Štev. 114 V Trsta, v sredo, dM 97. mala 1*14 Letnik XXXXI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSiliajo uredniStvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsordj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zmdrup Z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiik« Asiškega St 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 24*— za pol leta................. za tri mesece. ........................o'— Za nedeljsko izdajo za celo leto.......„ 5 20 za pol leta...................• „Edinosti" sa Primorsko „V edinosti Je moč f Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi 7a- . . Tnm po 20 vin. vodov K&- 5 — 2 — Oglasi v tekstu lista do pet vrst. vsaka nadaljna vrsta Mali oglasi po 4 vinarje beseda, flSj.T.anj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Krizo v Albaniji ie vedno akutno. TOK oMottfoK mu mina MUL DUNAJ 26. (Izv.) Današnje vesti iz Drača poročajo, da vlada tamkaj popo-len mir in da so dosedanja pogajanja med mednarodno kontrolno komisijo in muslimanskimi uporniki brezuspešna. Na Dunaju se danes oficijalno zatrjuje, da ima prvo besedo pri pogajanjih z vstaši, av-s rijski generalni konzul Kral, ki da je vstaše nagovoril v albanskem jeziku in zahteval od ujiii, da naznanijo, kaj hočejo. Oficijalno dunajsko poročilo tudi naznanja. da se še vedno ne ve točno, kaj pravzaprav zahtevajo vstaši in se zlasti tolaži s tem, da še niso zahtevali vrnitve Essad paše in da je muslimansko gibanje samo verskega značaja. Kak» r se poroča z druge strani, je albanski zunanji minister že predlagal velesilam, naj odpošljejo mednarodni ekspe-dicijski zbor, okoli 50.000 mož, v Albanijo, pod poveljstvom kakega generala. Vendar pa je skoro izključeno, da bi države tripleentcnte sprejele ta predlog. Rusija in Francija ste namreč odrekli že vnaprej vsako intervencijo, Anglija pa se na drugi strani toliko časa ne mara vmešavati v albanske zadeve, dokler ne storite tega tudi Francija in Rusija. Tudi Nemčija je proti mednarodni akciji, ako se je ne udeleži zraven vsaj ena izmed držav tripleentente. V očigled tem razmeram ni torej čisto nič čudno, da dunajsko oficijalno poročilo odločno zaniku-je, da bi se vršila med velesilami kaka Žogajanja glede mednarodne akcije v >raeu. Grozdje je pač za enkrat še pre-kislo. Sicer pa je dunajskim oficijalnim poročilom tudi v nasprotju današnja izjava sekcijskega načelnika v zunanjem ministrstvu, grofa Forgacha, v delegacijah, ki je med drugim izjavil, da se bosta avstrijski in italijanski mornariški detašma v Draču v slučaju potrebe nadomestila z mednarodnim detašmajem v Skadru, o čemer se sedaj vrše pogajanja med velesilami. Da je muslimanska revolucija očitno naperjena proti sedanji albanski »dinastiji«, o tem ni danes nobenega dvoma več. Jako zanimivo opisuje korespondent aDailv Telegrapha« tok prvih pogajanj med mednarodno kontrolno komisijo in vstaši. Glasom tega sicer zelo neverjetnega poročila, občujejo vstaši s člani mednarodne komisije kakor s kakimi otroci. Vstaši so namreč izjavili: »Mi smo bili prvotno pristaši Essad paše, ker nam je obljubil, da nam preskrbi mohamedan-skega kneza. Ker nas je prevari!, smo postali njegovi sovražniki. A sedaj, ko ste ga odstranili, smo se prepričali, da je bil naš pravi prijatelj in da so njegovi sovražniki tudi naši sovražniki. Mi hočemo turško Albanijo! Dajte nam Turčijo nazaj!« Nato je komisija odgovorila vsta-šem, da Turčija Albaniji ni ničesar nudila, dočim ji Je Evropa dala svobodo in jo obvarovala pred srbskimi in grškimi masakri. A vstaši da so nato veselo odgovorili: »Ce ste tako mogočni, da ste iztrgali Albanijo iz turških, srbskih, grških in črnogorskih rok, jo zamorete sedaj tudi zopet vrniti Turčiji!« Le neradi so vstaši izpustili vjetnike in so prva pogajanja prekinili z besedami, da morajo v boj proti Kavaji in Draču, kajti dokler ni Drač v njihovih rokah, da ne morejo biti zadovoljni. Očita nesoglasja, ki so se pojavila radi zadnjih dogodkov v Albaniji med Avstrijo in Italijo, se skušajo danes nekoliko oblažiti in je celo italijanska vlada nekoliko korigirala svoje prvotno poročilo. Iz Rima se namreč danes poroča, da knez Viljem ni šel samo na nasvet italijanskega poslanika na italijansko ladjo, ampak se je vdal v to na nujni nasvet vseh evropskih diplomatov in je šel na italijansko ladio le radi tega, da se tamkaj udobno vkrca. Zdi se tudi, da je Avstrija sedaj Italijo prisilila, da igra poleg italijanskega poslanika pri pogajanjih z vstaši vodilno vlogo tudi avstrijski član mednarodne kontrolne komisije. Avstrijski poslanik baron Louenstein je menda sploh izgini! iz Drača in pustil tamkaj le prvega poslaniškega tajnika. V eni stvari pa so Italijani na vsak način dosegli velik uspeli. Oni Malisori. ki so, kakor smo poročali, odšli v nedeljo pod poveljstvom avstrijskih častnikov z neznanim ciljem iz Drača, so sc morali na zahtevo italijanskega poslanika zopet vrniti in so bili še istega dne vkrcani na parobrode in odpeljani v Skader, odkoder so prišli. Tako je italijanska diplomacija odpravila iz okolice kneza t. zv. »avstrijsko gardo-. PARIZ 20. (I zv.) I ukajšnji listi poročajo, da je Avstrija zahtevala v Carigradu, naj Turčija posreduje pri albanskih muslimanih knezu v prilog. Isti. listi so nasprotno včeraj poročali, da ie Italija povprašala pri Porti glede kandidature ka- kega mohamedanskega princa za albanski prestol. Položaj v Draču. DUNAJ 26. (Izv.) Iz Drača se poroča: Mesto je, kakor izumrlo. Vse trgovine so zaprte. Nad 400 beguncev je prebilo danes ponoči na avstrijskem parniku »Adels-berg«. Navzlic miru vlada v mestu silen strah pred dogodki prihodnjih dni. Essad paša v Italiji. RIM 26. (Kor.) »Agenzia Štefani« zanika vest, ki se je razširila po raznih listih, češ, da je markez Di San Giutiano sprejel Essad pašo. Bi Sa fifnliaoo i dogodka ? JUftnOL RIM 26. (Izv.) Na današnji seji italijanske zbornice je zunanji minister di San Giuliano poročal o zadnjih dogodkih v Albaniji. Uvodoma je poudarjal, da Italija nekdar ne dopusti, da bi se izpremenilo ravnotežje v Adriji na škodo Italiji in nato izjavil, da hoče govoriti o posameznih podrobnostih z vso ono rezervo, ki jo zahtevajo italijanski interesi. Sedanja muslimanska revolucija je socijalno in agrarno-demokratičnega značaja, deloma predstavlja opozicijo mohamedanskega prebivalstva proti vplivu krščanske minoritete ua pa odpor proti plačevanju davkov, izvrševanju vojaške dolžnosti in sploh proti vsem onim potrebam, ki jih zahteva moderna država, ki jo predstavlja v Albaniji evropski knez Viljem. Di San Giuliano je nato izjavil, da je prišlo povodom vstaje do velikih diferenc med holandskimi oficirji in Essad pašo, katerega krivda pa še vedno ni dokazana. Za tem je navajal podrobne dogodke, ki so se vršili od 17. maja naprej, in porogljivo kritiziral postopanje t. zv. »albanskih nacijonalcevc, ki so po padcu Essad paše triumfirali in demonstrirali proti Italiji, a je trajalo njih veselje le par dni. Večina muslimanskega prebivalstva je zopet na strani Essad paše. V nadalj-nem je di San Giuliano naglašal, da je italijanski poslanik v Draču, Aliotti že takoj v začetku zahteval odstranitev krščanskih Malisorov iz Drača, ker so bili oni v prvi vrsti povod, da je nastalo med muslimanskim prebivalstvom sedanje gibanje. _ Tetke obdolžita proti državnem poslanca Vojni PRAGA 26. (Izv.) Komaj se je češka javnost vsaj nekoliko pomirila radi afere šviha, že je prišla na dan nova afera, ki sicer ni tako gorostasna, a kljub temu ena najškandaloznejših, kar se jih je zgodilo v zadnjem času v Avstriji. Jutranji mladočeški »Narodni Listy« prinašajo namreč uvodnik, poln jako težkih obdolžitev proti predsedniku eksekutivne-ga odbora češke narodno-socijalne stranke in predsedniku »Češko - slovanske zveze železničarjev«, državnemu poslancu Vojni. »Narodni Listy« očitajo Vojni, da je zlorabljal svoj položaj v svrho izstiskavanja provizij od strani zveze železničarjev in da je stal v neposrednih stikih z znanitn policijskim komisarjem dr. Klimo, ki mu je šel v raznih styareh jako na roko. »Narodni Listy« prinašajo tudi reprodukcijo nekega provizijskega pisma poslanca Vojne, ki si je dal od železničarskega društva za posredovanje v prilog nekemu železničarju izplačati 200 K in za nekega drugega železničarja 150 K. Vojni se tudi očita, da je na nekem zborovanju narodno-socijalne stranke na izrecno željo komisarja dr. Klime predlagal naravnost ne-opravično ostro resolucijo, samo da je imela policija povod za posredovanje. »Narodni Listy« poživljajo Vojno, da mora takoj odložiti svoj predsedniški mandat pri »Zvezi« in ravnotako tudi držav-nozborski mandat, češ da ni vreden, da bi bil češki zastopnik. Organ narodno-socijalne stranke, »Češke Slovo«, odgovarja zvečer na ta očitanja in obdolžitve, da ni moglo dobiti od poslanca Vojne še nikakih pojasnil, ker se nahaja Vojna na agitacijskem potovanju. >Ceske Slovo* tudi očita »Narodnim Listom«, da so obdolžitve proti poslancu Vojni satno volilni manever in vse navedbe očividna infamija. Tudi organ češke socijalne demokracije >.Pravo Udu«, v svoji večerni izdaji vehementno napada Vojno in mu očita, da si je da! svoječasno kot predsednik »Zveze železničarjev« sicer izplačati mastne dijete, ne da bi potem napravil obljubljenih potovanj. Istotako si je baje dal izplačati mastno provizijo tudi pri gradnji hiše »Zveze železničarjev«. Obtožbe »Narodnih Listov« in »Prava Lidu proti poslancu Vojni so vzbudile seveda v češki javnosti velikansko senzacijo in silno razburjenje. OMt mM ovsbttske detesacH& BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) V današnji seji so se začele obravnave glede vojnega ordinarija. Poročal je del. R o s n e r, prvi je govori! za njim deL Nemec. Izjavil je, da bodo glasovali socijalni demokratje proti budgetu in sicer zaradi tega, ker nam izdatki za armado ne prinašajo tega, kar potrebujemo in sicer blagostanja, izobrazbe in prostosti. (Pritrjevanje soc. demokratov). — Del. E x n e r izjavlja v imenu svojih pristašev, da bodo podpirali zahteve glede zvišanja oficirskih gaž do vštevši majorja in gažistov sploh, če se bo držalo to zvišanje v mejah možnosti. Ne dovolijo pa zvišanja izdatkov preko zahtev kreditne predloge. — Del. K 1 o -fač je izjavil, da v očigled Slovanom sovražni politiki, ki stoji v popolnem na-sprotstvu s pravimi pogoji države ne more dovoliti niti vinarja. Nato je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. — V popoldanski seji je govoril prvi sek-cijski šef grof F o r g a c h, ki je pojasnjeval namesto grofa Berchtolda, ki se je mudil v ogrski delegaciji, ki razpravlja o proračunu zunanjega ministrstva, nekoliko najnovejše pripetljaje v Albaniji. Govoril je o celi zadevi zelo optimistično in je trdil, da so povzročila vstajo gospodarska in verska vprašanja in pod izven balkanskim vplivom. Govorniku ni všeč, da se o tej stvari toliko piše in da se razširjajo take vesti v svet. Posebno aniluje napade na kneza Viljema, in pravi, da se mu njegovo težko kulturno delo ne sme o težkočevati z osebnimi napadi. Vstaje in upori se dogajajo povsod in to še celo v kulturnih državah, za to se tem uporom v Albaniji, ki se še le pretvarja v kulturno državo, ne sme pripisovati toliko politične važnosti in resnosti. Essad paša ni bil nič dugega kot albanski konetabel in minister. Nesmisel pa je, da bi bil pristaš italijanski in da ie padel z našo pomočjo. V splošnem je slikal položaj v Albaniji in tudi politične zapletljaje glede teh ince-dentov še v veliko lepši luči, kot jih slikajo avstrijski vladni listL^r- Nato so govorili del. L e c h n e r, ki je zavzemal stališče proti § 14 in del. Hocher, Kadlčak in M ii h 1 w e r t, ki so izrekli vojni upravi popolno zaupanje. Dr. Šusteršič odložil delegacijski mandat. ^ BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Delegat dr. Susteršič je odložil delegacijski mandat. Za njegovega namestnika je poklican dr. Krek. •irski ietosaciia. Plenarna seja. BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Sejo je otvo-ril predsednik grof Zichy, pričela se je obravnava glede budgeta zunanjega ministrstva, poročal je del. Franc N a g y, ki je govoril zelo optimistično o albanskih homatijah in o protiavstrijskih demonstracijah v Italiji, katerim po njegovem mnenju ne smemo pripisovati veliko politično važnost, in je pozival delegacijo, da podpira vlado pri izvršitvi njene mora-lične dolžnosti to je vzdržati kneza Viljema, seveda s pomočjo Italije, in priporočal sprejem budgeta. Skoro v istem smislu je govoril tudi delegat grof A n -d r a s s y. Našo zunanjo politiko sta zagovarjala tudi min. preds. grof T i s z a in del. !urij pl. Lukacs. — Seja se je nadaljevala popoldne. V popoldanski seji je govoril del. Bela Rakovszky o albanskem vprašanju in o vprašanju orijentske železnice. Del. Geza S z ii 11 d je hvalil našo zunanjo politiko in je izrekel priznanje našemu zunanjemu ministru. Grof A p -p o n y i je zahteval od grofa Berchtolda pojasnila glede dogovora z italijanskim zun. ministrom o naših gospodarskih interesih v Mali Aziji. Končno je priporočal za Ogrsko gospodarsko politiko, ki bo zagotovila industrijelni razvoj Ogrske. — Prihodnja seja se vrši danes dopoldne. Mestni svet tržaški. Zopet viharji radi afere s „Seiko elektrarno14. Župan je otvoril sejo ob 8 uri in začel s čitanjem došlih spisov. Med temi je bila tudi prošnja „Slov. učit. društvaza Trst in okolico" za zboljšanje položaja učiteljstva v okolici predmestjih, da se z označenimi določbami ugotovi njihovo razmerje, se določijo temeljne plače in honorarji ter da se takoj zasedejo vakantna mesta. Po predlogu župana je bila ta prošnja odkazana šolskemu odseku. Budipeštanska mestna uprava je zahtevala z ozirom na draginjo, naj vlada omeji ali dvigne carino na žito. Konsumna zadruga privatnih uradov prosi mestni svet naj ta podpira to peticijo budlp. mestne uprave. Mest. sve ^Arch je predlagal z ozirom na to peticijo, naj mestni svet tržaški sklene samostojni odnosni predlog, naj se pozivlje vlado, naj z ozirom na splošno draginjo in v smislu dotične določbe avstro-ogrske carinske nagodbe ukrene začasno odpravo visoke in neopravičene carine na žito. Nujnost je bila sprejeta. Svet Plncherle je predlagal dodatek k Archovem predlogu, naj se pozove vlado, da se povodom obnovitve carin, tarifne pogodbe z Ogrsko ne pusti voditi od agrarnega protekcijonizma ter naj upliva na ogrsko vlado da premeni borzni red za Žitno ter-tninsko borzo v Budimpešti, v smislu da se omeji, če že ne odpravi nje kvarno delovanje. Predlog A r c h a in dodatki P i n c h e r l a so bili po kratki debati sprejeti soglasno. Vnela se je daljša razprava, v katero sta posegla zlasti svetovalca Pincherle in A r c h. Nato je sporočil župan, da mu je od „Soške elektrarne* (OE1) došel dopis, da je inž. Piani odložil predsedništvo. K besedi se je oglasil svet. dr. S1 a v i k, ki je z argumenti, kakor smo jih mi že priobčili v „Edinosti" — da še je namreč z odpovedjo inž. Pianija predsedništvu družbe, s čimer je izginila oseba, ki je povzročila to neljubo afero, položaj i spremenil — stavil predlog, naj se pogajanja z rešeno družbo zopet prično. V podobnem smislu je govoril tudi svet. B u d i n i c h. Svet. dr. P u e c h e r pa se je izjavil proti Slavikovemu predlogu že z načelnega stališča svoje stranke, ki je za municipaliziranje javnih naprav. Ne more biti za pogodbo s „Soško družbo", ker bi ta dobila potem monopol in uničila občinska podjetja. Ne veruje tudi, da bi imela občina korist od te pogodbe. Zato je za proizvajanje električne sile v lastni režiji. In če bi tudi to bilo tudi nekoliko dražje, bi ostali vendar v občinskih blagajnah. Je pa proti temu tudi za to, ker se ne smemo vezati na tako kapitalistično družbo. To so njegovi razlogi ne glede na moralično stran stvari! Nato pa je naslovil na župana apostrofo, ki je spravila „šinjore* v vidno zadrego — je-H namreč inž. Piani še član stranke ? Župan je odgovoril, da je sklical častni sod in da je treba počakati, dokler ta ne izvrši svojega dela. Svet. Basilisco je branil sklep mestnega odbora, da se pogajanja prekinejo, kajti ponudbe da je fakt, ki naj bipreskrbel družbi koncesijo. A kar je najhuje: prišla je ponudba od laško-liberalne stranke. Zato mora v tem vprašanju nadvladati mo-ralični princip. Proti temu je naglašal svet. B u d i n i c h, da takih stvari ni smeti razpravljati s sentimentalnostjo, temveč tako, kakor zahtevajo interesi mesta. Svet. A r c h se je izjavil proti Slavikovemu predlogu, češ, ker gre tu za moralo. Dokler ne nastane v tej aferi popolna jasnost, ne more biti govora o ni-kaki razpravi. Istotako je podžupan B r o c c h i nekako srdito in nervozno naglašal, da se z družbo OEI niti govoriti ne more več. Laška liberalna stranka da je dobila moralično klofuto po krivici. Zato on takega kontrahenta ne smatra za poštenega. Če bi bila OEI ponudila kako korist občini, bi bilo kaj drugega; ali niso prišli k županu, ker niso imeli poštenih namenov. Ko je sedaj govornik omen al, da je inž. Piani bil predsednik družbe, da torej pada tudi nanjo odgovornost, je vzkliknil svet. dr. P e r t o t: „Ali bil je tudi predsednik finančnega odseka vaše stranke!" Ko se je vihar polegel, je naglašal dr. B r o c c h i nadalje, da tu ni nikake gotovosti, ali je družba kakor taka z ono po nudbo v zvezi, ali ne. Zato ne more dovoliti v daljnja pogajanja z družbo, tudi če bi imela biti stvarno koristna. Sicer pa tudi ta e koristne ponudbe ni. K besedi se je oglasil svet. dr. Slavi k, ki je naglašal, da se proti njegovemu predlogu z ene strani oglašajo principijelni oziri — dr. Puecher — z druge pa moralićni oziri — dr. Brocchi. Priznava, da se stvari obravnavajo včasih s pametjo, včasih s srcem. Brocchi pa motri to vprašanje samo s srcem, ki čuti le za interese svoje stranke. Ali tu je treba razpravi ati tudi s srcem, ki čuti za interes cele občine. Govornik ne zahteva, naj bi se ponudba kar sprejela, temveč zahteva le, naj se zopet prično s pogajanja. Umeje sicer občutljivost večine, ali tu nismo zastopniki nikake stranke, temveč le zastopniki občine. Za nas vse mora stopiti stranka v drugo vrsto. Posebno pa je to dolžnost pri stranki, ki ima večino, ki odloča in ki je tudi odgovorna. „Vi imate usodo občine v rokah, vi bi morali misliti na njene interese lu — Govornik se je skliceval na to, da je imel v odboru obzire na položaj stranke vsled one po nudbe in da je uvaževal njeno občutljivost. Priznaval je, da smejo zahtevati zadoščenja. Bili so žaljeni, ali dobili so zadoščenje; Ugotovljeno je, da je bila ponudba osebna in ni bila stavljena v imenu družbe. Piani je izginil in družba je sedaj brez te osebe. Podžupan Brocchi pa vendar trdi, da še ni gotovosti; več kot veste sedaj ne bodete zvedeli nikdar. Ali te gotovosti ne boste imeli nikoli, člani uprave družbe bodo odklanjali vso odgovornost, a Piani vam bo, kakor je že, zagotavljal, da za njegovo ponudbo družba ni vedela. Ponavlja torej, da se je situacija izpremenila. Dovolj smo se bavili doslej z ugledom laške liberalne stranke In je čas, da se začnemo ba- viti tudi nekoliko z občino. Zahteva torej, naj se da ponudba v razpravo v mestni svet. Podžupan Brocchi je ugovarjal, da ni res, da oni mislijo samo na stranko, a dr. S1 a v i k mu je zaklical: „Dejanja! Dejanja !tt Dr. Brocchi je predlagal, naj se imenuje odsek, ki naj preišče, je li bila večina prisiljena postopati, kakor je postopala. Opoziciji je lahko govoriti, ker ni zadeta. Predlagal je, naj se v komisijo imenuje o člani opozicije: dr. Wilfan, dr. Puecher, Ba-silino, Vidacovich, Budinich Svet. Puecher pa je ponovil vprašanje, je li Piani še član stranke in njenega finančnega odseka. Ne sme se govoriti samo o morali, ampak tudi o tem, ali bi bila ponudba koristna za občino. Tu v mestnem svetu sedi mož, ki nam more dati pojasnila. To je inženir Veneziani (ki mu je Piani stavil ponudbo). Zakaj ne govori ? Tu se je govornik že skliceval na včerajšnji „Indi-pendente*', ki se je baje tudi izrekel za nadaljevanje pogajanja. Nato se je oglasil apostrofirani inženir Veneziani, ki pa je slovesno izjavil, da ne more povedati nič več, nego to, kar je že povedal. Podžupan Brocchi, vidno propaden in nervozen, je ponovil zahtevo, naj se izvoli rečena komisija. Ker Piani je preinteligen-ten, da bi bil mogel zagrešiti tako nepremišljenost in staviti ono ponudbo brez ved-nesti družbe. To je dokaz, da tu niso bili pošteni nameni, kajti če bi bili pošteni nameni, bi bila družba ponudila kake koristi občini, ne pa laški liberalni stranki. »Blagajne stranke niso identične z blagajnami občine; to nam morate pripoznati!H Svet. dr, W i I f a n: „Ne pripoznavamo!" Dr. Brocchi je zaklical dr. Wilfanu z afektiranim ogorčenjem, da je obrekovalec, da laže! Tedaj so se razburili Šele dr. Brocchijevi pristaši in začeli divje kričati. Dr. Wil f an: „Vi lažete. Dokažem vam! Kar sem vam rekel tu, vam govorim vedno, odkar imam čast sedeti v tej zbornici!" Po tem vzkliku se je dr. W i I f a n priglasil za besedo, a dobil jo je poprej svet. dr. Puecher, ki je menil, da je za stranko stvar rešena, ne more pa biti rešena za večino v tem mestnem svetu. Sicer pa odklanja izvolitev v preiskovalno komisijo. „To je stvar vaše stranke, in glejte, da se izmažete, kakor morete!1* Svet. dr. J. W i 1 f a n je priznaval dr. Brocchiju, da sme in more govoriti s srcem; ali pri tem vendar ne sme izgubiti — glave I Kajti njegovega nastopa si ne more drugače razlagati. Da ni izgubil glave, ne bi bil govoril tako in pozabil dolžnih ozirov ne le do njegove (WiIfanove) osebe, ampak tudi do sebe in do mestnega sveta. (Vihar med večino. Kar dvigali so se drug za drugim proti dr. Wilfanu.) Posebno mora protestirati proti podtikanju Brocchija, da bila slovenska manjšina inferijorna glede moralnega čuta. „Mi bi bili", — je vzkliknil dr. Wil-fan, — „lahko drugače izrabljali to afero in vam očitali, da nimate v svoji sredi samo Katonov, ki so se danes oglašali, temveč da imate v svoji sredi tudi — inženirja Pianija. Ali nismo storili tega. Premagovali smo se iz ozirov do stvari in interesov občine. Morda nobena druga stranka ne bi bila v sličnem slučaju kazala toliko obzirnosti in ne bi svoje strankarske pozicije tako podrejala stvari. Večina pa se je vdala skušnjavi in ni znala interesov svoje stranke podrediti splošnemu interesu. S preiskovalno komisijo se ne doseže ničesar. In ker so se gospodje že tako razburili, ker nisem hotel priznati, da ne razlikujejo med stranko in občino, ponavljam še enkrat, da trošijo le za svoje ideale, ne pa za komunalne naprave, ki bi bile v korist občine. V dokaz zato je navajal našo „Kmetijsko družbo", ki šteje svojih 600 do 700 resničnih kmetovalcev in ki najuspešneje pospešuje kmetijski napredek v naši okolici, pa vendar ne more dobili nobene podpore od občine. Tako je tudi na šolskem polju. Za svoje šolstvo kar razsipljejo denar, za slovensko šolstvo v okolici dajejo toliko, kolikor prav moiajo. (Viharni medklici.) „In zato smem z vso pravico reči in ponoviti očitanje, katero sem vam zalučaval v obraz, odkar sedim v mestnem svetu, da ne delat.- razlike med strankino In občinsko blagajno in da zajemate iz občinske blagajne, kakor da bi bila strankina! In le jaz sem govoril resnico, ko sem v tem smislu dr. Brocchiju ugovarjal proti trditvi, da bi bila za vas občinska blagajna nekaj drugega kakor strankina blagajna; a lagal se je Cr. Brocchi in lažnivec je le oni, ki trdi, < med tema blagajnama delate vi kako r liko!" (Prigovarjanje in razni vzkliki na strani večine; burno odobravanje na slovenski strani.) Podžupan Brocchi je naglašal, da ne identificira večine z italljanstvom, ker sede tu tudi svetovalci, ki niso člani večine, a so vendar pravi Italijani. V zgled je navedel svet. Puecherja, kar je večina spremljala s smehom. — Svet. dr. Puecher pa je kvitiral to izjavo: „Sedaj ste vendar priznali, da sem Italijan I" Stran IL »EDINOST« it 114. V Trstu, dne 27. maja 1914. Ko je svet. dr. S 1 a v i k še enkrat konkretiziral svoj predlog, s katerim se postopanje cdobruje, a obenem zahteva, naj se pogajanja zopet prično, je predlagal svet. P i n c h e r I e, naj se Slavikov predlog razdeli tako, da se najprej glasuje o predlogu za odobrenje postopanja, a posebej o predlogu, da se pogajanja zopet prično. Dr. S1 a v i k pa se je uprl temu predlogu, da vender ne bo glasoval za pohvalo veČine, ki odklanja njegov predlog. Ker pa je bil sprejet predlog za Imenovanje preiskovalne komisije, ki ima suspenzivno moč, je odpadlo glasovanje o drugem delu Sla viko vega predtoga Nato je vladni zastopnik prečita! v imenu namestnika protest proti obdolži-tvam, ki jih je svet. Pittoni v prejšnji seji zrekel proti policijskemu ravnatelju pl. Ma-inussiju, češ, da se na dan prvega majnika ni brigal za svojo službo, temveč za svoje privatne zadeve. Končno je svet. P u e c h e r vprašal župana, da-li hoče dati kaka pojasnila radi afere, ki mu je le znana, ki je pa tu noče sodiščem. razkrivati in ki utegne imeti celo posle s Iz županovega odgovora smo posneli, da Se obdolžuje uprava mestne bolnišnice, da pošilja kose obduciranlh trupel na kliniko na Dunaj. Župan je sicer uverjen, da se to ni zgodilo iz dobičkarije, temveč le v znanstvene svrhe. Vendar pa je stvar prijavil tudi državnemu pravdništvu in zato ne more dati nadaljnjega pojasnila. Nato je župan zaključil sejo. Doifitfe vesti. Promocija. Starešina akad. tehn. društva „Triglav", M. U. C. J o s. Majcen je bil dne 23. t- m. na c. kr. Karel-Franco-vem vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Politika Šušteršičevega kluba. Pod tem naslovom prinaša zaderski „Narodni list" polemičen članek proti glasilu dalmatinskega državnega poslanca dra. Dulibića, podpredsednika v ŠušteršiJevem kjubu, Šibenski „Hrvatski misli". Ta list je namreč branil, ali bolje rečeno: opravičeval izvajanja delegatov dra. Šušteršiča in Korošca, naperjena proti Rusiji in Srbiji. Obenem pa sta ta dva delegata hvalila trozvezo kakor „najsigur-nejo postavko diplomatske bilance in najbolje zaščito Avstrije proti Rusiji". Ker pa „Hrvatska Misao" — pravi „Narodni list** najbolje razume, kako neugodno deluje taka politika, skuša opravičevati vedenje rečenih dveh delegatov z razlogi oportunitete, s prekernim položajem napram nemŠtvu. Zato da se prigovori njunemu nastopu „neosnovani in krivični". Zaderski list pa nastopa zlasti proti temu, da se tako grajo označa za „protilegitimistične težnje". Hrvatje, Srbi in velik del Slovencev, da so si svesti svojih dolžnosti, ali tudi svojih pravic v tej monarhiji. In če obsojajo danes zistem notranje politike in smer vnanje v tej monarhiji, ko že plačujejo davke in dajejo vojake, se poslužujejo te pravice, ki jim jo daje ustava ter ostajajo vedno na polju zakonitosti. Mi ne umejemo — nadaljuje „Narodni list", kako se more s hrvatskega in slovenskega stališča opravičevati politika trozveze, ki je naperjena proti interesom Slovanov, tako onih v monarhiji, kakor izven monarhije. Posebno pa: kako jo more opravičevati pravaš, ki sledi Antonu StarČe-viču ? 1 Ali da, politiki iz Šušteršičevega kluba so tako globoko prožeti z „realnim umevanjem", da bi se jutri tudi izjavili za dualizem in za nagodbo, ako bi jim ta mogla preskrbeti, da bo v kakem selu župan njihove stranke in da na občinskih volitvah da njim svoj glas! — Ker je „Hrvatska Misao* ozirom na vprašanje protektorata nad katoliki v Srbiji napadla tudi g. I. Bianki-nija, urednika „Narodnega lista-, odgovarja zaderski list, da duhovnik Biankini smatra za koristneje za katoliško stvar, ako se sklene dober in pravičen konkordat med Srbijo in Vatikanom, nego pa, če katoliki v Srbiji ostanejo pod protektoratom od zunaj, ki ga vsikdar vodijo poprej politični, nego pa religijozni cilji, o čemer nas najbolje poučava do včerajšnja zgodovina na Balkanu. Glede „programatičnega vprašanja" izjavlja „Narodni list", da „ostajamo zvesti tistemu narodnemu programu, s ka- P O D L I S T E K. Rdeči mlin. Roman. • Spisal — Pa si prepričana, da Pavlina s svoje strani privoli v zakon z menoj? — je vprašal Tankred, katerega je meda zelo veselilo. da se je motil z novimi, nespametnimi dvomi. — Da, brat, prepričana sem, — ie odgovorila nadvojvodinja z nedolžno nagajivo-stjo; — in ti prav tako malo dvomši o tem, kakor jaz sama, saj vendar veš, da te Pavlina obožuje! — Mislim vsaj. upam, — je jecljal marki: — toda, saj veš, človek se vedno boji . . . — In po krivici, — ga je prekinila voj-vodinja. — Sicer ti pa takoj prinesem popolno zagotovilo. Mlada gospa je odhitela iz salona v Pav-linino sobo. Po preteku četrt ure se je vrnila, lan-kredovo zaročenko vodeč za roko. Dobro leto dni po onih dogodkih v Ache-nu se je izvršila poroka markija Tankre-da d' Herovilla in Pavline Talbotove, baronice Lascarsove, opolnoči v neki majhni cerkvici, brez slovesnosti, v navzočnosti majhnega Števila poročnih prič, pripadajočih najvišjemu plemstvu. Takoj po poroki sta se vsedla Tankred in Pavlina v poštni voz in sta se odpeljala terim smo se rodili in ki „oživotvorjenja narodnih teženj v okvirju habsburške mo narhije" ne dovaja v nikaka navskrižja s politiko najprisrčnejšega prijateljstva napram slovanskim državam in z našimi brati na Balkanu". — Taka politika more biti omražena elementom, ki danes odloču jejo na Dunaju in v Pešti, ali to ni mero-dajno za nas, ki govorimo v imenu južnih Slovanov. Mi smo celo nasprotnega mnenja, nego je „Hrvatska Misao" : da se namreč morejo rešiti pred germanskim navalom edino tedaj, ako se naslonijo na narodno politiko Hrvatov in Srbov na jugu in da skrb za trozvezo in dualizem prepuste Dobernigu, Bugattu in sličnim. »Polaer Tagblatt« »Triester Wochen- pesti«. »Triester Wochenpest« je naslovila na nemške delegacijske člene odprto pismo, v katerem jih je poživljala, naj nastopajo v smeri nje — kužne politike. V zvezi s tem pozivom, pa je tržaški nemški list priobčil članek na naslov vojne mornarice in > Polaer Tagblatta«, ki naj bi tudi podpirala to kužno politiko s tem, da bi mornarica svojim volilcem puščala popolno svobodo spričo deželnozborskih vlilcev v Istri. Na to odgovarja »Polaer Tagblatt«: >-Mi ne poznamo namenov mornariških oblasti. Ker pa dvomimo na to, da bi se hotele ozirati na želje tržaške redakcije, nočemo niti poizkusiti s kakim odgovorom, ko si iz znanih in jasnih dogodkov naprav-Ijamo sklep, ki ne bo daleč od resničnosti in ki bi ga mogla tudi »Triester VVochen-post^, ako bi se le količkaj potrudila, pogoditi. Volilni upravičenci vojne mornarice, vojaštva sploh, in državni uradniki so se združili, kakor znano, da na predstoječih volitvah postavijo svoje kandidate in hočejo z vso silo nastopiti za njihovo zmago. Kakor kandidatje se imajo postaviti zmerni in državi prijazni elementi, ki pa bi jim v narodnem pogledu tudi »Triester Wochenpost« ne bi mogla oporekati. — »Polaer Tagblatt« je list, ki nima izključno nemškega občinstva in je zato prisiljen, ravnati se po razmerah. Tudi ni glasilo vojne mornarice ter ni podrejen vplivu vlade. Služi pa obema kakor podjetje, ki se je na podlagi državo ohranjujočih idej postavilo v krog, kjer se te ideje niso vsikdar čuvale. K tem se je pridružila naloga, ki nai pomore Puli preko najtežavnejih gospodarskih razmer do tistega razvoja, ki ga toli nujno potrebuje državno vojno pristanišče in kakor eno najodličnejih repre-zentaciiskih mest monarhije .Politični in gospodarski grehi, ki so se delali v tem mestu, obremenjujejo, kakor se da dokazati, brez dvoma en in isti konto. Sapienti sat! Iz tega sledi naravno vedenje lista. Naj se ne pripisuje nam krivda, da ni nasprotno. V tem okraju, ki ga dajajo sileče potrebe, je pa naš list vsikdar svobodno in neovirano zastopal nemške interese, kjer je bilo le možno; pospeševal je na nesebičen način nemško društveno življenje, prispeval k razvoju šolstva in pripomogel nemški manjšini do razcvita. Na tem se tudi v bodoče nične izpremeni in v tem pogledu nas ne prehiti niti »T. Wochenpost«. In za zaključek še eno: Če Nemci Primorja delajo na to, da si ustanove svoje časopisje, ne more oporekati temu noben pravično misleč človek. Ali to časopisje mora biti potem res svobodno napram vsakemu vplivu in tudi od današnjih zaveznikov. Se več bi mogli govoriti o tem, ali zdelo bi se potem, da smo obrnili sulico. Takemu domnevanju pa se nočemo izpostaviti.« — Tako lekcijo je dal nemški puljski list tržaškemu nemškemu listu. Ali razume tržaška »Wochen pest« apostrofo v zaključnem odstavku?! Nemška naj le bo, ali svobodna in neodvisna tudi od vplivov svojih današnjih zaveznikov!! To bodi tudi naš odgovor »Woclienpesti« na nje grožnje, ker smo govorili o izvestnem nje razmerju do . . . »Indipendenta« in njegove stranke. Z drugimi besedami sicer, ali bistveno je »Polaer Tagblatt« rekel isto kakor mi. Zato pa z mirno dušo in hladne krvi pričakujemo uresničenje tistih groženj. Od predsedstva kolesarskega društva »Balkan« smo prejeli: »23./V. 1914. Slavno uredništvo! Vsojam se Vas naprošati, da ne sprejmete takih dopisov, kakor so bili v ^Edinosti« zaradi športnih prireditev dirk od strani italijanskh društev, in vidim, da se napada v enemer društvo »Olimpia«, katero je prepovedalo izlet za isti dan, torej se vsojam prašati dotičnega gospoda, kateri stavi te dopise v »Edinost«, da pove kje so bili pa naši člani prvega Maja, Italijani imajo pravico se braniti (Dravo! Op. ured.) tako tudi Slovenci naši člani kol. dr. »Balkan« so bili vsi pri sprevodu NDO in oni so bili kjer so bili, oni so nacionalci italiani in mi Slovenci kar se pa tiče na športnem polju torej ne poznamo narodnosti ne mi in ne oni. (Pa nesramno pače-nie naših krajevnih imen?! Vpraš. stavca) Predsednik kol. dr. »Olimpia« je bil pri meni in me je prosil, da stvar ni tako, kakor si mislijo in pišejo, prvič ker predsednik ne more delati sam izletov ako se tega člani ne udeležijo toroj je bil prisiljen izlet prepovedati. Tisti ki to piše ne razume kaj šport ni kaj je politika. Kadar bodemo imeli mi pri športnih prireditvah uzrok ali, da se nas napada ali ne upošteva na slovenskih tleh torej bodem jaz prvi ki bom reagiral in, mi imamo upanje, da pridemo eden z drugim še v bližje stike na športnem polju ko smo sedaj z italiani. (Lepo! Ali kolesarsko društvo »Balkan« ne sme pozabiti, da je poleg njega še nekaj drugega tržaškega Slovenstva, ki hoče braniti narodne in politične interese in ugled slovenske stvari! Prip. ured.) Dirka na l./V. je mednarodna in zato bi bilo zelo slabo da se proti takim stvarem huska, ki se je udeležijo tudi naši, člani in upamo, da pridemo tudi do zmage letos na športnem polju. Torej Vas prosim, da nam ne delate ravno sedaj s tistimi dopisi ki nimajo smisla za šport ker se ravno snuje slovenska zveza športnih društev. Upam, da ne pride takih člankov več v »Edinost« in kakor sem rekel sem jaz prvi ako bom videl da nas ra-žalijo ki bom nastopil proti njim. S Spoštovanjem Za odbor Leopold Pegan t. č. predsednik kol. dr. »Balkan« in Predsednik pripravljalnega odbora Zveze slov. kol. društev za Primorsko. Pripomba uredništva. O stališču, ki je v tem dopisu zavzemlje s 1 o-vensko kolesarsko društvo »Balkan«, naj sodi občinstvo. Preko napadov prehajamo z — molkom. Ker pa se nam poroča, da nekateri člani »Balkana« govore, da »Edinost« ne bo nič ukazovala, izjavljamo: ne prihaja nam na misel, da bi hoteli temu društvu kaj ukazovati; ali istotako si tudi mi ne dajemo nič ukazovati, da ne bi vršili tega, kar se nam vidi dolžnost slovenskega narodnega glasila. Občni zbor „Dramatičnega društva". Povabilu na to zborovanje se je odzvalo lepo število članov, pa tudi nečlanov, ki se zanimajo za usodo našega gledališča. Ker sta se predsednik in intendant g. dr. Fran Š e m r o v {radi preselitve is Trat«) in pa podpredsednik g. Fran P o n i k v a r, odpovedala tej časti, je otvoril zborovanje najstarejši odbornik g. A. M u h a, ki se je v nagovoru hvaležno spominjal bjagopokojnega marljivega odbornik Antona Turka in neumorno delavnega bivšega podpredsednika Ponikvarja. Nadlljevafe je ostro obsojal napade v „Slovencu" na naše tržaške voditelje, kakor da bi bili oni zakrivili neugodno stanje gledališča, ko so bili vendar vsikdar v resnici radi z nasvetom in dejanjem ob strani našemu „Dramatičnemu društvu". Nato je prečital tajnik g. pl. K a p u s svoje poročilo o društvenem in odborovem delovanju, spominjajoč se vseh dobrotnikov, posebno in v prvi vrsti naše „Posojilnice in hranilnice", ki je bila kakor lastnica „Narodnega doma" vedno pravi mecen našega gledališča. Hvaležno se je spominjal tudi lista „Edinosti", ki je drage volje vedno odpirala svoje predale na korist gledališču. — Blagajniško poročilo je prečital g. Ciri-K r a j g e r, navajajoč vse dobrotnike, ki so prispevali v podporo te naše kulturne instil tucije. Ker pa je na predlog g. dr. RyM?a letni račun nekoliko izpremeniti, se to poročilo odobri šele na prihodnjem zborovanju, navedemo dobrotnike in njih prispevke pozneje. V ta namen so bili izvoljeni kot pregledovalci računov gg. dr. G. Gregorin, Josip Prunk in Jernej Pintar. — Ker bivši predsednik in intendant ni bil navzoč, je poročal g. Z. Katnik v glavnih potezah o delovanju intendance. Razpravljal je o vzrokih krize, v katero je zašlo naše gledališče. Enega glavnih vzrokov vidi v tem, da je bil tempo razvoja nekoliko prehiter, ker se ni pazilo na ravnotežje med tem, kar se je hotelo doseči, in med sredstvi, ki so bila na razpolago. V zgled je podal nekoliko številk o povprečnem inkasu, o stroških in o čistem dobičku predstav. Tako Skoraj takoj po prihodu nove markize; :e bik) „ pr# v sezoni 1907—1908 vseh v palačo Herouvillov se je porodil otrok. precistav s povprečnim inkasom K 355*69, Bil je zopet sin in so mu dali ime Armanda. str0šk0v K 18331, In čistim dobičkom V svoji radosti in svojem ponosu je Tan- k 172*38. V sezoni 1913—14: 44 dramskih kred oboževal tega otroka, da se da težko j predstav s povprečnim inkasom K 175*10, opisati ta ljubezen. Vendar pa je bil, kar \ stroški K 98*60 in čistim dobičkom K 76*40, kaže vso plemenitost njegove duše, pc. < 21 muzikaličnih prireditev s povprečnim očetovsko naklonjen tudi otroku barona j inkasom K 387*20, stroškom K 256*04, in Lascarsa. Ta naklonjenost je bila tako ve- \ čistim dobičkom K 131*16. Seveda je treba lika, da je često mislil, da je njegov pravi j tu prišteti mesečne gaže, tantijeme,-elektriko, oče. ' tiskovine in druge razne stroške, v katerih Prešla so tri leta in tekom teh treh le; ! pokritje tisti Čisti dobiček ni zadostoval in ni zatemnil niti najmanjši oblaček čisteg- i smo tako financijelno nazadovali v primeri in vedrega zakonskega neba markija Hc- i s prejšnjimi leti. Ker se je pa naše gleda-rouvilla in njegove soproge, ki sta bivala ' lišče odločilo za prehod od diletantizma k izmenoma v Parizu, na gradu Randanskem j pravemu gledališču, ni čuda, da kaže bi-in pa na posestvu v Touraini, kjer sta pre- i lanca deficit, ker sredstva niso bila v raz-živela svoje medene tedne. I merju z razmerno ogromnimi troški. Tu je Marki ni hotel odvesti svoje soproge f l povedal g. poročevJec, da nemška gleda- na Tankredovo posestvo, ki ga je imel v tourainski provinciji. Tam so se pričele za mlado dvojico radosti medenih tednov, ki so trajali celo leto in bi bile gotovo trajale še dalje, če bi ne bile markija klicale v Pariz zahteve in dolžnosti njegove službe. portmarlyjski grad. Bal se je, da bi bližina Bougivala vzbujala Pavlini mučne spomine na prvi zakon, ki se ga je spominjal*: le z bridkostjo v srcu. Nekega dne pa ga je zagotovila Pavlina sama, da jej prav nič ne more v bodoče več oživeti spomina na bolestno preteklost. . (Dalje.) lišča dobivajo podpore od mest; na primer v Manheimu 97.610 mark, Frettrargu 51.130 mark, v Vratitlavi 41.834 mark, v Dussel-dorfu 36il3 mark itd. Detelno gledališče v Zagrebu dobiva od vtafle jakp visoko subvencijo, a vrhu tega pokriva vlada vsak eventualni deficit. Oledal&če t Otjeku dobiva od vlade kakih 40.000 K letne pod- pore in menda posebej še tudi kaj od občine. V Italiji nimajo sicer gledališča takih podpor, zato pa je tam zasebnih bogatašev, ki pokrivajo deficit. Tako v Milanu, Palermu itd. Ker pa mi takih podpor ne moremo pričakovati, si moramo pomagati s primerno reorganizacijo vsega ufetroja, z nekaterimi preureditvami prostorov in najracijonelnejim gospodarstvom. Zaključujoč je poročevalec apeliral na vse prijatelje in dobrotnike našega gledališča, paj mu ohranijo svojo blagonaklonjenost, kajti mi si moramo Ohraniti to institucijo že radi splošne naše narodne stvari! — Ker se je odložila razprava o letnem računu, se je obenem odložila tudi volitev novega odbora, kar se zgodi v najkrajšem času. Nato se je pa razvila jako živahna razprava o vzrokih sedanji krizi in o poteh, ki naj dovedejo do sanacije in do osiguranja obstoja in razvoja našega gledališča. V debato so posegli z interesantnim govori gg.: dr. O. R y b a r, dr. S1 a v i k, inž. C o s t a p e r-a r i a, Grme k, Daneš, Katnik, ŠvagelJ in drugi. Mnenja so se sicer precej križala, ali vsa so se stekala v željo, da se naše gledališče ohrani in povzdigne. Debata je trajala skoro do polnoči, kar je — poleg dejstva, da so bili navzoči malone vi naši voditelji — dovoljen dokaz o zanimanju za to našo kulturno institucijo. Slovensko gledališče. Danes, v sredo, ob 8.30 zvečer naj se zbero v veliki dvorani „Narodnega doma" vsi sedanji in nekdanji sodelujoči člani „Dramatičnega društva* radi žejo važnega pogovora. — Intendant. — L. Švagelj. Najdeno. V Rossettijevi ulici se je našla košarica, kakor jih imajo navadno okoli-čanke. V košarici ste bili 2 steklenici kina-vina, steklenica neke druge pijače, pol kg sladkorja, pol kg kave, nekaj kruha in Še druge malenkosti. Kdor je košarico izgubil, jo dobi na policijskem komisarijatu v ul. Bachi. Cvetlični dan se vedno bolj približuje. Med našim ženstvom vlada že veliko zanimanje. Ponudilo se je že mnogo gospodi-čen za sodelovanje; vendar vabimo še mnoge, ki se doslej še niso prijavile. Obenem vabimo tudi gospode, da nam bod na razpolago kot spremljevalci, ker moramo biti pripravljeni na eventualne neprilike. Cvetlični dan se bo vršil v pokritje letošnjega božičnega primanjkljaja. Več sto otrok je bilo minulo zimo ob darovanih s čevlji, obleko in sadjem. Vzlic vsej požrtvovalnosti naših darovalcev je pa vendar še precej stroškov nepokritih. Vsled tega se prav toplo priporočamo slovanskemu občinstvu, da ne odklanja cvetek, gospodičnam in gospodom, da pomorejo razprodajati; druge pa da nam podare cvetic. V tem oziru se pa zlasti pri-počamo zavednim okoličankam. Tozadevna seja se bo vršila v petek ob 5.30 na Acque-dottu Št. 20. Udeleže naj se je vse, ki žele sodelovati na ta ali oni način. Strahovit umor. Varan soprog je ženi prereza! vrat. V II nadstropju hiše št. 30 v ulici del Broletto sta stanovala 38Ietni Ivan Gerkman in njegova soproga, 291etna Marija z dvema otrokama: 91etnim Ivanom in komaj 61etno Marijo. On je doma iz Celja, a njegova soproga iz Ptuja. Ivan Gerkman je bil prej kurjač, a je moral opustiti svojo slnžbo vsled neke nezgode, ki se mu je bila pripetila na delu. Pohabil si je namreč nogo. Od tedaj je delal kakor težak v „Tržaškem tehničnem zavodu" (Stabilimento tecnico Triestino). Njegova soproga Marija je pa bila babica, a je imela le malo zaslužka. — Pripoveduje se pa, da je bilo Gerkmanovi Mariji zakonska zvestoba deveta briga in da je zadnje čase imela ljubavno razmerje z 391etnim Avgustom Scheizelnom, elektrotehnikom v ladjedelnici pri Sv. Marku. Resnica je, da so se med zakonskima Gerkman odigravali viharni prizori, katerim je bila povod upravičena soprogova ljubosumnost. Zdi se tudi, da je bila Germaknova Marija noseča in da je njen soprog dvomil, da bi bil on povzročitelj tega njenega stanja. Pripoveduje se celo, da mu je žena ob priliki nekega prerekanja zabrusila naravnost v obraz priznanje, da nima on na tem nikake — krivde. Predsnočnjim je šel Ivan Gerkman z otrokama v kinematograf in potem v neko kavarno pri Sv. Jakobu. Ko se je vrnil z otrokoma domov ni našel žene doma. Povedali so mu, da je njegova žena v neki krčmi z že imenovanim Scheizelnom. Mi nismo mogli dognati, ali je res, da je bila Gerkman z onim človekom v krčmi; vemo pa, da je nastal prepir med njo in možem, ko je prišla domov. Psovala sta drug druzega in Gerkmann je soprogo celo oklofutal. Prepir med zakonskima je tiajal vso noč. Bilo je 3 ura zjutraj, ko sta se še vedno zmerjala drug drugega z raznimi psovkami. Tu moramo povedati, da ste postelji pri Gerkma-novih druga tik druge in da sta v njegovi postelji spala oba otroka. Žena je ležala v svoji posteiji, dočim ni bil Ivan Gerkman Še niti legel. Okoli 4 zjutraj ali malo prej, so pa sosedje videli, da je šel Ivan Gerkman od doma. Že več nego pol ure prej je bil utihnil prepir med njim in ženo. Ko je odhajal od doma, so sosedje, ki so ga videli odhajati, opazili, da je silno razburjen. Malo pozneje se je Gerkman predstavil na policijskem inšpektoratu v ulici delle Scuole nuove in tam takoj povedal, da je malo prej zaklal svojo ženo, ker je .kršila njemu pri-seženo zakonsko zvestobo. Službujoči redarstveni nadzornik, ki je opazil, da ima Gerkman obleko umazano od krvi, je o tej stvari takoj obvestil policijski komisarijat pri Sv. Jakobu, nakar sta takoj odšla na Gerkma-novo stanovanje policijski koncipist dr. Mekl in redarstveni nadzornik. — Strahovit prizor se je nudil njunim očem, ko sta vstopila v Gerkmanovo stanovanje. Marija, soproga Ivana Gerkmana je ležala v svoji postelji z grozno prerezanim vratom. Glava jej je bila takor odsekana od trupla : le nekoliko tanke kože je še držalo glavo pri truplu. — Ivan Gerkman je potem izvedel, da jej je na oni način prerezal vrat z britvijo. — Vsa postelja je bila le ena sama velika luža krvi. Obveščena o dogodku, je takoj potem prišla na lice mesta sodna komisija napravila o vsem dogodku zapisnik, so truplo umorjene Mariie Gerkmanove prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu, kjer je bodo zdravniški izvedenci obbucirali. — Ta žalostni in obenem grozni dogodek je napravil globok vtis v vsem svetojakobškem okraju, a bodi nam dovoljeno povedati resnici na čast, da je ljudsko mnenje odločno nasprotno pokojnici. Avtomobil v Kanalu. - Dva mrtva. Avtomobil Excelsior Palače Hotel v Por-torose je okrog pol 9 prispel v Trst pričakovat na južni kolodvor barona Edmunda Knoblocha, svaka ravnatelja omenjenega hotela, Relninghausa, da bi ga odpeljal v Portorose. Šofer je bil 21 letni Viljem Daltin, rodom iz Vidma v Italiji. Na avtomobilu se je nahajal tudi hotelski sluga Re-nigold. Baron Knobloch je prispel z brzo-vlakom ob 9*10 in se je takoj vse del v avtomobil, k njemu pa je prisedel imenovani sluga, nakar je avtomobil krenil v mesto. Vozil je po ulici Carlo Ghega in potem kre-rjil mimo Narodnega doma v ulico Vienna. Šofer, ki ni poznal dobro tržaškega mesta, in tudi zaradi močnega dežja ni videl daleč pred se, je mislil, da vozi po ulici, ki vodi mimo Kanala. Kar naenkrat pa je zagledal pred seboj vodo, a predno je mogel kreniti v stran, je avtomobil že padel v Kanal. Nesreča se je torej zgodila prav na isti način, kakor ona pred dvema letoma, ki je tudi zahtevala človeških žrtev. — Na krik ponesrečencev je takoj prihitelo več ljudi na lice mesta, med njimi voznik rojanskega tramvajskega voza štev. 7 in kapitan par-nika „Eletricp" Ivan Lovanini. Prvi je telefoniral policiji, gasilcem in rešilni postaji, drugi pa je skočil v vodo, da bi ustavil motor, ki pa se je med tem že sam ustavil. Šofer, ki je padel v vodo, se je nekoliko sam, nekoliko pa s tujo pomočjo rešil iz Kanala. V tem je prišla pomoč od vseh strani. Prihiteli so pristaniški piloti in gasilci ter kakih 100 policijskih stražnikov s samim policijskim ravnateljem, dvornim svetnikom Manussijem na čelu in večje število drugih policijskih funkcijonarjev. Piloti in gasilci so skušali z vrvmi potegniti avtomobil na suho, a vrvi so se kakih 5 krat potrgale. Končno so le toliko dvignili avtomobil na enem koncu, da so ga mogli odpreti in izvleči iz njega barona Knoblocha in slugo Reingolda, ki sta pa že bila oba mrtva. Samo ob sebi umevno se je nabrala na obrežju velikanska množica, ki je razburjeno razpravljala o nesreči. Prišla je nato oblastvena komisija, ki je ugotovila dejanski stan, nakar so mrtvi trupli prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Šoferja so spravili na glavno policijo, kjer so ga položili na posteljo. Končno se je le posrečilo pilotom in gasilcem potegniti avtomobil na suho. Tisočera množica je silno ogorčeno obsojala, da, da naravnost preklinjala mestni magistrat, ki vkljub nesreči, ki se je prigo-dila pred dvema letoma na istem mestu, še sedaj ni poskrbel za to, da bi se postavilo tamkaj vidno znamenje, ki bi opozarjalo na nevarnost. Pripominjamo, da je občinski svetovalec dr. Slavik takoj po oni prvi nesreči predlagal v mestnem občinskem svetu, naj se na koncu ulice Viena, ki je itak slabo razsvetljena postavi cb Kanalu primerna svarilna svetiljka, kar se je pa zavrnilo, češ da ne bi bilo estetično. Laškim liberalcem je več za estetiko kakor pa za človeško življenje. Menda jih vendar izmodri ta druga nesreča, ki so jo posredno zakrivili oni sami. — Baron Knobloch je poslanec in je bival v Gradcu. _ Potom mežnarjevih grehov so prišli na sled še drugemu grešniku. V včerajšnji „Edinosti" smo poročali o 64 letnem cerkovniku cerkve mehitaristov Celestin Ma-colinu, ki je bil aretiran, ker je dlje časa v cerkvi in v zakristiji nesramno zlorabljal neke od 5 do 9 letne deklice. Policija je temu pohotnežu prišla na sled, ker je dala mati neke 9 letne deklice, ki jo je tudi zlorabljal oni mežnar, preiskati svojo hčerko po babici Josipini Beerovi, stanujoči v ulici degli Armeni. Potom tega odkritja je pa policija prišla na sled še drugemu enakemu slučaju. Zakonska 48 letni Josip Beer, železničar, in njegova soproga, imata pri sebi kakor služkinjo neko deklico, ki je stara komal 14 let in pol. Sedaj se je pa izvedelo, da je Josip Beer, ko je bila njegova soproga, kakor babica, odsotna od doma zlorabljal to deklico. Beer je bil takoj aretiran. Deklica je pa povedala, da se mu je vdajala le zato, ker se ga je bala. To pa je trajalo že celih 7 mesecev in se je ponavljalo vsak dan. — Ko sta na to dva zdravnika ginekologa preiskala deklico, sta konstatirala na njej redek slučaj: deklica je še neoskrunjena devica in vendar je že v četrtem mesecu nosečnosti. Aretirana tatica. 17 letna služkinja Ida Saxida, doma iz Volčjedrage, stanujoča tu v ulici Conti štev. 45, je bila včeraj aretirana na zahtevo Frana Kožuha, pri katerem je služila, ker mu je, kakor on trdi, ukradla več komadov perila in zlat prstan, v skupni vrednosti 50 kron. Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Monica Lucija, 81 let, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 53 ; Sfetez (Svetec) Karlina, 86 let, ulica G. Carducci štev, 38; Burlini Alojzij, 59 let, ulica S. S. Martiri štev. 13; Šarka Katarina, 83 let, Šent jakobski trg št. 3; Bodlej Rihard. 3 SLOVENCI! Podpirajte družno sv. Cirila m Meto«!!!!!! V Trstu .dne 27, mala 1914. >BPlNQ8Ti» 114. Stran 111. leta, ulica A. Manzoni Štev. 4; Oerlanc IvaiL- in ^ta: Družina Frančiška 2 skledici za 47 let, ulica G. B. Tlapolo štev. 4. — V ~ — * ~ mestni bolnišnici dne 23. t. m.: MBgur Ma* rija 34 let ; Živfc Prančiška, 28 let. — V magdalenski bolnišnici dne 23. t m. Brajda Humbert, 28 let. Listnica uredništva. Št. Peter pri Gorici: Pevsko društvo „Prešeren- v Št Petru pri Gorici Je dopo-slalo v imenu tamoSnjega nabiralnega odbora rudi upravi za balkanske rdeče križe svoto K 323.72, ki je bila izročena tržaškemu nabiralnemu odboru dne 7. nov. L 1912. Svota je bila po tržaškemu nabiralnemu odboru izkazana v 313. št. „Edinosti" 8. nov. 1. 1912. — Isto društvo je plačalo dne 25. jun. 1912. 1. naročnino za naš list v znesku K 24'—. Upamo, da smo s temi podatki zamašili usta vsem obrekovalcem omenjenega društva in našega lista. Druitvene vesti. Šentjakobska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi dne 2. oziroma v slučaju slabega vremena 9 avgusta 1914. „šentjakobski semenj", kar naj blagovolijo ostala društva vpoštevati. Pevsko društvo „Kolo44 v Trstu priredi dne 14. julija zabavni izlet v Prvačino. Podpornim članom in prijateljem društva naznanjamo, da bo za to priliko vožnja znižana. Vse podrobnosti objavimo pravočasno. — Nocoj ob 8 in pol pevska vaja. Telovadno društvo „Sokol44 v Vrdeli naznanja da se vrše redne telovadne ure za člane cb torkih, četrtkih in sobotah od 9 do 10 pod nadzorstvom br. nadzornika T. S. Ž. Francela Miklavca. Skrajni čas je, da prihitite v telovadnico. Tržaška kmetijska družba ima jutri, v četrtek, ob 4 popoldne v svojih prostorih redno odborovo sejo; vsled važnosti dnevnega reda naj se je gotovo udeleže vsi odborniki. Društvo „Sokolski Domtt na Opčinah sklicuje v nedeljo, dne 31. majnika t 1., občni zbor ob 4 popoldne v Sokolovi dvorani. Pozor, slovenski železničarji. Oni slovenski železničarji, ki se mislijo udeležiti letošnjega kongresa „Lige slavanskih želez-ničarskih organizacij44, Ki se bo vršil dne 27, 28. in 29. junija v Krakovem, naj to takoj javijo centrali »Zveze jugoslovanskih železničarjev- v Trstu. Istotako pa naj takoj prosijo za dopust in ža prosti vozni listek za brzovlake. Ker je „Liga" intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri generalnem ravnateljstvu južne železnice, da dobijo udeležniki kongresa dopust in da se jim dajo prosti vozni listki za brzovlake, naj vsak prosilec v svoji prošnji izrecno navede, da se hoče udeležiti železničarskega kongresa v Krakovem. — Komur bi bila prošnja odbita, naj to takoj sporoči centrali Z. J. Ž., da napravi potrebne korake. Stroški za hrano in prenočišče v Krakovem so preračunjeni na dnevne 3 K. To je tako malekostna svota, da omogoči gotovo vsakemu železničarju udeležbo na kongresu. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da se slovenski železničarji udeleže tega važnega kongresa v kar najlepšem številu. — Osrednji odbor Z. J. Ž. 7. lun. petindvajsetietnica pevskega društva ,Adrijaft v Barkovljah. ^^ Ali in-ia, t/i utinn i ituivinui • MUVWVI W (tavo; Marite Frančiika 1 paket čokolade; Zežlina Angela 1 stekl. maraskina m l eno ponočno steklenico; Lipolt Ivana 1 ' zavitek Čokolade; Medved Josip 2 lončka; I Granduč Mar. 1 stekl in 1 kroinik; Sluga Mar. 2 vazi za cnretlice; Ludvig Mar. 1 1 veliko punčko; Mlhelj Antonija 1 Skatljo mila in 1 torbico; GergiČ Josip 6 parov čevljev in 2 zavitka čokolade; Tomažič Frančiška 2 lončka in 2 stek. Mezgec Mar. 1 stek. cipra in 1 stek. ruma; Gombač A. 1 stek. moškata; Družina Kodrič 1 vazo za sladkor in več igrač; Besednjak (dru-: žina) 1 stek. 2 kozarca in 2 vazi za cvetli-! ce. Sosič Tončka 1 zavitek čokolade; 2er-jal Mar. 2 kozarca; Miklavec Tončka 2 stek. Floriana; Komar Karla 1 stek. floria-na; Jerič Rezika 1 šartelj; Trebše Anton 1 stek. črešnjevca; Družina Godina 2 zavitka čokolade; Družina Greg. Zidar 1 stek. maraskina, 1 stek. pelikovca in 1 stek. zelenjaka; Kuret Leopold 1 stek. ruma, 1 stek. maiinovca, 1 stek. cipra in 1 zavitek čokolade. Na dan veselice dne 7. t. m. so preplačali vstopnino oziroma so darovali, ker se je niso udeležili sledeči gg.: Po K 5: Gombač Ferdo in Piciga Ivan; po K 3: družina Ciač gostil, pri Sv. M. M. Spod.; po 2.60: Sirca And., Merhar Jak., 2.20 K: družina Kodrič Vek.; 2 K: Kuret Leop. in Dav. Zupane; 1.60 K Barič Ant. in Trošt Fr.; 120: Kodre Jos.; 1.10 K: Poljšak; 1 K: Krah Fr., Vareško Jos., Vinko, Skočjer Fr„ N. N. Piško And., Kreševič Jos., T. Fran, Simonič Krist., Zorman Iv., Mihalič Iv.; 60 vin.: Som, Prašelj M. Kobal Fr., Fabris Fr., Mahne Jos., Engelman V., N. N., Piško Jos., Mezgec Ant., LovrenČiČ And., Može Peter, Novič Fr., Fakin Josip, Suban Franc, Celigoj Anton, Muha, Milonig Ivan, Miklavec Anton, Počkaj Franc, Mahne Jos. Svetina Iv. 50 vin: Modrijan, Novak, Cink And., Pianecki, Vekjet Jos. 40 vin.: Vidmar Fr., Trošt Jos., Cok Jos., Skapin Mar., Stef. Grk, Fortuna Ant.; 20 vin.: 2ivic, N. N., Hrovatin, Turek A., Penko, Flego Iv., N. N. Sancin L, Počkar Ant., N. N., Rožička Ana, Guštinčič, Suman M. N. N., Suman Jos. Mavrič M., Flego Iv., Žerjav Mar.; 10 vin.: Franetič, N. N., Čehovin Fr., Grgič, Pregarc, N. N. — G. Picelj Slavko je nabral med koncertom pri omizju veselih Vipavcev Kr. 2.64. G. Žežlina Vek. za razprodani blok med zavednim delavstvom izročil K 10. Ske-denjska omladinska godba je darovala K 20. Glessich Lovro je plačal za kazen radi ražaljenja časti Žerjala Josipa K 5. — Odbor izreka najsrčnejšo zahvalo vsem darovalcem, in nabiralcem, rodoljubnemu pev. društvu »Slava« za sodelovanje k dobrim petjem pri veselici, škedenjski godbi, gospem Miklavčevi, Godinovi, Zor-manovi, in gospicam Stekarjevim, Tomšičevi,, Komarjevi za spretno sodleovanje pri »kolu sreče«, šalj. pošti in loterijah. Gosp. Zežlinu, Mahnetu, Miheučiču Ren-kotu in Fr. Troštu. Vsem, ki so kaj pripomogli, da je veselica dobro izpala najpri-srčnejša hvala. Narodna delavska organizacija. Sestanek na Sovranišču. Opozarjamo tovariše, da izvedejo koliker mogoče veliko agitacijo za sestanek, ki ga priredi pripravljalni odbor svetoivanske podružnice NDO za soboto pri Živcu na Sovranišču. Stvar je velike važnosti. Okoliško delavstvo je zlasti v sedanjem času potrebno močne organizacije. Delavci paroplovne družbe „Dalmacija44 imajo jutri točno ob 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih NDO. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu. Jutri, v četrtek, ob 6.30 zvečer v dvorani .Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu zaupni sestanek delavcev mestne plinarne. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu naznanja bratskim društvom, da pnredi svojo prvo veselico, v nedeljo, dne 31. t. m., v prostorih „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu. Prosijo se bratska društva, da bi se ozirala na to prireditev. Književnost m umetnost. Zadnji „Slov. Ilustrovnni Tednik" prinese ta teden zanimive slike o Belokrajini in belokranjski železnici, o vojni v Mehiki, o slovenskem taboru na Koroškem itd. Ta številka bo posebno zanimiva in obsežna. „SI. II. Tednik" je prinesel tudi sliko dra. Rybara. Darovi. - — Družba pokojenih socijalnodemokrat-skih užigalic med jugoslovanskimi in soci-jalnodemokratsk mi železničarji v prosti luki donesla za moško podr. CMD K 5.52. Denar hrani uprava. O priliki prve pomladanske veselice, ki jo Je priredila magdalenska podružnica C. M. D. dne 17. 5. 1914 so darovali za »kolo sreče< sledeči dobrotniki: gg. Žerjal Mar. 2 skledici; Počkaj Antonija 1 solnico; Va-lentič Mar. 2 stek. maršale; Antončič Mar. 4 skledici in 2 kozarca. Peroci Erminja 2 vazi za cvetlice; Komar Amalija 2 kozarca; Guštinčič Pijerina 1 stekl. maršale, 2ivic RozaJija 1 skatljo solate in stek. olja Vesti iz Gorifte. Smrtna kosa. Umrla je v Gorici Uršula D o u g a n, mati sodnega svetnika Ivana Do u ga na v Trstu, železniškega uradnika Fr. Dougana v Gorici ter učiteljice Douganove. Blag jej spomin! Kolonski zakon sankcijoniran. Danes je prispela v Gorico vest, da je cesar podpisal kolonski zakon, kakor je bil sprejet v goriškem deželnem zboru. Faidutti je torej izpolnil kolonom že davno gojeno željo Mogel bi jo pa bil izpolniti bolje in predlagati zbornici popolnejši zakon, če bi imel za seboj delavno veČino. Tako morajo tudi koloni čutiti Faiduttijevo cincanje. Izlet zbora Pevskega in Glasbenega društva, podružnice Glasbene Matice v Ljubljani, v Ajdovščino. V nedeljo je pohitel zbor Pevskega in glasbenega drštva v vipavsko dolino, kjer se je vršil v prostorni dvorani g. Bratine v Ajdovščini koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Poleg župana in deželnega poslanca gospoda K o v a č a, so se udeležili koncerta častniki topničarskega polka ter drugo občinstvo iz Ajdovščine in Sturij. posebno veliko je pa bilo Goričanov. — Spored je otvoril mešani zbor s fino občutenimi Lajovičevimi zbori. Nato je zapel moški zbor temperamentno Kukovo pesem »Na moru«, ki je mogočno vplivala na poslušalce. Zelo so se tudi priljubile občinstvu od Hubada harmonizirane slovenske narodne pesmi, posebno »Bratci. veseli vsi-*. Od nekaterih pesmic se je pelo preveč kitic. Krasno se je predstavil ženski zbor z Lajovičevo »Gozdno samoto«. Svojo težko nalogo je rešil kar najbolje. Koncert so zaključile melodične in ritmično bogate srbske narodne pesmi iz Ohride in s Kosovega. Fino in temperamentno izvajane pesmi so žele največji uspeh in pevke in pevci so prejeli v znak priznanja lepe šopke. Koncert je uspe! v vsakem oziru, kar je zasluga pe-vovodje g. M i c h 1 a in pa društva »Bratstvo«, ki je poskrbelo za potrebno reklamo. — Nič manj ko koncert, je uspel tudi izlet. Dopoldne so si ogledali pevci in pevke izvir Hublja, pred koncertom in po koncertu so pa v prijetni prijateljski družbi prebili dan v gostilni g. Saple, kjer so bili dobro in ceno postreženi. Ob tej priliki bi omenili, pa brez zamere, da neki gostilničar v Ajdovščini čisto napačno umeva promet s tuici, če zviša takoj cene, kakor hitro vidi v svoji gostilni večjo družbo tujcev. Naravnost neverjetno visoke svote so morali plačevati ne- kateri gostje. Svetujemo (Jotičnemu go-stnlčanu, da ▼ toetnem nrtereau krene on drago poL Iver ie v eedanfffc Satih tudi ntojf&ani «e 0f|6 vefi oren potrebe odirati. Kakor rflbo,| to njpiiaao le v internu Mpe WovKtee, Id Drve s tako pretiranimi cenami čisto brej potrebe na faab glas. — S večernim vlakom 90 se nato vrnili pevci v Gorico, Wer so videli, kako umeva ravnateljstvo tmmvaja svojo nalogo. Ravno, fco so odhajati s kolodvora, je odhajal tudi tramvaj v remizo, da-siravno bi napolnili izletniki dva vozova. Ali res ne more postati ravnateljstvo tramvaja tako mpderno, da zadnji voz ne počaak samo ljudi, temveč da jih tudi vo-ai. Saj v nedeljo, posebno sedaj v poletju od maja dalje, bi se moral podaljšati vozni čas tramvaja, saj do tega časa, ko pripelje ajdovski vlak Številne izletnike. Tramvajska družba, ki ima tako lepe dobičke od Goričanov, jim tudi lahko nudi to ugodnost. — Upamo, da pomagajo te vrstice. Podružnica za Divačo priredi 5. julija t. 1. v Divači veliko ljudsko veselico na prostem. Bratska društva v okolici se prosijo, da z ozirom na nafte prekoristno Šolsko družbo upoštevajo to prireditev. Čuvajte se sleparskih potnikov. Iz Repentabra nam pišajo: Dne 23. t. m. je prišel dobro oblečen človek k Ivanu Ravbarju v Vogljah št. 2 in se mu predstavil kot izterjevalec zavarovalnice, pri kateri je omenjen zavarovan, Ker ie pri Ravbarju mnogo govoril, mu je tudi Ravbar povedal, da mora plačati že prihodnji mesec zavarovalnino, ter Je bilo mlademu gospodu po volji in je takoj Ravbarju rekel: „da ne bo ste imel s tem opravila, lahko meni izročite denar, nakar vam izročim pobotnico". Rečeno-storjeno. Na ta način je Ravbar opeharjen za celih 49 K. Bodi povedano, da je omenjeni „gospod" poizkusil isti dan ie na drugih dveh krajfli svojo srečo, ali posrečilo se mu je šele v tretjič. Orožništvo priuno zasleduje zvitega tička. Vesti iz Istre. Volilni shodi na Bujščini. Dne 21. t. m. je sklicalo »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« volilni shod v Lovre-čici pri Umagu. To je najzapadnejša točka naše narodne posesti, ki sega tik do morske obali, ki pa je bila še pred par leti v popolni italijanski oblasti. Narodni pokret, ki je zavladal kakor silen val po vsej Bujščini od ieta 1907. naprej, Je vzbudil v ljudstvu, ki je bilo skoro že pozabilo zadnje besede svojega materinega jezika, močno narodno zavest in vsi oni, ki so bili gospodarsko neodvisni od Italijanov, ki so bili samostalni in trdni značaji, so pristopili v naše narodne vrste. Človeku bi od veselja vriskalo srce. ko hodi med onimi plodnimi, bujnimi, lepimi polji in vinogradi v okolici Lovrečice in vidi one zdrave, nepokvarjene ljudi, polne narodne zavesti, ki so bili pred leti še nezavedna, Italijanom pokorna in poslušna masa. — Ob 11 predpoldne je otvoril v hrvatski držbeni šoli v LovreČici shod gosp. učitelj Gabrijelčič iz Materade, pozdravil je v velikem številu zbrani narod in med njim gg. dr. Frana Brnčiča in dr. Josipa Agneletta iz Trsta, ki sta se odzvala pozivu in prišla med naše ljudstvo. Na shodu so govorili dr. Agneletto, ki je med drugim podvrgel strogi kritiki gospodarstvo italijanske deželnozborske večine v Istri, katera ni v svoji malomarnosti in brezbrižnosti dala niti najpotrebnejših agrarnih zakonov. Za njim je govoril dr. Brnčić o istrskih političnih razmerah. Pokazal je ljudstvu, da je krivda edino le na strani Italijanov, ako ni deželni zbor deloval. Italijani se sicer cepijo pri volitvah v liberalno, klerikalno in socijalno-demokra-tično stranko, ali ko gre za nastop proti nam, so vsi edini. Pozival je ljudstvo, da glasujejo za kandidate, postavljene od našega političnega društva. Končno je govoril še gosp. Medoš iz Kort. Ljudstvo je govornike spremljalo z burnim ploskanjem in odobravanjem. Shodu je prisostvovalo nad 200 volilcev. — Ob 4 popoldne je bil shod v M a t e r a d i na dvorišču v bližini hrvatske šole. Iz Materade in bližnjih vasi se je bilo zbralo nad 500 naših volilcev in drugega ljudstva. Na shodu, ki je trajal do 6.30 zvečer, so govorili dr. Brnčić, dr. Agneletto, gosp. Me-doš, župnik Mandić iz Kaštela, učitelj Ga- V slučajih Šibkega okostje Otroci, ki se branijo pit' aa/adno ribje olje kažejo posebno nagnenje za „Emulzijo Scott" jetrno ribje olje. To dejstvo svetuje zdravnikom, da predpisujejo „Emulzijo Scott4 mesto navadnega ribjega olja, ko potrebujejo ti mali bolniki tako krepilno sredstvo, ki ima poseben vpliv na krepčanje okostja. Vsled poizkušene sestave, glasom katere vseb.ije „Emulzija Scott4' take snovi, ki novspešu-jejo raščo in krepčarje okostja, je dana než nema organizmu nova moč. Otroci se kmalu vzdržijo na noiicah, in pravo veselje je videti jih skakati $dravein vesele. Sicer pa sama „Emulsija Scott" in nobe na druga. (Jena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2.50. Ako se polije 50 vinaijev v znamkah tvrdki „Scott & Bowne G. m. b. H.. Dunaj HI., ker se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott-' za poskušnjo. (3) [HRURŠKE SREČKE!!!!; II £ fcebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih : J j I 100.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. \ I I Vsaka srečka mora zadeti! M«*: I j I POZOr I Prihodnje žrebanje: prVeflB lUHlfa. [ j B |Kf MESEČNI OBROK 6 KRON. j S Pojasnija daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srefkovnega - L ođdolka (tik« Industrljalno banke v Pragi, LJubljana. j Naslov za pisma: SreCkovno zastopstvo, Ljubljana 4. I II^HIIIHHIIHHill^^BIIHMIlHHBIIHBHIIMIIMM ■■ ■m^M Velikanska zalose pokfitva in lapecsrH Paolo Gaitwirth, Trst Bika SfnBOfl it 6 m SledalIKa Penlce). najbolj M vir n Mkapoonme Hodni slede m kakor tudi kakovosti. Kolosalni Izbor. - ftlef. 22-85 101 ZAHVALA. Nemožni se vsem. osebno zahvaliti, izrekamo tem potom naSim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, cenjenema slovenskemu barko Vranskemu učiteljstvu, kakor tudi prijaznim prebivalcem iz Barkovelj in Grete, kateri so nam v naši neizrečeni žalosti izkazali toliko sočutja in naši ljubljeni hčerki, oziroma sestri MARIJI darovali toliko cvetlic in jo v tako velikem Številu spremili k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo, Gre ta. 26. maja 1914. Žalujoča rodbina Kfinster. SVOJI K SVOJIMt Ferdinand Gomlrcč Trst, ulica Mills a rento M) 25 priporoča cen], občinstva svojo . trgovino lesftln:: In § kolonljalnesa: Nota H knkor tudi ŽGANJARNO. ■I Blago vedno sveže. - Postrežba na ^^dom.---Cene zmerne in solidne^^ Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 Nobgna kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Blizu in dal«; Vse ga peznt, Kdor ga imd ! Ima zdravje do»až g Zahtevajte pristni „FLBRIJIH". Zavračajte poRaredbe I Edini dobavnik in založnik za. Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESHIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Bflhlfftlfl se D&bavi ceneje nego v vsaki rUlIUivO drugi zalogi, v prodajalni pohištva S. BROD, ulica Spuero Nuovo7,I. (ob strani poStne palače) - Moderne spalne sobe od Kron 320*— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke. FRANCESCOlEDItfiR TRST — ustanovljena 1. 1878 — TRST je preložila svojo trgovino iivalnfh strojev bicikljev in pridevkov z mehanIČHO delavnico vred Iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanlle »tefrjg "SflBiSHr Zmaga na vsei žrli I flUiMimnihtin najbolje kolo monarhij® dobiva vedno nove odjemalce. •srs -2 o M »- ca & N . si n a. <3 = Pripo- • ročljivo je tudi v ~ £ X dobro : ceno KOSMOS * «k»? ROLO Avstrijska tovarna orožja S1 Zastopniki: Trst: Rudolf Roti, xd. Ac