Toda kaj, ko so njihove izpraznjene takoj zasedli novi neučakani priseljenci. V Caracasu lahko naletiš na primerke lepe moderne arhitekture. Poleg izredno lepe nove univerze in velikega modernega hotela Tama-neco, so to zlasti banke in majhne hiše, čeprav je sicer vse zidano zelo nalahno, malo trdno, in čeravno estetsko zelo okusne stanovanjske stavbe v obliki »kondominijeo«, ko ima tudi v bloku vsako stanovanje svoj individualni kvader — pogosto postajajo sredstvo za finančno izkoriščanje lastnikov. Toda vse je zidano na hitro in brez pravega urbanističnega načrta. Sele zdaj so začeli perspektivno graditi mestne magistrale. Kljub veličastju pa bodo gotovo še dalj časa ostale v nesorazmerju z okoljem tudi neučakano predimenzionirane stavbe iz ob dobja Jimenezove diktature, ki je na škodo province samo bahavo kitila Caracas. V tej populacijski ln teritorialni eksploziji Caracasa je seveda zazijalo silno pomanjkanje mestnega prevoza. Res so v zad njem času začeli urejati nekatere nove avtobuse — zanimivo: nemške Mercedese. Toda dosedanja mreža starih, hropečih in razmaja nih avtobusov, s katerimi se vrh tega še nihče razen najnižjih slojev noče voziti — je popol noma odpovedala. Caracas ima s svojim pol drugim milijonom prebivalcev 12.000 taksijev, to je skoraj prav toliko kot trikrat večji Pariz. Poleg prostih taksijev jih je še več kartelirarph oziroma sindikaliziranih, kjer plačaš samo sedež, in ki vozijo, ko se napolnijo, na določenih relacijah. Seveda pa, če hočeš kam priti točno, tja kljub kričečemu vabljenju ne smeš sesti. V večernih urah, ko odhajajo ljudje iz služb, se naberejo pred takimi postajami taksijev dolge kače čakajočih. Tako postajo za kraj Katia sem imel tudi pred vrati svojega hotela. Mladenič s slamnikom na glavi in kričečim transi-storjem pod pazduho, ki je ukrcaval potnike na taksije te linije, je ob takih priložnostih nenehno kriče ponavljal: »Katia, Katia.« Nikoli, vse dokler nisem stopil tik do njega, nisem mogel razbirati, ali se dere on ali njegov sosed, ki je čepel za mizico s podolgovatimi, oljnato mesnatimi zelenimi sadeži aguakate in jih podobno izgovarjajoč ime, glasno ponujal. Prav zraven obeh, tik pred kramarijo z glavniki, ženskimi navijalkami, mrežami za lase, pasovi in papagaji, je bila pred stopnicami mojega hotela v pločniku tudi kanalska odprtina z železnimi rešetkami. Tu se je obvezno vsaki tretji ženski zataknila peta. V Venezueli rasne diskriminacije sploh ne poznajo. V šali pravijo, da so vsi »mlečna kava«. Kar pa zadeva ženske, sem prišel do naslednje recepturne ugotovitve: vzemi Španko, Indijanko in črnko, pomešaj v eno, s poudarkom na bokih, in dodaj italijansko modo, pa boš dobil Venezuelan-ko. In čeprav se jim še tako neučakano mudi in četudi se v svetu lahko moda izpremeni — one nosijo visoke in tanke pete. Čeprav je v Caracasu stalno vroče, moški na splošno nosijo bolj temne kot svetle obleke, pač pa bele srajce, zlasti trgovci. Trgovcev je pa veliko. Tja do enega na vogalu pod mojim oknom, ki vsak večer šele okrog 10 ure razloži po širokem pločniku svojo zalogo krožnikov, krožničkov, skodelic in skodel ter še mnogo poslikanih krhkih predmetov, ki jih opolnoči, dobri dve uri za tem, spet začne počasi zlagati nazaj v svoje škatle. Sicer pa tudi povsem običajne trgovine prikazujejo precejšen del svoje zaloge že pred vrati na cesti, kjer obvezno sloni tudi sam lastnik ali trgovska pomočnica. Teh pemo stoječih deklet na vratih je mnogo. V Venezueli sploh dela v tisti panogi, ki daje daleč najvišje dohodke, v petrolejski industriji, sorazmerno zelo majhen odstotek; nekaj jih je v kmetijstvu, nekaj v industriji, najvišji odstotek prebivalstva pa je v posredniško usluž-nostnih službah: 40 odstotkov. Okrog 45 odstotkov prebivalstva, ki dela na teh področjih, pa je zaradi neenakomerne razdelitve narodnega dohodka v deželi deležno tega narodnega dohodka samo v višini 9 odstotkov. Kljub temu pa vsi, ki čakajo na vratih trgovin, upajo, da se bo morda trgovinska sreča odprla prav 'njim. V neki naši knjigi o svetu nasprotij sem bral, da je Caracas za 250 odstotkov dražji celo od New Yorka. To k »reči ni držalo; kot seveda spet ni držala reklama, ki so jo te dni razobesili v nekaterih manufakturnih trgovinah z razprodajo, češ da so trikrat cenejši od New Yorka! Če se hrahiš skromno po tipiziranih Fuente di' soda in popiješ precej standardiziranih grana-ban, lečoz, ananasovih sokov, oranžad itd., tako da te kmalu začne gnati ali napenjati, boš lahko celo nekaj prihranil. Meni je v tem pogledu proračun kaj dobro kazal, dokler mi eden izmed 12.000 taksijev ni — ne da bi mi pustil naslov — odpeljal mojo fotografsko kamero. Ko sem kupil prav tako novo, se mi je vtis o tem, da je Caracas vendarle drago mesto, spet vrnil. Na splošno pa so v denarnem poslovanju karakterni. čeprav se pri vračanju drobiža, med katerim so manjši kovanci več vredni od večjih’ dolgo časa nisem povsem znašel, me običajno niso nikoli ogoljufali. Svojevrstno doslednost so pokazali tudi do nekega Portugalca, ki je tu prav pred dvema letoma umrl. Ker pa sorodniki niso plačali pogrebnine, je pogrebno podjetje La Protectora truplo za 2 leti seltve-striralo v hladilniku. Sorazmerna neučakanost se razen tega izraža tudi v kriminalu: v dvajsetih dneh pred mojim prihodom so v Caracasu ubili 10 trgovcev in 3 policaje. Nenehno vroče tropsko podnebje, ki ga samo v naših poletnih mesecih prekinjajo hitre, divje plohe, človeka nekam poleni. Toda morda si zato 'toliko bolj neučakano išče drugih izrazitih poudarkov in odločitev. Kot si skrbno oblečeni podoficirji, ki še niso generali, naredijo tako velike podoficirske našitke, da jim bingljajo čez rokave, tako si je stasita senora Tonito Will pred razstavo svojega abstraktnega slikarstva privoščila senzacijo. Postala je prva dama toplessa v Venezueli. In ko je karakaški bulvarski list Ultimes noticies objavil'slike druge gole lepotice s plaže in tej temi z naslovom »Prefektura je prisiljena pod vzeti posebne varnostne ukrepe proti napadu toplessov« — posvetil kljub temu, da je bila to številka pred državnim praznikom, vso prvo stran, se je baje promet ob morju res povečal. V marsičem je s Caracasom tako kot z nje govimi otroki. Nekateri se potikajo po cestah z zabojčkom za čiščenje čevljev; drugim pa ku pujejo za praznike velike pisane lutke, pinate. ki jih otroci doma s svojimi prijateljčki toliko časa neučakano bijejc s palicami, da jih raztreščijo, nakar si vsebino razdelijo. »Como no«, »zakaj pa ne,« so mi odvrnili, ko sem jih vprašal, če se bo vreme kaj izboljšalo. Prav na dan mojega odhoda so se po pobočju Avile tja do stolpastega, zaradi nepremišljene gradnje opuščenega hotela Hum-bold, znova valili težki, deževni oblaki. Como no, odgovorijo v neučakanem, a prijaznem mestu Caracasu skoraj kar vedno, pri čemer pa sami nikoli ne vedo točno, ali se bo to, kar želijo, res lahko zgodilo ali ne. BOGDAN POGAČNIK ŠOLA ZA PUSTOLOVŠČINE VZHODNO AFRIŠKA ŠOLA ZA GORE (upravniku O. R. D. Pritchardu) LOITOKITOK POD KILI MADŽAROM — KENIJA Dragi Pritchard, dejal boš, da sem lenuh za pisanje, ko že dva meseca molčim. Ne sodi! Bila je dolga pot. Od takrat, ko sva se opoldne pošlo vila in je Goro zakrila megla, sem videl Ki limandžaro samo še enkrat — z letala. Potem sem moral uro še dvakrat zavrteti po šestdeset minut nazaj, da sem ujel naš čas: pri nas doma je sedaj tako hladno, kot je na prvem bivaku pod Kibom, pa živim komaj tri tisoč metrov niže. Vožnja nazaj v Nairobi je bila še bolj prašna kot takrat, ko sem prišel. Masaji ob cesti niso dovolili, da bi jih fotografiral. In kopja, ki ubijejo leva, so se tako skrivnost no bleščala skozi prah, da sem kamere raje pospravil. Tudi tako je prav. Na križišču ceste za Mombaso mi je bilo žal, da te nisem .ubogal, in ostal pri vas na kosilu. No, v tisti indijski trgovini na vogalu — saj gotovo veš, katero mislim —- so mi prodali bencin in sir in kruh. Zvečer sem bil spet v hotelu. Pisma in razglednice, ki ste mi jih zaupali, sem še tistega dne vrgel v nabiralnik. Ko me je naslednjega dne reporter z radia Nairobi vprašal, če vsi hodimo v gore »zato, ker pač so«, nisem mogel drugače, kot da sem mu odgovoril: »Imam prijatelja, ki pravi, da bi zelo težko hodili nanje, ko bi jih ne bilo ■ • ■«. Svetoval sem mu, naj si vzame čas in gre v vašo šolo! Ko sva se ločila, si me prosil, naj premislim in ti napišem, kaj sodim o šoli za gore: Veš, jaz bi že v naslovu povedal, da je gora samo učilo in da gre za »šolo za pustolovščine.« Avanturo v dobrem pomenu besede: tisto pustolovščino, ki spremlja vsak korak, ki so ga ljudje storili v neznano. Na vratih vaše jedilnice je to že zapisano, toda morda bi veljalo še bolj poudariti vaš, že kar svetopisemski izrek: »Bilo je izgovorjeno: če v mladih ljudeh ni želje po pustolovščini, bo usahnila in odmrla vsaka civilizacija, pa naj bo še tako prosvetljena, vsaka država, pa naj bo še tako urejena.« In dejal si mi, da je v mladeničih mogoče vzbuditi željo po pustolovščini. Jih naučiti, da pusto-lovščina ni brezglavo tveganje, pa pri tem ni brez nevarnosti. Praviš: »Namen Šole za gore v Loitokitoku ni proučevati goro, ampak tiste, ki kljubujejo njenim nevarnostim.« Pa si nadaljeval, da imajo na gori fantje — večina prvikrat v življenju — priliko, da odkrijejo same sebe. še več: na osnovi tega, kako so premagovali napor, preživeli noč na samem, podredili svoje želje cilju njihove skupine, jim napišeš spričevalo, ki naj bi govorilo o tem, kako bodo zmogli pustolovščine, ki jih prinaša življenje. Tega spričevala ne maram: Saj veš, koliko dobrih vojakov je padlo na izpitu civi-lizma in da tisti, ki trde, da se alpinisti podajajo v najtežje stene (in jih tudi zmagajo) zato, da bi prikrili neuspehe v mestu, navajajo tudi imena... Ne verjamem, da je mogoče v 24 dneh, kot je dolgo vaše šolsko leto, oceniti pogum, hladno kri in zagrizenost. Toda pri vsem tem vseeno ne morem pozabiti vaše šole: Čudovitih bungalovov na robu Kilimandžarovega pragozda, šolarjev — Afričanov, Indijcev in Evropejcev — ki zjutraj skupaj dvigajo zastavo, zaprek, ki so še ostale od takrat, ko je bila šola namenje. na vzgoji komandosov. Morda ne veš, da sem takrat, ko si šel k radio-telefonu iskat zvezo z Nairobijem, prebral lekcijo »Šole Outvoard Bound v drugih deželah«, ki si si jo bil menda pripravil za popoldne, če se prav spomnim, si fantom pripovedoval, da je v deželah Common-tvealtha petindvajset šol za pustolovščine. (Saj dovoliš, da uporabljam takšno ime!) Da so jih bili ustanovili med vojno in v njih pripravljali komandose, da pa jih danes obiskujejo mladi fantje, ki se zberejo na enomesečnih tečajih. Da so šole odprte za vsakogar — kdor plača šolnino — samo da je starejši od 16 in mlajši od 25 let. »Kakršenkoli poklic ali narodnost, politično ali versko prepričanje ne more biti vzrok, da bi mladeniča ne sprejeli...« In da se v vseh šolah konča vsak tečaj z veliko preizkušnjo: za teden dni gredo fantje z ribiško barko tristo kilometrov daleč na odprti Indijski ocean, z desetimi vžigalicami in težkim nahrbtnikom opravijo forsirane po hode med poledenelimi čermi na Škotskem ... Ne verjamem, da ima katera šola trusta »Outioard Bound« boljše učilo, kot je Kili-mandžaro. Srečo imaš! Pri tem pa se včasih sprašujem, če naloga le ni pretežka in če končni pohod na Kibo — tvoji inštruktorji so mi pripovedovali, da le redki učenci prenesejo višino in pridejo na vrh — ne pobere veselja do pustolovščine, Saj se je vendar človek loti zato, da bi uspel! Se ti ne zdi, da je prvi poraz najtežji? Ali pa boš morda dejal, da je vendar najboljše spričevalo za moža, da zna prenesti poraz? Pa tvoji gojenci so vendar samo šolarji! Ip tisto dopoldne, ko sem prisostvoval pouku v Loitokitoku, sem jih občudoml: Morda se boš spomnil debelega indijskega fanta, ki se je na koncu l*> spravil skozi obešeno avtomobilsko pnevmatiko, tako da pri tem ni padel z gugalnice, ki se mu je vedno, ko je že mislil, da je uspel, spodmaknila in ga v loku zanesla nazaj med veje drevesa. Saj res: Ali je voda v bazenih, ki ste jih izkopali pod vrvnimi lestvami, pc katerih se vzpenjajo učenci in' se merijo v ravnotežju in moči, še vedno tako zelo umazana? Vem, da se sedajle smeješ in bi mi najraje spet povedal, da je higiena samr pol zdravja in je ostala polovica svinjarija in da sam vem, da v džungli ni mogoče dobiti čiste vode, fant pa, ki pade z drevesa v umazano vodo, ostane prav tako cel, kot če bi se prevrnil v studenčnico. Ko me je tvoja žena spremljala od ene učne skupine do druge in sem gledal fante ki so se v enem dopoldnevu naučili plavati, pa one, ki so se dajali s kompasom in zemljevidom, sem se najdlje ustavil pri tistih, ki so se učili postaviti džungelsko kočo, brez enega samega žeblja in edino orodje je bil samo nož. Lekcije še nisem pozabil! Pa so bili fantje komaj tri dni v šoli. Kako je bilo potem na Kilimandžaru? Gotovo ste šli po umiku. Torek, sredo, četrtek in petek ste porabili za vzpon, soboto za sestop. Koliko jih je prišlo na vrh? Jim je bilo zaradi višine spet tako zelo slabo? Sicer pa gotovo ne veš več, ko pa imaš sedaj v šoli že naslednji tečaj! Vzpon na Kibo po tehnično popolnoma nezahtevni poti, ki ga opravljate vsak mesec, pa so fantje le slabo pripravljeni na višino, ne vem, ali bi ocenil za višek ali za ponižanje pustolovščine: Bral sem zelo duhovito razpravo o bistvu pustolovščine v gorah. Avtor pravi, da prave pustolovščine ni, če ji manjka človekovo izzivanje gore (»Neznano, novo, nenavadno vabi s tisočerimi glasovi in človek ima posluh zanje...«): trdi, da je pustolovščina preskus, saj se je nihče (če je prišteven) ne loti brez izkušenj, preudarka in znanja in da vse to na tehtnico nepodkupljivega preskusa (»Pustolovščina je življenje pod drobnogledom življenja samega!«): se zaklinja, da mora imeti pustolovščina šarm, njen čar je, da gre za igro, za dejavnost, ki ni nujno potrebna za življenje, pa ga šele ona prav izpolni (»Toda igra dobi čar šele takrat, ko jo igra mojstrski igralec...«). Ne verjamem, da je posebno čarobno ljudem, ki so le slabo fizično pripravljeni, pa se hočejo za vsako ceno povzpeti 6.000 metrov visoko! Ko jih boli glava in bruhajo in se po vseh štirih vlečejo proti vrhu. Toda prepričan sem. da se jim zdi v dolini vse zelo čarobno, če so vrh v resnici dosegli. In kaj če ga niso? Sicer pa, dobili bodo spričevalo: surogat za vrh. „ Takoj bi prisegel na tvojo šolo. ko bi ne bilo spričeval. Pustolovščina je lahko samo uspeh ali poraz. Vmes m ničesar. To je tudi edino spričevalo. Tisto spričevalo ni zapisano in vendar velja. Pred samim seboj. Odgovornost »šole za pustolovščine« še •>edno velja: Saj končno planinci niso vzeli pustolovščine v zakup. Zdi se mi, da postaja danes, ko bi človek rad pogledal v vesolje življenje večja pustolovščina, kot kdaj kolt prej. In ti si šolnik za pustolovščino! Sedaj se je gotovo začel že tretji tečaj, odkar sva se poslovila. Najbrž imaš veliko dela. Pa vseeno kaj piši! Salut! ANTE MAHKOTA PS: Menda ne boš jezen, če dam pismo nrebrati še komu .. Kako priti z gugalnice v pnevmatiko Horea Popescu filmi, ki jih LITO VILOVITO Jugoslovanski film v režiji Obrada Gluščeviča; igrajo Reba Lončar, Milena Dravič, Boris Dvornik, Ljubi&a Samardžič in drugi, proizvodnja Avala film Beograd 1964. Ni ge niti mesec dni po pulskem filmskem festivalu in ▼ Ljubljani gledamo že drugi film izmed tistih, ki so se bili predstavili v areni. Od takrat dalje nobenega izmed filmov ne bremeni več atmosfera festivala, niti ga ne podpira. Zdaj se mora spopasti s filmi z vseh strani sveta in si sam najti mesto med njimi. Lito vilovito je ustvaril Obrad Gluščevič, ki je »začetnik«. Čudna f so pota jugoslovanske kinematografije, kajti Gluščevič je mož pri petdesetih. Kdo vse ni delal medtem /c filmske komedije v obdobju različnih »&eki snema, pazi se«, ko je Gluščevič smel delati samo dokumentarce. Res pa je. da je ta njegova komedija napravljena z mladimi protagonisti, ni pa to delo mladih. Lito vilovito, ki bi g ga napravil mlad človek, bi ne bil toliko skoraj trpki pogled odrasle- ga človeka, ki gleda nazaj v lastno ljubezensko obdobje, v neko § razgibano poletje, od katerega ne ostane mnogo in še to, kar p gž je, ho izpral dež. Zgodba se godi danes, lahko bi se že včeraj, ali se bo Sele || jutri. Osnovni motiv, temo, sta ustvarjalčevo stališče in izrazito sodobna filmska izvedba potegnili daleč naprej iz lokalnega dogaja- M, nja in ni čudno, če so se tuji distributerji od vseh prikazanih filmov na festivalu najbolj zanimali za Lito vilovito. V času turistične šezone v nekem dalmatinskem obmorskem me-stecu skupina mladeničev izgublja dan za dnem s pretegovanjem i na korzu, dokler se ne stečejo k njim na morsko obalo turisti iz i daljnega in bližnjega sveta. Takrat ti »potepuhi« doživijo epizode, k predvsem ljubezenske in erotične, da bi se oh njih osvestili, če to 1 želijo ali ne. Osrednja ljubezenska epizoda je ustvarjalčevo osebno W razmišljanje o stanju neke mlade ljubezni na sploh. Od vsega lepega i" > in intimnega ali izkričanega v morje m beli dan, ostaneta na koncu i | le osamljenost in spomin, vse drugo bo izpral dež. Reši se, kdor se moreš. V ta zaključek sta speljana predvsem H prizor ob pomolu in prizor na trgu, ko pada dež. Ta prizor dokončno dokaže, da Gluščevič pozna vizualne vtise iz mnogih filmskih del, za svoj film pa si jih je posvojil, ne le formalno prenesel pred- fg vsem iz bogate zakladnice tovrstnih italijanskih in francoskih filmov. i Vse to si je podredil lastnemu izhodišču. Ljubezenskim prizordm g je dodal erotiko, ki živi v marsikaterem podtekstu slike naprej, kot na primer s prizorom v čolnu: poljub noge. Kamera je aktivna, I zaveda se, kaj režiser hoče ali včasih celo sama diktira ritem, izgubi stik z namenom, tako brz in sodoben je njen ples okrog oseb. Gle- iff daleč ostane skoraj za dogajanjem, sekvence se izgubljajo v sploš- f nem vtisu in potrebno je aktivno sodelovati, če nočemo, da se izgubi notranji tok dogajanja. Zasedba je najboljša, kar jo trenutno premoremo. Vsi naši mladi * filmski zvezdniki igrajo skupaj pred nami in za nas. kajti Gluščevič želi, da bi bilo Lito vilovito filmska comedia del arte. Mnogokrat * nas spomni na to, kot takrat, ko mlada družba poplesava po tlaku praznega trga, kot bi bila skupina marionetk. 2clel je dodati delu W tudi kanec francoskega duha, za kar pa ni imel pravega dopolnila D v to smer neubranih igralcev. Kljub temu je film Lito vilovito v na- v1 ših razmerah — očarljiv. VOJKO DULETIC IHIIIilllllllllllHHIItllll1lllllllilll!IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlHtlllllllllllllllllltlllllinillllinilHIIIIHIIIIIIIHII1IIIIOIinittl1tllllllHH|JWHIIHIIilinil)HIIIIHHHIHHniHHIIttniHIWllHHHII!HniHHW TT Vivien Leigh se mudi v Hollywoodu, kjer so navdušeni nad njeno igro v »Ladji norcev-«: tako da je imenitna, da ji njen tretji O s car skoraj ne more uiti. Tudi sicer se je Vivien Leigh ujela, obdobje življenjskih kriz je očitno mimo. Elvis Presley |e odrezan od sveta: podnevi Je kraj snemanja za »Deklico Srečo« zastražen, ker je naval navdušenih občudovalk prehud. »Pod istim m,bom« samo ne pod pulskim: Bekim Fehmiju v casin sem raaa sama. v samoti človek najl najde samega sebe. * Zame je en sam idealni moški — moj zaroče Johnny Hallyday. * če se dva ljubita, potem naj to traja celo življei Ne bi mogla prenesti misli, da Johnny ljubi dn dekle. Rajši bi umrla. * Poroka? Treba je znati čakati. Zakon je že ne posebnega. Treba je dolgo premišljevati, preden odločiš za ta korak, celo če si našel pravega partne\ ■ se Se en festival na obzorju: JUBILEJ ROMUNSKEGA nji. Tako je za nami zdaj dvajset let rezultatov, majhen jubilej.« S temi besedami je začel razgovor romunski gledališki in filmski režiser Horea Popescu, avtor igranega filma »Ljubezen neke noči«, ki je imel premiero 20. avgusta v beograjskem kinu »Odeon«. S Popescom je v Beograd pripotovala tudi mlada igralka Ilinca Tomoroveaniu. ki igra v tem filmu eno glavnih vlog. »V zadnjih letih smo pri nas zgradili eno najmodernejših filmskih baz v Evropi, imenuje se Buftea, ki razpolaga s petero veliki in troje majhnih študijev,« je pripovedoval dalje Popescu. »Ti študiji omogočajo nepretrgano snemanje filmov. Potem je tu specialni laborato- Sodeč po neki njeni izjavi Ro-Hanna Schlaffino ni ravno skroin-na: -Zelo zahtevno dekle sem. Mo| mož mi bo moral priskrbeti polno hišo služabnikov, če bo tu pa tam hotel toplo kosilo In sveže perilo.« Poročena je s producentom Alfredom uinljem. Lili Palmer in Paul Hubschmid Igrata glavni vlogi v francoskem filmu »Okrogli trikotnik,«. Posneli so ga v Parizu. Riu in Lizboni. Film je psihološki thriller. 21-letna izraelska igralka Dahlia Lavi se ie naučila plesati na Švedskem, filme je snemala v Franciji, svojo prvo vlogo v ZDA pa je odigrala ob strani Kirka Douglasa v filmu »Štirinajst dni v drugem mestu«. Dahlia govori angleško, švedsko, francosko, italijansko hebrejsko in arabsko. Za vlogo v filmu »Lord Jim«, kjer je bil njen soigralec Peter 0’Toole, pa se je naučila še nekaj malega kitajsko in kamboško. Najbolj iskana gramofonska plošča Heinz Rtihmann ki debutira v ameriški filmski metropoli v »Ladji norcev«, je po mnenju novih kolegov najšar-mantnejšl mož, kar jrfh je čez ocean posodila Evropa. V kratkem času si Je pridobil že nešteto prijateljev. V studiu mu Je Spencer Tracy dejal: »Slišal sem govoriti, da vas imenujejo nemškega Spencerja Tracyja.« Heinz ROhmann pa se Je začudil: »Ni mogoče? Jaz pa sem slišal, da vas Imenujejo ameriškega Heinza Rflhman-na.« Margaret Lelghton odlična angleška Igralka, biti v nov zakonski pristan. Izvoljence Margaret« Leighton, 42, bivše žene Laureneea Harweya, je Michael W!tdlng, 52, bival mož Elizabete Tavtor. študij tam tudi dokončal. Je zelo znan gledališki režiser. V Bukarešti je postavil na oder Nu-šioevo »Gospo ministrico«. S filmom se ukvarja redkeje. »Ljubezen neke noči« je njegov drugi film, debutiral je leta 1961 s »Človekom poleg tebe«. In koliko filmov posnamejo v Romuniji na leto? »Proizvodnja stalno narašča. Lani smo posneli šestnajst filmov. Pa tudi število kino obiskovalcev nenehno narašča. Leta 1948 je bilo v Romuniji okoli 1.200 kino dvoran — danes pa .jih je 5.600. Tudi v proizvodnji kratkometražnih filmov stojimo dobro. Letno jih naredimo okoli 800, kar se mi zdi kar impozantna številka. Velika pozornost je posvečena poučnoznanstvenemu in prosvetnemu filmu.« Letos so imeli Romuni svoj prvi nacionalni filmski festival. S kakšnim namenom? »Festival romunskega filma je bil od 21. do 28. .junija v Mamai sredi turistične sezone. V tem našem znanem letoviškem kraju jc bil festival predvsem zaradi turistov, za njihovo razvedrilo. Hkrati pa je bil to pregled romunskega filma. Posebna žirija je ocenila sedem prikazanih filmov, podelila nagrade in tudi začrtala prihodnjo pot našega filma.« Slišati je, da se obeta prvi festival balkanskih kinematografij. Kaj meni Popescu o tem? »Ideja je dobra,« je rekel na koncu režiser Popescu, »zato jo velja pozdraviti. Predvsem, ker bomo imeli na tem festivalu, ki bo v Bolgariji, priložnost, da se med seboj še bolj spoznamo.« R. K. Francozi že kar nestrpno potiskajo Brigitte Bardot z njenega piedestala — čas je, pravijo, da se umakne novemu »tipu« in mlajši generaciji. Tako se je zdaj razvilo pravo tekmovanje za »drugačen tip«, pri čemer imajo besedo mnogi strici, od pariških krojačev do filmarjev m muzikantov in novinarjev in petičnežev. Trenutno nekdo spretno lansira Sylvio Vartan, potem ko jo je prej v družbi Johnny.ja Hallydaya. Nasilnost v tem boju za nasledstvo dosega že vrh. Nova kandidatka ima, kar je res, je res, imenitnega managerja; to je njen lastni brat, muzikant. Naslednica mora biti torej čisto »drugačna« od BB. In to Sylvia Vartan je. Sylvia je romantična, kakor pišejo. In je krepostna, kakor je všeč mladini v Ameriki in v Evropi. Predvsem ima dvajset let in celo tudi poje. Glasu sicer nima in peti ne zna, vendar pa ima posluh za ritem, kakor trdi njen brat. No, vse se da naučiti, jo tolažijo. Po rodu je Bolgarka in je prišla s celo družino pred desetimi leti v Pariz, se naučila francoščine in se zaročila z Johnnyjem Hallydayem. Potem je sklenila, ali so drugi sklenili, da bo nov tip, in to brez oblin in veličastne grive, čeprav ji je bilo to najprej všeč in je skušala kopirati BB. Kopiranje pa ni bilo veličastno, ker narava ni tako hotela, šola pa je bila le dobra. Skratka: Sylvie je zdaj pridna mala deklica s paževsko glavo in mišjimi zobmi, zapeta v spodobno oblekico in je krepostna v vsakem pogledu. Njena največja vrlina, kot pišejo, je to, da zna kuhati in sama šivati in krpati in plesti. Johnny bo dobil pridno gospodinjico. Seveda mala Sylvie zdaj, ko je tip, ne šiva več sama, ampak jo — prav tako navidezno skromno — oblačijo pariški krojači za drage denarje, in kuhati tudi ne utegne, ker mora nastopati in igrati v filmih in povsod kazati, kako pridna, romantična deklica je. Zame ni »idealnega moškega«. Nikoli ne bi mogla reči: »Visok naj bo in svetlolas, z modrimi očmi in rameni kot omara.« Nikoli si še nisem ustvarila podobe moškega, ki bi ga lahko ljubila. + če moški resnično ljubi, mora biti ljubosumen. Glede na zmožnost samopremagovanja bo to bolj ali manj pokazal. Brez ljubosumja ni ljubezni. Jaz sem »Znano je, da je prvi rranm-Kki film nastal pred dvainpetdesetimi Irti. Pomeni, da imamo zelo staro tradicijo. Toda vse pogoje za normalni razvoj je romunski film dobil šele po 23. avgustu 1944. Od osvoboditve naprej lahko torej govorimo o naši intenzivni filmski proizvod- Brigitte Bardot, 29, o sebi: Najvažnejše v življenju je ljubezen. Verjamem v to in sem zaradi tega srečna. To pa sem morala pogosto zelo drago plačati. Toda izkušnje pač niso poceni. Za ljubezen sem zmeraj pripravljena dati tudi košček sebe. — Dekliška romantika namesto ženskih oblin: Sylvie Varian zelo ljubosumna in se ne bojim tega javno pokazati. V tem pogledu se sploh ne znam obvladati. ♦ Nikakor ne verjamem v absolutno avtoriteto moškega, zlasti ne v današnjem času. Zakaj naj bi imel moški bolj prav samo zato, ker nosi hlače? Važna je samo harmonija med dvema človekoma. Zenska naj bo tovarišica moškemu, ne pa njegova sužnja. * Sčasoma sem se navadila shajati sama s seboj, če mi je dolgčas, poslušam glasbo, delam ročna dela ali obiskujem prijatelje. Danes mi prijateljstvo pomeni mnogo več kot prej. Tudi prijatelji so potrebni, ne samo ljubimci. Sylvie Vartan, 20, o sebi: Jaz nisem zvezda. Samo mlada deklica sem, ki prepeva in ima pri tem svoje veselje, če jo mnogi radi poslušajo, je to še lepše. Ampak več ko imam uspeha, bolj se ga bojim. + Edini moj problem sem jaz sama. Tako težko je spoznati samo sebe. * Predvsem ljubim otroke in živali, sploh vsa bitja, ki potrebujejo nežnost in varstvo. Otroci so moji najboljši prijatelji in zvesti privrženci. Pišejo mi številna pisma, včasih tudi 1.500 na dan. Nikoli ne bi hotela narediti kaj, česar otroci ne bi smeli videti ali slišati. Zato tudi še nindar nisem vzela kakšno kočljivo ali dvoumno vlogo. rij za obdelavo in sinhronizacijo filmov, razen tega pa še vse drugo, kar je potrebno za nemoteno delo.« Režiser Popescu je star 39 let. Najprej je študiral pravo. Nato je presedlal na arhitekturo, čez leto dni pa pristal na akademiji za igralsko umetnost in Pulski filmski obraz: V informacijski sekciji letošnjega pulskega festivala ni bilo mnogo filmov, o dveh, »V vrtincu« in »Srečni poti« sta bili žiriji in kritiki istega mnenja, zato je vsako obžalovanje odveč, toda marsikdo se je spraševal, čemu je bilo treba skrivati edini makedonski film »Fod istim nebom«, zakaj ni bilo zanj prepustnice v areno, mimo tolikih manjvrednih letošnjih stvaritev jugoslovanskega filma? »Selekcijska komisija je prezrla tisto, kar je bilo v tem filmu najboljše.« nam je dejal eden izmed glavnih igralcev Vardar-jevega filma, član Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda Bekim Fehmiju. »Prezrla jc resničnost šiptarskega okolja, v katerem se zgodba odvija, in ne samo tega, tudi značaj, karak- ter šiptarskega naroda, ki ga je jugoslovanski film prvič zvesto prenesel na platno. Režiserja Ljubiša (ieorgievski in Miomir Stamenkovič, posebno zadnji, nista iskala na Kosovu vvestern okolja in pištolskih zgodb, s kakršnimi bi radi komercialisti našega filma osvojili publiko, iskala sta in našla resnični šiptarski obraz, največkrat teman, zakrit, vendar v svojih najbolj skritih potezah pošten in globoko zvest stvari pravice in svobode.« Bekim Fehmiju je govoril zanosno, poudarjal je vsako besedo, izgovarjajoč jo počasi, kakor protagonisti na platnu, kakor njegovi bratje in sestre iz daljnega Prizrena. Mladega, nadarjenega igralca so zapazili, še preden je končal šolanje na Akademiji za igralsko umetnost v Beogra- du, angažiralo ga je vodstvo Jugoslovanskega dramskega gledališča in ko je prejel uradno priznanje za vlogo najmlajšega upornika v Cosičevcm »Odkrit, ju«, s katerim se je to naše osrednje gledališče proslavilo na domačih odrih — spomnimo se njihove predstave v Drami pred tremi leti — in na Poljskem pa v Parizu, je bil to le še en korak v vzponu mladega gledališkega igralca. Zanj se je začel zanimati tudi film in po prvi vlogi podporočnika v nagrajenem filmu »Saša« je sledila letošnja vloga, ki je potrdila izredno filmski obraz mladega šiptarskega umetnika in bo ne glede na zapostavljenost filma »Pod istim nebom Bekimu Fehmiju gotovo odprla pot do novih kreacij. a. m. KAJ ZMOREJO AMATERJI NA JESENICAH IN ČESA JESENIČANI DOVOLJ NE CENIJO V;' s fluorom Trajen občutek prijetne svežine iiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiilunuimiHiiiiiiiiiitiuiiiiiiimiiiuiiuiiimMmiiiiimuflilniiiiiiiimiimitiniiuuHiiiNiiiHUliHmiuiiiiMHiHnffinminmitMR ŠTIRJE DNEVI POEZIJE V STRUGI IN OHRIDU V četrtek, 27. avgusta se Je začela v Strugi v Makedoniji zanimiva književna manifestacija — večeri poezije. V štirih dneh so se zvrstili literarni večeri, na katerih so sodelovali pesniki iz vse države, razgovori književnikov o poeečji, poslušalci pa so lahko prisluhnili tudi neobjavljenim pesmim — istočasno je bila odprta tudi razstava makedonske knjige. NEVA ZAGREB T T Blišč (zunanji in notranji). Jeseniški gledališki entuziasti so se vračali s Hvara, s festivala gledaliških amaterskih družin Jugoslavije (za festival so bili skupaj s Tolminčand izbrani na republiški reviji amaterskih dramskih družin v Novem mestu). Vedno znova je stekel pogovor o festiyalu, o morju, o ljudeh tamkaj in o lastnem uspehu. No, ta uspeh . .. Saj so ga smeli pričakovati, saj jih ni zares presenetil, saj je bil uspeh sad skoraj dvajsetletnega kontinuiranega dela, neštetih večerov in noči. Pa vendar... Ko so na Jesenicah spet stopili na domača tla in iz domačih ust zvedeli novico, da so dobili na Hvaru zlato medaljo, da so bili tokrat najboljši v vsej državi, je bilo to tudi presenečenje. Morda tako kot takrat, ko so pred dvema letoma poželi spontan aplavz z Držičevo igro »Tripče de Utol-če« na festivalu amaterjev v Monaku ali pred krajšim časom v Pesaru z istim delom. Jeseniški teater, pa še amaterski povrhu, je zaslovel izven svoje doline, celo izven meja naše dežele. Pa to je zunanji blišč, ki dobro de, ki je nagrada in spodbuda obenem. Teater pa troši svoje moči predvsem za lastno občinstvo. Zlato" odličje, ki ga bodo prišli na Jesenice slovesno podelit, se bo pridružilo drugim v predalih gledališke pisarne. Ponos in veselje se bosta znova utopila v delu. Pred vrati je jesen in z njo nova sezona. »Pa čemu amaterji,« mi je razlagal svoje poglede znanec — tehnični inteligent. »Kaj pa je sploh to, ali ni to nekaj iz preteklosti, nekakšno idilično gle-dališko diletantstvo, nekaj zaprašenega, nekaj, za kar se živ krst ne zanima več . ..« Poskusil sem mu odgovoriti. Kulturno razvedrilo (ali zakaj je klub slabo obiskan). Jesenice so dolgo, razpotegnjeno naselje. Stare in z železnim prahom pokrite hiše se stiskajo okrog železarne, okrog visokih dimnikov, iz katerih noč in dan uhaja dim. Novo sodobno naselje Plavž pa je na gornjem koncu doline. Sedem tisoč delavcev je v železarni. Tri izmene delajo dan in noč. Trd, industrijski kraj so Jesenice, dolina in hribi okrog pa so lepi. Pa kaj, ko človek večino časa preživi le v železarni in pa doma. Vsaj kanček lepote je potreben vsakemu teh ljudi. Ne zgolj lepote, fermenta, ki spodbudi razmišljanje, ki širi razglede. Temu se danes streže na različne načine., Tu sta dve kino dvorani (le žal da je umetnost v njih dostikrat serijska, industrijska in nespodbudna) in je stara teatrska hiša. V njej ima svoj dom predvsem amatersko gledališče, pogosto pa prihajajo sem gostovat opemi pevci, pa oktet in zabavni ansambli. Jeseničani pravijo: »Koncerte pa prav radi poslušamo. Je vedno polna dvorana!« Za gledališče je zanimanja nekaj manj, kar precej manj, čeprav je gledališče iz leta v leto boljše, na višji kvalitetni ravni. Gledališče je pač domače, jeseniško, tuje pa vedno lepše diši. Tu so še svobo-daški folkloristi (pred nekaj dnevi so se predstavili Ljubljani v študentskem naselju, domači in tuji turisti pa jih lahko večkrat gledajo na Bledu in v Kranjski gori — lep primer, kako se lahko tudi amaterstvo vključi v turistična prizadevanja). In seveda je tu še dosti drugega, vsega pač ni mogoče našteti. Ne smem pa pozabiti klubskih večerov v Delavskem domu. Vsak torek so in program je skrbno pripravljen. Enkrat je filmski, drugič likovni, pa literarni in glasbeni. Predavanje je večkrat spremljano celo s projekcijo filma. Na te večere pride trideset, štirideset ljudi, tudi dosti manj, kakor pač. Premalo za kraj z 18.000 prebivalci, veliko premalo. Eno in drugo kaže na to, da bi kulture in razvedrila željan človek mogel biti deležen marsičesa, le da je interesentov malo. TV antene (magneti, ki zadržujejo ljudi doma). Kje so vzroki? Najbrž jih je več. Eden izmed pomembnih vzrokov bo najbrž v spremenjeni podobi Jesenic. Novo naselje Plavž je daleč od dvoran. In ljudem se ne da na pot, ostajajo kar v svojih domovih. In na strehah stanovanjskih blokov in stolpnic ... je pač tako kot povsod drugod pognal gozd televizijskih anten. Saj televizija je lepa reč tn potrebna in tako naprej .. ampak v tem trenutku je pač ljudi hudo priklenila nase, na škodo polnokrvnejšega razvedrila, tudi na škodo nadaljnjega razmaha amaterske kulture. No, saj kultura ni vse, še zdaleč ne. Toda na Jesenicah je po drugi strani dosti ljudi, ki ne vedo, kakšno imenitno gledališče imajo, ki morda niti ne vedo, da imajo gledališče (pravijo, da pristni Parižan nikoli ne gre na Eifflov stolp). Računi (ki tudi škripljejo). Ce že govorimo o gledališču, kakšno pa je, kako dela? Saj to ni nekaj nepredstavljivega. Danes se bolj kot kdajkoli prej začenja vse pri ekonomiki, pri računu. Zakaj naj bi bilo tokrat drugače. Amatersko gledališče Tone Čufar je sestavni del občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Denar pa mu daje Sklad za kulturo in prosveto. Devet milijonov. Za gledališče, ki je dalo v zadnji sezoni šest premier in ki zbira okrog sebe štirideset amaterjev in nekaj poklicno zaposlenih ljudi (administracija, tehnična služba), to pač ni pretiran denar. Tudi če prištejemo tej vsoti za poldrug milijon prodanih vstopnic. Iz tega denarja je treba vzdrževati ostarelo stavbo, plačevati kurjavo) elektriko itd. Upravnik gledališča Bojan Čebulj pravi: »število premier smo morali v primerjavi s prejšnjimi leti skrčiti prav zaradi štedenja z denarjem. Gledališče tudi redno gostuje v Hrušici, Dovjem, Brez-nici, Bohinjski Beli, Gorjah, na Bledu, v Podnartu, Lancovem, Kraju itd.« Naj še citiram upravnika: »Gostovali bi še več, pa so prevozni stroški za kulise prav strahotni. Zato smo morali tudi število gostovanj omejiti.« »Dom Bernarde Albe« (s tem so začeli, potlej pa so dali še 71 predstav). Dvoje mladinskih iger (Čarobna piščalka F. Roša in B. Gorjana in Rdeče in modro v mavrici V. Bauerja) m štiri premiere za odrasle (Lorca, Raba-dan, Mirko Zupančič in Goldoni), to je uspeh zadnje sezone. Lorcin »Dom Bernarde Albe« so zaigrali kar devetnajstkrat. Bojan Čebulj pravi: »Forumi želijo, da bi imeli več lažjega repertoarja, da bi pridobili občinstvo, ki ne zahaja v gledališče. Jaz sem tudi za veselejše stvari, toda ne za lahke. Navsezadnje smo gledališče in ne zabavišče. Prav tako obstaja želja, da bi nekaj igralcev zaposlili poklicno.« »Pa boste to storili?« se zanimam. »Ne, v nobenem primeru,« pravi. »To bi pokvarilo vse, tudi smisel našega dela.« »Slišal sem,« sprašujem, »da so vaši igralci tudi sicer- nagrajeni?« »Da, dobe odškodnino,« mi pojasnjuje. Toda šele tisti, ki so uspešno odigrali troje vlog. Odškodnina pa se plača samo za predstave in ne za vaje, znaša pa od 100 do 800 dinarjev. Toda zgornje meje skoraj nikoli ne doseže. Pa še ta simbolična vsota vzbuja nekaj zavisti.« Kaj pravijo igralci (pravzaprav igralke)? Kaj je jeseniški amaterski igralec po poklicu? Težko je tipizirati njegov poklic, ker so tu tako profesorji kot učitelji, kvalificirani delavci, strugarji, tehniki, dijaki in študentje, električarji, livarji in trgovski pomočniki, pa administratorke, tajnice, računovodkinje in gospodinje. Težko je sredi avgustovskih dni najti koga. saj je to še čas počitnic. Odrske deske sedaj samevajo. Vseeno se mi je posrečilo, da sem spregovoril po nekaj besed z dvema igralkama, ki sta pri gledališču že od vseh začetkov in ki sta na hvarskem festivalu dobili tudi diplomi. Igralke so močna stran gledališča. Moške je težko dobiti, pa tudi k vojakom odidejo, zaposlijo se kje drugje in niso tako vztrajni. Stanko Geršakovo, tajnico teh-ničneg direktorja železarne, sem našel doma. sredi družine. Zmotil sem jo za trenutek. »Brez gledališča bi težko živela,« je povedala. »Saj so me v neki igri že kot otroka nesli čez oder. To je najbrž pomagalo,« se je zasmejala. In kako gleda na njeno sodelovanje pri gledališču družina, sem se zanimal. »Saj jih lahko kar vprašate ... 2e zdavnaj so se navadili. Vedo, da ne morem brez odra. Sicer pa, o tem je težko reči kar na hitro nekaj besed.« Tudi Marjanco Cebuljevo sem našel dortia. Saldokontistka je v Univerzale. O tem, kaj ji pomeni jeseniški oder, je niti spraševal nisem. Saj sem ji lahko prebral z obraza. Rekla je: »Najbolj sem vesela, kadar čutim, da nam občinstvo sledi, kadar nas nagradi tudi pri odprti sceni. Ampak Jeseničani so bolj varčni s pohvalo.« Izza vrat sta pokukala njena sinova. »Vesela sta, kadar sem doma. Rada pa gresta tudi v gledališče,« je povedala. »Včasih ju vzamem na vaje. škoditi jima ne more.« »Sc Jesenice naklonjene teat ru in njegovemu delu?« »2al bolj malo.« V njenem glasu je prizvok zagrenjenosti. Čuti se, da je to pogosta tema razgovorov med gledališčniki. »Predstavniki oblasti imajo bolj malo razumevanja. Pa tudi podjetja nam ne gredo preveč na roko, kadar moramo kam gostovat. Na primer na republiško revijo ali sedaj na Hvar. Treba je vzeti kar redni ali pa izredni neplačani dopust . ..« Občinstvo (»Tist je pa bi tko!«). Rekel sem že kako besedo o občinstvu. Več ali manj je stalno, takšno, ki že leta in leta zahaja v gledališče. Ti tudi zahtevajo repertoar s težo. Sicer pa je prav po gorenjsko zadržano. Ploskati ne zna preveč. Žal v teater ne pride inteligenca, te pa je na Jesenicah veliko. Gledališčniki skrbno prisluhnejo tudi kritiki, malo manj tisti v lokalnih časopisih in malo bolj tisti ljudski. Ljudsk glas je hudo kritičen in neusmiljen. 2e kmalu po premieri se sliši: »Tist pa ni bogve kva« ali pa »To je pa fajn«. Dvajset let (tako kot doslej). Z novo sezono stopa gledališče v dvajseto leto svojega dela. Bojan Čebulj pravi: »Začeli bomo z domačim delom, hvarsko zlato nam nalaga še več dolžnosti. Raje bomo dali manj premier, pa tiste boljše. Ob dvajsetletnici bomo napravili slovesnost, hrušča pa ne potrebujemo. Ob delu zanj tudi ne bo časa.« Navkljub vsem težavam, razumevanjem in nerazumevanjem, je človek vesel, da imamo pri nas toliko žarišč amaterske gledališke kulture. Saj je v Tolminu, pa v Novi Gorici, v Novem mestu, Zagorju, Trbovljah, v Ravnah na Koroškem, Velenju in še kje drugje podobno, nekje bolj na široko zastavljeno, drugje manj. Ce je bil nekoč pojem amaterizma enak pojmu primitivnosti, naivnosti, se je to dokaj premaknilo. Kvaliteta najboljši predstav dramskih družin je prav presenetljiva. Morda prav zato, ker je zraven velika mera navdušenosti in volje. JANEZ KAJZER AMATERSKA ZLATA MEDALJA ZA »DOM BERNARDE ALBE« v uprizoritvi jeseniškega amaterskega gledališča »Tone Čufar«. Na sliki: Vera Cežmanova, Marjanca Cebuljeva, Darinka Koroščeva, Anica Vistrgva in Tatjana Koširjeva Jeseniška železarska godba je praznovala devetdesetletnico svojega obstoja. Častitljiv jubilej častitljive organizacije. Skoraj polno stoletje korakajo v svojih uniformah, prirejajo samostojne koncerte, otvarjajo festivale, praznike in slovesnosti, igrajo za pogrebi, sedaj, sredi turistične sezone pa jih je videti tudi na Bledu. Tja jih povabijo prav zraven. To je narobe.« Pa se je brž razjasnilo. Mladi pridejo, pa gredo. Včasih je bila velika čast biti v železarski godbi. To je pomenilo ugled v očeh občanov. Danes pa ... Mlade vleče dru gam. Ali pa se združijo po trije ali nekaj več in »špilajo« zase, za denarce, za ples. Takšne divje god be rastejo kot gobe po dežju. God-brniški veterani pa bi si želeli mla- VETERANI zaradi tujcev, da prineso s svojimi že na pogled veličastnimi instrumenti v turistični. raj Gorenjske tudi nekaj slovesnega vzdušja. »Fejst fantje so naši muzikantje,« pravijo poslušalci, kadar se zbero na promenadnem koncertu. In človek ne ve, kaj se bolj leskeče, slovesne uniforme, instrumenti ali žareči obrazi. Iz njih prebereš: Pa vam bomo pokazali, kaj znamo! Po jubileju sem troje od njih našel v kletnih prostorih jeseniškega gledališča, koder vadijo in se shajajo. Instrumenti so bili razvrščeni na svojih mestih, velik, na roko napisan lepak je vabil člane godbe in njih boljše polovice na nedeljski izlet, trije godbeniki pa so bili sredi žavahne razprave. Pri godbi so nekaj manj kot pol stoletja, so mi razložili. Od praznovanja je ostalo še nekaj vina in brž smo imeli v rokah kozarce. Razgovor je postal razburljiv. Polde je imel prvo besedo: »Ta mladih ni, sami penzionisti smo dih, hoteli hi, da bi jim pri tem pomagal tudi kak strokovno izobra žen mož, profesor iz glasbene šole. Oja, saj je že kdaj kdo prišel, ampak tudi zaračunal je, da je bilo hudo. Navdušenja, tistega nekdanjega, ni več. Pa se je možakarjem zazdelo kar hudo, da bodo ostali v godbi sami, da godbe potem, ko sami morebiti ne bodo več zmogli igrati, ne bo več. Devetdeset let je lepa, spoštljiva starost, mislijo ti možje. Ampak za pogreb se še ne mudi. In se še ne bo mudilo. Saj jih je. krepkih penzionistov še precej. Še bodo nosili uniforme, še bodo blesteli njihovi veliki instrumenti v soncu in še jih bo slišati, da bo odmevalo po vsem jeseniškem kotu. In — morebiti — nekje na dnu je konec upanja, da se bo zgodil čudež, da bodo nekega dne prišli mladi in tudi ostali in igrali kot oni. O tem razpravljajo, premlevajo vse podrobnosti, morda že več kot desetletje in upajmo, da bodo še nekaj desetletij. iNmtHimiiiiiMimuiimiiiiiniiiwmmwmiii!iiiiiii!iii!iiiiiiiimi»Ni!:iimiHWi«':!, Brana Crnčevič: Srečaval sem ljudi brez prijateljev. Nikogar Se nisem srečal brez sovražnikov. Kako naj verjamemo človeku. ki ima prednike zaprte v kletki. Resnici je prepovedano, da bi se pojavljala gola. Kadar hočem sliSati resnico, si zamaSim uSesa. Pisec, ki želi vladati, je hujSI od vladarja, ki želi pisati. iHlltlHHHIIMimmiimillUhUHIIIRUttHIia Iz tujih izvirov : TEATER SE PREDSTAVI Potegavščina z Jankom ■ in Metko Vi ne mislite no vaše zobe. Najmanjši kvor lahko postane nevaren in kmalu boste imeli skrbi in bolečine toda... OPTODENT V nemškem Spessartu je petinštiridesetletni profesor Georg Ossegg iz Aschaffenburga po temeljitem študiju terena zasadil lopato v tla in priblii.no dva metra globoko zadel ob zensko okostje. Lobanja in spodnji udi so bili deloma zogleneli. Kakor je ugotovil amaterski arheolog, je šlo za »žensko največ petintridesetih let, ki je že bila mrtva, ko so jo vrgli v krušno peč«. Mož je kopal naprej. In res je v bližini okostja našel še nekaj, kar je preseglo vsa pričakovanja. To je bila majhna železna skrinja. Mukoma jo je odprl in glej, v skrinji je bil poleg pekovskega orodja in ostankov kolača še na roko popisan list skoraj strohnelega papirja. Na papirju je bil zapisan recept. Dan te »najpomembnejše« Osseggove najdbe: 15. julij 1962. Velik dan, kajti s tem je Ossegg razkrinkal slovito prav Ijtco bratov Grimmov o Janku in Metki. Njegova raziskovanja je nato popisal frankfurtski pisatelj Hans Traxler in jih obja vil v knjigi z.naslovom »Resnica o Janku in Metki«. Resnica se je izluščila iz starih arhivov in modernih znan stvenih raziskav okostja, odigrala pa se je pred okroglo tri sto leti. ko je bila pekovka Katharina Schraderica žrtev krvavega zločina. Schraderica je namreč poznala skrivnost, in sicer poseben recept za nemški nacionalni kolač, imenovan »Lebkuchen«. Recept je ženska dobila pri opatu v Quadlinbur. gu, toda s tem si je nakopala jezo dvornega vojvodskega peka iz Nilrnberga Hansa Metzlerja. Komaj komaj je Schraderica živa prestala čarovniški proces in, kakor piše Traxler, leta 1647 našla skrivno zato čišče »v samotni hiši ob Engelsbergu v Spessartu«. Tam pa sta jo še istega leta odkrila pek Metzler in njegova sestra Grete. Traxler: »Hans in Grete Metzler... sta vdrla duri, zadavila žensko in jo vrgla v eno od štirih peči«. (Hans in Gretchen, po naše: Janko in Metka. Zaman pa sta zločinca premetala hišo, recepta, ki sta ga iskala, ni bilo nikjer. »Recept, zaradi katerega je čarovnica morala umreti, je našel šele tristo let kasneje Georg Ossegg in sicer v skrivališču ob zidu koče.« Ossegg je tudi domneval, da sta avtorja pravljice o Janku in Metki vedela za krvavi zločin, vendar sta ga zamolčala, saj je bila pravljična snov preveč mikavna — *kar spravlja ravnanje bratov Grimm seveda v kaj čudno luč«. Stvar je torej zadišala po literarnozgodovinskem odkritju in ko je Trazlerjeva knjiga v spominskem letu bratov Grimmov — lani — izšla, je zelo hitro zbudila pozornost. Odmev je bil presenetljiv: • 18 inozemskih založb se je potegovalo za pravico prevoda, saj so pričakovale znanstveno senzacijo. Celo iz Japonske je prišlo pismo: profesor Takemura, strokovnjak za sodno medicino, je prosil za pravico prevoda; • neka frankfurtska profesorica je prosila avtorja za natančen popis kraja oziroma koče, da bi lahko svoje maturante popeljala v Spessart na ekskurzijo; • vzhodnoberlinski »BZ am Abend« se je pod naslovom »Janko in Metka — morilca?« spraševal, ali so prišli na »ted kriminalnemu primeru iz zgodnjekapitalistične dobe; • časopis »Ruhr Nachrichten« je nekemu bralcu, ki je podvomil v resničnost odkritja, odgovoril, da je »Trazlerjevo delo vseskozi resno mišljeno«; • urad za kulturo porurskega mesta Recklinghausen jo arheologa Ossegga povabil, naj pride predavat. Toda Ossegg se povabilu ni mogel odzvati. Ossegga sploh ni bilo in ga ni. Ossegg je prav tako proizvod Trazlerjeve domišljije kot vsa ostala arheološka zgodba. Karikaturist in humorist Trazler je hotel napisati samo parodijo na modno poljudno-arheološko pisanje, ki zlasti v Nemčiji že ves čas po vojni bujno cvete. Da bi bilo vse skupaj kar najbolj pristno, je knjigo ilustriral tudi s številnimi fotografijami. Raziskovalca Ossegga je za fotografije igral kar sam z nalepljenimi brki in nikljastimi naočniki. Pekovsko’ orodje si je sposodil iz otroške sobe svoje hčerkice in gd fo. tografiral. Recept pa je našel p dr. Oetkerjevi kuharski knjigi. Parodija se je izkazala za »največjo literarno potegavščino zadnjih let«, kakor je zapisal časopis »Berliner Morgen-post«. Je res — ni res? Profesorju Takemuri so kasneje le mukoma dopovedali, da vse skupaj ni res in da naj opusti misel na prevod. In neki bralec, ki so ga zbegale deloma nasedle in deloma dvomeče recenzije, se je razhudil: »Kdo, za nraga, mi zdaj lahko pove, kaj je pravzaprav s to knjigo o Janku in Metki?« Razhudil se je tudi herbomski javni tožilec Sieber, ki se ni čutil »samo za nos povlečenega, ampak tudi oškodovanega«. Vlom je tožbo zaradi goljufije. Na prvem policijskem zaslišanju pa Trazler ni zavrnil očitka goljufije. Trazler: »Tako nenavadnega primera pa sodnikom in strokovnjakom res ne s metno vzeti iz rok!« Medtem je izšla že druga naklada Trazlerjeve knjige — seveda z dodatnim podnaslovom: »Verodostojna parodija«. (Hans Trazler: Resnica o Janku in Metki — Dokumentacija pravljice bratov Grimm; Frankfurt) čuva in neguje vaše zobe pasta za zobe FLUOROM A* trim Mfid T*m*r* Pr^s oftert portd«r ov#r th*»r jr«inlnjt pi*«*' kratko 1 ** v < i'-’ ’ ’■ * »da novo 1llllll!illlllllllllll!llllli)HllilRIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII!lilllllilll!llllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllilllllllH V Peruju — državi, ki je letos doživela najbolj grozljivo tragedijo v znamenju športne nestrpnosti — se začenja nova prvenstvena sezona v nogometu. Seveda so zdaj oblasti ukrei\ile vse potrebno za varnost igrajočih in dale predvsem obdati največje stadione s 4 m visokimi plotovi iz bodeče žice. Vodne jarke okrog igrišč so razširili na večjo površino in polnitev z vodo uredili tako, da bo mogoče v hipu z enega mesta napolniti ves sistem. Zaradi teh dodatnih naprav so npr. zmogljivost nacionalnega stadiona v Limi zmanjšali od 50.000 na 40.000 prostorov na škodo sedečih gledal- najboljšemu - plaketo branka ziherla BRANKO VIVOD - 2,10 m V VIŠINO Na atletskem dvobdju med Jugoslavijo, Švico in Italijo v Mo-deni Je Celjan Branko Vivod dosegel nov državni rekord v skoku v vi&mo — 2,10 m. 1. Vivod (Kladlvar) — atletika, 23, 2. Span (Ljubljana) — atletika, 15, J.—1. Stamejčič (Kladivar) — atletika in Vrbovšek (Ljubljana) — plavanje, po 7, 5.-7. Vrbinc (Ljubljana) — streljanje, Reboljeva (Ljubljana) — streljanje in Lubcjeva (Kladivar) atletika, po 5, 8.-9. Stanovnik (Olimpija — Sv.) — atletika in Babič (Videm-Krško) — motoristlka, po 4, 10.—-11. Dermastia (Ljubljana) — plavanje in Visočnik (Maribor) — motoristlka, po 3, 12.—14. L. Pintar (Kranj) — motoristika, liešek (Kladivar) — atletika in Kržišnik (Ljubljana) — odbojka, po 2, 15.—17. Perc (Kladivar) — nogomet, Arvlanagie (Olimpija) — nogomet in Lipovnik (Maribor) — motoristika, po 1 točko. cev. Dostop na igrišče bo razen 25 osebam, ki so neposredno vključene v igro, dovoljen samo redkim posameznikom — toda nobenemu reporterju. Vsi protesti proti temu ukrepu doslej niso zalegli. Te dni se je končala tajna razprava proti neznanemu lovcu, ki je 10. septembra 1963 po nesreči ustrelil nekdanjega smučarskega svetovnega prvaka in državnega trenerja č»vice Georgesa Schnei-derja. Krivec je bil oproščen vsake krivde in kazni. Sodišče se je prepričalo, da se je ustreljeni v mnenju, da je lova že konec, tako neprevidno plazil po gostem grmičevju in bil še sumljivo oblečen v usnjen jopič, da ga je strelec zamenjal z divjadjo. Oddal je en sam strel in zadeti je bil pri priči mrtev. 48-letni avstrijski smučarski skakalec Sepp Bradi, čigar ime je zgodovinsko povezano z veliko Bloudkovo skakalnico v Planici, na kateri je prav on marca 1936 postavil prvo nad 100-metrsko znamko, je odšel te dni za trenerja v Švico. Mož je v tem svoj-stvu deloval že leta in leta v ZR Nemčiji in doma ter slovi kot izvrsten in smotrn učitelj te vrste. Bradlu so poverili nalogo, naj spravi švicarski skakalni kader na nekdanjo raven tja do leta 1968 — do zimskih olimpijskih iger v Grenoblu. Svetovni dosežki v bazenih PIŠE: A. PASTERNJAK KDO BO NOVI SVETOVNI REKORDER NA 100 m PROSTO? O BOBBY MC GREGOR (53,9); OLIMPIJSKI FINALE V TOKIU SE BO KONČAL S SVETOVNIM REKORDOM. 0 DON SCHOLLANDER (54,0): FAVORITI SO TRIJE AMERIČANI, MC GREGOR IN PO ZADNJIH REZULTATIH GOTTVALLES i .. 0 STEVE CLARK (54,0): SREČAL SEM DOS SANTOSA V JUŽNI AMERIKI IN REKEL MI JE, DA NE BO PLAVAL V TOKIU. 0 DICK MC DONOUGH (54,0): PENILA SE BO VODA V BAZENU METROPOLITAN V TOKIU IN PRVI BO PLAVAL OKOLI 53,5 . . . # ALAIN GOTTV ALLES (54,2): KDO BO SESTI FINALIST NA 100 m PROSTO? MISLIM, DA BO NAJHITREJSI PLAVALEC JAPONSKE ... Lov za Dos Santosom QxP TOKtO 1864 ‘ IN ZVESTI PRIJATELJ! 4^ m —Velika nada Francije na olimpijski plavalni k I reviji v Tokiu bo 22-letni Alain Gottvalles iz pa-riškega plavalnega kluba Racing, kjer trenira tudi Christine Caron ... Bivši svetovni rekorder na 100 m prosto in sedanji trener ženske reprezentance Francije, Alcx Jany je nedavno izjavil v Beogradu: »V olimpijskem finalu na 100 m prosto bodo - plavali McGregor, Schollander, Gottvalles, Doday in še dva Američana! Prepričan sem, da Dos Santos — ki Je uradni svetovni rekorder s 53,6 — sploh ne bo potoval v Tokio, kjer ne bi imel skorajda nobenih možnosti, da se prebije med šest najboljših! Zakaj so plavalni ZDA letos brez prave konkurence? Ali veste, da je plavanje v ZDA redni predmet v srednji šoli?«... Na fotografiji: Alain Gottvalles v Clermont Ferrandu, kjer je postavil s 54,2 nov rekord Francije. — Presenetljiva novica iz Franclje: svetovna re-«^^korderka na 100 m hrbtno Chrlstine Caron je (medtem ko ostale kandidatke za zlato olimpijsko kolajno v ZDA in Japonski trenirajo od jutra do večera) na letnem odmoru pri starem očetu v Dieppu ob obali Atlantika! »L’Equipc<« objavlja vsak dan nove fotografije: Chrlstine na plaži, Chrlstine med igranje modbojke, Christine vesla v kanuju . . . Slovita trenerka Suzannc Berlioux je prepričana, da bo kratki premor v treningu samo koristi! njeni varovanki v -psihičnih« pripravah za Tokio. Chrisline Caron je na zadnjih tekmah plavala 100 m hrbtno 1:08,6. 1:09.7. 1:08 9, in 1:09,0! Drugi najboljši čas na svelu lm*» Američanki Cath.v Fcrguson z 1:09,2!... Na fotografiji: Christine Caron — med prostim časom. D3EKAČ JOHN SURTEES GOVORI POSEBEJ ZA »TT« Še nekaj dni je do osmega starta najhitrejših dirkačev v avto-mohilizmu F 1 za »Grand Prix Italije« v Monzi, ki je poleg Niirhurgringa v ZR Nemčiji verjetno naj/animivejša. Nedvomno ima pri tem precejšni delež tudi tradicija, saj Italijani pri rejajo dirke v Monzi že od leta 1923. V letošnjem svetovnem prvenstvu ostanejo potemtakem le še Monza (S. september), VVat-kins Glen (ZDA, 4. oktobra), Mežico City (25. oktober) in East London (Južna Afrika, 26. december). Zeltweg (23. avgusta) ni hotel dati prednosti veliki četvorki, (Clarku, G. Hillu, Surteesu in Brabhamu), ki je pred tem s precejšnjim naskokom vodila pred ostalimi dirkači. Usoda je hotela, da so točke 9, 6, 4, 3, 2, 1 pobrali dirkači, ki jih tudi največji pesimisti niso upoštevali pri razdelitvi. Vrstni red na vrhu razpredelnice se sicer ni spremenil, zato pa se je izpopolnila velika vrzel med vrhom in dnom. Ze iz tega razlo-ga bo Monza še zanimivejša, saj se bodo sedaj vsi dirkači temeljito spopadli meti seboj. V Zelt-wegu smo prišli do zanimive ugotovitve, da so avtomobili sta rejših letnikov vzdržali dolgo gonjo 336 km ali 105 krogov, medtem ko so zadnji modeli 64 radi odpovedali že mnogo poprej. Zmagovalec Bandini na 6-cilin-drskem Ferrariju je vse kroge peljal enako hitro; celo na istih mestih smo lahko zelo razločno slišali, kako je z ročico menjaval brzine. Strašen lOv so vzdržali tudi dirkači — privatniki, ki bi lahko upravičeno odstopili pred tovarniškimi dirkači! JOIIN SURTEES: LETOS NAJ BLIŽJE NASLOVU SVETOVNE. GA PRVAKA? Zeltweg, 23. avgusta. Velika mrzličnost v boksu, mehaniki vseh tovarniških ekip, z različnimi ključi v rokah, še zadnjič pregledujejo stroje. V ograjenem prostoru »Team Ferrari« je še posebej živahno, saj številni fotoreporterji in poročevalci raznih časopisov pridno slikajo in nabira.jo gradivo za svoje redakcije. Nenadoma oglušujoče gr. menje dirkalnega Ferrarija V 8, s startno št. 7, ki ga pilotira zna-ni^angleški dirkač John Surtees. Opazimo ga zraven mehanikov, kako pazljivo spremlja gibe nji hovih rok, ko nekaj onegavijo okrog vžiga. Potem ko se je prepričal, da motor deluje normalno. se je umaknil za posebni kamion-transporter, last tovarne Ferrari, ki z njim prevaža dirkalne avtomobile. Na drugi strani kamiona se je pravkar preoblačil v kombinezon, ko smo ga poprosili za razgovor. 0 KAJ NAM LAHKO ZAUPATE IZ SVOJIH ZGODNJIH LET? »Rodil sem se 1. 1935 v Forest Hillu v predmestju Londona; sem sin trgovca z motorji in avtomobili. Okolje je tako precej pripomoglo, da sem se že kot majhen fantič zanimal za motorje, posebno rad pa sem vdihoval bencinske hlape. Oče je večkrat dejal, da sem se že rodil s »francozom« v roki. Najprej sem nastopal kot očetov sovo-zač v prikolici, šele s 17 leti sem pričel tekmovati sam na motorjih.« 0 VEČKRAT STE RILI ŠPORTNIK LETA V VELIKI BRITANIJI? »To priznanje so mi dodelili trikrat, enkrat pa celo posebno kolajno Britanskega imperija — United Kingdoin. Z motorji sem odlično zmagoval, tako da sem bil svetovni prvak v kategorijah 500 ccm, 350 ccm in 50 ccm kar od 1958 do 1960, torej tri leta da je bila pista skoraj povsem pod vodo. Najslabše je bilo to, ker nikakor nisi mogel videti vozila pred seboj. Drugič pa so me morali spet s kisikom oživljati; to je bilo na dirki »12 ur Sebringa« v Ameriki, kjer so izpušni hlapi prodirali v kabino. Kljub temu sem zmagal, čeprav sem za ciljem padel v nezavest.« 0 STE POROČENI? »Ze dve leti. Tudi Patricia je navdušena nad tem nevarnim športom; njen oče je bil namreč tudi dirkač. Pravi strokovnjak .je že, saj me na vseh dirkah LESTVICA SVETOVNIH AVTOMOBILSKIH PRVAKOV Leto: Prvi: Drugi Tretji: 1950 Farina (Italija) Alfa Romeo Fangio Alfa Romeo f FagioUi (Italija) .llfa Romeo 1951 Fangio Alfa Romeo 4- Ascari (Ital.) Ferrari Gonzales (Argent.) Ferrari 1952 Ascari Ferrari Farina Ferrari raruffi (Ital.) Ferrari 1953 Ascari Ferrari Fangio (Argentina) Maserati Farina Ferrari 1954 Fangio Maserati (Mercedes) -f Hawthom (V. B.) Ferrari Gonzales Maserati /Ferrari 1955 Fangio Mercedes Moss (V. B.) Mercedes Castellotti (Ital.) Lancia/Ferrari lase Fangio Ferrari Moss Maserati + Collins (V. B.) Ferrari 1957 Fangio Maserati Moss Vanwall -F Musso (Ital.) Ferrari 1958 + Hawthorn (V. B.) Ferrari Moss V an wall /Cooper Brooks Vanwall 1959 Brabham (Avstral.) Cooper Brooks (V. B.) Ferrari Moss Cooper/BRM 1960 Brabham Cooper McLaren (N. Zel.) Cooper Moss Cooper/Lotus 1961 Phil Hill (ZDA) Ferrari 4- von Trips (ZRN) Ferrari Moss, Gumey (ZDA) Lotus, Porsche 1962 Graham Hill (V. B.) BRM Clark (V. B.) Lotus McLaren (V. B.) Cooper 1963 Clark G. Hill Ginther (ZDA) % Lotus BRM BRM Op. p.: dirkači, omračeni s križcem, ne živijo več. Vrstni red za letošnje svetovno avtomobilsko prvenstvo formule 1 po »Veliki nagradi Avstrije« v Zeltwegu: 1. G. Hill 32 točk, 2. Clark 30, 3. Surtees 19, 4. Ginther 17, 5. Bandini 15 točk, itd. zapovrstjo. Prijatelji so me nagovarjali, naj poskusim še na avtomobilu, kar je bila tudi moja tiha želja.« 0 IN POTEM NA DIRKALNI AVTOMOBIL? »Podpisal sem pogodbo z ekipo Botvmaker, kjer sem vozil »Cooperja.« pozneje pa »Lolo«. Tri leta sem dirkal za Botvmaker, nato pa sem odšel v Italijo k Ferrariju. Tam so me zelo dobro poznali, saj sem dalj časa dirkal na italijanskem motorju M V Avgusta. Nekaj časa sem bil sovozač na velikih dirkah avtomobilov kategorije Grand Touri-smo, šele ko so me dovolj spoznali, so mi zaupali volan Ferrarija V 6 formule 1.« 0 S KATERIMI ZMAGAMI STE NAJBOLJ ZADOVOLJNI? »S tistimi, kjer sem se najbolj boril in najbolj izpostavljal svoje življenje. Sem spada seveda Niirburgring, kjer sem že dvakrat zasedel prvo mesto v kategoriji F 1. Spominjam se še ene izmed najtežjih dirk v Tasmaniji, v Brisbancu, kjer sem premagal svetovnega prvaka G. Hilla, ki je bil drugi. Vreme je bilo nemogoče, saj je že nekaj dni neprenehoma deževalo, tako spremlja, na treningih pa mi meri čas!« 0 ZA BO V ZAKI-IUCEK — MONZI? KAKO »Potrudil se bom čim bolj, ker bi želel odnesti zlato lovoriko tudi s tega dirkališča. Seveda, konkurentov je več ko dovolj!« Poslovili smo se od tega prijaznega in zgovornega Angleža, saj smo opazili, da so ga mehaniki že spet klicali. Sicer pa, minilo je že več kot osem minut, zmenila pa sva se samo za eno ali dve. TEKST: FRANC DEŽMAN FOTO: VEČER Mojstri na startu v Zeltwegu: G. Hill (številka 3), Surtees (7), svetovni prvak Clark in D. Gumey Obisk dveh evropskih novinarjev je odkril osupljivo odročnost in klavrno preprostost Dobro leto je minilo od tedaj, ko so na kogresu FIS v Atenah sprejeli sklep, naj bodo prihodnje FIS alpske tekme za svetovno prvenstvo (1966) v Portillu — na nadmorskih višinah do 3000 m v čilskih Andih. Cela ploha ugovorov in pomislekov se je usula po svetovnem tisku na to nerazumljivo odločitev, potem pa kmalu vse tiho je bilo. Portillo je obdržal svoj mandat in prireditelji so se ta čas začeli ozirati okrog sebe, kako se bodo kolikor toliko pametno spravili nad to nalogo. Pred kratkim sta se iz Cila vr-nila oba zastopnika mednarodne zveze športnih novinarjev (Švicar Karl Erb in Francoz Ser-ge Lang), ki sta bila tamkaj na ogledih in prinesla od ondod prve verodostojne podatke, zlasti kar zadeva poročevalsko služ bo. Za zdaj je podoba tega južno ameriškega prizorišča FIS tekem (na sporedu bodo v drugi polovici avgusta, torej sredi poletne in kopalne sezone v Evropi) vse prej ko razveseljiva. Kraj je oddaljen kake štiri ure avtomobilske vožnje od Santia-ga — doseže pa ga tudi trans-andska železnica v višini 2885 m — in se predvsem »odlikuje« po samosvoji samoti in odročnosti. Za zdaj stoji tam ob kolodvoru samo še en hotel za kakih 500 gostov, drugega — za tekmoval- ce in oficiaine spremljevalce, bodo šele zgradili in nekaj planinskih stavb. Telefonsko linijo imajo do zdaj eno samo, pravijo pa. da jo bo mogoče zadostno ojačati, brž ko bo potrebno. Novinarjem pa bodo na voljo vsa obveščevalna sredstva — in sicer po zaslugi vojske, ki bo imela v rokah pretežen del tega poslovanja. Po tehnični strani oba znana strokovna novinarja nista izrekla nobene prehude kritike. Čilenci so s skušnjami zadnjih let z evropskih alpskih centrov pripravili ustrezne proge po andskih pobočjih — Portillo obdajajo vršaci do 5000 m in še več — tehničfto dovršeno in v skladu s predpisi FIS. Pri tem so imeli precej olajšano delo zato, ker so zanje izbrali popolnoma gole terene brez drevja in grmovja. Eno pa je, kar bi utegnilo razvajenim evropskim tekmovalcem in tudi glavnim favoritom za vsa boljša mesta hoditi navzkriž, in sicer vsa tožna samota po tem svetu in popolna odmaknjenost od vsakdanjega življenja. Trenerji iz Evrope, katerih nekateri so že tamkaj, dvomijo o tem, da bi mogli svoje varovance v tej puščavi in sredi samih tekmujočih ter brez drugih možnosti za vadbo kakor na progah samih obdržati v zaželeni kondiciji, še teže pa v pravšnem duševnem razpoloženju. Nevarnost, da bodo v takem vzdušju skoraj otopeli in jih bo minil sleherni polet, ne bo prav majhna. Ne glede na vse te objektivne težave na kraju samem pa se Portillo prikazuje v dvomljivi luči tudi z vidika priprav med tekmovalci, ki se bodo razvlekle na celo sezono in pol, morale pa se bodo ravnati še po tem, da bodo zaresna tekmovanja v nenavadnih višinah okoli 3000 m, na katere se bodo šele morali — in sicer že doma — aklimatizirati. Ko bodo nared, bo treba čim hitreje »skočiti« v Južno Ameriko in se po najkrajši poti povzpeti na prizorišča, če bodo hoteli ostati — vsaj glede ' 'osnovnih pogojev — na ravni domačinov ali tistih, ki bodo dobo aklimatSziranja lahko prenesli v sam Portilo. S primemo vrečo denarja in nekaj meseci dopusta bo to izvedljivo z lahkoto. Po podobnih prireditvah zadnjih let v Srednji Evropi in tudi v skandinavskih državah bodo prihodnje alpske tekme FIS na južni polobli ameriške celine posebno doživetje in bodo nedvomno obogatile zgodovino te konkurence za edinstvene dogodke. Taiko pa imajo prav tudi tisti, ki so zagovarjali ta prenos na daljni jug — iz propagandnih razlogov. štiri atletinje so pretekle doslej 80 m čez ovire v času svetovnega rekorda 10,5. Nemka Gisela Birkemeye,r je 24. julija 1960 v Leipzigu dosegla ta svetovni Kekord. Rekordno znamko je izenačila prva Angležinja Betty Moore, in sicer 25. avgusta 1962. Letos, 23. maja so Nemki Karin Balzeir namerili 10,5 (v Leipzigu), četrta atletinja, ki je dosegla končno ta čas, pa je sovjetska šampionka Irlna Press: 9. avgusta letos v Kijevu se ji je to posrečilo. »Zlati sestri«, sovjetski šampionki Irina in Tamara Press Zakaj smo zapisali »končno«? Petindvajsetletna sovjetska reprezentantka je namreč najbolj stanovitna tekačica čez ovire na svetu sploh: v razdobju 1960 —1964 ni nič manj ko enajstkrat tekla 10,6! Olimpijska zmagovalka iz Rima ima torej dobre možnosti, da uspeh ponovi tudi letos oktobra v Tokiu. »Zlati sestri« pravijo povsod po svetu Tamari in Irini Press. Športne uspehe imata skupne, toda sicer se temeljito razlikujeta med seboj. Starejša Tamara — rodila se je 10. maja 1937 v Harkovu — je nanavadno »močna«: 1,80 m in 94 kg sta njeni glavni telesni »meri«. Nasprotno pa je Irina — rodila se je 10. marca 1939 — zelo »nežna«, saj je 1,68 m visoka, tehta pa 62 kg. Tamara ima modre oči in plave lase, Irina pa ima nekoliko temnejšo polt, črne lase in rjave oči. Čeprav sta »zlati sestri« tako različni, sta naravnost presenetljivo navezani druga na drugo, ne na- zadnje tudi zaradi skupnih ambicij. Obe sta se »abonirali« na mednarodne uspehe. Tamara je že leta 1958 osvojila evropsko prvenstvo v metu diska. Na olimpijskih igrah v Rimu (1960) sta dosegli enkratno zmagoslovje. V metu krogle je Tamara dobila zlato kolajno, v metu diska pa je dosegla 3. mesto, medtem ko je mlajša Irina zmagala v teku na 80 m čez ovire in prejela še bronasto kolajno s sovjetsko štafeto 4 krat 100 m. Na evropskem šampionatu pred dvema letoma v Beogradu — na PEA — je Tamara segla kar po dveh naslovih v svojih specialnostih. Po vseh dosedanjih rezultatih je še zmeraj razred zase; malo je verjetno, da na olimpijskih igrah v Tokiu ne bo stala na najvišji stopnici odra za zmagovalce. Svetov ni rekord v metu krogle 18,55 (op.: jugoslovanski rekord: Usenik 15,10 m) in metu diska 59.29 m (op.: jugoslovanski rekord: Čelesnik 49.46 m) oziroma letošnja najboljša re- zultata 18,40 m oziroma 58,82 m sta najlepša dokaza za to trditev. Irina Press je raznovrstnej-ša, saj jo odlikuje moč, odriv in hitrost. Zato se je zapisala peteroboju. Petkrat je že stopnjevala svetovni rekord do fantastičnih 5.137 točk (op.: jugoslovanski rekord: Stamejčič 4.580), ki jih je zbrala 8. septembra 1961 v Tbilisiju. 10,9 v teku na 80 m čez ovire, 15(26 v metu krogle, 1,62 v skoku v višino, 6,24 m v skoku v daljino in 24,2 v teku na 200 m — ti posamični rezultati so takrat botrovali njenemu velikemu zmagoslavju. Tudi letos je na vrhu svetovne jakostne lestvice; njen najboljši letošnji seštevek je 4.959 točk. Najpozneje v Tokiu namerava celo zboljšati svoj svetovni rekord. V vseh petih disciplinah ima sovjetska rekorderka namreč še »skrite rezerve«. Razen s tekom čez ovire lahko doka-že to še z metom krogle: 17,21 m je njena najboljša letošnja znamka. S tem rezultatom je celo na 5. mestu svetovne lestvice vseh časov, potrjuje pa njene možnosti za kako kolajno tudi v tej disciplini na bližnjih XVIII. letnih olimpijskih igrah v Tokiu. Bržkone pa se bo zadovoljila samo s tekom na 80 m čez ovire in peterobojem. — Začela se je prava plavalna ofenziva na Msveto\mi rekord v sprintu . . . Mc Gregor (Skotil ska) je s 53,9 na 110 yardov (100,58 m) v Londo-nu napovedal juriš mi svetovni rekord tudi na 100 m prosto. Ali ste zadovoljni s 53,9? Ne! Na obratu vedno izgubim dragocene desetinke in prepričan sem, da bom Jetos plaval pod 53,6, s čimer pa .še ni .rečemo, da bo tak rezultat zadostvoval tudi za osvojitev, zlate olimpijske kolajne v Tokiu... Robby Mc Gregor Je z 21 leti po zadnjih komentarjih svetovnih ekspertov veliki favorit olimpijskega finala na 100 m prosto in mnogi so prepričani, da lahko ogrozi njegovo zmago samo Don Schollander. V rodnem Falkirku se marljivo pripravlja za Tokio pod- vodstvom svojega očeta Roberta, ki je v mladosti igral vaterpolo v reprezentanci Škotske. McGregor mlajši se vsak dan vozi z brzovlakom 40 km v bližnji Glasgovv, kjer študira arhitekturo . . . Na fotografiji (od leve proti desni): rekorderji v sprintu — Dos Santos (Brazilija), \Vindle (Avstralija) in McGregor (Škotska). AH *sie razmišljali tudi o svetovnem rekor-£lldu na 100 m v Los Altosu pred finalom prven-stva ZDA? — je bilo naše prvo vprašanje Donu Schollanderju v pismu in čestitkah ob novih svetovnih rekordih na 200 in 400 m prosto. . . »Res Je, da sem pred finalom na 100 m prosto v Los Altosu razmišljal, da bom imel morda priložnost za novi svetovni rekord, pozneje sem — brez prave konkurence — plaval samo na prvo mesto. Skoda, da ni nastopil Steve Clark zaradi poškodbe ramena. Pred Los Altosom sem se pripravljal samo za 400 m prosto, kjer sem imel nevarnega tekmeca — Murra.va Kosca. Letos sploh še nisem treniral sprinta in upam, da se bom lahko pripravil bolje tudi za 100 m prosto za olimpijske kvalifikacije v New Yorku!« . . . Ali bo Rose plaval v Tokiu? »Plavalna federacija Avstralije je na posebnem sestanku odločila, da Rose ne bo plaval v Tokiu, toda prepričan sem, da odločitev še ni dokončna. Rose je v veliki formi in zares bi bilo škoda, če ne bi nastopil v Tokiu!«. . . Na fotografiji Don Schollander s pokalom za najboljšega plavalca sveta (desno), Alain Gottvalles (levo zgoraj) in Alex Jany (levo spodaj). iiMjjmSmku.tt.vt. ■•■ ■ • . v- ■ jgjtfTgjj»yv*AAt 'i»v PETINDVAJSET LET REAKCIJSKEGA LETALA ll iz znanosti in tehnike nam poročajo Ameriški kirurg dr. Ervin Gombos je sporočil, da se je od dvesto primerov posrečilo osemdeset presaditev ledvic. Dejal je, da je možnost uspeha večja, če daruje ledvico kak ožji pacientov sorodnik. Opisal je tudi tak primer: 43-letnemu Georgeu Moldotv-skemu so lafni v avgustu presadili ledvico, ki mu jo je daroval njegov mlajši brat. Pacient, ki so ga drugi zdravniki že imeli za izgubljenega, se je po operaciji tako opomogel, da bo zdaj že lahko začel delati, polovično zaposlen. Da bi preprečili »odpor« pacientovega organizma proti tujku, so Moldowskega dodatno zdravili z medikamenti in obsevanji. Dolgo niso mogli pojasniti nenadnih in začudujočih smrtnih primerov pri pavijanih in rhesus opicah, ki jih vzdržujejo za me-dioinske in psihološke študije. Zdaj so ameriški zdravniki ugotovili, da gre za srčni infarkt. Preiskave so pri vrsti bolnih živali pokazale razširjeno srce in srčno slabost, kar je v večini primerov pripeljalo do udora krvi in srčnega infarkta — podobno kot pri človeku. Motnja srčne funkcije se pri živalih pojavi tedaj, če je njihov dnevni življenjski ritem prepogosto moten. 2e dva meseca nemirnega življenja zadostujeta, da se pri živalih pojavijo težave s srcem. Celo mravlja bi opazila zrnce soli, ki pade z višine enega centimetra, samo če bi ji priletelo na zadek. Da pa se tla ob takem »trčenju« zatresejo, je prvič dokazal silno občutljivi detektor, ki so ga zgradili Američani. Ta detektor je nastal kot stranski produkt raziskovanja vesolja. Sprva naj bi služil samo za merjenje najdrobnejših meteoritov, ki zadevajo ob vesoljske ladje. Medtem pa se je posrečilo zabeležiti z njim celo srčni utrip piščančjih embriov v njihovih jajčnih lupinah, in sicer od četrtega dne valjenja. Pri vašem poklicu so vam potrebni udobni čevlji v katerih se noge ne bodo potile in v katerih boste lahko hodili. Tovarna »RIS« je izdelala za vas odlične sintetične elastične, gibljive in trpežne podplate. Specialni profil preprečuje drsenje pri hoji. Koraki so tihi. Kupite pri vašem trgovcu ali čevljarju čevlje s sodobnimi Risovimi podplati »ŠPORT« in »TORNADO« za moške, »DIANA« za ženske in »DIPLOMAT« za otroke. Stfmo Se pol ure in sonce bo obsijalo letališče Rostock-Murienehe. Letalski kapetan VVarsitz je pravkar zdrsnil na sedež novega in nenavadnega letala. Nima propelerja in kot vse kaže tudi motorja ne, saj zija v kljunu odprtina. Nebo na vzhodu se je komaj zaznavno obarvala z rdečino, ko se je poleg letala ustavil voziček z generatorjem. še nekaj trenutkov in med oeroplanom in generatorjem se zvija dolg kabel. Zasliši se žvižg, ki postaja vedno ostrejši in zdaj se pokaže, da je tudi v zadnjem delu letala odprtina. Iz nje šine svetel zubelj, ki kmalu potemni, žvižg je že skoraj neznosen, ko se letalo počasi premakne po vzletni stezi. Kapetan War-sitz dvigne roko in zapre kabino, jekleni ptič pa rjoveč zagrmi po betonu. Samo kakih pet ali šest oseb opazuje vzlet. Letalo se je dvignilo in preletelo le nekaj metrov v ravni črti, potem pa je zopet pristalo. Takoj zatem so ga odpeljali in skrili za zidovi hangarja. Pisalo se je leto 1939, 24. avgusta zjutraj. Tri dni pozneje — 27. avgusta — se je kapitan Warsitz ob isti uri znova povzpel v čudno letalo. To pot je resnično šinil v višavo, nekajkrat zaokrožil nad letališčem, potem pa je moral zasilno pristati na bližnjem zemljišču. Pilot je tvegal malce preveč s strojem, ki ga še ni dobro poznal, in to se mu je maščevalo. Toda kmalu se je spopri-j^znil s pošastjo in letal je vedno bolje. Tudi po prvem septembru, ko je Nemčija napadla Poljsko in se je pričela druga svetovna vojna, jutranjih poskusov niso prekinili, saj je bilo takrat najmanj ljudi v okolici. Vendar je bilo letalo tako nenavadno, da skrivnosti niso mogli delj skrivati. Konstruktor je obvestil letalsko ministrstvo in 1. novembra 1939 so prispele na letališče tri pomembne osebnosti: minister za letalstvo Milch, general ydet in general inženir Lucht. Tajinstveni aeroplan je bil Heinkel 178, prvo reakcijsko letalo na svetu. Profesor Ernest Heinkel, ki si je zamislil in skonstruiral že toliko letal, je pozneje zapisal o obisku: »Prikaz novega letala je sicer naredil precejšen vtis in razpoloženje teh gospodov ni bilo negativno, vsekakor pa popolnoma indiferentno.« In vendar bi bilo novo letalo izredno pomembno za Nemčijo, ki je zabredla v veliko svetovno vojno, saj bi bilo izredno orožje. Tega pa se Milch, Udet in SONCE: 2c v avgustu smo opazili, kako se vse prej začne mračiti. September pa nam prinaša hladno jesen in jesensko enakonočje ali jesenski ekvinokcij. 23. septembra ob 1,17 uri bo Sonce spet prekoračilo nebesni ekvator, a to v obratni smeri kakor v marcu, se pravi proti jugu. Na vsej zemlji sta tedaj X|an in noč enako dolga, vsak po 12 ur. na severnem tečaju se konča S mesecev trajajoči dan in začne šestmesečna noč. obratno pa na južnem tečaju vzide Sonce po šestmesečni noči in se začne šestmesečni dan. Časovna enačba postane v septembru pozitivna, se pravi, da pravo sonce prehiteva srednjega. 3. septembra je razlika malenkostna, samo 4- 35 sekund. Do 30. septembra pa se poveča se na 4- 9 minut 54 seknnd. Sonce se giblje z znamenju Device, v resnici pa je še do 14.9. pred ozvezdjem Lev, šele po tem dnevu pride pred ozvezdje Devica. I.IINA: Mlaj bo 6. septembra pred ozvezdjem Devica. Prvi krajec bo 13. septembra pred ozvezdjem Škorpijon. Polna luna ho 21. 9. pred ozvezdjem Ribi, Zadnji krajec bo 28. septembra pred ozvezdjem Dvojčka. PLANETI: Merkur: V krajih, kjer ni jutranje megle, ki je v septembru še pogostna, bomo videli Merkur na vzhodnem nebu. Merkur bo 2. septembra v notranji konjunkciji, torej med Zemljo in Soncem. Nato pa se bo navidezno hitro oddaljeval od Sonca, tako da bo 14. septembra že ob 4. uri in 20 minut vzhajal. Imel bo svetilnost zvezde 1. velikosti. Na nebu bo dobro viden okoli 15 minut, nato pa ho postalo nebo presvetlo. Do 18. septembra bo vzhajal nekoliko prej (sonce pa pozneje!), tako da bo do tega dne okoli pol ure viden. Vidljivost se bo nato spet zmanjšala in -na ozvezdjem BIK in bo vzhajal v sredini meseca že ob 20. uri in 20 minut, na koncu meseca pa urn prej. Kroženje njegovih z malim daljnogledom vidnih štirih lun opazujemo s pomočjo podatkov astronomske priloge naše revije »Proteus«. SATURN: Vso noč, razen zgodnjega jutra, je ta lepotec med planeti na nebu. Najdemo ga v ozvezdju VODNAR. Ker je to področje neba brez svetlejših zvezd, Saturn lahko odkrijemo, saj bo imel še svetilnost 4- 0,7. Planet URAN bo v septembru v gornji konjunkciji ali za Soncem in neviden. OZVEZDJA: Podaljšanje noči je dobrodošlo l jubitelju zvezdnega neba. September je posebno ugoden za opazovanje RIMSKE CESTE, tistega dela naše Galaksije, ki jo moremo pregledati z naše zemljepisne širine, JKimska cesta gre v septembru še strmo od severovzhoda čez zenit -proti jugu in zahodu in v njej vidimo tedaj lepa ozvezdja: PERZKJ, KASIOPKJA. KEFKJ. LABOD. OREL in STRELEC. Prvi je zvečer še nizko nad severovzhodom, drugi pa ji* prav tako nizko nad jugozahodom. V Perzeju je Algol, ki vsakih «9 ur spreminja svojo svetilnost; v Kefeju najdemo temnordečo zvezdo »my«, eno najlepših te vršte. V Labodu opazimo oblake zvezd pa tudi oblake temne kozmične snovi, ki zakrivajo neskončne množice zvezd tam zadaj. Ti kozmični oblaki dele nato bolj ali manj vso Rimsko cesto tja doli do horizonta. Desno in levo od njih pa žare milijoni zvezd, ki jih opazimo že z manjšim prizem-skim daljnogledom. Posebno goste so zvezde v Labodu, v S o b i e s k i j e v e m ščitu južno od Orla in v Strelcu. Za temnimi oblaki v Strelcu je orjaško središče naše Galaksije. Od našega Sonca je oddaljeno 30.000 svetlobnih let! Na vzhodni strani Rimske ceste vidimo še naslednja koncu meseca Merkurja nc bomo več videli. VENERA: Ta lepi planet bo tudi v septembru razen Lune najsvetlejši na jutranjem nebu. V začetku bo krožil Se pred ozvezdjem Dvojčka, nato pa bo prešel pred ozvezdje Kak. V septembru bo Venera Se vedno zelo svetla, saj bo imela v začetku meseca še svetilnost — 3,9, ki sc bo zaradi oddaljevanja od nas do konca meseca zmanjšala na 3,7. Sprva bodo zvezdi Kastcr in l-oluks tvorili z Venero in Marsom četverokotnik. Medtem ko bosta daljni zvezdi »stalnici. Raster in Koluks ostali skupaj, pa bosta planeta »popotnika« Venera m Mars v septembru ze občutno menjala svoj položaj pleče na daljne zvezde pa tudi med seboj. MAKS: Vzhajal bo približno pol ure po polnoči in bo krožil pred ozvezdjem Dvojčka. Na koncu meseca ho pred ozvezdjem Rak, kjer pa bomo našli prav v bližini lepe zvezdne kopice Jas 11. Opazujte ga tedaj z majhnim daljnogledom, da boste razločili zvezde omenjene kopice! V septembru Mars še ne bo dosegel večje svetilnosti, svetil bo približno tako kakor Kastor. Se preden bo minila noč, ho nebo v septembru okrašeno s petimi planeti. Visoko na nebu med Dvojčkoma bo svetil MARS; malo niže bo žarela VENERA; blizu vzhodnega horizonta bomo videli Merku r; nad zahodnim horizontom bo zahajal SATURN, a JUPITER bo stal na nebu na jugozahodu. JUPITER: V septembru bomo začeli že zvečer uživati dogodke okoli Jupitra, ki bo stal pred ozvezdja; še dokaj nizko stoji OVEN, više je lepi kvadrat PEGAZ, ki se podaljšuje v ANDROMEDO. Med njo in Kasiopejo opaziš s prostim očesom ali pa vsaj z najmanjšim daljnogledom ANDROMEDINO MEGLICO. V resnici je to večja galaksija od naše. Verjetno sc sestoji iz okoli 9110 milijard sonc In je po novejših računih 2,200.000 svetlobnih let oddaljena od nas. l-epi DELFIN je poleg Orla, niže pa sta VODNAR in KOZOROG. Zahodni stran je bogatejša. PASTIR s svojo veliko zvezdo ARKTURUS stoji tik nad horizontom. Poleg njega sveti še v polni lepoti SEVERNA KRONA ali SEVERNI VENEC. KACENOSEC, ki drži pred seboj dolgo kačo z odprtim gobcem proti llerkulu, se je tudi že nagnil daleč na zahod. HERKU1, stoji ravno prav visoko za opazovanje. V njem najdemo z najmanjšim daljnogledom nežno okroglo meglico. V resnici je to kroglasta kopica 100.000 sonc in je 34.000 svetlobnih let oddaljena od nas. LIRA z modrikasto beio VEGO se je že odmaknila od zenita. Tam lahko preizkusimo ostrino svojega vida. Zvezda epsilon je dvojnica. Komponenti sta oddaljeni druga -od druge 208” in ravno opazljivi brez daljnogleda. Naš stari znanec VELIKI VOZ stoji nizko nad severnim horizontom. Med njim in Malim vozom se vije Z m a j, ki še vedno dviga svojo glavo proti Vegi. Lovski psi in Bereni- kina kodra so niže kakor Veliki voz. Dvigati pa se je začel VOZNIK s svetlo KAPELLO ali KOZO. PAVEL KUNAVER 1937. leta — mesec dni pred VVhittleom — nemoteno delovanje turboreaktorskega motorja HeS-1, ki je dajal 250 kilogramov potiska. Leto pozneje je Ohain skonstruiral turboreaktor za letalo, toda doživel je neuspeh, ki pa ga ni niti malo pobil. Nato je izdelal modificiran turboreaktor' HeS-3B, ki je imel 500 kilogramov potiska. Ta motor so vgradili v Heinkel 178, ki je leta 1939 tudi poletel. Tri leta so potekla od teoretičnih poskusov do letala v zraku. Vsekakor uspeh Mueller je sprva delal pri Junkersu, poleti 1939 pa je tudi on prešel k Heinklu, medtem ko je Junkersu nadaljeval delo Anselm Franz. V Nemčiji je razvoj novega motorja potekal dokaj hitro, ne da bi se pri tem najvišje oblasti kaj prida zanimale za novotarijo, bolj poč^i pa 1C Slo v. Angliji,.,kjer. je šele 15. maja 1941 vzletel prvi Gloster F 9/40 z motorjem Whittle 1-X s 400 kilogrami potiska. V tem času je v Nemčiji že krožil v zraku dvomotorni reaktivec Heinkel »He-280 V« (aprila 1941), priprave za novi dvomotorni Messerschmitt »Me-262« pa so tudi šle h kraju. Med prva poleta »He-178« in »F 9/40« se je vrinil zračni krst italijanskega letala Ca-proni-Campini N. 1, ki ga je skonstruiral inženir Secondo Campirii, izdelala pa milanska firma Caproni. Prvikrat se je dvignil z milanskega letališča Taliedo 27. avgusta 1940, torej leto dni za »He-178«. Capronl-Campini so imeli mnogi celo za prvo reakcijsko letalo, kajpak pa je do zmote prišlo samo zaradi doslednega nemškega molka o lastnih poskusih. Omeniti pa moramo, da italijan sko letalo ni bilo opremljeno s pravim tur-boreaktorjem, saj je kompresor gnal običa jen batni motor z 900 KS (Isotta Fraschini) in turbine torej sploh ni bilo. Rezultati poskusov so bili za Italijane kaj neugodni in šele po vrsti sprememb in dopolnitev je letalo poletelo pod vodstvom pilota Maria De Bernardi na pot Milano—Rim z vmesnim pristankom v Pisi. Povprečna hitrost je bila le 210 km na uro. Kmalu zatem so poskuse s tem letalom popolnoma opustili. Kratko zgodovino prvih poletov z reaktivnimi letali moramo dopolniti še z Messer- uro letijo danes potniška letala, vojaška pa s precej večjo od nadzvočne. In prav kmalu jim bodo gotovo sledila tudi potniška. Vse to se je dogodilo v razdobju petindvajsetih let. (PO GIORNU) Ali smo pred novo ledeno dobo? V KORAK S ČASOM na elastičnih podplatih 99ftlS** TVORNICA GUMENIH PROIZVODA Zagreb, Stenjevac telefon: 573-522; telex: 02-271; kom. direktor 573-849 Zastopstvo Ljubljana, telefon 36-631. Heinkel 178 Caproni-Campini Gloster F9/40 Možno je , ila bo na Zemlji kmalu na stopila nova ledena doba. Tako trdi novozelandski raziskovalec ledenikov dr. VVilson. O lem j«; postavil tudi novo te orijo. Po raziskavah tega znanstvenika VVel lingtonske univerze je vzrok ledene dobe povečanje ledenikov na Antarktiki. Zaradi odebelitve ledu so kamenine pod ledeno gmoto izpostavljene tako visokemu pritisku, da se med ledom in trdno kamnito osnovo pojavi voda, ki deluje kot nekakšno mazivo. Na tej plasti vode začne led hitreje drseti. Zaradi drsenja se led v podnožju topi in hitreje teče. Rezultat je nenadno razširjanje lede nikov na Antarktiki. Povečane ledene mase odbijajo sončne žarke, temperatu ra zaradi tega pada in Zemlja se ohlaja. Ohladitev ozračja povzroča, da se arktični ledeniki na severu Evrope razširijo in tako riastopi nova ledena doba. Po Wilsonovih računih razširitev antarktičnega ledu povzroči padec povprečne temperature za 6"C in zmanjšanje sončnega žarčenja za okoli osem odstot k oje. To pa popolnoma zadostuje za nastanek ledene dobe. Neodvisna raziskovanja dr. Hollina z univerze Yale pa kažejo, da se ledene mase na Antarktiki dejansko širijo in da sc celo bližajo nestabilnemu stanju. Na industrijski razstavi »ACHEMA 64« v Frankfurtu na Maini so razstavili tri »oksidatorje«, ki omogočajo pridobivanje zlata iz vode Lucht niso zavedali, razen tega jim je bilo neznano, da je imela Velika Britanija v tem času že reakcijski motor in da je pripravljala letalo, ki bi ga poganjal tak motor. Cimprej bi bilo potrebno usposobiti tako letalo, da bi lahko poseglo v zračne bitke, saj bi bil novinec vsaj dvesto kilometrov hitrejši od najboljših letal z batnimi motor ji. Toda Nemci se tega dejstva niso takoj zavedeli. Zgodovina reakcijskega pogona ali vsaj principa je dokaj zanimiva, vendar pustimo to pot ob strani Herona iz Aleksandrije, Nevvtona in tudi Francoza Coando (1910) in posvetimo pozornost dvema Angležema: doktorju Griffithu in takratnemu poročniku Franku Whittleu. Skoraj gotovo je, da sta bila prva, ki sta se ukvarjala s praktičnimi deli pri konstruiranju turboreakcijskega motorja. Whittle je že januarja 1930. leta patentiral svoj izum in je tudi pozneje prehitel Griffitha, ko je 12. aprila 1937 pognal svoj turboreaktor (model »U«). Kaj je pravzaprav turboreaktor? Motor, ki v sprednjem delu sesa zrak, ga s kpm-presorjem stisne in požene v eno ali več zgorevalnih celic, kjer zrak pomešan z gorivom zgori v plin, ki potem uhaja z veliko hitrostjo iz zadnjega dela motorja ter s tem povzroča reakcijski potisk. Preden pa plinski curek švigne iz motorja, zadene še na lopatice turbine, ki po osi prenaša svoje gibanje na kompresor v prvem delu motorja. Tako je zagotovljen stalen ciklus nepretrga- nega delovanja. Jasno je, da je za to potreben tudi zaganjalni motor, da bi se kompresor sploh začel vrteti. Največ težav je Whjt-tleu povzročala turbina in zgubil je nekaj let, dokler se mu ni posrečilo doseči nemotenega delovanja motbrja. Medtem pa so Nemci že napredovali, čeprav so bili spočetka v zaostanku. Tako kot v Angliji, je tudi v Nemčiji razvoj turboreakcijskega motorja potekal v dveh smereh, ki bi ju lahko imenovali po Hansu von Ohainu in Maxu Adolfu Muellerju. Ohaina, ki je že kot študent v Goettingenu projektiral turboreaktor, je februarja 1936 namestil Heinkel in mu zaupal uresničitev svojih načrtov. Marljivemu in neutrudnemu Ohainu se je posrečilo marca Schmittom 262. Nared je bil že leta 1942 in bi s hitrostjo 85p kilometrov na uro zlahka opravil z zavezniškimi bombniki pa tudi lovskimi letali. Toda Hitler je imel z njim še druge načrte, želel je narediti iz njega bombnik, s katerim bi lahko strahoval London. Posledica Hitlerjevih želja pa je bila ta, da je Messerschmitt lahko posegel v zračne boje — kot lovec in bombno letalo — šele konec leta 1944. Komaj petindvajset let je minilo od dne, ko se je dvignilo prvo reaktivno letalo, danes pa že nekako preziramo aeroplane s klasičnim propelerjem. Svet je zopet postal manjši, saj je zdaj Amerika oddaljena od Evrope le borih osem ur, Japonska pa šestnajst. S hitrostjo tisoč kilometrov na Prva verzija Messerschmitta 262 OD SARAJEVA DO COMPIEGNA ■te'"7 ' - .... . • 'ffi* ■■ m m t m iv ■!'■ .- ''(k': : v,d ?//* v ‘ • / /, 'domači 48 strana + 4 bo. TT 1. SEPTEMBER 19M NAŠIM NAROČNIKOM KO ODHAJATE NA DOPUST, NAS OBVESTITE VSAJ TRI DNI PRED NASTOPOM S SPODNJO TISKOVINO IZRE2ITE JO, IZPOLNITE TER ODDAJTE RAZNAŠAL-CU ČASOPISA, PISMONOŠI ALI PODRU2NICI NAŠEGA LISTA. »TT«, »DELO«, odreži »Tovariš« (neustrezno črtaj) Datum od do STALNI NASLOV POČITNIŠKI NASLOV ime in priimek Ulica, hišna številka Ulica, hišna številka Kraj, pošta Kraj, pošta Podpis POLOM NA GALIPOLIJU Britanska in francoska mornarica sta začeli obstreljevati dardanelske utrdbe 19. februarja, ob 9.50 uri. Zunanji trdnjavski pas je obsegal štiri trdnjave, oborožene z devetnajstimi težkimi topovi; samo štirje so bili modemi, ostali pa starega tipa z dometom od 5 do 8 kilometrov. Samo štirje topovi so torej lahko streljali nekaj dlje kot deset tisoč metrov... Bili so torej izpostavljeni ognju ladijskih topov, ne da bi sami lahko odgovarjali! Pred tem slabotnim trdnjavskim pasom se je v treh linijah zbralo ladjevje 12 bojnih ladij. 178 ladijskih topov, od pet in pol palčnih pa do največjih kalibrov, je bruhalo jeklo na utrdbe, ki so branile vstop v Dardanelsko ožino ... Operacija je predvidevala dve fazi. Najprej bombardiranje z velike razdalje, potem pa rušenje trdnjav od blizu ter čiščenje min v ožini. Ladje so obstreljevale Turke najprej med vožnjo, ker pa zadetki niso bili točni, so dobile ukaz, naj se zasidrajo in »stoje« nadaljujejo rušilno poslanstvo. Ob 2. uri so bili poveljniki mnenja, da je obstreljevanje z daljave opravilo svoje in da lahko začno drugo fazo operacije: rušenje trdnjav od blizu. Zavezniške ladje so se približale na 5 kilometrov in takrat so jih prvič pozdravili turški topovi, kar je napadalcem odkrilo, da obstreljevanje z daljave ni uničilo trdnjavskih topov. Ena trdnjava od dveh, opremljenih z modernimi topovi, je bila kmalu prisiljena k molku. Namestnik poveljnika ekspedicijskega brodovja, kontraadmiral de Robeck je hotel nadaljevati napad še z večje bližine, toda ker je že legal mrak, je poveljnik vsega brodovja ukazal umik na odprto morje in napada je bilo za tisti dan konec. Ladje so izstrelile 139 dvanajst palčnih granat. Lekcija prvega dne je pokazala: 1. da je neposredno obstreljevanje učinkovitejše od posrednega; 2. da so zadetki boljši, če se ladje zasidrajo; 3. da ni dovolj obstreljevati trdnjave, marveč je treba zadeti topove, ki so v njej. Prav ta zadnja ugotovitev je bila izredno važna. Naslednjega dne je bilo slabo vreme in operacije so bile odložene za pet dni. Obstreljevanje se nadaljuje 25. februarja. »Agamemnon« je vzel na piko trdnjavo Heles, »Queen Elisabeth« Sed el Bar, »Iresistible« pa trdnjavo Kum Kale. Trdnjave so odgovarjale na ogenj, toda brezuspešno. V Helesu po kratkem boju obmolkneta dva daljnometna topova. »Iresistible« je s 35 granatami prisilil k molku njuna dvojčka v trdnjavi Orkaniji, enega takoj zjutraj, drugega kasno popoldne. Vsa moderna obramba je bila s tem prisiljena k molku, pot v Dardanele odprta ... Stare trdnjave s topovi krajšega dometa niti Turki niso smatrali za uspešne, marveč bolj za vabo, zaradi katere so sovražniki zastonj razsipali topovske granate. Mnoge teh utrdb so Turki izpraznili takoj na začetku obstreljevanja, druge so uničili ladijski topovi. Izgube na obeh straneh so bile malenkostne. Samo »Agamemnon« je bil šestkrat zadet, druge ladje so ostale nepoškodovane: trije mornarji so bili ubiti, sedem pa ranjenih. Naslednjega dne so z ladij izkrcali oddelke po 50 do 100 mornarjev, katerih naloga je bila, pod zaščito ladijskih topov popolnoma razstreliti ves obrambni sistem ob vhodu v Dardanelsko ožino. Turki se jim niso preveč močno upirali. Skupine, ki so jih izkrcali, so ugotovile, da je bilo vsega skupaj uničenih 48 turških topov. Dne 2. marca je poveljnik ekspedicijskega brodovja javil: »Vse zunanje utrdbe v dardanelskem obrambnem sistemu so uničene.« Churchill je triumfiral. Ekspedicija, o kateri je bilo toliko prepiranja in razprav, se uspešno razvija. Viceadmirala je takoj vprašal, koliko časa bo potre-val, da se prebije skpzi Dardanelsko ožino, in Carden je 2. marca odgovoril v posebni brzojavki: »Štirinajst.« Uspeh v Dardanelah je ugodno odjeknil v vseh vojaških krogih v Londonu; 2e 10. marca je dobila 29. avstralska divizija ukaz, naj se vkrca na ladje in šest dni pozneje je odplula na Lemnos... Pripravljala se je širša, ne samo pomorska operacija ob Dardanelski ožini. Kako je dardanelska akcija odjeknila zunaj Anglije? Uspešni napad na zunanje utrdbe dar-danelskega obrambnega sistema je izzval strahovit preplah v Carigradu. General Li-man von Sanders, šef nemške vojaške misije v Turčiji, piše v svojem dnevniku: »Turško glavno poveljstvo je bilo prepričano, da bo zavezniškim ladjam konec februarja uspelo prebiti se skozi Dardanele. Vlada, sultanov dvor in državna blagajna so se že pripravljali, da iz Carigrada odpotujejo v notranjost male Azije ...« Na borzi žita v Chicagu pa so padle cene žitu ... V Rusiji je zavladalo veliko veselje, hkrati pa je Petersburg zahteval od zahodnih zaveznikov javno izjavo o Dardanelah in Carigradu. Rusi so namreč pred vstopom Turčije v vojno dajali Turkom zagotovila o ozemeljski nedotakljivosti, ko pa je Turčija bombardirala črnomorska pristanišča, je v Rusiji kot plamen znova vzkipela panslovanska romantika in z njo zahteva po Carigradu in po nadzorstvu nad Dardanelami. Britanci so sicer novembra <1914 dali izjavo, »da je treba vprašanja v zvezi z Dardanelami in ožino reševati ustrezno ruskim željam,« toda kaj več niso bili pripravljeni izjaviti. Kaj bi sicer rekli v Sofiji, Atenah in Bukarešti? No, marca 1915 je položaj na ruskem bojišču tak, da skušata Francija in Britanija nevtralizirati ruske poraze z javno izjavo, da bi Rusija lahko .dobila Carigrad, če bodo zavezniki zmagali. Bolgarija je po dardanelskih operacijah bliskovito spremenila ton in razpoloženje. Britanska obveščevalna služba je ugotovila, da so Turki spet pripeljali vojaštvo v Edime in razvili proti Bolgariji vojsko v obrambni črti. General Paget, šef posebne britanske misije, ki se je takrat mudila v Sofiji, je brzojavil Kit-chinerju: »Operacije v Dardanelski ožini so zapustile v Sofiji tako globok vtis, da odpade vsaka možnost, da bi Bolgarija napadla katero koli balkansko državo, ki bi se pridružila Antanti. So utemeljeni razlogi za mnenje, da bo bolgarska vojska v kratkem korakala proti Turkom...« Tudi Romunija je bila prijateljsko naklonjena Antanti. Rusija, ki prej ni našla niti 1.000 Kozakov, da bi z njimi podprla dardanelsko operacijo, je sedaj začela koncentrirati v BatUmu cel armijski korpus pod generalom Istominom, ki naj bi sodeloval v operaciji, katera ae bo po splošnem mnenju končala s padcem Carigrada ... Britanski poslanik v Bukarešti je javljal: »Ruski poslanik je v zadnjem času dvakrat videl italijanskega poslanika, ki mu je odkrito govoril o možnosti, da stopi Italija v vojno. Govoril mu je o konkretnih ozemeljskih zahtevah na Jadranu in o tem, kaj bi lahko Italija dobila od turškega imperija ... In Grčija? Kakšen je bil odmev v Atenah? Ministrski predsednik Venizelos je 11. februarja, v glavnem na kraljevo zahtevo odklonil sodelovanje v vojni na strani Antante, čeravno je bila Grčija izredno prijateljsko razpoložena do Francije in Britanije. 1. marca pa je britanski poslanik iz Aten javil v London, da je Grčija pripravljena poslati na Galipoli armadni zbor sestavljen iz treh divizij. »Venizelos bo nemara že jutri lahko konkretno formuliral ponudbo. V svojih stališčih se je že približal kraljevim, kajti kot sem izvedel iz popolnoma drugega vira, je sedaj tudi kralj naklonjen misli, da bi Grčija stopila v vojno ...«, je javljal britanski poslanik. Grški generalštab je bil seveda za vojno proti Turčiji in se je zavzemal za to, da bi izkrcali na Galipoliju 5 divizij, ki bi prodirale proti hribom vzhodno od Me-dosa. Britanci so torej razen na svojo in francosko vojsko računali tudi na pet grških divizij in na ruski korpus, ki se je pripravljal v Batumu ... Upi na uspeh so bili torej več kot upravičeni, če ne bi prišlo do nesreče. In nesreča je prišla iz Rusije. Ruske armade, ki jim je primanjkovalo streliva, so se nezadržno umikale pred pritiskom nemške vojske; Rusija je bila tista, ki je zmotila Anglijo in Francijo v njunih dardanelskih računih. Ruski zunanji minister Sazonov je namreč 3. marca 1915. uradno obvestil britansko vlado, »da Rusija v nobenem pri- viceadmirala Cardena vse slabši in pokazalo se je, da je bil začetni optimizem pretiran ter da obstreljevanje zunanjega trdnjavskega pasu še zdaleč ni bilo tako učinkovito, kot so v prvem navalu navdušenja domnevali. Havbice, ki so jih Turki pripeljali na obe strani Dardanelske ožine, so držale zavezniške vojne ladje v dostojni oddaljenosti ali pa so jih vsaj primorale, da so notranji trdnjavski pas obstreljevale med vožnjo in ne zasidrane, kar je povzročilo, da zadetki niso bili točni. Odredi mornariške pehote, ki so jih izkrcali, da bi očistili minska polja, so pri svojem prodiranju naleteli na močnejši odpor, kot so pričakovali, zataknilo pa se je tudi pri čiščenju min v ožini sami. Ribiške ladje, ki so bile za to določene, niso bile kos nalogi, pa tudi ribiči, ki so bili sicer navajeni na mine, niso bili navajeni na topovski ogenj, s katerim so jih zasipali Turki. Skratka, zavezniški vdor v Dardanele se je zataknil. Med 2. in 8 marcem so štiri vojne ladje izstrelile na notranje utrdbe 121 topovskih granat, toda izkazalo se je, da niso zadele in uničile nobenega od trdnjavskih topov notranjega sistema, ker se niso smele zasidrati, marveč so sipale ogenj in se med tem vrtele v krogu, da ne bi postale lahka tarča turških havbic. Razen tega pa se je od nekod vzela stara turška vojna ladja/»Barba-rosa«, ki je začela obstreljevati britansko križarko Queen Elizabeth. Škode ji sicer ni povzročila, toda že sama njena prisotnost je zmanjšala točnost zavezniške ladijske artilerije, ki je že tako in tako pogrešala letal, s katerih bi lahko koordinirali topovski ogenj. Za nameček pa je admiraliteta strogo ukazala varčevati s strelivom, zaradi česar so po nekaj dneh ustavili posredno obstreljevanje s petnajstpalčnimi topovi. Churchill je zapisal, da je 12. marca prvič dobil občutek, da operacija ni bila resno pripravljena in da ni bilo prave volje, da bi jo odločno izvedli. Viceadmiral Carden je npr. javljal, da so se morale ribiške ladje, ki so pobirale mine v Dardanelski ožini, zaradi topovskega ognja umakniti, kar je Churchilla še posebej razhudilo, kajti prav tedaj so bile zavezniške čete na zahodni fronti postavljene na zelo resoo preizkušnjo, ki je vsaik dan terjala hude izgube Ko so pomorske operacije pred Dardanelami začele šepati, se je lord Kitchiner odlo- Churchill je bil prepaden. Sledile so sl brzojavke o tem, ali se novi poveljnik brodovja strinja z načrti in koncepti, ki jih je imel o napadu na Dardanele njegov predhodnik ... Viceadmiral je odgovoril pritrdilno in 18. marca je od njega prispela spodbudna vest: »Vreme je krasno, še malo, pa se bodo operacije začele.« 18. MAREC Zjutraj 18. marca je vse zavezniško ladjevje dvignilo sidra in odplulo v napad. Viceadmiral de Robeck je nameraval hkrati prisiliti k molku topove v utrdbah, ki so varovale dostop v Dardanelsko ožino, in topove, ki so pokrivali področje minskih polj. Vse to naj bi izvedle njegove ladje s posrednim in neposrednim obstreljevanjemJKakor hitro bi ladijski topovi obvladali utrdbe, bi morale ribiške ladje očistiti minsko polje Ke-fez, skozi tako očiščeno ožino pa bi drugega dne zaplule ladje navzgor proti Carigradu in udarile v zalivu Sari Siglar z neposrednim ognjem na tamkajšnje utrdbe. Ob 11.30 so štiri oklepnice odprle ogenj, kmalu zatem pa vsa linija, v katero so se zvrstile vojne ladje. Havbice s turške strani so večkrat zadele britanske ladje, niso jim pa mogle do živega zaradi močnega oklepa. Spregovorili so tudi topovi iz utrdb, toda ladje so bile preveč oddaljene, da bi bil njihov ogenj učinkovit. Queen Elisabeth, Agamemnon in Lord Nelson so vzeli na muho utrdbo št. 20. Po nekaj minutah obstreljevanja je zletela v zrak. Opoldne je zaplula francoska eskadra naprej in iz bližine začela obstreljevati turške postojanke. S turške strani so divje streljali in prizor je bil zares veličastno grozljiv: mogočne ladje manevrirajo med vodnimi gejziri, ki jih povzročajo izstrelki iz trdnjav, ter pri tem streljajo iz vseh svojih topov; trdnjave so zavite v dim in prah, od časa do časa se iz njih izvije plamen, ki naznanja eksplozijo streliva, dolgi bliski pa odkrivajo, kje so turški topovi. Ta pekel je trajal kako uro. Nekaj minut pred eno je strahovita eksplo zija eliminirala trdnjavsko oporišče št. 13 petnajst minut pozneje so umolknili tudi to povi v trdnjavi št. 8 Nekaj minut je manj Angleški »Tommyji« v »zavetrju« pod skalnimi stenami čakajo, da bo minilo turško bombardiranje. Turški ostrostrelci so se večkrat prikradli skozi zavezniške črte in s točnimi streli povzročali strahotno zmedo med izkrcanimi vojaki. meru ne more privoliti v to, da bi v akciji proti Galipoliju sodelovala tudi grška vojska ...« »Car mi je na včerajšnji avdienci izjavil — je poročal Sazanov v London — da v nobenem primeru ne more privoliti v sodelovanje Grkov v Dardanelah ...« »Kaj ni bilo božjega prsta, ki bi zaslepljenemu vladarju napisal na steno, da ga čaka strašen poraz...«, je vzkliknil ogorčeni Churchill, ko je zvedel, da je ruski poslanik v Atenah vložil vse svoje sile in sposobnosti v to, da bi preprečil vstop Grčije v vojno, in to na strani zavezni-kov- Grškemu kralju je jasno in odkrito povedal, da mu v nobenem primeru ne bodo dovolili, da bi s svojo vojsko vkorakal v Carigrad. Zato se ni čemu čuditi, če je grški kralj poslušal nasvete svoje soproge, ki je bila Nemka in v srcu naklonjena centralnim silam, in ostal izven vojne skoraj do konca. Britanski poslanik v Atenah je takrat javljal: »Vztrajati pri zahtevi, naj Grčija pomaga Srbiji, razen v primeru bolgarskega napada, bi bilo isto, kot odreči se vsem upom, da bi Grčija sodelovala v vojni na naši strani.« Churchill je napisal dolgo pismo britanskemu zunanjemu ministru Grayu: »Recite Rusom, da bomo z vso blagohotnostjo obravnavali njihove interese glede Carigrada ... Toda no ve j te jim, da bom vložil ves osebni vpUv, da Carigrad ne bo pripadel njim, ee bodo s svojimi stališči preprečili, da bi se nam v vojni proti Nemčiji pridružili Grčija in Bolgarija. Ce ne boste podprli Grčijo premiera Ve-nizelosa, boste imel kmalu opravka z drugo Grčijo, s tako, ki bo na nasprotni strani...« Naslednjega dne, ko bi moral pismo poslati zimanjemu ministru, je prispela iz Aten ^prijetna novica: kralj ni upošteval , ministrskega predsednika Venizelosa, zato Je grška vlada odstopila. pism° Je ostalo v predalu Churchillove pisalne mize. Medtem ko so nastale resne diplomatske težave ,a.nju dardanelske operacije za- radi različnih interesov malih in velikih dr-žav, je Ppsio do zastoja tudi v vojaških operacijah. d zemljo na vrtu. Očitno neznani zlikovec ni imel dovolj časa. da bi bil svoj načrt izpeljal do konca. Mogoče pa je tudi. da .je že posnel dovolj pogovorov med B. B. in Bobom Zagurijem ter .je prerezal žico, magnetofon pa odnesel. Na nekem odseku venezuelske avtomobilske ceste vam frizer ostriže lase kar med vožnjo. Potem izstopi in postreže klientom, ki vozijo v nasprotno smer. Posel ni samo dober, ampak celo zelo cvete. • Sergeja Mardaševa, oseminpetdesetletnega sovjetskega biokemika, ki je iznašel poseben postopek balzamiranja za trupla Lenina, Stalina in Gottwalda, je zdaj Vrhovni sovjet proglasil za heroja socialističnega dela in mu podelil orden Lenina. Gaston Palewski, 63-letni francoski minister za atomistiko in vesolje, ki stanuje v pritličju hiše v Ulici Bonaparte 1 v Parizu, se je sprl s svojimi sostanovalci, ki so hoteli v hiši vgraditi dvigalo. Palevvski se boji, da bi dvigalo škodilo arhitektonski lepoti stavbe. Zagovorniki dvigala so v protest pod oknom Palewskega prižgali petarde in žabice. Glavni krivec neljubega ognjemeta je bil stanovalec v šestem nadstropju, svetovnoznani grafik Jean Effel (»Stvarjenje sveta«). MOBILIZACIJA V AVSTRIJI SMEHLJAJ SVEŽINE Devetnajstega avgusta so v šestih avstrijskih občinah izvedli mobilizacijo. Pa ne poskusno, ampak presneto resno. Možje so pograbili kovčke, zmetali vanje vse potreb-nb, vključno »hrano za 24 ur« ter jo mahnili proti vojašnicam. Vojaki na dopustu so dobili pozive, naj se v 24 urah javijo v svojih enotah, sicer jih bodo postavili pred vojaško sodišče. Na ulicah so viseli razglasi o izrednem stanju in ljudje so v strahu odpirali radijske sprejemnike, da bi ugotovili, ali je vojna že izbruhnila. Toda vojne ni bilo in možje so se spet mimo vrnili domov. Zakaj vse skupaj je zgodilo. Nekateri so tekli k županu, ki pa je samo razširil rake ter nemočno izjavil: »Ukazi z Dunaja!« Vendar je 600 discipliniranih državljanov odšlo z uniformami in kovčki v določene vojašnice. Tu pravzaprav niso vedeli, kaj naj z njimi začno. Oficirji so bili povsem zmedeni, toda rezervisti so jim molili pod nos pravcate pozivnice, zato so jih naposled sprejeli. Medtem so komandanti vojašnic že mrzlično iskali telefonsko zvezo z Dunajem. V nekaj urah je bila stvar pojasnjena in 600 rezervistov si je oddahnilo. Toda — s tem neprilik še ni konec. Kdo je kriv, kdo bo povrnil stroške 600 pretirano discipliniranim državljanom? se sprašujejo časopisi in javnost. V uradnem sporočilu je rečeno, da bodo vse stroške povrnili; toda pri tem ministrstvo zvrača krivdo na župane, češ da so bili malomarni in neiznajdljivi, župani pa te obtožbe zavračajo, češ da v pošiljkah ni bilo nikakih posebnih obvestil. »Sam sem odprl ovojnice,« je povedal Leopold Lumpi, župan v Leopoldsdorfu — »pa nisem našel ničesar drugega kot razglase in pozive. Kaj naj bi bil storil? Jasno je, da sem jih razposlal.« SMEHLJAJ ZDRAVJA SMEHLJAJ KALODONTA bila huda, toda povsem nenamerna potegavščina. šlo je za pomoto, vendar še zdaj ni gotovo, kdo jo je zakrivil, ali malomarni uradniki na obrambnem ministrstvu ali žu- KLOFUTE ZARADISOFIE SMEHLJAJ, KI USTVAR- pani v šestih občinah, kjer so se državljani tako pokorno odzvali pozivu pod orožje, Obrambno ministrstvo je uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo, kdo je pravzaprav kriv. Posreden vzrok za odlično izvedeno poskusno mobilizacijo je bil pravzaprav sklep dunajske vlade, da naj pošljejo vsem občinam razglase, pozive in navodila za primer mobilizacije. In tako so minuli teden iz obrambnega ministrstva pričeli razpošiljati vsem občinam po tri zavoje, v katerih so bila poleg omenjenih dokumentov tudi navodila, da je dovoljeno uporabljati te dokumente samo na ukaz predsednika republike, ki ima po avstrijski ustavi pravico proglasiti splošno mobilizacijo. Na videz je bilo torej vse jasno kot beli dan. Toda — zgodilo se je, da je šesf županov nepazljivo prebralo navodila' (ali pa so navodila v ministrstvu pozabili priložiti) in v šestih občinah je zavladalo razburjenje. Kraje je zajela prava panika. Vojaki na dopustu so se pričeli v naglici poslavljati, ljudje so skušali zaman ugotoviti, kaj se je MRŠAVOST-POGOJ ZA USPEH Dejstva dokazujejo, da je mršavost eden pomembnih činiteljev pri uspehu malih zabavnih orkestrov, ki rastejo kot gobe po dežju, odkar so Beatlesi razburili svet. Vdrt obraz in vitka postava očitno odločilno vplivata na mladoletnice. To so morali s precejšnjo bridkostjo ugotoviti tudi člani orkestra »Tony Rivers in njegovi zavrženci«. Njihov manager jih je hamreč postavil pred dejstvo: ali naj shujšajo ali pa naj se odpovedo nastopanju. Trije »zavrženci« so namreč lepo okroglih in zalitih obrazov in postav; čeprav imajo šele dvajset let, tehtajo skupaj več kot dva centa in pol, kar je daleč od idealov njihovih mladoletnih rojakinj, zato je managerjev ultimat popolnoma utemeljen. In vendar — kaže, da s poceni slavo ne bo nič. »Skušali smo shujšati,« so izjavili zavrženi kitaristi, »toda tvegali smo, da umremo od gladu.« Torej bodo »zavrženci« bržčas res zavrženi. Medtem pa imajo tudi njihovi idoli hude težave. V Ameriki se je namreč našel nekdo, ki očitno ne deli histeričnih občutkov mladoletnikov ter je telefoniral šerifu okraja Clark, da bo Beatlese miniral. Policiji se je to zdelo le nekoliko preveč in zato so okrog lokala v Las Vegasu, kjer se izživljajo Beatle-sii, postavili policijski kordon. Neki policijski funkcionar je izjavil, da vsa darila, ki jih slavni pevci dobivajo, natanko preiščejo, v upanju, da bodo našli obljubljeno bombo. Kljub grožnji se je v dvorano, kjer je bil program, nateplo tudi tisti večer, ko naj bi prišlo do atentata, 14.000 mladoletnikov, ki so s histeričnimi izgredi dokazali svojo pripadnost dolgolasim kričačem. Slika, ki je povzročila čenče: Sofia Loren in njena obdarovanka Concetta. Mama Clarelli s polovico svojih otrok potem, ko so jo pozzuolske ženske ogorčene namahale, meneč, da je prodala svojega otroka bogati igralki Anthony Wayne Yensen je zabodel mater treh otrok. Sodba nekega sodišča v kanadski provinci Ontario se je glasila: smrt z obešanjem. Obsojenec je bil star 14 let. V Kanadi je v veljavi namreč zakon, ki določa najtežje kazni tudi za otroke pod sedemnajstimi leti, »nepravičen, zastarel in grd zakon«, kakor pravi najvišji ontarijski sodnik James McRuer. Edina omejitev: mladoletni delikventi morajo biti sposobni svojo krivdo spoznati in kazen mora biti višja od dveh let odvzema prostosti. Zato izrekajo kanadski sodniki, če se le da, sodbo za »dve leti minus en dan«, tako da lahko otroci kazen prestanejo v poboljševalnih zavodih. Vendar pa je trenutno v kanadskih zaporih 84 otrok, ki Še niso stari 16 let. Leta 1959 — novejših statističnih podatkov še ni — je bilo v Kanadi obsojenih 11.686 mladoletnikov v starosti od 7 do 15 let; nad 100 od njih jih je bilo starih osem in manj let. Nekega 12-letnega fanta so vtaknili v jet-nišnico, ker je s konservno škatlo ranil ljubimca, ki ga je zasačil v postelji svoje matere prostitutke. Jetniški pazniki so fantu nakupili iz svojega denarja igrače, dp se je lahko v celici igral. Toda na dvorišču jetnišnice se m smel igrati. 14-letna deklica, obsojena zaradi tatvine kolesa, je prestala dveletno kazen v ženski jetnišnioi. V dorchestrski jetnišnici je bil neki jetnik-otrok tako majhen, da so se pazniki neprestano bali, da jim bo ušel skozi železno mrežo na oknu celice. Sicer so že pred tremi leti »srednjeveško sodbo« (tako »Toronto Daily Star«) zgoraj omenjenemu 14-lbtnemu Yensenu spremenili v zaporno — fant naj bi bil »tako dolgo obešen, dokler ne bi bil mrtev« — toda šele zdaj, tri leta kasneje, je odvetnik in konservativni poslanec Eldon Woolliams iz Alberte predložil kanadskemu parlamentu poročilo o obsodbah mladoletnikov. To poročilo je kanadsko javnost tako razburilo, da je minister za pravosodje moral imenovati komisijo, ki "naj preštudira sporni zakon in poda ob koncu leta svoje mnenje. kot samska ženska (njen zakon s Carlom Pontijem je razveljavljen) ne more adoptirati otroka. Vseeno so časopisi v Nemčiji in Italiji takoj ponatisnili vest in tako je novica prišla tudi v Pozzuoli. Sosedje družine Clarelli so verjeli, da sta starša za velik denar prodala otroka. Prišlo je do pretepa. Zdaj se je Pozzuoli že pomiril. Sosedje so zvedeli, kako je bilo v resnici. V resnici Sofia Loren vsako leto obdari tri revne družine v tem kraju svojega otroštva, kjer še živi njen ded po materi Villiani. Letos je bila med izbranci za obdaritev tudi družina Clarelli. Ob tej priložnosti je darovalka objela najmlajšo deklico izmed šestih Clarelli-jevih otrok, kamere so škrtnile in v fantaziji nekih novinarskih možgan se Je sprožila ideja za senzacionalen uvod in senzacionalno nadaljevanje poročila. Kajti s slike je res lahko razbrati, kako zelo si igralka želi otroškega objema. Štirje francoski inženirji so izumili posebno napravo, s katero bo mogoče na razdalji 300 metrov še na pristajalni oziroma vzletni stezi zaustaviti 150 ton težko letalo, ki drvi s hitrostjo 300 km na uro. Tako bo mogoče preprečiti nesreče velikih potniških letal, ki se dogajajo navadno ob vzletu ali pristajanju. Najhujša taka nesreča se je pripetila 3. junija 1962 na letališču Oriy v Parizu, ko Boeing 707 ni mogel vzleteti ter je s polno hitrostjo zletel s steze, treščil v dve hiši in eksplodiral. V tej nesreči je izgubilo življenje 130 ljudi. Ko bi bili na letališču Orly imeli pripravo, ki so jo izumili francoski inženirji, do te ka- TERAPEVTSKO SREDSTVO - GOLF Skupina ameriških psihologov jc ugotovila, da bi morala imeti vsaka psihiatrična ustanova svoje igrišče za golf. Oblasti so odobrile sredstva za gradnjo teh igrišč. Za šest igrišč z osemnajstimi luknjami so porabili štiri milijarde dinarjev, kar je povzročilo burno debato v New Vorku. Nekateri senatorji so očitali psihiatrom, da so dali zgraditi igrišča za lastno zabavo, medtem ko se psihiatri odločno branijo, češ da ho golf blagodejno vplival na živce in duševnost bolnikov. tastrofe ne bi billo prišlo. Naprava, o kateri so se v poskusnem letalskem centru v Bre-tignyju ugodno izrazili, je podobna tistim na letalonosilkah, le da nameravajo Francozi namesto elastičnih zadrževalcev uporabiti mrežo, pritrjeno na posebnem valju. Valj naj bi bil postavljen niže kot steza, in sicer 350 do 400 metrov pred koncem. Na konceh valja, ki bi bil opremljen z zaviralnimi napravami, bi bili pritrjeni dive veliki kolesi s pripravami, ki bi držale mrežo. Ko bi na kontrolnem stolpu opazili, da letalo ne more vzleteti, bi sprožili napravo in mreža bi se v trenutku dvignila: letalo bi se zapletlo vanjo ter se počasi ustavilo. Da se ne bi pri KONEC NESREČ NA LETALIŠČIH? KALOUONT EXTRA PUŠČA V USTIH FIN OBČUTEK SVEŽINE. ZOBEM PA DAJE NJIHOV NARAVNI SIJAJ IGRAČE V JETNIŠKI CELICI JA VESELJE IN RAZIGRAVA . . . SMEHLJAJ, KI USTVARJA RAZPOLOŽENJE SREČANJA... SMEHLJAJ, IZ KATEREGA IZ2AREVA SVEŽINA IN BELINA. . TAK SMEHLJAJ VAM 2ELI ... KALGD0NT EXTRA Ni bilo lahko: Antonio Clarelli se je mo-pisalo naprej, da jo je sklenila iztrgati rev- ral kar precej potruditi, da je zadržal divjo množico, ki je grozila njegovi ženi. »Motite se,« je kričal razjarjenim ženskam, »tega že ne bi naredila!« Ampak ženske so ga premagale in oklofutale ubogo dono Clarelli. »Kakšna mati, fuj! Otroka je prodala!« šele z največjo muko je Antonio zaprl vrata in rešil ženo. ščini in jo adoptirati. Zgodba se j,e zdela tem resničnejša, ker igralka -nima otrok in jih bržkone tudi ne bo mdgla več imeti po lanskem splavu, kot so ji morali povedati angleški specialisti. Toda poznavalci italijanskega prava so takoj uganili, da je zgodba izmišljena, ker Sofia Otrok, ki naj bi ga mama Clarelli prodala, je medtem prestrašen čepel na okenski polici in jokal. Ves ženski Pozzuoli pri Neaplju je' bil pokonci. Otroku je ime Concetta, je 4 leta stara, ženska pa, ki naj bi ga kupila, je Sofia Loren. Pet dni pred tem je njuna slika krasila naslovno stran pariškega »France Dimanche«, s podnaslovom »Skrivni otrok Sofie Loren«. Cez celo stran je sledila dramatična zgodba, kako je Sofia Loren po štirih letih končno priznala lastnega otroka. Šele v nadaljevanju zgodbe na notranjih straneh je člankar povedal, da Concetta ni Sofijin lastni otrok, ampak petf otrok revne ribiške družine iz pristanišča Pozzuoli. Tam je odrasla tudi Sofia Loren. Concetta da se je tako priljubila igralki, 'je ;• v.-.-.-.-.•,1.-.v. š: maclean Oglušujoče detonacije strelov iz mojega revolverja velikega kalibra so v tistem ozkem, s kovinskimi stenami obdanem prostoru zamrle v tišino, ki se jo je lahko imenovalo smrtna. In v tisti tišini se je dvignil mehak glas Highlandca, ki je vljudno rekel: »Ce se kdo izmed vas premakne, ga ubijem.« Carrerasa, oče in sin, ki sta prej verjetno kazala baru hrbet, sta bila sedaj na pol obrnjena proti njemu in strmela sta v pištolo v Mac Donaldovi roki. Obraza Miguela Carrerasa ni bilo moč prepoznati. Njegov izraz mirnega, vljudnega, uspešnega poslovnega človeka se je spremenil v nekaj zelo grdega. V tem, ko se je zasukal, je položil desnico na točaj-no mizo, blizu steklenice iz brušenega kristala. Ar-chie Mac Donald tisti večer ni nosil nobenega svojih odlikovanj in Carreras ni imel priložnosti spoznati dolge vrste krvavih bojev, ki jih je imel podčastnik za seboj, sicer ne bi bil poskusil zagnati tiste steklenice proti glavi Mac Donalda. Carrerasova reakcija je bila tako nagla, njegova kretnja tako nepričakovana, da bi pri kom drugem uspel. Pri Mac Do-naldu ni utegnil niti prijeti za steklenico. Natanko čez sekundo je bolščal v krvavečo gmoto, ki je bila nekoč njegova roka. Že drugič je v nekaj trenutkih potihnil odmevajoči hrup velike pištole, tokrat pomešan z žvenke-tanjem razbitega stekla, in spet se je začul Mac Do-naldov glas, ki je skoraj obžalujoče rekel: »Moral bi vas ubiti, toda rad berem v časopisih sodne razprave o morilcih. Hranili vas bomo za krvnika, gospod Carreras.« Začel sem se pobirati, ko je zavreščala ženska. Oster, neprijeten prodiren glas, ki je prevrtal vzdušje kot sveder. Neka druga ženska ga je povzela, njen krik je bil kot podaljšan pisk lokomotive ekspresnega vlaka, ki drvi proti zapornicam čez cesto, 64 kazalo je, da je sedaj vse nared za prizor množične histerije. »Presneto, nehajte tuliti,« sem zarjul. »Razumete? Nehajte nemudoma. Sedaj je vse končano.« Vreščanje je potihnilo. Spet tišina. Čudna, nenavadna tišina, ki je bila skoraj tako neprijetna kot prejšnji trušč. Beresford je šel proti meni negotovih korakov, belega obraza in z ustnicami, ki so poskušale obli kovati besede, a niso uspele. Nisem mu mogel zameriti. V njegovem urejenem, z denarjem podloženem svetu se gostije niso pogostokrat končavale s po podu nametanimi trupli. »Ubili ste jo, gospod Carter,« je slednjič spravil iz sebe. Glas je imel hripav, zamolkel. »Ubili ste >o. Videl sem, vsi smo videli, žensko brej obrambe.« Ostro ^me je gledal in izraz njegovega žica ni kazal, da mi še žele ponuditi službo. »Umorili ste jo.« »Vraga je ženska!« sem divje rekel. Sklonil sem se, na mah odstranil bolničarsko pokrivalo, nato brez usmiljenja odtrgal prilepljeno lasuljo, da so se pokazali črni lasje, postriženi na krtačo. »Lepo, kaj ne? Zadnja pariška moda. In brez obrambe.« Zagrabil sem njeno torbo, jo obrnil in stresel vsebino na preprogo. Sklonil sem se in se spet dvignil s tistim, kar je bilo prvotno lovska puška dvocevka. Cevi sta bili odžagani, da jo je ostalo samo še šest palcev. Kopito so bili sneli in na njegovo mesto pritrdili surov ročaj. »Niste še nikoli videli takega orožja, gospod Beresford? Mislim, da je proizvod, ki izhaja iz vaše dežele. ,Whippet' ali nekaj podobnega. Strelja s svinčenimi naboji in iz razdalje, iz kakršne ga je namera vala uporabljati naša prijateljica bolničarka, da bi mi odprla luknjo v trebuhu. Brez obrambe.« Obrnil sem se k Bullenu, ki je imel še vedno pištolo naperjeno proti drugi bolničarki. »Je tista prikazen oborožena, gospod?« »Bomo takoj videli,« je mrko rekel Bullen. »Imaš pištolo, prijatelj?« »Bolničarka« je zaklela; dve besedi v čisti angleščini z nizkim in renčavim glasom. Bullen je brez opozorila dvignil kolt in preoblečenega možaka s cevjo trdo lopnil po licu in senceh. Opotekel se je in zibal, izgubil je ravnovesje. Zagrabil sem ga in z eno roko držal, medtem ko sem mu z drugo spodaj strgal obleko. Iz klobučevinastega toka pod levo ramo sem mu povlekel avtomatično pištolo in ga izpustil. še malo se je zibal, se zvrnil na divan in pre-kobalil na tla. »Je vse... vse to potrebno?« Beresfordov glas je bil še vedno hripav in zamolkel. »Stopite vsi v kraj,« je rekel Bullen zapovedujoče. »Držite se ob oknih in daleč od obeh mož, naših prijateljev Carrerasov. Sta zelo nevarna in bi lahko poskusila skočiti med vas, da se zavarujeta. Mac Donald, zelo dobro ste naredili, toda prihodnjič ga ubijte. To je povelje. Prevzamem vso odgovornost. Doktor Marston, prinesite orodje in obvežite Carreraso-vo roko.« Počakal je, dokler ni Marston odšel, nato se je z grenkim nasmehom obrnil k Beresfordu. »Zal mi je, da smo pokvarili yaš cocktail, gospod Beresford Toda zagotavljam vam, da je bilo vse to nujno potrebno.« »Toda nasilje ... u .. umor ...« »Oni so zadnjih štiriindvajset ur umorili tri moje može.« »Oni —so kaj?« »Benson, Brownell in četrti častnik Dexter, Umorjeni. Brovvnella so zadavili, Bensona so zadavili ali 65 ustrelili, Dexter leži mrtev v radijski kabini s tremi streli v želodcu in bogve koliko bi bilo še mrtvih, ko ne bi zločincev odkril prvi častnik Carter.« Gledal sem blede, napete, še vedno nejeverne obraze, ki so nas obdajali. Niso kazali, da razumejo, kar jim je pravkar povedal kapitan. Silno razburjenje, strah, skoraj histerično duševno stanje niso pustili v njihovih glavah prostora za nasilje. Moram priznati, da se je stari Beresford še najprej znašel in skušal vskladiti lastno obnašanje z nepojmljivim pogledom na sopotnike, od častnikov »Camparija« iznenada z revolverskimi streli pobite, in se otresti megle tiste blazne blodnje. »Toda ... hočem reči, kapitan, kaj bi mogel imeti pri vsem tem star paralitik, kot je gospod Cer-dan?« »Po mnenju gospoda Carterja, Cerdan nikakor ni star, je le našemljen v starca. In prav tako po Carterjevem mnenju: če je Cerdan od pasu navzdol mrtvouden, kakršnega se dela, potem boste nriče modernega čudežnega ozdravljenja, brž ko pride'spet k zavesti. Cerdan je verjetno vodja te morilske bande. Ne vemo ...« »Kaj pa vendar je za vsem tem, sveta nebesa?« je.vprašal Beresford. »Prav to nameravamo odkriti,« je rekel Bullen in stisnil zobe. Pogledal je oba Carrerasa, očeta in sina. »Pridita sem, vidva.« Prišla sta in Mac Donald in Tommy Wilson sta jima sledila. Carreras starejši je imel okrog zmečkane roke zavit robec: skoraj brezuspešen poskus, da bi ustavil krvavenje. Oči, ki so pritegnile moje, so bile polne sovraštva. Nasprotno pa je bil Tony Car reras miren in ravnodušen, zdelo se je celo, da ga vse to malce zabava. Sklenil sem, da bom nanj budno pazil. Bil je preveč miren. Nedaleč od mene so obstali. Bullen je dejal: »Gospod Wilson.« »Da, gospod.« t »Tisto odžagano lovsko puško, ki je bila last našega pokojnega prijatelja. Poberite jo.« Wilson je ubogal. »Mislite, da jo boste znali uporabljati? In ne imejte tiste vražje priprave obrnjene proti meni,« je naglo pristavil. »Mislim da, gospod.« »Cerdana in tisto tako imenovano bolničarko ne spustite iz oči. Ce se zavesta in kaj poskusita...« Bullen je pustil stavek nedokončan. »Gospod Carter, Carreras in njegov sin bi utegnila biti oborožena.« »Da, gospod.« Stopil sem za Tonyja Carrerasa in pri tem pazil, da obdržim Bullena in Mac Donalda izven strelne črte. Zagrabil sem njegov suknjič za ovratnik in ga sunkoma povlekel dol do komolcev. »Kaže, da ste že večkrat delali take reči, gospod Carter,« je brezbrižno rekel Tony Carreras. Bil je res miren tip, preveč miren za moj okus. »Televizija,« sem pojasnil. Pod levo ramo je imel pištolo. Nosil je posebno srajco z obrobljeno odprtino na šivu na levi strani, tako da je pas revolverje-vega toka ostal skrit pod njo. Tony je bil zelo natančen pri svojih pripravah. Pretipal sem mu obleko, a razen pištole ni imel orožja. Ponovil sem operacijo pri Miguelu Carrerasu, ki pa nikako ni bil prijazen kakor njegov sin, nemara ga je bolela roka. Ni imel pištole. To bi lahko pomenilo, da je bil Miguel Carreras vodja. Mogoče mu ni bilo treba nositi orožja, mogoče je bil v položaju, da je lahko drugim ukazal, naj ubijajo na njegov račun. »Hvala,« je rekel kapitan Bullen. »Gospod Car-reas. še nekaj ur in bomo v Nassauu. Opolnoči bo 55 policija na krovu. Želite dati pojasnila, ali jih boste raje dali policiji?« »Imam zmečkano roko.« Miguelov glas je bil hripav šepet. »Kazalec je strt, treba ga bo odrezati Nekdo bo to plačal.« »Domnevam, da je to vaš odgovor,« je mirno rekel Bullen. »V redu. Podčastnik, štiri krepke vrvi, prosim. Hočem, da ta dva moža povežete kot salame.« »Da, da, gospod.« Podčastnik je napravil korak, nato pa mahoma obstal. Skozi odprta vrata je nenadoma udarila vrsta strelov. Ni bilo dvoma: regljala je strojnica. Zdelo se je, da prihaja regljanje naravnost od zgoraj, s poveljniškega mostička. In vse luči so ugasnile. Mislim, da sem se prvi premaknil.. Mislim, da sem bil tudi edini, ki sem se zganil. Stopil sem dolg korak naprej, ovil levico okrog vratu Tonyja Carrerasa, mu pritisnil kolt na ledvice in tiho rekel: »Niti ne pomislite na to, da bi kaj poskušali, Carreras.« In nato je bilo spet vse tiho. Občutek si imel, da se tišina vleče v neskončnost, pa verjetno ni trajala več kot nekaj sekund. Zenska je zavpila. Kratek zadušen krik, ki je zamrl v stokanju in spet tišina, tišina, ki jo je nenadoma pretrgal divji trušč in žvenket, ko so težki kovinski predmeti udarjajoči skoro hkrati, razbijali šipe v oknih, ki so gledala na zunanjo palubo. V istem trenutku se je zaslišalo ostro in odmevajoče udarjanje kovine ob kovino: z brcami so odprli vrata, da so treščila ob steno. »Odvrzite pištole, vsi!« je z visokim in jasnim glasom zavpil Carreras. »Odvrzite jih vsi, če ne želite pokola!« Luči so se prižgale. Pred štirimi okni z raztreščenimi šipami sem nejasno razločil obrise štirih glav s pripadajočimi rameni in laktmi. Obrisi prikazni me niso skrbeli, pač pa tisto, kar so držale v rokah: pogubni gobci in valjasti nabijači štirih strojnic. Peti mož, oblečen v temno zeleno in s prav tako kapo na glavi, je stal na vratih in držal v rokah drugim podobno avtomatično karabinko. Razumel sem, kaj je hotel povedati Carreras, ko nam je ukazal odvreči orožje. Zdela se mi je odlična zamisel, saj smo imeli toliko možnosti, da preživimo, kot zadnji sladoled, ki je ostal pri otroškem slavju. Moja roka je že zrahljala prijem za pištolo, ko sem, ne verujoč lastnim očem, videl kapitana Bullena, ko je nameril svoj kolt na moža na pragu. Bila je kriminalna, samomorilna norost, pa naj je ravnal zgolj po nagonu brez vsake misli ali pa je grenka upornost presegla njegove moči, potem ko je mislil, da drži vse karte v rokah. Moral bi bil to vedeti, sem si naglo in besno mislil, bil je preveč miren in obvladan, pa so popustile preveč privite varnostne zaklopke na vrelem kotlu. Poskusil sem ga s krikom odvrniti, a bilo je že prepozno, odločno prepozno. Divje sem odrinil Tony-ja Carrerasa vstran in poskušal doseči Bullena, da bi mu z udarcem obrnil roko navzdol, toda prišel sem prepozno. Težki kolt v Bullenovi roki je grmel in poskakoval in mož na vratih, kateremu smešna misel na odpor še malo ni prišla na um, je počasi spustil drseti mitraljez iz negibnih rok in se prevrnil nazaj. Mož pri najbližjem oknu je imel brzostrelko naperjeno na kapitana. Bullen je bil tisti trenutek največji norec na svetu, samomorilen blaznež, vendar nisem mogel pustiti, da ga kar tako pobijejo. Ne vem, kam je šel moj prvi izstrelek, toda drugi ie moral zadeti brzostrelca, kajti videl sem, da je mahoma poskočil, ko da ga je od boka udarila orjaška ro- 57 ka. Sledilo je neprekinjeno streljanje z neznosnim oglušujočim hruščem, medtem ko je tretji mož neutrudno pritiskal na sprožilec svojega orožja. Nekaj, kar je imelo moč in pezo zabijača, se je zapičilo v moje levo stegno in me vrglo nazaj ob točilno mizo. Glava mi je udarila ob težki medeninasti drog ob temelju mize in zvok strelov je zamrl. Zgoščeni smrad po smodniku in grobna- tišina Še preden sem se docela zavedel, tudi preden sem odprl oči, sem zaznal to dvoje: smrad po eksplozivu in nenaravno tišino. Počasi sem odprl oči, se oma-hovaje porival navzgor, dokler nisem sedel z bolj ali manj zravnanim hrbtom ob točilni mizi. Stresel sem z glavo, da bi si zbistril pamet. Na bolečino v vratu — precej razumljiva stvar —sem pozabil. Oster, boleč zbodljaj mi je bolj kot kaj drugega pomagal razčistiti misli. Prvo, kar sem opazil, so bili potniki. Vsi so negibno ležali na preprogi. Za hip sem čutil, da mi zastaja srce, zakaj mislil sem, da so vsi mrtvi ali umirajoči, pokošeni z regljajočo brzostrelko. Potem sem videl, da gospod Greenstreet, mož miss Hart-bride, narahlo premika glavo in se z opreznim ter prestrašenim očesom razgleduje po salonu. Eno oko je bilo vse, kar sem mogel videti. Ob kaki drugi priložnosti bi bilo zelo smešno, toda še nikdar mi ni bilo, manj do smeha kot tedaj. Potniki so se morali nemara po modri odločitvi, bolj verjetno pa spričo samoohranitvenega nagona, vreči na tla v trenutku, ko je začela brzostrelka pokati in šele sedaj so si upali dvigati glave. Sklepal sem, da nisem mogel biti nezavesten več kot nekaj sekund. Obrnil sem oči na desno. Carreras in sin sta stala na istem mestu kot prej in Tony je zdaj držal v rokah revolver. Moj revolver. Za njim je bil kup lju- Beresford, in opravičujem se zaradi vašega pokvar- 50 jenega večera. Vaša ljubeznivost je bila slabo povr-njena.« »Za božjo voljo, nehajte že vendar z lepimi nagovori,« sem ga prekinil. Moj glas ni zvenel kot običajno, bil je le hripavo in prisiljeno krakanje žabe z vnetim grlom. »Pokličite zdravnika h kapitanu Bullenu. Zadet je v pljuča.« Carreras je pazljivo pogledal mene, Bullena, nato spet mene. »Neverjetno odporni ste, gospod Carter,« je rekel zamišljeno. Sklonil se je in pregledal mojo okrvavljeno nogo. »Trikrat zadeta mora biti vaša noga; hudo poškodovana je in vendar uspete videti tako majhno podrobnost, kot je krvav mehurček na kapitanovih ustih. Onesposobljeni ste in tega sem vesel: če bi bili kapitan, Častniki in ladijsko osebje vsi taki možje kot vi, bi se držal tisoč milj daleč od »Camparija«. Kar zadeva zdravnika, bo takoj tu. Obvezuje moža na mostičku « »Jamiesona? Našega tretjega častnika?« »Za gospoda Jamiesona ni več zdravila,« je rezko rekel. »Kakor kapitan Bullen, je tudi on mislil, da je krojen za junaka in plačal je ceno svoje neumnosti.« Obrnil se je k potnikom. »Ni vam treba biti več v strahu za svojo varnost. »Campari« je zdaj povsem v mojih rokah in bo čudi ostal. Vendar vi ne pridete v poštev pri mojih načrtih in boste čez dva ali tri dni premeščeni na drugo ladjo. Medtem boste ostali, jedli in spali vsi v tem prostoru. Ne morem si dovoliti potrate, da bi dal vsakega posebej nadzorovati v njegovi kabini. Prinesli vam bodo žimnice in odeje. Ce boste sodelovali, boste lahko živeli v precej dobrih pogojih in ne bo se vam treba ničesar bati.« »Kaj pomeni to ostudno nasilje, Carreras?« Beresfordov glas je drhtel. »Tisti razbojniki; tisti morilci. Kaj je z njimi? Kdo so? Od kod so prišli? Kakšne namene imate? Blazni ste, popolnoma blazni. Gotovo veste, da ne morete pričakovati, da bi ušli kazni.« »če vas lahko potolaži, kar obdržite to prepričanje. O, doktor, tu ste.« Pomolil mu je z okrvavljenim robcem ovito desnico. »Prosim, poglejte malo tole« »K vragu z vami in vašo roko,« se je zadrl doktor Marston. Starec se je tresel, pogled na mrtve in umirajoče je moral biti zanj bridek udarec, vendar kljub temu ni izgubil glave. »So drugi, ki so težje ranjeni. Moram...« »Vi bi morali tudi razumeti, da tu odslej ukazujem jaz in edinole jaz,« ga je prekinil Carreras. »Mojo roko. Nemudoma. Ah, Juan!« To zadnje je bilo naslovljeno na visokega, slokega meiža temne polti, ki je pravkar vstopil. Pod roko je nosil zvito navtično karto. »Dajte jo gospodu Carterju tamle. Tisti je, da. Gospod Carter, kapitan Bullen je rekel — m opazil sem to že pred nekaj urami — da smo namenjeni v Nassau, kamor pridemo v manj kot štirih urah. .Narišite pot, ki nas bo peljala daleč od Nassaua proti vzhodu in nato ven, sredi med otokoma Granee Abaco in Eleutherio, nadalje približno severo-severo-vzhodno v Atlantski ocean. Bojim se, da je moje navigacijsko znanje precej zarjavelo. Označite tudi približen čas za menjavanje smeri,« 1 Vzel sem karto, svinčnik, ravnila in kompase ter položil karto na kolena. Carreras je radovedno vpra- • šal. »Kaj, ne porečete: Načrtajte si sami svojo pro-kleto navigacijsko pot ali kaj podobnega?« di, ležečih ali sedečih na tleh. Cerdan, »bolničarka«, ki smo jo ubili, in trije drugi. Tommy Wilson, nasmejani, ljubeznivi, neskrbni Tommy Wilson je bil mrtev. Ne bo se mu treba več bati matematike. Nisem potreboval doktorja Marstona in njegovih kratkovidnih oči, da bi mi to povedal. Ležal je vznak in imel sem vtjs, ko da so mu streli odnesli polovico prsnega koša. Moral je pri tistem koncentriranem ognju dobiti glavni del izstrelkov. In Tommy ni niti dvignil pištole. Archie Mac Donald je ležal na boku kraj Wilso-na. Zdelo se mi je, da je miren, preveč miren. Nisem ga mogel videti v obraz, zakaj obrnjen je bil v drugo stran. Nemara so ga izstrelki mitraljezov ubili, kot so Tommyja Wilsona. Videl sem kri na glavi in vratu, od koder je počasi polzela na preprogo. Edino kapitan Bullen je sedel. Res ni bil mrtev, ne bi pa stavil počenega groša na verjetnost, da ostane živ. Bil je docela pri zavesti, usta so bila skrivljena in razpotegnjena v nenaraven nasmeh, obraz bled in spačen od * bolečine. Od ramena pa skoraj do pasu je bila njegova obleka prepojena s krvjo, tako prepojena, da nisem mogel razločiti, kam so ga zadeli streli. Videl pa sem živordeče mehurčke na zveriženih ustnicah in to je pomenilo, da je ranjen v pljuča. Znova sem pogledal vse tri može. Bullen, Mac Donald,Wilson. Tri boljše može bi bilo težko najti, tri boljše tovariše nemogoče. Niso hoteli ničesar tega: krvi, bolečine, smrti. Vse, kar so želeli, je' bUa možnost, da vrše svoje delo v miru in tako dobro, kot je v njihovi moči. Najboljši ljudje, delavnim družabni, niso iskali nasilja, niti mislili niso nanj, zdaj so pa tam mrtvi ali umirajoči. Mac Donald in Bullen sta imela ženi in otroke, Wilson zaročenko v 68 Angliji in dekle v vsakem ameriškem ali karibskem pristanišču. Gledal sem jih in nisem čutil ne žalosti ne bolečine, ne jeze ne razburjenja. Čutil sem se samo mrzlega, odmaknjenega in čudno izven vsega tistega. Obrnil sem pogled na Carrerasa in Cerdana in napravil pri sebi obljubo. Dobro zame, da Carre rasa nista slišala moje obljube in vedela, kako neomajen je moj sklep, kajti bila sta zelo sposobna preračunljiva človeka in ubila bi me na mestu. Nisem čutil nobene bolečine, toda, spominjal sem se strela, ki me je treščil ob točilno mizo. Pogledal sem po svoji levi nogi. Od srede stegna do precej pod kolenom so bile hlače tako okrvavljene, da ni ostala nobena nitka bela. Preproga okrog noge je bila prepojena s krvjo. Tista preproga, sem zmedeno mislil, je stala več kot deset tisoč funtov in prav gotovo so tisti večer z njo ravnali zelo grdo. Lord Dexter bi besnel. Spet sem pogledal nogo in otipaval premočeno blago. Trije razločni razporki. To je pomenilo, da sem trikrat zadet. Mislil sem si, da bo bolečina prišla pozneje. Mnogo krvi, preveč krvi. Kaj če je pretrgana arterija? »Gospe in gospodje.« Govoril je Carreras in čeprav ga je morala roka peklensko boleti, tega njegov obraz ni razodeval. Besnost, sovraštvo, ki sem ga maloprej videl, sta bila samo še spomin. Spet- je dobil ravnovesje in vljudni ter veljavni videz. Bil je popoln gospodar položaja. »Zal mi je za vse to, zelo mi je žal.« Z levico je pokazal na Bullena, Mac Donalda, Wilsona in name. »Vse to je brez potrebe izzvala nepremišljena norost kapitana Bullena.« Zdaj je večina potnikov že stala in ob očetu sem videl Susano Beresford, ki me je gledala, ko da ne uspe dobro videti. V bledem obrazu so se zdele njene oči nenaravno velike. »Obžalujem tudi neprijetnosti, ki so zadele vas, gospod »Cemu?« sem rekel trudno. »Vi se ne bi obotav-J 1 Postaviti vse potnike ob zid in jih drugega za drugim pobiti, če ne bi naredil, kar hočete.« »Prijetno je delati z nekom, ki spozna in sprejme, kar je neizbežno,« je smehljaje se rekel Carreras. »Toda mojo neizprosnost povečujete. Pozneje, gospod Carter, ko bo vaša noga obvezana, vas bomo za stalno namestili na poveljniškem mostičku. Ne bo sicer udobno, toda kakor menda veste, ste edini častnik, ki je še ostal.« »Morali boste najti koga drugega, da ga boste namestili na mostičku,« sem osorno odvrnil. »Imam zdrobljeno stegnenico.« »Kaj?« Pogledal me je od blizu. »Čutim, da me bode.« Dvignil sem skremženi °.Draz> da bi pokazal, kako me boli, ko me zbadajo strte kosti. »Doktor Marston bo to kmalu potrdil.« »Bomo drugače uredili,« je rekel Carreras. Spači1 se je, ko mu Je zdravnik otipaval roko. »Bo tre-kazalec odrezati?« bi rekel. Mislim, da ga bom lahko rešil s nern ? lokaIne anastezlje in majhne operacije.« Car-h ™ poznal nevarnosti, v kateri je bil: če bo pu-sui doktorja Marstona ukvarjati se z njegovo poškod-se “° zadeva lahko končala tako, da bo izgubil „;!?.rok°. ne le prst. »Toda to moram narediti v bol-nisKi sobi.« vsej verjetnosti je čas, da gremo vsi tjri. To-i J’ iL ?oruJ strojnico, radarsko kabino in vse mo-7~'i nimajo službe. Glej, da bodo vsi dobro zastra-in ri« nesi tlsto kart0 na ooveljniški mostiček : da bo krmar menjal po’t v pravem času in nnrt ,smer- Glej, da bo strokovnjak za radar ? t„1. nim nadzorstvom in da bo javil, če se poka-rariLTf tako majhno plovilo na zaslonu. Gospod r tu bi bil v stanu začrtati pot, ki bi nas prive- 70 dla prav na sredo otoka Eleutherie. Dva moža naj neseta gospoda Cerdana v njegovo kabino. Doktor Marston, bi smeli odnesti tadva v bolniško sobo, ne da bi spravili njuni življenji v nevarnost?« Dobri samaritan, ves prevzet od usmiljenja in skrbi za svojega bližnjega. »Ne vem« Marston je končal z začasno obvezo Carrerasove roke in se obrnil h kapitanu. »Kako se počutite, kapitan?« Bullen ga je pogledal z motnimi očmi. Poskusil se je nasmehniti, a ustnice so se samo spačile v bolečini. Hotel je govoriti, a na usta mu niso prišle besede, marveč nove krvave pene. Marston je izvlekel iz svoje torbe škarje, prerezal kapitanovo srajco, ga površno pregledal in rekel: »Bomo pač poskusili. Dva vaših mož, gospod Carreras, in močna naj bosta. Naj pazita, da mu ne bosta stiskala prsnega koša.« Pustil je Bullena, se nagnil nad podčastnika in se nemudoma spet dvignil. »Njega lahko brfez nevarnosti prenesete.« »Mac Donald,« sem vzkliknil. »Podčastnik Ni ni mrtev?« »Dobil je udarec na glavo. Je dobro zdelan, verjetno ima pretres možganov, mogoče tudi počeno lobanjo, toda preživel bo. Zdi se tudi, da je dobil udarec na koleno: nič resnega « - Počutil sem se, ko da bi mi sneli s hrbta sydney-ski most. Podčastnik je bil moj prijatelj in to dober prijatelj že dolgo let. In razen tega: z Mac Donal dom ob strani je bilo vse mogoče. »Kaj pa gospod Carter?« je vprašal Carreras. »Ne dotaknite se moje noge!« sem zavpil. »Ne dokler mi ne daste anestetika.« i2 T7T Hennessy je sedel na majhnem pletenem stolu, si brisal čelo s svilenim robcem in poslušal znane glasove. Nad njim je glasno brnel ventilator, zunaj pa so se nočne žuželke zaletavale v mrežasta okna okrajnega urada. Nekje daleč je zavijal šakal. Noč je bila zelo soparna. Zaradi dolge vožnje z avionom in taksijem je bil precej utrujen. Kljub temu pa je bil srečen, da se je spet vrnil. Okrajni uradnik Je brskal po papirjih. Našel je žig in ga skrbno pritisnil. Hennessy je čakal. 2e najmanj stokrat je imel opravka s temi formalnostmi, in vendar se mu je zde- lo, da jih je vsakokrat več. Seveda, tu ni bil več v svojem klubu v New Yorku. Bil je na strehi Indije, na robu Nepala, v deželi tigrov. »Seveda se vas spominjam,« je rekel okrajni uradnik. »Pred kakšnim letom ste prišli lovit tigra ali leoparda, pa niste imeli sreče. Povejte mi, gospod Hennessy, čemu ste se vrnili?« Hennessy je pomislil. Vedel je, da ima vse papirje v redu. Nobenega razloga ni imel, da bi temu pustemu in krepkemu Indijcu sploh odgovoril na vprašanje. Po drugi strani pa je bil ta mož, s svojo točno osnovnošolsko angleščino, mnogo več kot navaden uradnik. Na skrbi je imel sedem tisoč kvadratnih milj. Kadarkoli je kaj vprašal, je gotovo tudi zahteval odgovor. Toda kako naj razloži človeku, kot je okrajni uradnik, ki mora vsak dan narediti sto stvari, ki dela devetdeset ur na teden, da je on, Hennessy, preživel vse leto v brezdelju? Kako naj mu le prizna, da je začel iz nič in potem tako zelo obogatel, da mu na starost ni treba več delati? Da ima vsako leto pol milijona dohodkov, pa nobenega dela? »Rad bi ustrelil tigra,« je preprosto dejal. Nekje daleč v polmraku so se oglašali šakali. Glas®vi večjih živali so se mešali mednje. Kljub ventilatorju je Hennessyj'u kapljal pot po obrazu. »Zakaj prav tu?« je počasi vprašal okrajni uradnik. »Saj ste vpliven mož in prav lahko bi lovili tigra v Mysoru. Lahko bi bili celo gost Maharaja in pili leden whisky v varnem zavetju dreves, medtem ko bi kakih sto gonjačev podilo tigra po že vnaprej določeni stezi. / Tu pa morate ubiti tigra po starem načinu prvih naseljencev. Potrebovali boste zbranost, zvijačo in življenjsko izkušenost, če boste hoteli prelisičiti tigra ali leoparda.« Prav ima, si je mislil Hennessy. Pravilno je sklepal, vendar pa ni živel tako kot jaz zadnje leto. Niso ga obkrožali klečeplazniki, ki bi niu venomer polnili kozarce in svetovali, kaj haj poje in kako naj ravna. Zdaj pa je daleč od njih in tu bo lahko dvignil glavo ter se sam odločil. Tiger se ne prilizuje visokim osebnostim. Naglas pa je dejal: »Na lov hodim že od nekdaj. Plašil sem jaguarje ob pritokih Amazonke in se šalil z morskim psom. Vendar je tiger čisto nekaj drugega. Le malokateremu je uspelo ubiti tigra, ne da bi mu kdo vsaj malo pomagal.« Državni uradnik mu je vrnil papirje. »Sami premislite,« je mimo dejal. »Določil sem vam zemljišče, jutri pa vam bom poslal može.« Za Wp je umolknil. »Svetujem vam pa, da enega tigra pustite pri miru. Prav gotovo bi zanj kmalu zvedeli, zato vam bom rajši kar povedal. Ta tiger je ljudožerec in jutri ga bo izkušen lovec na tigre poskušal ubiti. Mislim, da je to za zdaj vse, gospod Hennessy.« To je vse, gospod Hennessy. Človek preživi vse leto doma na vrtu in gleda visoke valove, ki se razbijajo na skalah, obraščenih z ostrigami. Opazuje galebe in si želi, da bi se nekega dne tudi sam dvignil tako visoko in jim povedal, da se odpravlja na velik lov. Potem odpotuje na drugi konec sveta, do umazane indijske vasi, kjer mu suh in temnopolt možakar pove, da je razgovor končan. To ni bilo lepo od njega. V svojih sanjah na vrtu si je • vse predstavljal precej drugače. Po prašni cesti je odkorakal proti gostilni in se izOgnil vpitju pobalinov in starcem, ki so prosili ob cesti. Skoraj tekel je, čeprav se mu ni'' mudilo. Gostilniška soba je dišala po razkužilih in svežem pleskanju, drugače je bila še dokaj čista. Njegova prtljaga, je bila naložena v kotu. Najprej je pregledal orožje, zlasti še dvocevko, ki jo je prinesel s seboj za primer, če se bo moral ponoči spopasti z leopardom. Pri srcu mu je bilo toplo, ko je tako sedel in pestoval svojo najljubšo puško. Ni čutil lakote. Pozneje bo morda odprl kakšno steklenico whiskyja, k1 ga je vedno nosil s seboj. Prav v tistem trenutku je hotel pomisliti... Kakšno uro pozneje je zaslišal hrup pred hišo. Gostilničar se je prerival mimo gostov z vrčem vode v roki. Za mizo je sedel prileten moški, nekoliko starejši od Hennessyja. V roki je držal orožje, ki bi lahko bilo 500 Express, vendar pa je bil Preveč daleč, da bi se Hennessy lahko prepričal. »Ta mož je Carter,« je dejal gostilničar. »Pobija tigre, ki žro ljudi.« Hennessy bi se najraje zasmejal. Možakar Je bil zelo star, saj je imel naguban in izsušen obraz ter ovenelo ‘kožo. dele ko je Hennessy stopil s stopnic in se približal mizi, je opazil, da ima starec zelo zravnan hrbet in mišičaste roke. Potem pa je ugotovil, da je celo zelo podoben Indijancu, čeprav se piše Carter. Navadno Evroazijec ni imel prav nobene besede, zlasti še, odkar so se Angleži morali umakniti. Hennessy pa je dobro vedel, da je Carter bog za domačine, kajti ubijal je ljudem nevarne tigre. Jutri ali pojutrišnjem bo spet ubil takšnega tigra. Nihče o tem ni dvomil, kajti pisal se je Carter. Tudi državni uradnik mu je zaupal in državni uradnik ni bil neumen. Hennessy ga je nekaj časa opazoval, poslušal in se nazadnje domislil. Ubiti tigra je res nekaj pomenilo. Toda ubiti tigra, ki žre ljudi, bi gotovo bilo vredno strani v indijski zgodovini. »Kot vemo,« je pripovedoval Carter, »so že mnogi poskušali, uspelo pa je le malokateremu. Kdo lahko trdi, da tudi meni ne bo spodletelo? Natanko sem si ogledal muckine sledi in to je prav vse, kar vem. Je samec in ni niti star niti utrujen. Kot vsi tigri njegove vrste je tudi ta zelo prekanjen in ne bi mogel že zdaj reči, kako ga bom srečal. Res je, da obstaja določen način ubijanja, ki pa, žal, v tem primeru ni zanesljiv. Tudi jaz sem prekanjen, vendar pa sem že star in utrujen. Lahko vam edinole obljubim, da ne bom odnehal prej, dokler ne bom ubil zverine ali pa bom sam ubit.« ihče ni opazil Hennessyja, ko je sedel za mizo. Carter je malo govo- ril. Tako je minila že polna ura. Potem je Carter nenadoma zaprosil za olje in namazal je staro puško. Nato je povedal zgodbo o Panarju, leopardu, ki je ubil več kot štiristo ljudi. Hennessyju je postajal Carter vedno bolj simpatičen. Morda zato, ker se ni nikoli nasmehnil, ali pa mu je bilo všeč njegovo nekako slovesno govorjenje. Ni bil blebetač, ki bi hotel imeti glavno besedo. Bil je preprost človek, ki ga je zanimalo le, kako bo zasledil in ubil krvoločnega tigra Zakaj naj bi se zanimali za Hennessyja? Bil je le eden izmed mnogih petičnežev, ki si lahko najamejo toliko slonov, da bi poteptali prav vse tigre v gozdu. 2e zjutraj bo imel pomočnike in vso potrebno opremo. Pomočniki bodo prignali tigra, kateregakoli že, in mogočnik bo izstrelil dragocene krogle iz svoje ročno izdelane puške. Potem pa bo najel krznarje in po avionu poslal kožo v New York. Toda saj Hennessyja sploh i niso poznali. Ničesar niso vedeli o zamisli, ki se mu je vsadila v možgane, v njih dozorela in potem' prešla v kri. Hennessy bi najraje zavpil, da bi tudi on lahko lovil krvoločnega tigra. Vendar tako ne bi prav ravnal. Bolje bo, si je mislil, če poskušam prepričati Carterjevo neprizadeto logiko, da sta dve puški več vredni kot ena sama. V pravem trenutku mu je segel v besedo. »Ime mi je Hennessy,« je dejal. »Poslušal sem vas in se mnogo naučil. Iz več razlogov mi je zelo važno ubiti tigra, če grem z vami, bi morda celo lahko ubil tigra, ki žre ljudi. Vsekakor pa je to vaš lov in če vas nadlegujem, mi, prosim, povejte. Odrekel se bom, to vam obljubim.« Ni mu bilo lahko ponižati se pred Carterjem. Nikakor ne. čakanje na ta odgovor se mu je zdela prava agonija. »So stvari, ki bi jih morali poznati,« je počasi dejal Carter. »Predvsem, da sva že oba stara. Ko je človek mlad, je ubiti tigra velik dogodek. Kri mu hitreje zateče po žilah, če pa tigra ubije starec, naredi to samo zaradi zaslužka in ničesar drugega. Ubija ali pa je sam ubit. Glede tega tigra pa vam moram priznati, da je zelo pameten in da misli tako, kot človek. Leto dni se že upira lovcem in trikrat se je izmuznil smrti. Med tem časom pa je ubil štiriinsedemdeset ljudi. Danes zjutraj je odnesel moža, starega petindvajset let. Kakšne četrt milje ga je vlekel v breg po gostem grmovju. Morda ga je odvlekel še kam dlje, kajti takrat je začelo deževati in dež je spral vse sledi. Razmislili boste vse skupaj, jutri zjutraj pa mi boste povedali, kako ste se odločili. Potreben sem počitka.« Ko je Carter odšel, so odšli tudi drugi. Samo Hennessy je ostal in premišljal. Carter je imel prav. Zadevo bo moral premisliti, čeprav mu je bilo vse popolnoma jasno. Kaj naj stori? Naj se vrne domov in čaka, ali naj ves krvav in raztrgan obleži na kakšni apnenčasti skali? Spomnil se je votline na vrhu hriba, kjer je prebival ubijalski leopard. Ko si jo je natančneje ogledal, je opazil na tleh strašne dokaze leopardove požrešnosti, še vedno se je spominjal tistega vonja, ki ni nikoli izginil. Po eni strani bi zdaj najraje zbolel, kar tu za gostilniško mizo. Druga, močnejša stran pa je prezrla dejstva. Vedel je, da bo naslednje jutro videl Carterja in mu povedal, da bo šel z njim. Prepričan je bil, da mu bo rekel prav to, pa naj ponoči karkoli sanja. »Dober whisky imate,« je zjutraj pripomnil Carter. »Spominja me noči med obema vojnama, ko sem ubil leoparda, ki je pobijal ženske na prinčevih posestvih. Temu princu sem bil tako zelo všeč, da mi je dal dvajset rupij in steklenico whiskyja.« Hennessy mu je prikimal, ves vesel, da se je spomnil na whisky. To je bilo tako zelo poceni proti temu, kar mu je nudil Carter. Saj mu je dal priložnost, da nekaj doseže, da bo lahko doma povedal, kako je uspel. Carter je začel govoriti o tigru in Hennessy se je potil ob vsaki njegovi besedi. »Očitno je, da je ta tiger bolj prebrisan kot kakšen drug navaden tiger. Nikoli ne poje vabe. Velikokrat so mu že nastavili koze in teleta, pa je bil preveč pameten, da bi se prikazal puškam, ki so ga čakale za grmovjem ... Največ je ubil žensk.« »Zakaj?« je vprašal Hennessy. Carter je razprl roke. »Zenske delajo na polju, hodijo po vodo, nabirajo listje za živino in podobno. Ponavadi so preveč pridne, potem pa so utrujene in hodijo sključene. Tiger jih napade in jim takoj pregrizne vrat. Tako se zgodi v večini primerov.« Hennessy si je želel, da Carter ne bi opazil, kako se mu tresejo roke in kako mu izstopijo žile, kadarkoli se prestraši. »Obstaja pa neki prostor,« je nadaljeval Carter, »kjer je največkrat ubijal.« Iz žepa je potegnil zmečkan zemljevid in ga razgrnil po mizi. »Pred rsmimi dnevi je tu ubil neko žensko, včeraj pa na istem mestu nekega moškega. Skoraj po ravni črti se pomika proti vzhodu. Pojutrišnjem bo že zelo daleč. Prav danes je pravi čas. Morala bova iti tja in ga počakati.« Hennessy je pogoltnil scotch in čutil, kako mu je počasi žgal grlo in se mu ulegel v želodec. Najbolje se je počutil, ko mu je začel pronicati v krvni obtok. Nihče, niti njegova žena, otroci in prijatelji niso vedeli, kako je bil takrat popolnoma odvisen od whiskyja, da je zdržal. Razen morda Carter? Kdo ve, kaj si je mislil? »Zato morava iti sama.« Carter je nehal piti. »Nekaj milj se bova peljala z avtom, potem pa bova skozi gozd sledila stopinjam. Pozno popoldne bova že tam.« Hennessy je hitro nagnil kozarec. »Torej pojdiva. Pojdiva takoj.« Carter je vstal. »Poskusiva,« je trezno dejal. Hennessy je šel v svojo sobo in zagrabil puško. 2e prejšnji večer si je vse pripravil. Imel je najboljšo opremo, ki jo je lahko kupil. Hennessyjeve krogle so lahko preluknjale največje živali na svetu. V tem trenutku se je spomnil, kako je nekoč iz avtomobila ustrelil nosoroga z enim samim zadetkom. Dve toni težak nosorog je padel, kot če bi kak čarovnik zamahnil s čarobno palico. To je bilo v Kongu. Koliko časa je že preteklo? Hennessy se ni mogel spomniti. Ni se mogel spomniti še marsičesa. Carter ga je čakal pred avtomobilom. Njegova oprema je bila neprimerno manjša od Hennessyjeve. Sedla sta na prednje sedeže poleg indij- skega vozača. Zgodnje majsko sonce je svetilo na avtomobil, na umazano cesto in na vse, kar je zajemal pogled. Vsakdo jima je pomahal ali zaklical, ko sta se peljala mimo, in milijon muh se je podilo za dvotonskim tovornjakom... Ko se je tovornjak pijano zazibal okoli ovinka, je Hennessy pomislil na svoj jaguar v garaži. Morda so se mu prav zdaj povečale tudi delnice in je napredoval za naslednjih petsto tisoč. Vendar pa mu vse skupaj ni nič pomenilo. Važna mu je bila le ena stvar — kako bo srečal tigra. Tovornjak se je nenadoma ustavil na Hen-nessy je zagledal gozdno stezo, široko le kakih pet čevljev. Potem ko jima je vozač pomagal iztovoriti prtljago, sta krenila po njej. Kmalu sta občutila samoto. Vsepovsod je bilo polno ptic, ki so veselo letale po dolgi dobi selitve. Opazila sta, da je bilo kar dovolj divjačine. Orhideje so krasile grčava drevesa. Bilo je res vredno pogleda. Zdelo se jima je, da gledata barvni film na največjem ekranu sveta. Ves čas pa jima je hodil pred oči tiger, ki bi se lahko priplazil po visoki travi. Hennessy se je stresel-. »V redu,« je nenadoma rekel Carter. »Torej, kako bova sama opravila?« Carter ni zmanjšal tempa. »Moral bi vam razložiti že v gostilni. Vse je tako preprosto. Jaz bom ženska. S seboj imam žensko obleko. Ko me bo tiger poskušal napasti, ga boste ustrelili.« »Ustavite se malo!« Hennessy je vedel, da ne bi smel zavpiti. Carter ga je enostavno preslišal, toda saj ni mogel vedeti, kaj roji po Hennessyjevi glavi. Hotel mu je povedati, da je le star mož, ki se mu trese roka na puški in ki ima pri sebi samo steklenico dragega whi-skyja. ^Vse to mu je hotel povedati, toda Carter je mimo stopal dalje ... Šla sta mimo vasi, kjer so ljudje stali pred svojimi kočami. Nekateri so mahali in pozdravljali Carterja. Hennessy bi jim rad pomahal, pa je imel prepolne roke in tudi noge ga niso več ubogale. Vendar pa je opazil, da nihče ne dela na polju. »Tako sem jim jaz predlagal,« je dejal Carter. »Državni uradnik je poslal sporočilo, naj ženske ne gredo iz hiš tri dni. Ne smejo nabirati ne suhljadi ne listja. Tako bo postal tiger bolj lačen kot kdajkoli poprej. Več bo tvegal.« Hennessy je odrevenel. Ce se Carter ni zmotil, potem gresta po eni strani trikotnika, tiger pa po drugi. Srečanje je bilo torej neizogibno. Gozd je postajal vse bolj in bolj redek. Ogromni hrasti so se dvigali iz visoke trave in praproti. Sledovi koz so se križali po gozdni stezi. Nekaj velikega je preskočilo požagan hrast in izginilo v travi. »Lenivec,« je rekel Carter. »Paziti morava, da se tem živalim izogneva. Ce bi zdaj streljala, bi prav gotovo posvarila tigra.« Hodila sta še dve uri in Hennessy se je spraševal, kako dolgo bc to še trajaio. Tudi whiskyja je imel še čisto malo in večkrat seje spotaknil in padel. Potem pa se je, začuda, Carter ustavil. Hennessy je pogledal okrog sebe. Bila sta na majhni ravnini, močno obraščeni s travo in praprotjo. Na treh straneh je mejila na sotesko, proti zahodu pa se je strmo dvigal hrib. Drevesa so bila v glavnem hrasti, le tu in tam je rastel kak jesen ali graden. Soteska je bila polna mladega drevja. Toda Carter se je ustavil in si dobro ogledal gosto listje velikega hrasta. »Tu je pravi prostor,« je dejal. »Splezali boste na to drevo in se pripravili, jaz pa bom pobiral listje pod drevesi.« Pokazal je na vrsto dreves. »Potem pa bom prišel po tej stezi do vašega drevesa. Ves čas boste morali paziti na tigra. Mogoče vam bom celo dal znamenje. Glede smeri, skoraj moral bi priti po hribu. Toda pameten, kot je, lahko tudi zavije po ravnem in pride po soteski. Za njegov prihod bova vedela, ko bodo zalajali kakarji, za-vreščale ptice in ko se bodo prikazali jastrebi, ki mu vedno v pričakovanju sledijo. Da, opozorili naju bodo, vendar se ne bova smela pogovarjati. Čeprav ima tiger slabo razvit vonj, zelo dobro sliši.« Ni bilo lahko zlesti na hrast. Dvakrat je skoraj padel. Divja ovijalka se mu je zapletla med puško in potreboval je dokaj truda, da jo je osvobodil. Niti usesti se ni bilo lahko tako, da bo lahko ves čas kril Carterja., Ko se je končno ustalil, je pogledal navzdol. Carterja ni bilo več nikjer — na njegovem mestu je bila stara ženska, ki,se je počasi zibala pod hrasti, brskala po suhem listju in ga grabila na kup. d Hennessy ni vedel, kam je Carter skril svojo puško in prtljago. Preostalo mu ni nič drugega, kot da je mirno sedel v svojem skrivališču, podoben kondorju visoko v Andih, sam in prestrašen. Začelo je deževati. Minila je ena ura. Svetloba je pojemala in Carterju ni ostalo kdove kaj dosti časa. Hen-nessy ga je opazoval, kako se je s težkimi koraki premikal po travi, sključen pod težkim bremenom kot stara ženska. Dež je prenehal, vendar je z drevesa kapljalo in rdeče mravlje so se vrnile. Hennessy je poskusil premakniti noge, pa mu ni uspelo. Poškilil je na Carterja in za poskušnjo pomeril. Potem je nekje daleč za hribom zalajal kakar. Hennessy ni bil več utrujen. Bilo ga je strah spoznanja, čeprav ga je utrujenost minila. Skozi veje je pogledal Carterja, ki je bil povsem ravnodušen. Zdaj so se kakarjevemu laježu pridružili še drozgi in blebetači. Hen-nessy je ostro pogledal. Ničesar ni opazil. Kako naj človek vidi tigra v mraku? Začel je trepetati. Res ni bilo lepo od Carterja, da je tako pretiraval. Kako naj človek pazi hkrati na tigra in Carterja?. Skušal se je spomniti vsega, kar mu je Carter pripovedoval med potjo, kako se lahko sledi tigru, ko se premika skozi visoko travo, in kako ga lahko opozori z gibom. Napel je oči in opazil, da se nekaj premika v soteski, čeprav ni bil trdno prepričan. Gledal je in gledal in ga končno zapazil, preden je izginil v travi in se izgubil. Bil je le trenutek, pa vendar je prav razločno videl umazano rdečo rumeno kožo nevarnega tigra ... Sto misli se je prepletalo s strahom v Hen-nessyjevih možganih. Najraje bi poklical Carterja in mu povedal, da ga je tiger že opazil ANEKDOTE Kot deček je Segantini pasel čredo svinj. Živali na paši so mu bile tako zelo všeč, da jih je lepega dne začel risati. V vasi so bili navdušeni in misleč, da so odkrili novega Giotta, so fantu omogočili, da je odšel v Milan. Tu naj bi študiral na Acca demiji di belle Arti. Toda Segantini je lahko študiral samo ponoči, zakaj podnevi si je moral na vse načine služiti kruh. Pomagal je nekemu fotografu, portretiral je goste po kavarnah, pleskal napisne table. Segantini je pomagal tudi nekemu Tet-tamanziju, malo nadarjenemu, zato pa tembolj domišljavemu slikarju, ki ga je nekoč vprašal: »No, to bi ti ugajalo, da bi bil tak slikar kot jaz? Kaj bi pa počel?« »Jaz?« je odvrnil Segantini. »Skozi okno bi se vrgel!« »Imam Ingresovega Jupitra!« je zavpil Mooru in ga odvlekel v svoj atelje. Vendar ni bil kaj prida dober Jupiter, ta Ingre-sov Jupiter. Zraven njega pa je visela hruška, čisto majhna slika — vendar Manetova. »Pravzaprav mi tale mala hruška bolj ugaja kot pa tisti veliki Jupiter,« je menil George Moore. »Da,« je mrmraje priznal Degas, »tudi sam sem že čutil, da Manetova hruška nese Ingresovega Jupitra.« V družabni kroniki nekega angleškega časopisa je pisalo: »Jamesa McNcilla Whistlerja in Oscar-ja Wilda so včeraj videli v Brightonu, kjer sta, kot navadno, govorila samo o sebi.« Whistler je izrezek poslal Wildu in pripisal: »Tile reporterji bi bili lahko natanč nejši. Gotovo se spominjaš, da sva govo rila samo o meni!« Na kar je Wilde odvrnil: »Da, govorila sva samo o tebi, ampak jaz sem mislil samo nase.« Segantini je imel v hribih bajto, v kateri je stanoval, toda delat je hodil v na ravo. In podob, ki jih je podnevi slikal, zvečer ni nosil domov, ampak jih je puščal tam, kjer je delal. In ker je često slikal po več slik hkrati, jih je razpostavil ob vsej dolgi poti. Da bi jih zavaroval pred dežjem in snegom, je vsako zaprl v nekako omarico. Mraz pa je bil včasih tako hud, da so mu barve zmrznile in je moral naslednji dan zakuriti, da je slike spet odtajal. Nekoč ga je na poti od ene slike do druge spremljal neki občudovalec. Morala sta broditi tudi po močvirju. Tedaj je me nil Segantini: »Za to delovno metodo ni potrebna samo velika ljubezen do umetnosti, ampak predvsem par škornjev, ki ne prepuščajo vode.« »Ne morem si pomagati, ampak tale slika je navaden drek.« je rekel VVhistler skupini mladih slikarjev, ko so stali pred sliko nekega zelo slovitega, predvsem pa modnega slikarja. »Pa ni to kar prehudo neusmiljena ocena?« je menil eden od mladih slikarjev. »V življenju je usmiljenje ^ ]ahko moralna vrlina,« je odgovoril IVhister, »v umetnosti pa je estetski greh.« Neki zbiralec zagleda pri beneškem tr govcu z umetninami čudovitega Pcrugina, signiranega, z letnico 1520 in relativno po ceni. Kupi ga, vendar kako naj ga spravi čez mejo? Izvoz umetnin je strogo prepo vedan. Tako da Perugina preslikati s por tretom kralja Victorja Emanuela in pride brez neprijetnosti čez mejo. Doma zbere svoje prijatelje in neki strokovnjak za restavriranje začne slovesno odmivati kralja. Umiva, pere, kralj izgine, toda z njim tudi Perugino iz leta 1520 in kar ostane vidno, je — podoba Garibaldija. Slikar Harpignies je bil skoraj osemdeset let star. Nekega večera je šel s svojim prijateljem na sprehod. »Pojdiva no skozi ulico de Rennes, tam stanuje moja mala prijateljica. Ce je okno razsvetljeno, pomeni, da ne smem priti.« Krevsala sta po ulici de Rennes in glej, okno je svetlo. »Nič ne pomaga,« .je zabrundal Harpignies, »njen stari je zgoraj.« Degas je bil strasten zbiralec Ingreso-vih slik. Nekega dne je srečal Georga Moora. Pri Picassu so vlomili. Ko je vlomilec s polenom odhajal, ga je videla vratarica, hitro pograbila svinčnik in papir in ga narisala. Picasso je po naključju stal zgoraj na balkonu, tudi videl vlomilca in ga tudi narisal. Potem sta šla vratar in vra tarica na policijo in pokazala risbi. S pomočjo VTataričine risbe so kmalu odkrili tatu in ga zaprli. S pomočjo Picassove risbe so pripelja li na policijo stodvajset oseb in en našla njač v stilu Ludvika Petnajstega. in ga zasleduje. Ne, Carter tega ne bi hotel. Bil bi blazno vesel, da se mu tiger res približuje. Toda tiger je izginil in kdove kje se bo spet pojavil? Saj je profesionalec in se ne boji nikogar. Izkušen morilec je, vajen plazenja, počasnega približevanja in bliskovitih skokov. Lahko podre sedemsto funtov težkega vola in ga vleče za seboj dve milji. Le kaj bi bilo zanj ubiti Carterja? Pretekla je dragocena minuta, potem še ena. Nobenih jasnih znamenj še ni bilo. Mravlje so mu zlezle za vrat in ga začele neusmiljeno pikati. Zaželel si je piti bolj kot kdajkoli v življenju. » Tedaj je Carter naravnal svoj tovor in se začel pomikati po kozji stezi. Bil je le kakšnih trideset ydrdov od Hennessyja. Svetloba je bila čedalje slabša. Potem pa je Hennessy slučajno pogledal navzdol, pod drevo, in odrevenel. V travi je ležal tiger in se počasi plazil naprej. Ko je prišel do soteske, je v širokem krogu zavil in se ustavil na ravnini med grmičevjem. Tam je zadovoljno čakal Carterja. Se deset, petnajst, morda dvajset sekund, potem pa bo skočil — in Carter bo mrtev. Hennessy je brezuspešno poskušal premakniti noge. Na vso moč si je prizadeval premakniti puško, toda bal se je, da bi ga tiger zaslišal. Natanko je premislil Carterjeva navodila. Lahko je le varoval Carterja pri drevesih in na stezi. Preostalo mu ni nič drugega, kot da počaka, da bo tiger skočil. Imel je zelo malo časa. Rad bi poklical Carterja, pa so mu besede zastale v grlu. Skoraj bi bruhal. Ko se je zgodilo, je bilo vse tako hitro, tako vražje hitro. V delcu sekunde se je tiger skrčil, skočil in pripravil krempljasto šapo, da bi udaril Carterja. Hennessy je pozabil na strah in ustrelil, čeprav se je dobro zavedal, da lahko zadene Carterja. Ustrelil je, ne da bi premislil in ne da bi ciljal. Tiger je padel. Njegove šape so se navidezno ovile okrog Carterjevega telesa, podobno kot na sliki mrtvaškega plesa. Nobeden od njiju se ni premaknil, le ptice so nemoteno vreščale. Hennessy je končno spet lahko premaknil noge. Ko je plezal z drevesa, je skoraj padel na tla. Tiger je še vedno ležal na tleh in ker se ni premaknil, je bil Hennessy nazadnje prepričan, da je zares mrtev. Carterjev obraz je bil krvav, toda puls je bil pravilen. Bil je živ! Precej truda ga je stalo, da je premaknil tigra, in še več, da je obudil starca. Potem pa si je Hennessy zaželel, da bi na ves glas zaklical, da sta ubila nevarnega tigra. Najlepši trenutek je bil, ko se je Carter nasmehnil. »Dragocen plen,« je rekel Carter. »Zelo velik je in ko bo napet, bo dolg deset čevljev. Samec je, v najlepših letih. Počakali boste tu, dokler ne pripeljem vaščanov.« »Ostal bom,« je pritrdil Hennessy. Samozavest je premagala strah. Prav nič mu ne more vzeti tega velikega tigra. Saj je visok deset čevljev in počutil se je štirideset let mlajši. Užival je kot takrat, ko je bil še razposajen mladenič. Državni uradnik je prenehal pisati, ko je Hennessy vstopil v sobo Na pol je vstal in mu pokazal, naj sede. Zdelo se mu je tako nenavadno, da je pred štirimi dnevi sedel na istem stolu, pa vendar takrat ni prav nič pomenil. Zdaj pa se je vrnil kot pomemben človek, saj je ubil tigra, ki žre ljudi. 2e ob sami misli mu je bilo toplo in prijetno. 2ivo si je predstavljal, kako bodo strojili tigrovo kožo. Devet čevljev in enajst je res lepa dolžina za tigra. »Mbje poročilo o tigru,« je dejal državni uradnik in odložil pero. »Moral ga bom poslati v Almoro. Ta tiger je precej vreden.« »Vsekakor pripada Carterju,« je rekel Hen-nessy. »Rad bi vzel le kožo.« »Seveda, saj vam pripada,« je mehko dejal uradnik. »Toda povejte mi, če ste že kdaj pomislili, zakaj začne tiger napadati ljudi?« Hennessy je skomignil z rameni. »Gotovo je več vzrokov.« »Res je, precej jih je. Včasih postane tiger tak, kadar se po neumnosti spopade z ježevcem. Bodice se mu zabodejo v tace, potem se mu rana zagnoji in ne more več loviti svoje naravne hrane, kot je na primer hitronoga srnjad. Včasih pa ga pohabijo tudi druge, močnejše živali, kot so divje mačke, medvedi, in bivoli. V tem primeru pa Je bil tiger pohabljen s kroglo, ki mu je ostala v desni sprednji nogi.« Potegnil je predal »Krogla je posebne vrste in smo jo na\em področju videli le dvakrat. Jo morda prepoznate?« Hennessy si jo je ogledal. Rad bi našel prave besede, pa ni mogel. »Ste prepričani?« je končno vprašal. »Mar vi niste?« je potrto dejal državni uradnik. Hennessy se je obotavljal. »Toda ustrelil sem ga. Ni ga več.« »Ustrelil| ste ga leto dni prepozno, gospod Hennessy,« je rekel državni uradnik še kar prijazno. »Stvar sem dobro 'premislil in menim, da bo najbolje, če \ zamete svojo trofejo in se nikoli več ne prikažete v te kraje.« Hennessy je pomislil na svoj vrt — miren in poln praznine. Pomislil je tudi na tigra na svojega tigra, ki je povprečno vsak peti dan, v vseh štirih letnih časih, raztrgal človeka in se mastil. »Ali Carter ve?« je nenadoma vprašal. Državni uradnik je prikimal. »Ve in vam odpušča. Zelo vam je hvaležen, da ste ga ubili.« »Odpušča?« je ponovil Hennessy. »Mislim, da veste,« je vljudno dejal državni uradni^, »da je bila ena izmed zadnjih tigrovih žrtev Carterjeva žena.« Vse je bilo tiho, kot da bi.bil milijon milj daleč v vesolju. Samo ventilator se je vrtel okrog in okrog, okrog in okrog. PREVEDLA MARINKA BOHINC ILUSTRIRAL JANEZ STARMAN do tiska Časopisno podjelj« •UULO« t Ljubljani - lilavn irrdnih Milan Pogačnik Udgo*or n oredmk loran lenn U redni itvo Ljubljana lomfilCera f/11 p. 15^— Ul - telefon M—A 22 di <—626 Prodajni oddelek: Ljubija ia. lltnv* i. telefon 21MlwL Na očmna: oeloletna i.44i dinarjev •olletna »W> dinarje* četrtletna m ar je * mesečna LU) dinarje* »glasni oddelek. Ljubljana D ov» i. telefon tfl-#UH» - ^teetlke iro računa NB (»00—ll/l—IffI, — flokoplsov ne eračanm D KUkSNCTB "KAKO OCLltfNO * ZDRAVNIK VI, DA. bo DSAGI Te HANA31U) ;Nt,£a»ITl PRI ■-- ' a J \ ,,13 k, i i o&Toiersi.iLisAU 4TS ?«j*e T VDRL PE v NADINO Hišo • I tNCi«OXIL,DRez coyeve pomoči MS El NIKOLI ODŠLI &ANDE. ' zAšLuZl VbO MlLOf>T TODA, OROPAL DP VLAK IM MORAM OA OfeaOCHTI MA PBT LeT viSSa iIW £nv*w-ToW' NIA 1 tez NEKO TEDNOV h / / KAKO1 ORALI,ALI NI MALO KAbNEDE CIScO, DSNARiA MORALI BiA1^ NkdRSM i / J VRNITI 1ZAIGRAL! SEM GA- i ttVDOVlTsJ 2 PoGo DOnslAR IN »JVETI POŠTENO VRNE VLK£ VAS -,B pr »varal &eN\R PA SBM MU izmaknil , ko se m 2*1- PRI NDEM 1 SftttS KRIŽANKA 1 + 2 r— n r- n 1 1E pna E m h81 rc FT C p □ 12 13 FT ■ KJHHO J 15 1 6 7 L I 16 IHr S F" T ~ fflpgjjp0 121 | ?r\ m 2i* ^ | j ||gp^| p M* I27 I28 |29 |3Q h I1, ‘‘IJI P 1H33 Fiin El I I 1 V ožja polja križanke se vpisuje po ena črka, v širša pa po dve. Vodoravno: 1. mesto v severni Rusiji, na polotoku Kola s 120lOOO prebivalci, 5. pristojbina, kolkovina, 8. rdeča poljska cvetlica, ki raste navadno med žitom, 9. žuželka z ostrim in pekočim pikom, 10. glas pri prelomu, 11. v grški mitologiji ljubice boga Erosa, 13. shramba, prostor za živila, 15. igla za posebno vrsto pletenja, 17. denarna omara, predal v bančni zakladnici, 18. slovaški pesnik, začetnik romantičnega panslavizma (Jann), 20. sin Neptuna in Amfritite v grški mitologiji, upodobljen kot polčlovek in poldelfin, 22. bat, odebeljeni del kola, 23. mesto v zvezni državi Texas v ZDA, kjer je bil zahrbtno umorjen predsednik Kennedy, 25. dansko žensko ime, 26. zdravilišče v švicarskem kantonu Graubtlndenu, zimsko-šponno središče, 29. zdravilna travniška rastlina, 31. letovišče pri Opatiji, 33. zvok, glas, 34. gon, instinkt, 35. šport na vodi. Navpično: 1. vnetje obušesne slinavke, 2. potočne živali, 3. organ voha, 4. figura pri šahu, 5. cilj v katerega streljamo, 6. obžalovanje, kesanje, 7. kovinsko pihalo v jazzu, 12. delujoči vulkan na Islandu, 14. vrsta lepenkaste embalaže, 16. reka, ki teče skozi Skopje, 17. del teniške igre, 18. tovarniški obrqj, kjer predelujejo visokokalorično gorivo, 19. priprava za pretakanje tekočin, 21. tehnični poklic, 24. proga, črta, letalska proga, 25. strelno orožje velikega kalibra, 27. ime pesnika Zupančiča, 28. prikazovanje slik v spanju, 30. svečenik starih Perzov in Medov, čarovnik, 32. velika lesena posoda za kopanje. (KAM) ENAČBA »+(b — c) + (d — e) + f+ g4-h + (i — j) + m (b — c) + (k — e) + 1 + (m — e) + n + (o — p) + (r — s) + (t — n) —X a — bolečina, trpljenje, b — velik otok v Sundskem otočju, c — ime ameriške filmske igralke Gardner, d — srebmobela kovina, ki se predvsem uporablja v zlitinah, e — katran, f — epohe, ere, stoletja, g — japonski drobiž, h — poželenje, hotenje, i — punčka, deva, j — del obraza, k — kum, 1 — podolje, nižinski svet, m — lahko hlapljiva organska tekočina, ki se rabi pri narkozi, n — mladič domače živali, o — križanec belih in črnih staršev, p — vrsta razcvetja, r — junak, s — velika skupina žuželk, t — konkurz, razpis, u — krepčilna pijača, ki jo mnogo uživajo Angleži, X — španski pregovor. (KAM) BERITE PO KOSILU MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. tovorna ladja proste plovbe, 8. steklenka prehlap-nica, prekapniea v kemiji, 9. znamenje, napoved česa, 10. začetek abecede, 11. pristajalna ajd vzletna steza na letališčih, 13. slov. pianist, ki deluje na Dunaju (Anton), 16. pijača starih Slovanov, 18. žensko ime. 19. poslanec zgornjega doma parlamen- REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA: 1. statist. 8. stiska, 14. petrolej, 16. panter, 17. olein, 18. rekord, 20. Ma, 21. rok, 22. Pitdja, 23. sir, 24. ah. 25. talent, 27. koja, 28. I.ipar:. 29. svojat, 31. kreton, 33. Skarpa, 35. laso. 36. anon-sa. 37. TT, 39. oda, 40. temina, 42. oro, 43 al. 44. norice, 45. čikar, 47. kumina, 49. akvedukt, 51. amater, 52. sekanta. STEVILCNIGA KLJUČ" stric, zlodej. K■ p;m. Rana, ki ti Jo zadane prijatelj, se nikoli ne zaceli. SKRITA MISEL: Nikogar ne poznamo tako slabo, kot v času, ko ga ljubimo. MAGIČNI LIK: 1. Phoonix, 2. kotlina, 3. Telemah, 4. animato, 5. Sinatra. ta v nekaterih državah, 21. naravna katastrofa, bo voda prestopi bregove. NAVPIČNO: 1. velika skupina živali, krdelo, B. neodiločen izid šahovske igre, 3. pismeno spričevalo, potrdilo, 4. največje mesto Kanade, leži ob reki Sv. Lovrenca, 5. zaporedni črki abecede, 6. grška črka, 7. otok v severnem Jadranu, znano letovišče, 12. žila odvodnica, utripal-nica, 14. materija, tvar, 15. sotoč-nica Pive, 16. vas pri Kopru, 17. moško ime, 20. različna soglasnika. »Vsak večer, preden leiem, napišem svoie misli v dnevnik,« šepeta ona. »To je pa res lepo!« reče on. »In kako dolgo to že počnete?« »Ze kakih šest let.« »Potem bo pa prva staran kmalu polna?« -* »Ali bi se ti poročila z zapravljivcem, Cita?« »Hm, to je odvisno od tega, koliko bi imel zapraviti.« * »Dobiva se torej točno ob osmih. In če bi slučajno kdo od naju zamudil ...» razlaga ona. ».. • fe bom seveda čakal, golobička moja.« * »Ali si se res na prvi pogled zaljubil v Betko?« »Da, vedno prakticiram tako. Tako namreč prištedim precej časa.« ♦ »Ali vas lahko poljubim na vaša očarljiva usta?« prosi on. 1 2 3 L 5 6 7 8 9 S ID n 12 C i n f IH P 18 I b s 2i J SEDAJ ALI TAKOJ TODA SOH A 3i$StSSStS@®(SZS(S®C »Ne,« pravi deklica, »dokler ne bam zaročena, se ne'bom poljubljala!« »Tako? Toda, ko boste tako daleč, mi boste povedali, ali ne?« * , »Ali vidite tisto svetlolasko tam pri vratih? Zaljubljen sam vanjo ie lep čas. Ko bi le smel upati?« »To je teiko reči- Toda povejte mi. prosim, če boste imeli uspeh pri njej.« — in koliko prihraniva, če sama lepiva tapete? ( Brez besed r — Pozneje, So Ran, pozneje ...! »Zakaj pa nas to zanima?« »Sem namreč njen mož.« * On: »S tem poljubom sem ti vse povedal. Si me razumela?« Ona: »Ne, Prosim, povej mi ie enkrat!« * »Očka, on me ljubi!« »Potom te hoče gotovo poročite Koliko pa zasluži?« »Tega po. ne vem. Toda kakšno naključje!« »Kakšno naključje?« »Ker je prav to on hotel vedeti o tebi!« * »Povej mi, deklič, koliko časa je do doline?« •Ce se ne boste zadrževali, ste v dveh urah spodaj.« »In če bi se pri tebi malce zadržal?« »Potem pa boste dosti prej spodaj!« * »Zakaj se pravzaprav nočeš poročiti z gospodom Filipom, otrok?« »Ker je neznosen, mama!« »Toda pomisliti moraš, da je to res njegova edina napaka.« -* »Povej mi no, Ančka, ali se ti Marko ie ni izpovedal?« »Ne, tako strašno počasen je! Najprej je vedno jemal naš družinski album na kolena, prejšnji teden že našega psa Flokija, včpraj mojega malega brata — zdaj upam, da bom le počasi prišla na vrsto jaz.« — Cena Je previsoka za tvojo prebavo, po strežba pa nevarna za tvoje srce! Brez besed Brez besed d (mbi Očka, prinesel ti bom očala pa boš videl, da to ni naša mama! f J IjnCT ki velja za najdrznejše delo italijanskih tehnikov. ■**vJ I , pod njim je tristo metrov globok prepad, pri graditvi pa so morali pomagati najbolj izkušeni italijanski alpinisti. Most stoji pri Vaiontu, tam, kjer je prišlo lani do katastrofalnega izlitja .ježu. X POKOPALIŠČA naSe*a CaSa’ ^ SIOer V Zahodni Netnči^, toda podo>bna TpiCTJfcM veliki morski slon iz stockholmskega ■ lmlw I Ali, škega vrta Vilhelma, .je pospravil še zadnjo ribo od tistih stinnajst kilogramov, ki izginejo vsak dan njegovem žrelu. Na leto jih požre čez pet ton. Niti ni toliko De vemo, da sam tehta kar 2000 kilogramov. BARBARA EDEN ,mazadnje S w BRISTOLSKI živalski vrt se lahko pohvali, da dveh svojih najdragocenejših živali — belih indijskih tigrov, ki .jih v drugih evropskih živalskih vrtovih sploh ni — nima za rešetkami. Toda obiskovalci so kljub temu vami. Vlogo rešetk je prevzelo skoraj dva centimetra debelo steklo m TUD! ALPINISTI postajajo lem. ali pa vsaj sku šajo hraniti svoje moči. Na fotografiji je namreč posebna izvedba skuterja, katerega bo uporabil Edniund Hillarv na svoji naslednji ekspediciji v Himalajo. m-. ws*mSL VANfil I II 80 zace“ proučevati tudi vplive vremen HIlULiJI skih sprememb, zlasti vetra na večja poslopja. Zato so morale makete nekaterih velikih hiš, ki jih bodo gradili v Angliji, v prave vetrovnike, kjer so z dimom ugotavljali, kateri deli poslopja morajo prenašati najmočnejše vetrovne udare FOTOGRAFIJA **' posne me<* treningom za evropsko prvenstvo enega najbolj eksklu- zivnih sjm)rtov, ki ima kaj malo tekmovalcev, zato pa vedno izredno veliko gledalcev. Gre za jadranje na kolesih. Tekmovalci, ki z nenavadnimi vozili dosežejo hitrost 120 kilometrov na uro. tekmujejo predvsem na severnoevropskih plažah, kjer sta veter in voda spremenila pesek v pravi beton. £ TiffJ- JEZ VJ3ML SEM TU.,. zemj sro *r/, JJN VEM TJFT •SEDEJE -P&ZL3IVO. 'FF?NT CIE C ODE JE MBZLFTJ O O o 'oo o W jjv/oni cs/neo / W c? a/>i JJOBzano&u/_______ VED/TEN VES VSPtZvj, g&J UJU M 'W £MO ŽE NEJCU T 2/SEO/ NFfiŠ X JEZE E£7., VELJEZ EKUJE, OLEJT77, LROJff... *